9. številka. Ljubljana, v četrtek 12. jannvarja. XV. leto, 1882. SLOMŠKI MOD. Izhaja vsak il tega sam kriv. Jedna teh krivd je knkor poroča v pismu, da je bil v prevelikem prijateljstvu z radikalno stranko, — a ne z nihilisti — katero pa te zopet razdrl \ tudi je morda kot predsednik komisije *n mnos kmetov in v prepirih mej kmeti in posestniki se nagib.'1! preveč na stran slednjih. On pa odločno odbija sumnjo, da je v zvezi z nihilisti. V Kuniimskej vzbudila se je zopet živa agitacija proti Židom. Vlada uporablja vsa mogoča sredstva, da bi izgrede zaprečila. Iz Sofije se poroča, da se bode v kratkem razglasil ukaz o imenovanji novih udov državnega sveta. Bivši minister Cankov imenoval se bode baje udom kasacijskega dvora. Poročali smo uže, kako sodbo so izrekli angleški listi o razglasu nemškega cesarja, naj denes torej navedemo, kaj piše francosk list o tem. „Republique française" piše: Razglas cesarja Viljema vzbuja v političnih krogih senzacijo, katera se nam zdi opravičena. Brez dvojbe cesar z vojno Iehko pogreša sodelovanje parlamenta. Potem mora tej armadi zadostenje dati. Posledice se lehko uvidijo, in če se ta skrivnosten dogodjaj s skrivnostnim postopanjem Nemčije v Carigradu in v Rimu primerja; če se spominamo položaja, v kateri je republika našo diplomacijo in vojno pripravila — opazili bo-demo na obzorji več, kakor pa „črne pike". Te besede imajo skoro toliko pomeniti, da v NemŠkej ne bode prej miru, dokler se ta ne napravi z orožjem ; zaradi tega pa se mora Francija uže zdaj pripraviti. Znano je, da 30 v slednjem Času vsi listi mnogo pisali o papestvu in ti časnikarski glasovi so čudne čute in zavesti izbudili pri Italijanih. „Di-ritto" piše in prav toplo priporoča, naj se kolikor mogoče hitro utrdi Rim, da se ne zgodi, da Roma délibérante Sa&untum periit Iz vsega tega članka se posnema, da Italijanom polni srce nekov strah. Nemčija baje namerava postaviti stalnega zastopnika svojega v Vatikanu in sicer naj bi ta mož bd dr. Busch. To je zopet jedno znamenje več, da se Nemčija nagiba proti Vatikanu. V nemškem državnem zboru govoril je poslanec Windhorst za odpravo raajniških zakonov. Dejal je. da se stvari, kakor se kaže sicer na bolje obračajo, a rane kulturnega boja še vedno krvave. Iz Kaj ire se poroča, da se je razburjenost nekoliko polegla. Vlada bode v odgovoru na francosko in angleško kolektivno noto se zahvalno izrazila in dala zagotovilo, da se nij bati druzih nemirov. Turčija pomnožuje Bvoje vojne čete v se-vernej Afriki. Francoski listi ostro obsojajo to postopanje turške vlade in pravijo, da Turčija hoče v severnej Afriki zbrati vse muzelmanske elemente in potem planiti nad Francoze. Dopisi. Iz Eijubijane 11. januvarja. [Izv. dop.j Od nekdaj se smatrajo pregovori kot izraz narodne modrosti, narodnega dovtipa. S kratkimi, a tehtnimi besedami pove kratek pregovor več, nego marsikateri omikanec z mnogimi stavki, in vsikdar pravo jtogodi. Če trdi na primer naš prostak: „S tujo roko je lehko gade loviti", je pomen tega stavka takoj vsakemu jasen, celo našim mestnim očetom, oziroma veČini mestnega zbora, katera se tega vrlo pripravnega, a ne posebno pogumnega načelo poslužuje dejanski. Kakor smo namreč čitali o zadnjej seji mestnega zbora ljubljanskega, nameravajo prodati Mkresijsko poslopje", da si temu nij pametnega niti praktičnega razloga. Čemu staviti na prodaj to hišo, stoječo na najugodnejšem in jako frekventnem prostoru ? Če ne donaša dovolj dohodka, naj se povišajo najemnine in gotovo se bode iz nje za kandidata v državno zbornico kneza Ferdinanda Lobkovica, storjen bil je tudi ukrep, da se ima napraviti proglas ter vzbuditi živa agitacija za konservativnega kandidata. Za slučaj, ko bi liberalni vlaBtelji na Češkem prelomili kompromis, poda se konservativna stranka srčno v boj proti ustavover-nim vlasteljem. Ona ima nekaj nade do zmage, ker so se razmere za konservativne češke vlastelje precej izboljšale. Vpraša se, je-li je jeden sedež v državnej zbornici res tolike važnosti, da se za to volitev zanima cela Avstrija? Ustvaritelju naše ustave, gosp. vitezu Schmer-lingu gre zasluga, da zadeva o volilnej skupini Čeških vlasteljev (velikoposestnikov), ki bi inače bila prav neznatna, vleče toliko pozornosti na-se. Človek je lehko pristaš volilnih skupin, a v tem slučaji mora biti velik nasprotnik tacemu zistemu. Tu stojita si nasproti dve veliki politični stranki, ki so inače v vseh evropskih državah složne! Povsod bore se v trdnej zvezi proti puhlemu židovskemu liberalizmu, povsod so vlaptelji najtrdnejši stebri za prestole in vero radi zelo naravnih uzrokov! Da, češko plemstvo stoji si nasproti v dveh raznih taborih. Ustavovercem je vodja knez K ar l os Auersperg, konservativci pa slede dvema vrstama knezov Sch warze n bergov. Obe stranki si domi-Šljujeta, da služita državi in cesarju. A vender kakov je mej njima razloček! Sehvvarzenbergi in ž njimi združeni konservativni plemenitaši gojd stare tradicije zgodovinskega plemstva, a knez Karlos Auersperg stoji na čelu židovskemu liberalizmu, skruniteljem pravic narodovih, večnim hujskačem avstrijskih narodov! In kaj je poslednji namen temu liberalizmu? Da ustvari v Evropi univerzalno republiko, a preje strmoglav* cesarjem in kraljem prestole ter odpravi v ljudstvu vero! Tako dejal je Bismark! Kdor se spomina, kako so ustavoverni poslanci ob priliki razprave o češkem vseučilišči prelomili Bvojo častno besedo, lehko uvidi, da istim ljudem ne bode delalo preglavice, razdreti kompromis! Vladi je vsled onega kompromisa nastala stalna in trdna večina v državnej zbornici, zato delajo zdanje vlade nasprotniki z vsemi silami, da upropastijo kompromis, ki je po njih mislih spravil ustavoverce ob vlado! Upanje je še, da se bode vsled cesarjevih bese-dij o „fakcijoznej opoziciji" marsikateri plemenitaš v ustavovernem taboru vzdramil! In morda vlada sama stori nenadoma korak, ki bode v prid konservativnim češkim velikim posestnikom ! Ako pa bi pri bodočej volitvi res zmagal usta-voverec, potem naj vlada skrbi, da kmalu odstrani i----r"........-------~--------------------------- ~zrz^m: „Nič! — Zdrav stvujte! Nič!" Še jedenkrat stisnila mu je roko, potem pa brzo odšla. „Da, da," mislil si je Neždanov, „v vsem Petrogradu me nihče tako rad nijma, nego ta čudna ženska! Ta pot me je pa motila . . . toda prav je, prav!" V jutro druzega dne šel je Neždanov v mestno stanovanje gospoda Sipjagina. Ta je bil v luksuri-joznem svojem kabinetu, katerega ameublement se je slagal s častjo liberalnega državnika. Na kolo salnej mizi ležala je gromada nepotrebnega papirja v največjem redu, a poleg tega velikansk nož za rezanje papirja. Tu sprovel je Neždanov celo uro, vzprejel naposled svojih sto rubljcv, ter se deset dni kesneje — oni isti Neždanov! — z onim istim liberalnim in modrim državnikom v posebnem ku-peji prvega reda — po Nikolajskej železnici proti Moskvi peljal. — V. V salonu velike, kamnene hiše s stolpiči in grško fasado, katero je še oče Sipjaginov, znan agronom in „zobni zdravnik" sezidal, čakala je ne-cega dne Valentina Mihajlovna, soproga Sipjaginova, jako lepa dama prihod svojega moža. Vse v sobi svedočilo je, da je bil oni, ki jo je uredil, res este-tično naobražen. Vse je bilo prijetno, — začenši od mnogobojnih ali lepih kreton tapet in draperij do različnih malih na etažerah in mizah ležečih ma-lenkostij, narejenih iz bronca, porcelana ali kristala. Vse se je harmonično zlagalo, skozi široko odprta okna sijali so žarki toplega solnca. Zrak v salonu napolnen z dubom rož, katerih je bilo vse polno v sobi, se je rahlo gibal, ako je iz vrta tamkaj se v list j i podeči veter tudi v sobo pihnil. Bila je to krasna podoba! In hišna gospa, Valentina Mihajlovna ! Ona završila je to sliko, ter jej je bila duša. Brhka osoba, visoke rasti, kakšnih trideset let stara, s temnoplavimi lasmi, istobojnim obrazom, spominajočim na črte sikstinske madone, in divnimi žametnimi očmi! Nekoliko predebela ustna bila so prebleda, ramena previsoka, roke prevelike. Vender bi pa vsak, kdor bi jo bil viiel, ako je po sobi hodila, ako je brhko, visoko svoje telo sklonila nad rožami, ako je kakšno kitajsko vazo premaknila ali si pred zrcalom ln se popravljala — vsak bi bil gotovo vzkliknil — tiho ali celo glasno, — da krasnejše ženske še nikedar nij videl! Lep, kodrolas deček, kakšnih devet let star. v skotskej noši, z golimi nogami in pomadiziranimi lasmi, pritekel je hitro v sobo, a videvši Valentino I Mihaj lovno, se prestrašeno ustavil. „No, Kolja, kaj hočeš?" ga je ona vprašala. Tudi nje glas je bil žameten kakor očesi. „Veš, mama," začel je deček v zadregi, „teta me pošlje, da jej rožic prinesem ... za nje sobo, ona tam nobenih nijma ..." Valentina Mihajlovna prijela je svojega sinka za brado in mu pomadizirano glavo privzdignila, da mu vidi v oči. „Reci ti teti, naj k vrtarju po rože pošlje . . . Te tukaj so moje . . . Jaz ne dopuščam, da se od tu proč nesd. Reci jej, da ne trpim, ako se kdo ne ravna po onem redu, ki sem ga jaz uvela. Ali bo-deš znal to, kar sem ti naročila, ponavljati?" „Znal bodem . . ." rekel je dečko. „No, poskusi." „Rekel bodem . . . rekel bodem ... da ti rož ne daš." Valentina Mihajlovna se je glasno zasmijala. Tudi nje smeh je bil mehak. „Vidim, da se tebi še nič naročiti ne more. Dobro, reci jej, kar ti pride na pamet." Deček poljubil je svojej majki roko, na ka-terej se je mnogo prstanov svetilo, ter brzo pete pobrusil. Mati sledila mu je z očmi, potem pak vzdih-nila nehote, ter pristopila k pozlačenemu ptični ku, v katerem je raajhena, zelena papiga skakala. (Dalje prih.) dobilo še več, nego zdaj. Gospoda, ki je hctela nekdaj po vsej sili kupiti „kolizejsko galejou in tako učiniti gosp. Withalmu nepotrebno uslugo, isto gospodo srbi dan denes omenjeno poslopje in ker s kupom nij šlo, lotili so se prodaje, da bi človek nehote mislil, da se vse to protislovje suče o kakej — proviziji. Vsaj g. "VVithalm bi nikakor ne bil nevoljen, da se je posrečila kupčija, še celo zahvalil bi Be bil, ker se bode prej ali slej v Ljubljani gotovo moralo misliti na to. kako se ne baš romantična jama kolizejska zasuje in planira svet. — Gospod poročevalec je sicer javil, da se Bedaj o prodaji stoprav razpravlja, da prodaja še nij sklenena niti nujna, pa zakaj sploh razpravljati in pogajati se, če je večina prebivalstva temu namenu nasprotna in zakaj prodajati hišo, krtere dohodki so namenjeni obubožanim meščanom. Glede slednjih mi je neki znanec trdil, da se ne deli podpora vsacemu jednako, marveč, da se jemlje ozir na narodnost, na politično preteklost, kar pa ne verujem, to bi bilo uže preveč, to bi bilo krivično, tega uže leseni meč ne pripušča, kateri se časih steza od rotovža v zrak. Prebivalstvo našega mesta naj bi odločno protesto-valo proti omenjenej prodaji, mestni očetje pa naj bi to zadevo tudi opustili, sicer jim res gre pridevek, katerega je izumil moj hudomušni prijatelj: Rea 1 i täte n-V e r k e h r s-B u re au ! Iz iodražice 8. januvarja. [Izviren dop.] Dragi „Narode" ! Ali še veš, kje je Sodražiea? Daleč nekje tam pri Ribnici, veliko milj proti zahodu od Ljubljane. Jedino ta silna oddaljenost od tebe je uzrok, da te ue doseže nikakeršen glas iz našega kraja. Ko bi se ne mogel vzklicavati na to daljavo, bi si radi najinega nepoznanja še ne upal nadlegovati te. A otožen sem in rad bi nekoliko odložil po-toživši tebi svoje težave. Kadar prebiram tvoje liste, nahajam dokaj po voljnih poročil o narodnem pokretu Slovencev. Povsod se kože veselo in napredno gibanje mej ro-jaci, da se srce rodoljuba kar zradosti, spoznavši koli globoko se je ideja slovenska uže ukoreninila pri našem ljudstvu. Tu čitain poročilo o ustanovitvi čitalnice ali bralnega društva, tam zopet o cvetočem delovanji uže obstoječih, o ustanovitvi toliko važnih posojilnic itd., kar nam je živ dokaz, da je narod spoznal potrebo in korist takih naprav in da se jih z veseljem poslužuje, ter da one uspešno delujejo. Narod se zaveda in izobražuje, in to je veliko, kajti „kroz svjetlo slobodi". Kolikor bolj razveseljujoč pa je ogled po domovini, toliko bolj mora rodoljuba zaboleti srce, ako se ozre po obližji in najde svoje sosede speče ali k večjemu — dremajoče. Tako je pri nas. Drugod navdušenost za narodno stvar — tu mlačnost, tam požrtovalnost — tu gola sebičnost, tam sloga — tu razpor: nij-li to žalostno? In še žalostneje je, ker nam kaže pogled v nedavno preteklost, da je bilo nekedaj tudi pri nas vse bolje, da smo tudi mi smeli ponosno reči: Tudi mi smo, in kažemo, da smo sini Slave. Pred 12 leti bilo je osnovano pri nas bralno društvo in razcvelo se je v kratkem, da je bilo veselje; smeli smo gojiti nado, da se bode kedaj prištevala naša občina najodličnejšim slovenskim. Toda, žali bože! kmalu se je pokazalo, da smo Slovani, po naših pradedih podedovanim, grehom — nesložnostjo; nastal je razpor in društvo je malone razpalo po kratkem razcvitanji, predno je moglo obroditi sad. Za obstanek društva gre zahvala nekaterim značajnim možem, kateri so si dali besedo, da ga nikakor ne prepuste razpadu. Slabo stanje društva moramo pa zato tem bolj obžalovati, ker so je za krivili možje, od katerih bi se bilo smelo ono nadejati ravno najkrepkejše podpore. In kaj je uzrok njihovemu obnašanju ? Kolikor so mi znane razmere, smem trditi, da se je nesloga k nam prikradla vsled malenkostnih zasobnih interesov. Dragi mi sosedje! Otresite se malomarnosti, ki je toliko pogubna — kakor vam kaže tukajšnje bralno društvo. Čemu razpor in mržnja! Saj vender nij nobeden mej vami nasprotnik narodne stvari. Velmoži občine! pokažite ljudstvu, kaj mu je storiti, da se samo okoristi. Žal, da vam je več do malenkostnih osobnih koristi nego do narodne reči. Svobodno tekmujte mej seboj pri poljedelstvu, kupčiji in obrtniji in skušajte drug druzega nad kriliti, a kadar gre za narod, za domovino, pre-jenjajte biti poljedelci, trgovci in obrtniki, ter pokažite, da je vsak to kar drugi — Slovenec, rodoljub! Pot^m se bodo stvari pri nas kmalu zopet na bolje obrnile. —c. '/i Oorenjskega 11. januvarja. [Izv. dop] „Slovenski Narod" grajal je uže mnogokrat župane po Slovenskem, ki dopisujejo okrajnim glavarstvom nemški, a spravijo v teh dopisih take kolobocije vkup, da se mora okrajni glavar sam sramovati takih dopisov, ako je mož še tako ljut sovražnik vsakej slovenskej črkici. Objavili so se uže večkrat taki v švedrastej nemščini pisani dopisi. Naj sledi tudi tu dopis nekega župana na okrajno glavarstvo v K. Glasi se tako-le: „Es ist bestätiget, das der Fr. K. gebürtig aus M. richtig jetzt mehrmals herum auf die Mädchen nährt und hat jetzt schon zweimahl auf die Mina T. gelaufen und weiszt man nicht was mit die Mädchen thun möchte". Župani, kaj se silite pisati nemški, ako ne zuate; pustite uže vender jedenkrat t'sto ostudno klečeplazje; saj ste prosti, neodvisni možje, iu eko imate vse stvari v redu, nij se vam treba z nem ščino uklanjati okrajnemu glavarju, niti najmanjše mržnje nijma vam kazati zaradi slovenskega dopi sovanja. Dopisujte uradom sploh le slovenski; ako tudi pravilno ne pišete, take kolobocije v svojem materinem jeziku gotovo ne boste povedali, kakor se to godi v tujem, vam večinoma neumljivem jeziku. Iz Idrije 10. januvarja. [Izv. dop.] Kakor ! vsako leto, tako je tudi letos imelo tukajšnje po-• grebno društvo sv. Jožefa pod predsedništvom gospoda Val. Trevna svoj letni občni zbor na sv. treh kraljev dan. Z veseljem moremo očitno pripoznati, da to društvo kaj lepo napreduje, tako mu je tudi to leto 293 novih družabnikov pristopilo. Vseh živečih družabnikov šteje zdaj društvo 1G30, to je G84 moških in 940 ženskih. Pretečeno leto je umrlo 43 družabnikov in 44 njihovih otrok. Dasiravno je društvo imelo pretečeno leto 2310 gld. 97 kr. troškov, se je vender družbena blagajnica to leto za 1189 gld. 20 kr. pomnožila, ona uže zdaj šteje 10.304 gld. 84 kr. svojega v 11 letih prihranjenega premoženja, katero ima v hranilnici, v državnih obligacijah in v inventaru naloženo. Odboru se je hvala izrekla za njegovo neutrud-Ijivo delovanje ter je tudi zauaprej nespremenjen ostal. Jaz moram pa tudi letos svojo srčno željo ponoviti, da bi se po vseh krajih naše mile domovine jednake družbe ustanovile, ker te bi sčasoma postale prave deželanske banke, ako se bode ž njimi varčno gospodarilo, ker Bog takim dobrodelnim napravam gotovo tudi svojega blagoslova ne krati! Pri čitalničnem občnem zboru 18. decembra 1881 je bil dozdanji odbor zopet jednoglasno voljen. Naša čitalnica je na sv. Štefana dan napravila jako lepo veselico z veselo igro „Ravni pot, najboljši pot", katera se je jako izvrstno predstavljala, naloge so bile vse v resnici v prav spretnih rokah. Tudi na Silvestov večer smo se v čitalnici jako prijazno zabavali. Naša čitalnica vedno lepo napreduje, novi dru žabniki jej vedno pristopajo, odbor pa po svojej moči skrbi za priredbo zabavnih večerov, tako se uže zdaj pripravlja za Vodnikov spomin, katerega namerava dne 5. februvarja obhajati Ker je naša čitalnica zdaj v lepših prostorih, nego kdaj, se je tudi gledališčni oder prenovil in razširil, tako rekoč nov napravil, katerega, kakor se vidi, naš obširno po Slovenskem znani umetnik gosp. J. Tavčar jako vkusno izdeluje, kar se bode tako kmalu pokazalo. wMa Dunaja 9. januvarja. [Izv. dop.] Na mestu, kjer zdaj še stoje razvaline pogorelega gledališča na Ringu, sezidati se ima poslopje s kapelo za dobrodejne namene. V kapeli se ima na večne čase na dan katastrofe t. j. 8. decembra opravljati služba božja za unesrečene. Tako glasi cesarjevo pismo na ministra grofa TaafTeja; ta čin vodi trajen izraz cesarjevega sočutja o tugi, ki jo je prou-zročila imenovana nesreča. V ta namen daroval je cesar iz zasobne blagajne jeden milijon forintov, od kojih je pol milijona uže nakazanih. Dunajski listi objavljajoč to pismo, izrazili so največjo hvalo o cesarjevej darežljivosti. nFremdenblattB nasprotuje senzac\jnim ve-stim nekaterih listov, ki so trdili, da se je v mi-uisterskem posvetovanji zaključilo, da se ima Črna Gora pozvati, da ob svojej meji napravi vojaški kor-don proti Krivošijanskim in Hercegovinskim usta-šem. Črna Gora je ta uže iz lastnega nagiba storila. „Fremdenblatt" tudi trdi, da pri posvetovanjih nij bilo govora ob osvojenji Bosne in Hercegovine; list tudi zanikuje, da bi se sploh bilo razpravljalo o katerih zmenah upravno-političnem ali politično-upravnem oziru posedenih dežel napram Avstriji. Pač pa je ministerski svet zaključil, da se ima vojaška postava izvesti v celej Dalmaciji, in bodočo spomlad tudi o Bosni in Hercegovini. Pri tem postopalo se bode brezozirno. Pokazati je treba upornikom, da je Avstrija velevlast, ki s seboj ne da igrati. Položaj na jugu smatra se v vojaških in višjih krogih za zelo resen. Boje se, da bi iz neznatnega upora ne nastale večje zmešnjave na spomlad. Domače stvari. — (Tržaška razstava) izpala bode po zdanjih pripravah soditi jako sijajno. Po vseh deželah ustanovili so se odbori za razstavo in jako marljivo delujejo. Cesar in cesarjevič Rudolf baje tudi pošljeta v to razstavo mnogo izdelkov umetne obrt-nije iz dvornega muzeju. — (Iz Trsta) se nam pile 11. t. m.: Mil. škof Jurij Dobril a, kateri je uže bil iz postelje vstal, del navadnih opravil oskrboval in ljudi na obisk sprejemal, — je te dni nagloma zopet hudo zbolel, in stanje njegovo je tako, da se je za življenje bati. Denes se je dal znova pre-videti s sv. zakramenti. — — (čitalnica v Loži) napravi v dan 2. februvarja sijajno besedo v spomin Vodniku, h ka-terej pričakujejo tudi gostov iz Hrvatske, namreč iz Čubra in okolice. — (Bralno društvo vSo d rašici) imelo je 6. t. m. svoj 13. letni zdor s sledečim poslovnim redom : 1.) Poročilo predsednikovo ; 2.) poročilo blagajnikovo; 3.) volitev novega odbora, kateri je tako sestavljen: Predsednik g. Jurij Dr ob i č, blagajnik, Ivan Šega, tajnik in knjižničar g. Fran Ivanec. — (Iz Kamnika) 10. jan. nam je došel list, kateremu posnamemo, da je bila veselica preteklo nedeljo sijajna, podobna „kometu na obzorji narodnega našega življenja." Predstavljala se je igra „Štempihar mlajši", katera je vzbudila občo pohvalo. Posebno priznanje si je pridobil g. Paj • man, ki je nastopil v nalogi Debeljaka. Gosp. dr. Samec pa je s svojimi pevci, kateri so se le malo časa urili, občinstvo iznenadil v besede pravem pomenu, kajti najlepši zbori domači peli so se krepko in izvrstno. — Po besednem delu bil je posebno živahen ples iu splošna izborna zabava, katero je baje kalilo le nemško narekovanje kadrilje, kar je gotovo breztaktno in nepotrebno. — (Konec dopisa ne moremo niti posneti niti ponatisniti, ker je nekako diplomatično nejasen. Govori o nekom ptičku „Primo)duš", kateremu se je pridruževalo celo gnezdo manjših in večjih ter da se je ta „Primojduš1' prav krepko glasil. Gosp. dopisnik naj izvoli v bodoče pisati razločneje). — (Zakotni listič), organ laktijozue opo zicije na Kranjskem, iznašel je novo reklamo. Da, si namreč pisati v VVr. Allg. Ztg., da uže nekaj dni j hodijo dunajski pismonoši v hiše ter nagovarjajo ljudi, naj bi omenjeni listič opustili. Čitali smo uže mnogo amerikanskih humbug-reklam, a kaj taeega še ne, to presega celo glasovitega Barnuma. — (Za kmetovalce!) Kmetijska družba naznanja, da naj se oni kmetovalci, ki si žele kupiti seme ruskega lanu, oglasijo vsaj do Svečnice. — (Iz seje družbe kmetijske,) ki je bila preteklo nedeljo 8. dne t. m., poročajo „No vice" : Došlo je nekaj prošenj zarad prodaje plemene živine, katera bila je na dražbi kmetijske družbe kupljena, pa nij več za pleme. — Prošnja nekega društvenika, pogorelea, da bi mu družba brezplačno dala škoporeznico, nij se mogla uslišati, ker družba nijma škoporeznic odveč in tudi ne denarne zaloge v ta nameri. — Naznanilo vladino, da je imenovala gosp. E. Kramarja popotnega učitelja za poljedelstvo na Kranjskem ter vabilo, predložiti jej načrt instrukcije zanj. odda se v poročanje glavnemu odseku z nalogom, da naj se v instrukciji ozira na to, da bo popotni učitelj predaval tudi v Ljubljani, tako, da bo moč udeležiti se pouka tudi bogoslov-cem in učiteljskim pripravnikom. — Po nasvetu dr. Poklukarja sklene se tudi, za to naši deželi ve-levažno imenovanje v imenu poljedelcev c. kr. vladi izreči gorko zahvalo kmetijske družbe. — Gospod podpredsednik J. Sevnig ter poleg njega gospod vitez Gutmannsthal in g. P. Lassnik naprosijo se, kmetijsko družbo zastopati pri svečanosti lOOletnega rojstnega dne pokojnega pokrovitelja našega kmetijstva, nadvojvode Janeza, katero praznuje v Gradci 19. in 20. t. m. kmetijska družba štajerska. — Sklene se službo tajnikovo razpisati z obrokom do 31. marcija t. 1. Vprašanju deželnega odbora, ali bi bila koristna postava, kakeršno ima češka dežela, zarad pokončavanj plevela „žide" mej deteljo — se pritrdi, posebno, ako bi se postava res izvrševala. — Prošnja necega učitelja za podporo, da napravi čebelnjak, priporoči se deželnemu šolskemu svetu. — Zastopnika društva pri letošnjem shodu gozdarjev na Dunaji sklene se naprositi g. državnega poslanca V. Pfeiferja. — Naznani se iz-danje ministerstva zarad kolekovania obrtnih računov, kateri se predlagajo oblastnijam; potem so po vsem koleka prosti vsi taki računi do svote 10 gld. pa se imajo kolekovati z računskim kole-kom 1—5 kraje, in na to še kolekovati pobotnica s kolekom od pobotnic. — Gosp. misijonarju V. Lahu v Bosni sklene se priskrbeti po pol litra hruševih in jabolčnih pešak. — Druga prošnja iz Bohinja za smrekove rastike odstopi se g. gozdnemu nadzorniku. — V družbo sprejmejo se gg. popotni učitelj E. Kramar in posestnik Dežman iz radovljiške podružnice. — (Iz Istre) nam piše prijatelj našemu listu, da tamošnjim učiteljem pošiljajo brezplačno iredentovci časnike „L'Independenteu, Triesterco i. t. d., v kojih Be psujejo Avstriji udani istrski Slovani in naš jezik, in se slavi jezik italijanski kot za judsko šolo in praktično življenje jedino in izključljivo sposobnim (unicamente ed eselusivamente). Slovani v Istri pa se smatrajo za tujce. Mi gg. učiteljem svetujemo, da bude narodno zavest, narodni ponos mej prostim norodom, kateremu naj bodo sami izpodbujajoč vzgled. Razne vesti. * (Češko društvo „Matica skolska") šteje koncem novembra p. 1. 40 ustanovnikov, 376 pravih, i>G8 podpirajočih in 5737 delujočih udov. Temeljni kapital znaša 32.225 gld. 94 kr.; na razpolaganje je 27.571 gld. 34 kr. Vplačalo se je do sedaj 77.052 gld. 34 kr. To jedva jednajst mesecev obstoječe društvo ustanovilo jo v Prahatici tri -razredno ljudsko šolo s 103 otroci, v Reichenbergu (Liberci) šolo v dveh oddelkih s 149 otroci in jednorazredno ljudsko šolo v dveh oddelkih s 121 otroci, v Brnu šolo v dveh oddelkih s 1G8 otroci, v Niršovu šolo z G8 otroci. To je izdatno delovanje in posnemanja vredno. Kaj pomaga bolestni klic: »Zatirajo nas!", če držimo roke križem in se krepko ne branimo. * (Zdrava občina) V Mondringu, vasi na Spodnjeavstrijanskem je dotičui župnik o priliki novoletne pridige občanov naznanil, da leta 1881 nij zapel mrtvaški zvon, tedaj nij nobenega smrt pokosila. Redka prikazen. * (Anton Rubin ste in) veleslavni skladatelj in še slavnejši pianist, rodom Rus, naznanja, da priredi začetkom februvarija zadnje tri koncerte v Parizu ter da pozneje gre v pokoj, kar mu je tem laglje, ker je uže večkratni milijonar. — (Gabelsbergerjevo hit r opis je) je V minolem letu jako napredovalo. Iz statističnega izkaza vseh dežel je razvidno, da se je v tej umet nosti izurilo 22.348 gospodov in 1088 gospodičin, in sicer jih spada na Avstrijsko 8112, na Saksonsko 4713, na Bavarsko 4141 itd. Število šol, v kojih se poučuje Gabelsbergerjevo bitropisje, znaša 383, društev v tej stroki je 357 in sicer 29, ki ne spadajo pod Nemčijo. * (Šestprstna družina) živi v nekem mestu na otoku Jamajka, uže 4 generacije so tako ustvarjene bile. Šesti prst je jednak malemu prstu, ima dva člena in dobro upodobljeni nohet. * (Za stare device!) Kje je najboljša priložnost nježnemu spolu dana, se omožitiV — V Ameriki! — kajti v tej blagoslovljenej deželi je 900.000 osob moškega spola več, nego ženskega. Cfaance, jednakomisleče, ljubeče srce najti, so tedaj v Zjedinjenih državah mnogo bolje, ko pri nas, kjer sta si oba spola numerično zelo jednaka. *(Velikansk sod.) V Frankfurtu na Majni je na razstavi iz gališkega hrastovega lesa videti, z desetimi železnimi obroči obdani, 3 metre visoki sod, ki obsega okolo 15000 litrov. Prednji del je lepo okinčan ter je na njem izrezan Frankfurtni orel ovi z grozdi in trtami, okolo njega so ^kupine predstavljat joče trgatev, vinski klet in vinsko poskušnjo. Javna zahvala. Slavni deželni zbor blagovolil je votirati „Glas-benej Matici" v podporo 100 gld., katere je ta mesec resnično prejela. Za. ta blagodušni dar izreka podpisani odbor najprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 12. januvarja 1882. Odbor „ Glasbene Matice". I mrli so v I Jubljaiii: 10. januvarja: Jožefa Uobek, šivilja, 57 let, sv. Petra cesta št. 37, za vodenico. — Marija Treun, mokar-cvu hči, 15 mes., Kober št. 3, za bronchitis. V deželnej bolnici: 9. januvarja: |Marija Križnar, paznika pri železnici vdova, 52 let, za črevesnim katarom. 10. januvarja: Antonija Sotler, oskrbnika vdova, 71 let, za marazmom. — Jožef Kožar, čevljar, 17 let, za mengitiaom. XD-u.3aaj3ls:a, "borza dne 12. januvarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 77 gld. 10 kr. Enotni državni dolg v »rebru .... 78 „ 15 „ Zlata renta........... 94 „ 50 „ 1860 državno posojilo....... 132 „75 „ Akcijo narodno banko....... 844 „ — „ Kreditno akcije......... 334 „ — London............ 119 „ 50 „ Srebro............ — „ — „ Napol.............. 9 „ 45«/t , C. kr. cekini........... 5 „ 60 „ Državne marke......... 58 „ 40 Stanovanje — vse prvo nadstropje: 7 sob s kuhinjo in drvarnico — v Maticnej liisi na Hrenu hI. 8 — se oddale od sv. Jurija naprej. Pismene oglase je «lo Nobote II. t. m. poslati ttlaticiiej pit*uruf (v istej hiši), kjer so zvedo natančni pogoji vsak dan od 10.—12. ure dopoludne. (15—8) Št. 103. Razglas. (17-2) Pobiranje pasjega davka za leto 1882 se je s 1. januvarjem t. 1. pričelo in sicer za vsacega psa v okrožji mesta Ljubljane, izimši samo tiste pse, ki so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si najdalje do 20. febru-varja t. 1. preskrbe* marke, za katere plačajo pri mestnej bla gaj niči takso 4 gld. (štirih goldinarjev). Z ozirom na § 14 izvrševaluih pravil zs, pobiranje pasjega davka se vsi lastniki psov opominajo, da v pravem času takso vplačajo, ker od dne 20. fe-bruvarja t. 1. naprej bodo vsi psi, kateri se na ulicah nahajajo in nij maj o za letos veljavne marke, takoj od koujača polovljeni. listni magistrat v Ljubljani, dne 1. januvarja 1882. Župan: Laseh an. mm a30u.50kr. a 50 kr Gastlov tri čistilen čaj, to jako vplivno -dravilno sredstvo iz dobrih, nedra-žilnih, odprtje poazrocujočih zelišč, odpravi vsako nabiranje žolča in zlez, oživlja pre-bavljalni aparat. Mm pasladkorjene kri čistilne kugljice (škatljica po 30 in 50 kr.) (694—11) so najbolj renomirano, najcenejše, pripravnejše sredstvo proti zaprtju, migreni, hemorojidom, krvnemu natoku, revmi in po-dagr, proti boleznim ua jetrih in žolči, proti izpahnonju. Najboljše blato odpravljajoče sredstvo za ženo in otroke. Pravi so oni preparati, ki nosijo firmo centralne zaloge; Lekarna ..prt obelinku-* v Celo vel. Zaloga v L j ub 1 j an i: V. Trnkoczv; v P o stoj ni: A. Loban; V Kranj i; K. Savnik; v Logatci: Al. Skala; vZagorji: A. Mihelič; v Somi i nu: J. Straub. Cvet zoper trganje, po dr. Malici, (335—16) jn 11.1 lo. im ni 1 in 111 -u> zdravilo zoper proti** ter ret 'S s »i U CM i» i - w I •c 2 Ph o .o •2 g o n.* a — jrp 5Q !fi -o o .2 bo i f .so Podpisani usnja si p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da je S kavarno „Merkur", u u. McHtnem hI. l*», kupil in prevzel z 10. januvarjem t. 1. Da zadosti vsemu zahtovanju, bode se podpisani skrbno prizadeval, podajati slavnemu občinstvu le najboljše. Za prijazno obiskovanje se toplo priporoča ndano podpisani. (18—2) ZLi-o-d-O^rife I_iIst3D.er- ^ Izdatelj in odgovorni urednik Makao Armič. Lastnina in tisk nNarodne tiskarne' ^9996 ^305