15. šftillhi. t mm t mm, m. imuii trn XLIX. Ido. .Slovenski Narod* vetja ¥ L|vbl|i na ilo:;i dostavljen; :ek> leio naprej • • • • K 24*— pol leta m m m . . m 12*— četrt Ida m . . • . • frca mesec _ • • • • • 2"— v upravnUtvu jpcjemaii: celo leto »Mprej • 9 • • K 22*— pol leta . • • • • , 11*— četrt leta . • • . . . 5-50 na mesec - . . . . m 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajoč Vredzućfvo: Er.r^ova ulica št 5 (v pritličju levoj telefon it 34. nedelfn m Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte ia zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovora. TJptsvništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati U i, to je administrativne stvari. etevsata velja It vinnriev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. t Uli " telefon sL 8S. .Slovenski Naiađ* #0lja po potfl: za Avslro-Ogrske: celo leto skupaj naprej • K 25-— pol leta „ m • • • 13*— četrt leta . » • . • 6*50 na mesec m » • • • 2 30 za KcmOjo: celo leto naprej . • • -K 3fr— za Ameriko ia vse druge dežele i,, celo leto naprej • • • • K 35.— VpraSarjem glede inseralov se naj priloži za odgovor dopisnica -aH -znamka* Caravnri' co (spodaj, dvorišče levo), Snafleva ulica št 5, ieleion S185- HRABRI ERANITELJ1 SO ZAVRNILI VSE RUSKE NAVALE. Dunai, 19. januarja. (Kor. uracU Uradna se razglasa: Rusko bojišče. Včerajšnji dan ie potekel mirno. Danes prav zarana se je vnela ob Novoletno annadno povelje ruskega carja. Ob pravoslavnem Novem letu je izdal car to - le povelje: Minulo je leto 1915., bogato požrtvovalnosti moje slavne armade. Trd boj ste bojevali s številnim sovražnikom, nad vse bogato oprem- meji vzhodno od Crnovic, pri Topo- Menim. Ustavili ste ga prodirajočega rovcu in Bojanu, nova bitka. So- j z nepremagljivim ščitom svojih prs. vražnik je iznova poslal v boj števil- j Ob pričetku 1916 pošiljam vam, svo-ne kolone ter izvršil ponekod štiri napade zapored. Povsod pa so ga hrabri branitelji vrgli nazaj. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega slaba pl. Hoter, fml. * a * NEMŠKO URADNO POROČILO. Beroiin, 19. jar-u a rja. (Kor. ur.) WoI -m5 poroča: Veliki glavni stan dne 19. januarja. V i k o d n o bojišče. Na fronti nič novega. Nemške letalske ilotilie so napadle kraje, kjer se nahajajo sovražna skladišča ter letalsko pristanišče v Tarnopolu. Vrbovm armadno vodstvo. * * Konec ofenzive — nova oJuiijva. V nedeljo končana ruska novoletna ofenziva ob hukovinski meji je trajala 24 dni. Ves čas, izvzemši dva dneva, so Rusi napadali z velikanskimi silam*. Ob besarabski meji k je pričela ruska ofenziva dan pred Božičem, ob Strypi 29. decembra. Ob Stripi so se vršili posebno ljuti boji osem dni, ob besarabsJti meji 17 dni. Dne 16. januarja je bila vsa ta silna ruska ofenziva zlomljena. Sedaj se je pričela nova ruska ofenziva in prvo vprašanje, ki si ga moramo staviti, ie: Kaj nameravalo Rusi doseči s temi silnimi ra krvavimi napadi? To mora jo vendar že vedeti, da ni mogoče prebiti naših pozicij, to jih je učila novoletna ofenziva. Vse kaže. da ima ta ofenziva politično ozadje in da ima tudi namen vplivati na dosedaj še nevtralne države. C2r cb besarabski fronti. Bukareški listi poročajo iz Un-ghenija, da pričakujejo carja ob besarabski fronti. jim hrabrim vojakom svoj pozdrav. V duhu pri vas, ki se borite v strelskih jarkih, prosim Vsemogočnega za pomoč vašemu delu. vaši hrabrosti in vašemu junaškemu pogumu. Slavna naša Rusija ne more uživati srdov svoje pridnosti, ne more izkoriščati svojega bogastva, dokler ne zbijemo sovražnika zmagovito na tla. Brez zmage ne bo urim. Dolžni smo, domovini pripomoči do zmage, pa naj bodo težave in žrtve Še tako izredne. Imel sem priliko že pozdravit: svoje potke, boreče se pri Mo-lodečna in Vilejki. čuti! sem z vami I vđsfr navdušenost, vašo trdno votjo ! in pripravljenost, izpolniti do konca \ svojo dolžnost napram domovini, i Stopsffi v novo leto z iskrenttn za-tmantem v bofto milost in v dnScvM silo rnškera naroda, trdno zaupajoč brambni si!i ruskecra Rttdstva. zaupajoč v svojo armado in svojo mor-nprico. Revohie5?on?irno gibanic v Rusiji. H Stockholma prihaia preko Berlina vest. da se v Rusiji revolucionarno dihanje širi. V rumHi ne-trorrratiskih četrtih so se vršile hišne nrewltave. zlasti pri delavcih. Izvršen tli je hilo mnogo arot^^ii. V Moskvi so aretirali mnogo ToMevcev. ker so se branji proti vojašl i službi. Postavfli so jih pred vojno sodišče. Zrnoma na zmoto. Petrogradski poročevalec »Dai-fy IVIaffa*. ki je dospel v Lo iaon. piše: Velika /mota, ki nr.o ■ ;:agre-\ /e. da smo se zanar i na to, ki r bo kdo drag stori! zn n .s. Začetkom vojne ie bilo to npravlčlfivo, danes pa bi se bili morali že kaj naučiti. Jasno nam mora biti, da je tedanja vojna naša vojna. Noben drug narod je ne more obrniti nam v pri-lo.r. Sami io moramo dobiti zp- ^ebe. ^e ni j gal kdo drug za nas. Tudi Rusi upajo včasih, da se zgodi drug >d kaj njim na pomoč, od zadnje pomladi pa so opustili to upanje, da jih more kdo drugi rešiti. Odločeni so. da se rešijo sami, nespametno pa bi bilo računati s tem, da bodo rešili tudi nas. Anglija je delala Rusiji krivico, ker je preveč pričakovala od nje in ni zmanjšala silnih žrtev, ki jih je prinesla Rusij.i. O strašni nesreči pri Tanebergu se na Angleškem ni smelo govoriti, enako ne o dragem boju na Poljskem zadnjo zimo in o straš- nih izgubah pri umikanju. Rusija se je ves čas bojevala. Njen načrt pa je bil od začetka, ostati v defenzivi. Teorija o ruskem valjarju, da bodo ruske armade korakale proti Berolinu, izvira od nas in ne od Rusov. Kjer je Rusija zapustila svoj prvotni defenzivni načrt, se je končalo slabo. Zadovoljni moramo biti, če izvede Rusi.'a svoj prvotni načrt. Držati se moramo resnice, da Rusija ne more odločiti vojne nam v prilog. Odvisni smo popolnoma sami od svojega napada in dela. Vojna z Italijo. pa tndi za naše zaveznike. Areleži ne zmagamo, ne zmnga nobeden. Vedno cmo nnali. da bo zma--i_ ODBITI ITALIJANSKI NAPADI. Dunaj, 19. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: italijansko bojišče. Napade ^labotnejših sovražnih oddelkov pri Lasernu in severno od tolminskega mostišča smo odbili. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. • * m ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 17. januarja. Na trentinski fronti manj živahno topovsko delovanje. Naše sigurno streljanje na utrdbo v Rablju (dolina Jezcrničica) je provzročilo, da se je vdrl del utrdbe in je pognalo sovražne oddelke v beg. Na vistoah nasproti Oslav-ju se je nadaljevala naša močna pro-tiofenziva v svrho zopetnega zavo-jevanja zadnjih delov jarkov, katere ima še sovražnik v posesti, severno tega kraja. Vjetniki potrjujejo, da je sovražnik ogromne sile poslal v boj in imel velike izgube. Na Kraški planoti je položaj neizpremenjen. Sovražni letalci so vrgli včeraj bombe na nekatere kraje v spodnji Soški dolini: napravile so le neznatno škodo. 18. januarja. Včeraj je bilo nniljerijsko delovanje na trentinski fronti in na Koroškem, posamezno ob Soči. precei živahno. Na višinah, severo - zapadno Gorice, je bilo deloma liutega značaja. Tu je trajalo streljanje sovražnih baterij, proti kateremu smo se učinkovito borili, do poznega večera, zlasti proti pozicijam na Oslavju. Na Kraški planoti je naperila naša artiljerija svoj ogenj na sovražne jarke v odseku hriba !>v. Mihaela in jih je uničila v razsežnosti približno 400 metrov. Lastna letalska i eskadra je izvršila dolg polet ob I Soči in je bombardirala sovražno le-i tališče na Ajševici, barake v Čeno-! vami in Dornbergu. kolodvore v Lo-i gatcu, Prvačini in Ljubljani. Navzlic I hudemu streljanju številnih obrambnih baterij, se je vrnila eskadra- ne-i poškodovana. Nova d* Anmmzijeva proklamacija za Trst. Dunaj, 19. januarja. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevaiskega stana: Neki italijanski letalec ie dne 17. t. m. zopet metal na Trst neko d' .^irtunzi-jevo proklamacijo. Čeprav sicer ni vredno ozirati se na vedno in vedno se ponavljajoče bombastične izjave že radi tega, ker se tako množijo, vendar poslednjo na kratko omeni-j mo. ker dokazuje z ene strani, kako sovražnik samega sebe vara s poročili, ki jih ima o sedanjih razmerah v Trstu, po drugi strani pa obsega proklamacija žaljenje tržaškega prebivalstva, katero treba zavrniti. D' Annunzio obljublja zopet bližnjo »osvoboditev izpod avstrijskega jarma«, kar dokazuje, da so v Italiji slabo podučeni o dogodkih na lastni fronti in o ponovnih porazih z velikimi izgubami za italijanske čete. Ob takih razmerah seveda se n! čudit!, ako d' Annunzio nadaljuje svoj nagovor na Trst z besedami: »Mi vemo, da trpiš vsled lakote, mraza, vsIcJ vsakovrstnega poniževanja in zasledovanja, vsled ropa in sramotnega suženjstva.; ARo b! ne bil Trst za d? Annunzia tako nedosežen, kakor ostane za vse čase za Ttalijane iz kraljestva, potem bi vedel: da je mesto tudi za časa vojne preskrbljeno z živili m kurivom, da se skrbi tudi za revno prebivalstvo vedno in ne tako kakor v Itaiiji. v deželi večnega beračenja, kjer se ni skrbelo za revne niti takrat, ko so polnili italijansko državno vrečo potni- ki iz Nemčije in Avstro-Ogrske. Ako misli d' Annunzio, da se more čestito besedo ^Citta fidelissima« obrniti tako, kakor da bi se mislilo na vdanost Italiji, potem ga lahko letalski oficir, ki je vrgel v Trst proklamacijo, pouči o nasprotnem. Morda je ta opazil številne avtsrijske, ogrske in nemške zastave, ki vihrajo s hiš v mestu, posebno še tam, kjer prebiva revnejše prebivalstvo, v predmestjih Sv. Aloizij in Sv. Jakob, in katere so bile razobešene povodom zavzetja Lovčena in Cetinja, ne da bi bilo prebivalstvo pozvano za to le s kako besedo. Sprejem prestolonaslednika pred par dnevi v Trstu je vrhu vsega zadostno dokazal, komu je Trst v resnici najvdanejše mesto. Bombardiranje Gorice. »Politische Korrespondenz« poroča z italijanske meje: Italijansko časopisje se še vedno bavi z bombardiranjem Gorice in skuša opravičiti svoj zločin, katerega je obsodilo tudi časopisje nevtralnih držav. Te ponovne obrambe Italijanov kažejo njihovo slabo vest. Nov dokaz barbarskega postopanja podaje pisanje i>Idea Nazionale«, ki pravi, da so mogli Italijani brez premisleka bombardirati Gorico, ker jim je bila znana popolna evakuacija mesta in ureditev monumentalnih zgradb v vojaške svrhe. Nedavno pa je pisal »Giornaie d' Italia«, da evakuacija Gorice ni bila znana in ta list je izjavil, da ni bilo nikakega razloga, da se Gorici prizanese, ker med preostalim prebivalstvom ni bilo Italijanov. Ta izjava se glasi pač jako brutalno, ali bolj poštena je, kakor ona v »Idei Nazionale«. Italijanske oficirske izgube. Neka privatna statistika o italijanskih oficirskih izgubah obsega: 5 generalov, 52 polkovnikov, 95 majorjev, 466 stotnikov in 1882 drugih, skupno 2500 oficirjev. Italijanski uradni krogi so vedeli za kapitulacijo Črne gore naprej. Javnost pa je razburjena in ogorčena. Lugano, 18. januarja. (Kor. ur.) Kapitulacija Crne gore je morala vodilnim krogom v Rimu biti znana že poprej. Baron Squitti, italijanski poslanik v Srbiji, je moral predvčerajšnjim zvečer, neposredno po svojem dohodu v Rim, odpotovati nazaj v Brindisi, odkoder je odpotoval že dalje s člani srbske vlade na Krt. Tittoni je pospešil svoj povratek v Pariz in londonski poslanik marki Imperiati svoje nameravano potovanje v Rim. Sonnino je imel posebno dolge pogovore s francoskim in ru- Zločin v Orcivaiu. Francoski spisal E. G a b o r i a n. (Dalje.) Sauvresv je bil že dve leti poročen, ko |e nekega dne pripeljal iz Pariza bivšega sošolca in dobrega prijatelja na svoj grad. Ta prijatelj je bil v aristokratičnih krogih jako znani grof Hcktor Tremorel. V začetku se je reklo, da ostane grof Tremorel samo nekaj tednov tukaj. Toda potekli so meseci in grof Tremorel je bil še vedno tu. Ni čuda, da so ljudje o tem marsikaj govorili. Znano jim je namreč bilo, da je bila mladost grofa Tremorela jako viharna in da je grof v kratkih letih zapravil veliko premoženje. Sodilo se je torej, da se mudi grof zato pri svojem prijatelju Sauvresvju, da bi svet ne spoznal njegovih slabih denarnih razmer. Zapustil je grajščino le malokdaj in Še to le kadar je šel v Cor-beil. Hodil je tja vedno peš in se nastanil v prvem hotelu. Tam ga je vselej čakala mlada dama iz Pariza. Ostala sta skupaj ves popoldan in se šele ločila pred odhodom zadnjega vlaka. »Pasja dlaka,« ie menil župan, kako je oče Plantat dobro podučen, dasi živi kakor samotar, ne občuje z nikomur in se ne briga za druge ljudi in njih razmere. Iz župana je govorila ljubosumnost. On, glava cele občine, ni nikoli nič slišal o tajnih sestankih grofa Tremorela z nepoznano damo iz Pariza, dasi se je živo zanimal zlasti za zasebno življenje vseh občanov. Njegova nevolja je postala še večja, ko se je oglasil sodni zdravnik doktor Geudron ter izjavil: »O teh sestankih je svoje čase cela občina klepetala.« Oče Plantat je pomežikujć odpiral ustne, kakor bi hotel reči: »Jaz J vem še za vse drugačne stvari,« a i premagal je svojo željo, izplačati župana in zdravnika, in mirno nadaljeval svoje pripovedovanje. >Razmcre na grajščini Valfenil-lu se za navzočnostjo grofa Temo-rela niso čisto nič predrugačile. Tako je bilo, kakor da imata gospod in gospa Sauvresy brata v hiši. Tisti čas je pač Sauvresy večkrat potoval v Pariz, toda ves svet je vedel, da je šel tja urejat premoženjske razmere svojega prijatelja. To lepo življenje je trajalo celo leto. Zdelo se je, da je ni hiše, kjer bi sijala taka sreča. Toda — nekega dne se je Sauvresv predčasno vrnil z lova in je moral takoj v posteljo. Poklicali so zdravnika in sicer prav našega prijatelja doktorja Geudrona. Ta je dogma!, da je Sauvresy dobil plučnico. Sanvresv je bil mlad in močan kakor hrast. Zato ni bil nihče v dvomih« da kmalu zopet okreva. Res le že po štirinajstih dneh bolezni zapustil posteljo, a je bil tako nepreviden, da je šel na vrt in se zopet pre- hladi!. Moral je novic v posteljo, se zopet popravil in novic tako obolel, da se je bilo bati najhujšega. V času te dolge bolezni je Berta pokazala svojo izredno, res čudovito požrtvovalnost in grof Tremorel je posvedo-čil svoje iskreno prijateljstvo do Sauvresvja. Ne vem, če je še sploh kdaj ime! kak bolnik vestnejso postrežbo. Sauvresy mi je sam rekel: »če bi no bil obolel, bi morda nikoli ne spoznal, kako neskončno me ljubi moja žena in kako dober prijatelj mi .ie grof Tremorel.« Toda vzlic vsi skrbi in postrežbi se Sauvresy ni mogel več popraviti in je neko noč ob treh zjutraj umrl. Berta in grof Tremorel sta Čuvala pri njem do zadnjega izdiha. Čuteč, da se mu bliža konec, je Sau-vresy dal poklicati vse posle in je pričo njih izrekel željo, naj se po njegovi smrti poroči Berta s Tremo-relom. Oba sta sicer ugovarjala, a končno sta vendar storila slovesno obljubo, ki jo ie bil Sauvresy zahteval. Misel, da naj se Tremorel poroči z njegovo vdovo, mu je prišla že prej, kajti napravil je na svoji oporoki dostavek, v katerem pravi, da se mu izpolni zadnja želja, če se poročita Berta in Tremorel, češ, tako mu ostane pri obeh najzanesljiveje ohranjen dober in trajen spomin.« »Ali sta imela kaj otrok?,« je vprašal preiskovalni sodnik. »Ne.« je odgovoril župan, na kar je oče Plantat nadaljeval svoje pripovedovanje: »Mlada vidova se po smrti svojega moža kar ni mogla vtolažiti. Vsa je bila obupana. Zaprla se je v grad in ni pustila nikogar do sebe; še najboljših znank ni sprejela, ko so jih prišle izrazit svoje sožalje. A tudi grofa Tremorela je smrt njegovega prijatelja hudo pretresla. Ko sta se čez več tednov zopet prikazala it kiše, sta bila vsa premenjena; zlasti grof je izgledal, kakor da se je od žalosti postaral za dvajset let. Med ljudmi je tedaj začelo krožiti vprašanje: »Ali te bosta res vzela ali ne?« toda nihče ni vedel odgovore. (Dalj« prlfcodajlfc) 34 Stran 2. .SLOVENSKI *NARUU», one ». januarja 1916. 15. štev. skim poslanikom kakor tudi z vojnim ministrom. Poleg diplomatične Živahnosti se opaža, da parlamenta-rično najuglednejši člani kabineta obnavljajo svoje separatne konference. Najbrže se pečajo tudi z opozicijo reformnih socijalistov in radikalne stranke, ki je nastala zadnje dni in katera graja znane gospodarske neugodnosti kakor tudi glede na pre-voznino, ki je narasla na 107 in pol lire za tono od New Castla v Genovo, pomanjkljivost vladnih odredb, dalje z ostro pritožbo več stotin so-eijalističnih občinskih uprav. Časopisi pišejo o kapitulaciji Črne gore, proti katere možnosti same soroh-neli že po padcu Lovčena. ogorčeno, trdito. zasramujoče ali tudi v strahu pred bodočimi dogodki v Albaniji in uporabo prostih avstro - ogrskih čet na drugi fronti, poleg svojega navadnega kazanja na nase takozvane iluzije in na zmago četverozveze, katero morejo olajšati brezdvomno enotni napori zaveznikov, pišejo pa jako zmedeno. ?>Messagero« in »Se-eolo«, ki dobivata vse svoje instrukcije iz Francoske, smatrata kapitulacijo Crne gore za posledico sumljivih intrig, odrekajo Črnogorcem čast in izjavljajo, da je okobiost. da se ne brani Skadra in drugih prostih krajev, v zvezi z izdajstvom in temnimi načrti Nikite. Italijanski kralj v Tarentu in Brmdisi. Italijanski kralj se je mudil, kakor naznanjeno, v Tarentu, kjer je inšpiciral brodovje in sprejel na krovu »Trinakrie- poveljnika vseh italijanskih bojnih ladij, kakor tudi poveljnike ententnega brcdovja m civilne in vojaške oblasti. Potem je šel v Brmdisi. kjer si je ogledal obrambna dela na obrežju in je sprejel srbskega ministrskega predsednika Pa-siča in druge tam se nahajajoče srbske ministre. »Mare nostro« izgubljeno. Potniki iz Italije, dospeli v Švico, pripovedujejo, kako grozovit je vtlsk o kapitulaciji Črne gore po vsej Italiji. Skozi javno mnenje prodira spoznanje, da je Italija doživela poraz, katerega ne bo mogoče nikdar več popraviti, in da se sanje o ^mare nostro« nikdar ne vresničijo. Strahovito vpliva tudi očitanje angleškega, francoskega in ruskega Časopisja italijanski vlad! in armadnemu vodstvu, da sta kriva katastrofe. Italijanska kraljica za mir Črne gore z Avstrijo. Iz Italije prihajajo v Švico poro-Črfe, da je italijanska kraljica porabila ves svoj vpliv, da je pregovorila svojega očeta, naj p mudi mir Avstro-O^rski, da ga obvaruje uke<;a odbora intervencijonistov. Po tej konferenci je šel Salandra h kralju. Salandra in Martini sta odpotovala v Florenco, Martini hoče imeti velik političen govor, s katerim hoče pojasniti zadnje dogodke v veliki evropski vojni. Oficijozni krogi sicer menijo, da bodo ti govori delali čudeže, toda trezno sodeči liudje pravijo že naprej, da ostanejo brez vsakega uspeha. Italijansko časopisje ostro napada Angleško. Poroča se preko Lugana: Cenzura v Italiji je bila jako stroga. Sedaj pa dopuščajo cenzorji ostre napade na četverozvezo. »Mattino« v Neanlju nriobčuje hud napad na Angleško, ki žali angleške državnike neusmiljeno in skončuje z besedam?: Prestiž in prevlada Angleške sta za vedno izgubljena. Dogotki na Balkanu. PLEN V VIRPAZARJU. Dunaj, 10. januarja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. Pri zasedanju Virpazaria so vplenile naše čete, kakor se naknadno poroča, 20 jeklenih topov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. • a * NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 19. januarja. (Kor. ur.) VVoifiOv nr::d poroča: Veliki glavni stan dne 19. januarja. Balkansko bojišče. Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. CESAR VILJEM V NIŠU. VVolffov urad javlja iz Niša dne 18. januarja: Opoldne sta se sestala v slavnostno okinčanem Nišu cesar Viljem in kralj Ferdinand. V citadeli sta vladarja prisostvovala paradi bolgarskih, makedonskih in nemških čet. Cesarja Viljema je spremljal tudi načelnik nemškega generalnega Štaba general Falkenhavn. pri kralju Ferdinandu so se nahajali: princa Boris in Ciril ter generali Bojadžev, Todorov in Tantilov ter ministrski predsednik Radoslavov. Cesar Viljem se je posebno zanimal za makedonske čete. ki so sestavljene po večini iz bivših revolucionarjev. Nagovori! je posamezne Častnike in vojake ter jih vprašal, ali so zadovoljni z osvoboditvijo svoje domovine. Končno je nagovoril pred zbranimi četami kralja Ferdinanda v nemškem jeziku, poudarjajoč, da ga je hrabrost in sijajno sodelovanje bolgarske armade navdušilo ter je izročil kralju maršalsko palico nemške armade. Kra.]] Ferdinand je odgovoril bolgarsko, da je ponosen na to, da ^ sine njegova armada ramo ob ram^boriti z nemškimi četami. Kra!j Ferdinand je imenoval cesarja Vmerr? za irnej^telja 12. bolgarskega pešpolka. Cesar Viljem je podelil vsem bol^arsk^m generalom in mno-srim višnm oficirjem red Železnega križa. Radoslavov je dobil koman-derski križ reda Rdečega orla. Kako se ie krati Nikita odloči! za kapitulacijo. »Dailv Express« iavlja iz Rima: Odličen nevtralec. ki je prispel iz Cetirja v Rim. pripoveduje: Dne 7. januarja je bilo obstreljevanje Lovčena posebno ljuto. Krali Nikita se fe nodal s puško na rami k svojim vo-iakom Oprldne je prispela vest. da ;e polo^J zlio kritičen. Prebivalstvo ie hitelo iz mfsta. da pomaga tovarišem na ogroženih pozicijah. Toda bilo je prepozno. Vrh Lovčena se je nahajal že v avstrijskih rokah. Osvo-jitelii so ^oslali parlamenterjc ter ponudil; Črnogorcem premirje, pod pogojem, da se črnogorske In srbske, v Črni grori se nahajajoče čete razidejo in oddajo svoje orožje. Paz-orožen? vojaki bi se nai potem nrno vrnil? domov. Kralj Nikita spr četka ni bil odpravljen, sprejeti teh pogojev. Poslal je ministrskega predsednika MiluŠkovića v Skader. da se posvetuje s srbsko vlado. Ta je vsako razpravljanje o kapitulaciji odklonila. Medtem so prodrle avstrijske čete do Cetinja. položaj črnogorske armade je postal brezupen in kralj Nikita je dne 13. januarja prosil za mir. Kapitulacija črnogorskih čet. Tz voinega časnikarskega stana por-vjn"o: Prve črnogorske čete so odložile orožje pri Virpazarju. Kapitulacija se vrši dosedaj brez težkoč. Črnogorci so silno deprimirani. Na severo - vzhodni črnogorski fronti, ob Tari in pri Beranah, so se vršili dne 17. januarja še manjši boji. ker črnogorske čete še niso povsodi dobile ukaz, da izroče orožje. četverozveza fe nretrgafa diplomatične stike s črno goro. Tz Milana javljalo: Francija, An-eliia in Italiia so svoje, pri kralju Ni-kfti akreditirane poslanike odpokli-cale. Diplomatični stiki entente s Črno goro so pretrgani. Italijanska pojasnila. Curlh, 19. januarja. V poročilu, namenjenem samo za inozemstvo, prav! »Agencia Stepjiani«. da črnogorski princ Mirko ni bil pri italijanskem kralju v Tarentu. Princ Mirko še sploh ni prišel v Ttalijo. Dalje javlja rimska agentura, da se je kralj po ogledu Italijanskih in zavezniških vojnih ladij v Tarentu in obrežnih obramb v Brindisiju, kjer je sprejel tudi Pa&ića in druge člane srbskega kabineta, vrnil v Rim. Pred odhodom na Krf je Pasić poslal ministru zunanjih del, Sonninu, brzojavko, s katero se zahvaljuje za prijazni sprejem v Italiji in zagotavlja, da srbski ministri visoko cenijo vsa prizadevanja, ki jih je v danih razmerah storil Sonnino za podporo srbske armade in ki se svoj čas gotovo izkažejo kot dobra. Pospešeni odhod srbskih ministrov iz Italije, vzbuja presenečenje in se da le deloma razložiti po analogiji z dejstvom, da celo ranjeni srbski oficirji in drugi srbski begunci hitro zapuščajo tla in gredo v Švico in zlasti na Francosko, vsled česar je »Tribuna« smatrala za potrebno, pozvati italijansko prebivalstvo in oblastva. naj nastopajo bolj prijaznq in bolj simpatično. Italiia in Srbija. Milan, 19. januarja. Glasom *Se-cola< ima italijanski poslanik, baron Souitt, naročilo, da ostane pri srbski vladi in varuje tesne diplomatične zveze med njo in Italijo. Ostal bo tudi na Krfu, kjer pa vzlic nasprotujočim se vestem srbskega prestolonaslednika Aleksandra še ni. Kovessova armada ogroža generala Sarraila. ^Petit Parisien^ priznava, da se nahajajo četverozvezne čete v Ma-! kedoniji vsled dogodkov v črni gori sedaj v Še večji nevarnosti. Armada generala Kovessa bo mogla nemoteno udariti na Bitolj in Ohrid ter prijeti Sarrailove čete v levem boku. Zato mora Italija vse storiti, da se postavi Kovessu v Albaniji v bran. General Lacroix zopet roti Italijane, da naj pošljejo čete v Solun, da bo mogel Sarrail pričeti z ofenzivo, za kar je skrajni čas. Napad francoskega letalca na Sofijo? Francoski listi poročajo iz Soluna: Francoski letalec je obiskal Sofijo ter je bolgarsko glavno mesto bombardiral. Bolgarska konvencija z zapadnim! državami? »Corriere della sera<; poroča: Bolgarija je sklenila z Anglijo in Francijo dogovor glede izmenjave vojnih vjetnikov. ki se naj izroče v grško oskrbo. Bolgarija je sklenila ta dogovor, ne da bi bile njene zaveznice udeležene (?). Italijani v Valoni. Budimpeštanski »A Nap poroča iz Curina: Vojni minister Zuppelli je prosil brzojavno^ šefa generalnega štaba za pogovor o položaju v Valoni se nabajajočih italijanskih čet. Te čete namreč niso varne, poveljnik v Valoni je zahteval ponovno ojačenia. ali vse zahteve In prošnje so zadele vedno na najhujši Cador-nov odpor. Koncentracija bolgarskih in turških čet. Preko Amsterdama poročajo: Pred Solunom se pripravlja odločitev. Ob grški meji so koncentrirane močne bolgarske in turške čete. Turki stoje zlasti severno Karale, odkoder je slišati grmenje topov. Mm Me ostati Krink. Atene, 19. januarja. (Kor. urad.) V razgovoru s poročevalcem Reu-terjevega urada, je ministrski predsednik Skuludis izrazil svoje presenečenje nad dvomi, ki jih očividno goje četverozvezne države napram grški politiki in ki se izražajo v omejevanju importa živil in premoga na Grško. Ministrski predsednik je z največjim poudarkom izjavil, da je sedanja grška politika popolnoma iskrena in združljiva z nevtralnim stališčem, k! ga zavzema Grška napram obema skupinama vojujočih se držav. Skuludis le prepričan, da je taka politika za državo najboljša. Izjavil je, da bo ostala Grška nevtralna in ohranila svojo armado intaktno do končne likvidacije. Vesti o ultimatuma četverozveze Grški. Sofijska poročila, da je izročila Četverozveza grški vladi ultimatum, v katerem zahteva odhod poslanikov centralnih vlad, oziroma demobilizacijo grške armade, so neresnična. Francoske Msffnostt m trik* otokih. »Agence Havas« poroča: Nemškega konzularnega agenta, ki smo ga aretiral! na Mitilenah radi hujskanja proti aliirancem, prepelje neka križarka tja. kjer se nahajajo v Solano aretirani konzuli. Dotična križarka Je izkrcata na otoku AJacclo 400 turških vjetnikov. Grške čete zapuščajo od entente zasedeno ozemlje. Iz Aten poročajo: Grška vlada je odpoklicaia grike čete, ki se nahajajo v krajih, zasedenih od ententnih čet Odpoklicane bodo tudi čete, ki se nahajajo v okrajih Seres, Drama in Kavala. Pred novim preobratom na Grškem? Preko Sofije poročajo: Dogodki na Grškem se razvijajo tako, da bo moralo kmalu priti do odločitve. Vojaški krogi silijo kralja Konstantina, naj zatre nevarno Venizelosovo agitacijo s tem, da da Vcnizelosa in njegove glavne sotrudnike aretirati in obsoditi. Sedanji omahljivi kabinet je treba nadomestiti z drugim ter izročiti vlado močnim rokam. V poštev pride Krečanin Mihelidakis, največji nasprotnik Venizelosov. Grški kralj o svoji politiki. Berolinski »Lokalanzeiger? poroča iz Aten: Kralj Konstantin je sprejel našega poročevalca, kateremu je izjavil: Obžalujem nasilnosti četverozveze, ki so z vojaškega stališča zagrešene. Pritisk na Grško postaja vedno silnejši. Jaz sem popolnoma sloboden, nimam nikakega osebnega interesa, temveč postopam tako, kakor je v prid narodu. Ali bo sedanja vojna uredila balkansko vprašanje, tega ne vem. morda bodo nastali novi krvavi boji. Mi smo svoboden narod in si hočemo ohraniti mir in neodvisnost. Položaj na Balkanu pa seveda vpliva na mojo politiko, ki se ozira izključno le na interese Grške. Nemčija in Avstrija se obnašata proti nam korektno, zato ni nikakega moraličnega povoda, da bi nastopili proti njima. Naša nevtralnost ni posledica slabosti, tem- več sad treznega presojevanja: moramo si prihraniti vso silo za poznejše resne Čase. Upanje, da bi kdo mogel prisiliti Grško v vojno, je prazno. Novoletno armadno povelje grškega vojnega ministra. Iz Aten poročajo: Grški vojni minister je izdal novoletno dnevno povelje, v katerem poživlja armado, da naj zaupa svojemu kralju. Povelje izraža upanje, da bo leto 1916. prineslo narodom mir. Ako bi usoda hotela, da se tudi Grška udeleži vojne, potem bo grška armada žela enako slavo kakor I. 1912. in 1913. Zarotnik Venizelos. Berolinski listi poročajo: Venizelos, kj deluje v očitnem sporazumu s francosko vlado, pripravlja po londonskih vesteh na državni preobrat, ki naj bi bil za vso bodočnost Grške odločilen. Vse je pripravljeno. Narod pa noče o Venizelosovih načrtih ničesar slišati. Romunski protest proti Rusiji. Romunska vlada je izročila ruskemu poslaniku v Bukarešti, Po-klevskemu - Kozjelu, pismeni protest zaradi kršenja romunske nevtralnosti s strani ruskih vojnih ladij dne 12. januarja. Ta dan sta namreč dve ruski vojni ladji zasledovali dva romunska transportna parnika med Chamzijem in Kaliakro. En transportni parnik sta ruski vojni ladji v romunskih vodah dohiteli in potopili, drugemu pa se je posrečilo uiti v neko pristanišče. Romunska protestna nota je pisana prav vljudno, sporoča pa ruski vladi prav odločno, da so dobile romunske straže potrebne instrukcije, da se kaj podobnega ne ponovi. ZAPADNO BOJIŠČE* POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTI. Berolin, 19. januarja. (Kor. ur.) WoH*«v urer! poroča: Veliki glavni stan dne 19. januarja. 2apadno bojišče. Na fronti ob Ysari je prodrl majhen nemški oddelek v sovražni jarek ter ugrabil I strojno puško. Na fronti zapadno od Lille do južno reke Somme živahno razstrelievanje na obeh straneh. Ponoči so metali sovražni letalci bombe na Metz. Dosedaj se poroča le o materijalni škodi. Neko sovražno letalo ie strmoglavilo proti jutru južno od Thiancourta na tla. Od pilotov je eden mrtev. Vrhovno armadno vodstvo. * FRANCOSKO URADNO POROČILO. 16. Januarja popoldne. Noč je potekla mirno. Poročati ni ničesar novega. 16. januarja zvečer. V Belgiji je provzročila naša artiljerija skupaj z angleško artiljerijo mnogo škode na sovražnih strelskih jarkih v okolici Hetsasa ter močni dve eksploziji v nemških črtah. Naše baterije so uspešno bombardirale dohode k cesti v Lille. Južno od Thčfusa smo razstrelili neko municijsko skladišče. Pri kori 119, severno od Neuville-St. Vaast je neka naša mina razdejala neko malo nemško postojanko. V Argonih v okolici Vanquoisa boj z mfnami in ročnimi granatami. V Lotarinškl smo obstreljevali sovražno zbiranje lužno od Bremenila, se-vero - vzhodno od Badonvillerja. Belgijsko poročilo. 16. Januarja. Slabotno artiljerijsko delovanje na fronti belgijske armade. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 16. januarja. Dan je potekel v splošnem mirno. Samo pri Given-chvju in Ypresu je izstrelil sovražnik nekaj granat. Artiljerijski ogenj proti močni nemški poziciji severno od Ypresa Je imel zadovoljiv uspeh. Konferenca ententnih ministrov v Londona. London, 18. januarja. (Kor. nr.) »Times« javljajo iz Pariza, da se se-stanejo ministri aliiranih držav jutri v Londonu. BRAMBNA DOLŽNOST NA ANGLEŠKEM. Ministrski predsednik Asouith Je baje, kakor poročajo preko Berlina te Haaga, modificiral svojo brambno predlogo tako - le: Bramb-na dolžnost se ne raztegne na oženjene. Industrijski pritisk se ne uvede. V nabornih komisijah bodo tudi civilisti. Brambna dolžnost se uvede samo za čas sedanje vojne, če bi se izkazalo, da se pogoji, glasom katerih se oproste gotovi ljudje iz gotovih vzrokov voiaške službe, ne dado izvesti odloča o tem parlament, V angleški zbornici se nadaljuje debata o brambni dolžnosti, kf dobro napreduje. Glasom londonskih poročil se je odločil angleški kabinet, najeti novo vojno posojilo 10 milijard šilingov za izvedbo splošne brambne dolžnosti. Londonska socialistična komisija za naredno obrambo je izdala manifest, ki naglasa dolžnost branit! prostost naroda. Telesno zmožen član delavstva, čegar delo se ne rabi za druge namene, in ki se brani zgrabiti za orožje, ie strahopetec. Bo!l na mor*u, NOV SPOR MED AMERIKO IN AVSTRIJO. sNewyork - Herald« poroča it Washmgtona: Zedinjene države pripravljajo novo protestno noto Avstro - Ogrski, v kateri se pritožujejo, da si je neki c. in kr. podmorski čoln vzel z ameriške petrolejske ladje -Petrolita« petrolej. Zedinjene države zahtevajo, da avstro - ogrska vlada to postopanje kara, da se opraviči in povrne škodo. Slučaj »Persia«. Ameriški veleposlanik v Berlinu, Fararo. je sporočil vladi Zedinje-nih držav; Nemška vlada je dobila od vseh poveljnikov podmorskih čolnov v Sredozemskem morju poročila; poveljniki izjavljajo, da n?5<"> odgovorni za potop »Persijec. Poostritev angleške blokade. VVashingtonski poročevalec lista »Evening post« v Ne\v Yorku poroča, da je dobil predsednik Zedinje-nih držav iz Londona od veleposlanika Pageja sporočilo, da bodo Angleži v kratkem poostrili blokado Nemčije in da bo angleška vlada kmalu odposlala dolgo noto kot odgovor na ameriško noto od okto- tra 1915.^ Angleški listi pravijo, da se snuje v Parizu komisija za kontrolo živil, namenjenih za nevtralne države. »Times« izvedo iz Washingtona, da bo vlada Zedinjenih držav odobravala proglasitev pravilne blokade nad Nemčijo, treba pa bo dokazati, da je blokada tudi res efektivna. Blokada bo morala torej zapreti Nemčiji ne samo Severno morje, marveč se bo morala raztezati tudi v Vzhodnje morje ter onemogočiti promet med Skandinavijo in Nemčijo. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Londona: Francoska se brani dovoliti izvoz mleka iz Amerike v Nemčijo, tudi če bi bilo mleko namenjeno v sanitetne svrhe. Pomorska bitka na Črnem morju? Iz Bukarešte poročajo dne 19. januaria: Danes zjutraj ob pol 10. je bilo slišati z morja v smeri na Odeso silno grmenie topov. Domneva se, da se Je vršila na Črnem morju pomorska bitka. Angleška vojna mornarica* Dne 19. t m. izdan zakonski načrt predlaga nadaljnih 50.000 mož za angleško mornarico, ki bi potem štete 350.03 mol 15. Itev. .SLOVENSKI NAROD", dne 20. januarja i*i6 Stran .3 Plovba hi podmorski čolni. Švedski parnik »Mimo« pogrešajo od nedelje. Dansko ladjo • Kiew«, na poti iz Kodania v Liver-nooL je vplenil neki nemški torpedni lovec. Angleški parnik >City of Mar-seille« je zagledal 23. novembra ob obali Sardinije neki podmorski čoln. Podmorski čoln je začel streljati, trgovska ladja je odgovarjala. Od osem strelov je zadnji očividno zadel podmorski čoln nakar je trgovska ladja odplula. Trgovski parnik ^Kashgarc je siečal na višini Malte neki podmor-.^ki čoln ter ga začel obstreljevati. Potopljeni so bili angleški ribiški parniki »Evejfn \ »Tramerst« in Sushine«. Moštva so rešena. Potopljen je bil tudi angleški parnik >Narere* (6443 ton). Posadka je rečena. Osebni parnik -Rijndam. proge Holand - Amerika je bil poškodovan, vendar je na rotu v Grafenend. Spremljajo ga vlačilni pamiki. Vsi potniki so na varnem. Trije kurjači so mrtvi, 4 ranjeni. TURSKA VOJNA. TLRSKO URADNO POROČILO. 1?. januarja. Kavkaska fronta- Napade Rusov, ki so imeli vsled naših silnih napadov velike iz--rube. smo, ko smo dobili zadnji čas ojačenia. na vsej fronti ustavili. Kljuri s:lno močnemu napadu premočnih sovražnih čet. ki traja že 8 dni, je položaj z nekaterimi brezpomembnimi izpremembami za nas ugoden. - :er ni poročati ničesar. Ob Sueškem prekopu. Secolo i poroča, da domačini ovirajo utrjevalna dela ob Sueškem i rekopu. Mnogo domačinov zapušča .enadno delo kljub temu, da dobe delavci dvojno dnevnino. Boji v Egiptu. Angleži poročaio. da je neka an-leška kolona iz Matruha 13. t. m. konstatirala 40 mili od Matruha 4M Vrabcev. Arabci se niso ustavljali, marveč so zbežali, ko so prišle angleške čete. Nad sto velblodov. vse nrce, koze in šotore so Angleži \ plenili. Iz Pretorije poročajo, da je dospela prva južnoafriška? nehotna bri-ada v Egipt. Angleško poročilo iz Mezopotamije. lok januarja. General Avlmer je bil s Turki, ki so ?e umaknili pri Oranu na obeh straneh reke Tigris. 25 milj vzhodno od Kut - el - Amare, bitko. Silni boj je trajal dne 13. januarja do noči. Nato so se pričeli Turki umikati. Nadaljevali so umikanje ;udi v noči na 14. januarja. Angleška kolona pritiska energično na sovražnika z vzhoda in severa. V poslanski zbornici je izjavil Chamberlam. da so bile vremenske razmere v Mezopotamiji zadnji čas t:;ko slabe, da ie bil vsak napredek nemogoč. Odrski državni zbor. V včerajšnji seji poslanske zbornice je interpeliral poslanec grof Teodor Batthvanv glede uredbe trgovinskega razmeria Ogrske z Avstrijo in z Nemčijo. Vprašal je, če namerava vlada dobiti potom zakonodaje pooblastilo za provizorično uredbo trgovskega razmerja Ogrske z Avstrijo in Nemčijo, oziroma, če tega neče. ali hoče obnoviti popolno tiskovno in zborovalno svobodo za razpravljanje o tej stvari. Dalje je želel interpelant, naj predloži vlada normalni državni proračun za prihodnje leto. v čigar okviru se lahko razpravlja o vseh vprašanjih. Odgovarjaje na interpelacijo po-inca Urmanoczvja o pogostih Madžarom neprijaznih pojavih v ar-idirih krogih, je ministrski prednik grof Tisza rekel, da obžaluje, : !e prišla ta stvar v obliki interpelacije na razpravo. Ostanki starih nazfranf, ki obstoje še v naši armadi glede narodnih čustev, so nekako netivo. Neka nasprotja in navzkrižja obstoje, ki so sicer v trenotku nevarnosti stopila v ozadje, a so se v Posamičnifj slučajih vendar pokazala. Snričo tega pa ni pozabiti na razveseljivo dejstvo, da se je v veliki večini slučajev pokazalo tisto čisla-n?e madžarskih vojakov in madžarske narodnosti, ki so io ti po pravici pričakovali. V vsaki armadi sc primerijo navzkrižja med predpostavljena in med podreienci, v vsaki armadi so neprijetni ali nedobrohot-ni predpostavljena, ki delajo svojim podrejencem brez vzroka neprijetnost?. V naših razmerah je še to. da se išče narodno ozadje tudi tarn. kjer ga ni. Ministrski predsednik vpliva na to, da se snrejme v armado čini več madžarskih elementov ter upa, da se bo po vojni cvet madžarske mladine posvetil vojaškemu stanu. K temu pa se ne bo nič pripomoglo, če se bodo vse neprijetnosti, ki se zgode madžarskim podre jencem, neprestano predstavljale kot zatiranje Madžarstva. Mlnisterski predsednik ve, da kompetentni faktorji v armadi cenijo madžarski narod in madžarske vojake in prepričan je, da bodo dotični faktorji uveljavili svoje naziranje tudi proti tistim, ki imajo predsodke proti Madžarom. Kdor preganja Madžara, kdor hoče zatreti njegov jezik, kjer mu službeni jezik ne stavlja meja, ne greši samo proti madžarskemu narodu, nego tudi škoduje vojaškim interesom. Zato je tudi s stališča armade pričakovati, da bodo kompetentni vojaški faktorji postopali z vso strogostjo proti takim vojakom. Razne politične veno darilo. Posojilnica v Trbovljah je podarila dijaškemu podpornemu društvu -Domovini- v Ljubljani SO kron. Naj bi našla mnogo posnemovalcev, saj je »Domovina* v teh težavnih časih bolj kakor le kedaj potrebna naiiz-datneiše podpore. — Deželna go^podarsko-pomož-na pisarna za vpoklicane vojnike v LiubHam (sodna palača), daje brezplačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpoklican cev ;n nliti STOfC — Potovanje v Srbijo. Za potovanje v Srbijo veljajo sedaj enaka določila, kakor za potovanje v druga območja ožjega bojišča z naslednjimi poostritvami: Redno izdani potni list mora imeti klavzulo izdajajoče oblasti: ^Gultig auch zum Betretcn von Serbien, jedoch nur mit der Bc-wiiligung des zustandigen militari-schen Kommandos.<* (Velja tudi za prestop v Srbijo, toda le z dovolitvijo pristojnega vojaškega poveljstva) in poleg te* razviden namen Prestop čez mejo se dovoli civilnim osebam le pri Belgradu in pri Sme-dere vem - Ke ve vari. Pristojna vojaška poveljništva so: Nadpoveljstvo armadne skupine gfm. pl. Macken-sena v Kragujevcu za celo okupirano ozemlje; cesarsko nemško armadno nadpoveljstvo št. 11 za vzhodno Srbijo; 3. o. armadno poveljstvo (vojna pošta št. 99) in 3. armadno etapno poveljstvo (vojna pošta št. 211: za zahodno Srbijo; poveljstvo mostišča Belgrad za mesto in bclgradski okraj. — S tem so se dosedanja določila razveljavila. — Iz Ijndskošolske službe. Bivša provizorična učiteljica Josipina Franke je nameščena v Hrušici; namesto učitelja Frana Tro št a, ki ie na dopustu, ie nameščena kandidatima A. Sirk za suplentinjo na isti šoli. Kandidatima Frančiška K u -n a v e r je nameščena za suplentinjo v Polhovem gradcu, kandidatinji Zlatka Gabršek in Olga Vodi-š e k sta nameščeni kot suplentinji na Viču. Ker je odšel nadučitelj Vinko R o b I j e k v aktivno vojaško službo, je nameščena v Podkraju za suplentinjo kandi iatinja Marija Bolčina, v Budanjah ie nameščena kandidatinja Marija L a v r e H č i č, ker je odšel nadučitelj Vladimir Požar v vojaško službo. Kandidatinja Karmen Hvala je imenovana za provizorično učiteljico v Telčah. Imenovane so za provjzorične učiteljice suplentinje Margareta L i 11 e g za Tržič, Frančiška S u š -n i k in Pavla Peternelj za Škof jo Loko, Angela Hafner za Tržič. Kandidatinja Lidija Pečenko je imenovana za provizorično učiteljico v Harijah. Kandidatinja Albina M a 1 a v a š i č je nameščena za suplentinjo na Vrhniki. Frančiška Mrak je nameščena za suplentinjo v Tržiču. — Novi notarji. Imenovani so za notarje notarski kandidatje: dr. Ivan S t o j a n za Senožeče, dr. Josip K r e v 1 za Cerknico, dr. Viljem M a u r e r za Logatec, Ivan K o -lene za Kranisko goro in Fran B u r g e r za Radeče. Notar Fran Jereb ?e premeščen iz Radeč v Črnomelj. — Brezplačna oltarna slika. ;Revu<* pro umčni cirkevni« nam piše: Eno oltarno sliko si\ mora biti tudi in cilj potovanja. naslika umetnik in propagator cerkvene umetnosti na Slovenskem. Prijazne ponudbe na »Revue pro umčni cirkovni«. Praga, Vinogradi, Krameriova 10. Češka. — Športni klub je imel snoči pri Roži svoj občni zbor. Iz poročila predsednika in tajnika, ki je obenem blagajnik, posnamemo, da je športni klub kljub vojnemu času deloval in si ohranil kljub temu, da je bilo 29 članov vpoklicanih, skoraj enako število članov. Na bojišču padli ali vsled bolezni, dobljenih v vojni, umrli so tile člani: prof. Josip Berce, Viljem Bukovnik in dr. Janko Šavnik. Njih spomin počaste člani s tem, da se dvignejo s sedežev. Delovanje društva se je omejilo v preteklem letu samo na čolnarno ter so klubovi člani prevozili lani na dirkalnih čolnih nad 1600 km. Tenis se ni mogel gojiti, enako ne sankanje. Edino v čolnarni se je vršilo vse klubovo življenje, pri čemer je skrbel za vse potrebe čolnarne neumorni gospodar, kateremu izreče občni zbor svojo zahvalo. Klub je imel leta 1915 dohodkov 2110 K 80 v, izdatkov pa 1355 K 05 v, tako da ostane 755 K 75 v prebitka. Poravnali so se vsi računi. Vrh tega pa ima čolnarski odsek še 400 K. Poročilo se odobri in da blagajniku ?ssolutorij. Proračun izkazuje 1590 K dohodkov in 1200 K potrebščine. Občni zbor sklene nato, da ostaneta na enaki višini kakor dosedaj članarina (24 K letno) in vpisnina (20 K) čolnarina pa se zniža na 10 K za seztjo za 2 osebi, za več oseb pa se zviša čolnarina na 20 K. Razsodišče ostane isto, v odbor pa se kooptirata dva člana. Laže pri Senožečah. V nedeljo, 16. t. m., smo spremili k večnemu počitku posestnika gosp. Franca Z e t k o t a, ki je bil 26 let nepretrgoma laženski župan. Izvrševal je vestno in odločno svoje županske naloge in bil neomahljiv narodnjak. Vsled svojega mirnega, blagega značaja in vsled svojih vrlin je užival ugled m spoštovanje pri vseh. ki so ga poznali. Pokojnik ie umrl šele v 54. letu starosti. Njegova dobrota ga je spravila v nesrečo in od tistega časa je vedno hiral. Kako priljubljen je bil pokojnik, ie prijala udeležba pri pogrebu. Pokojnikb ostane prijazen spomin; žalujoči rodbini bodi izrečeno iskreno sožalje. Nesreče. Pod voz je pade! metli posestnik Ivan Plos. Zlomljeno ima levo nogo. — 4oletni tovarniški delavec Ivan Languš v Mojstrani je padel z voza in dobil težke poškodbe na glavi, nato je prišel pod kolo, ki mu je zlomilo levo nogo. Draginjska doklada učiteijstvu na Štajerskem. Štajerski deželni odbor je sklenil, z začasno veljavnostjo do konca marca, tudi letos izplačati štajerskemu ljudsko- in meščansko-šolskemu upiteljstvu dragtnjsko do-klado v istem obsegu kakor lani. Te doklade ne dobe edino neoženjeni učitelji, ki so v vojaški službi. Doklada se bode prihodnje tedne nakazala. Dražje pivo na Štajerskem. Z 18. januarjem se zvišajo cene pivu pri prodaji na drobno v gostilnah za 8 vinarjev liter. Iz Celja. V ponedeljek dne 17. januarja se je vračal tiskarniški učenec Alojzij Plankar po drža/ni cesti preti Gaberju domov. Na mostu pri Dijaškem donni ga je sunil neznan fant na cesto. Plankar je padel ravno pred prihajajočima vojaškima avtomobiloma na tla in se ni mogel več umakniti. Prvi avtomobil je dečka sunil v bok in mu prizadjal težko rano, drugi pa mu je tekel čez prsi. Ponesrečenca so spravili k rodbini Spindler v bližnjo hišo. kjer je dobil prvo pomoč, nato pa so ga odpeljali v bolnico. Iz Maribora. Rezervnemu poročniku Otonu Rodetu 26. dom. pešpolka se je izreklo cesarjevo pohvalno priznanje. Iz Maribora. Glasom izkaza ministrstva za notranje zadeve z dne 14. januarja je bilo doslej v Mariboru 33 slučajev koz. Koze v Mariboru. V torek sta umrla v Mariboru dva vojaka na kozah, trije pa so oboleli. Drobne novice s Štajerskega. Umrl je pri Svetinjah blizu Ormoža vpokojeni major 47. pešpolka Lovro J a n ž e k. star 75 let. Živel je rta tamošnjem svojem posestvu 20 let v pokoju. — U m r I je v Celju fotograf Martin Lenz. star 52 let. — Požig Iz maščevanja. V Zagore i h pri Ptuju je zgorelo domovanje kočarice Neže Pučko z vsemi premičninami vred. Zaprli so moža Neže Pučko, ker je osumljen, da je dom svoie žene iz maščevalnosti za-žgal. — Prometsslamoinse-nom je na Štajerskem samem popolnoma prost; le izvažati se ne sme razun za armado ničesar brez dovoljenja okrainega glavarstva. Kino »Ideal« predvaja samo še danes nravstveno dramo »Valovi molče« s priljubljeno umetnico % dani stol in učinkovito veseloigro »Ata preka-njenec« z Rito Clairmont v glavni vlogi. — Jutri Nordisk-večer z umetniško dramo »Vešča«. Tatvine. Branjevki Jožefi Cerar-jevi je bilo izpod stojnice na Poga-čarjevem trgu ukradenih za 80 kron orehov. Prodajalki obuval Mariji Kogojevi je na Vodnikovem trgu nekdo ponoči vlomih v zaboj in odnesel nekaj parov čevljev. Branjevki Mariji Marjetičevi ml. je na Poga-carjevem trgu med njeno odsotnostjo s stojnice izginilo 3 kg surovega masla. Zgubila se je zlata broža z bri-Ijanti in dvema modrima kamnoma. Pošten najditelj jo naj proti visoki nagradi odda pri uredniku Lesničarju v Celju, Dolgo polje 1. Zgubila je neka gospodična dne 18. t. m. srebrno zapestno uro v oziroma pred Koiizejem. Posten najditelj naj jo odda proti nagradi upravi-teljstvu »Slov. Naroda«. Zgubila se je moška denarnica z zneskom 200 kron in važnimi dokumenti. Odda naj se proti nagradi v uprav niši v u -Slov. Naroda«. Najdena je bila v ponedeljek zvečer v Prešernovi ulici srednja vsota denarja z denarnico. Dobi se: Hrenova ulica št. 17, II. nadstropje: Ivana Kobalt. Razne stvari. * Med predstavo aretiran. V nekem dunajskem zabavišču so med predstavo aretirali prvega umetnika, nekega Bavarca, ki je obdolžen, da je v Freiburgu izvršil goljufijo in s prigoljufanimi 24.000 markami pobegnil. Ljubezenska drama. Risar Avrelii Kristofv v Budimpešti ie imel ljubezensko razmerja z natakarico Ano Jediičko. Ker starši niso dovolili, da bi se poročila, sta za-, ljubljenca sklenila, da skupaj umrje-ta. Sla sta v hotel in zgodaj zjutraj je portir slišal streljanje. Hiteli so v sobo in našli Ano Jediičko mrtvo, Kristofv pa je stal sredi sobe in se tako tresel, da še revolverja nase ni mogel izprožiti. Obsojen je bil na poldrugo leto ječe, ker Je svojo ljubico ustrelil na njeno lastno željo. * Ženski polk. V eni zadnjih sej francoske poslanske zbornice je prišlo šest mladih dam v čakalnico, kjer lahko občinstvo govori s poslanci. Vse so bile enako oblečene in lahko se reče, da so imele nekake uniforme. Prišle so posredovat, da bi smele francoske žene sestaviti poseben polk, ki bi šel v boj proti Nemcem. Najprej so hotele do vojnega ministra, ta pa jim je sporočil, da jih ne more sprejeti, ker po veljavnih postavah morajo biti vojaki le moški. Tudi ministrski predsednik jim ni mogel nič drugega povedati. Ponudile so vladi, da postavijo na bojišče 2000 krepkih, zdravih in pogumnih žensk, a predlog le bil odklonjen. * Najbogatejši Rus. V Lausan- neu v Švici je te dni umrl S. M. Go-liem, ki je veljal za najbogatejšega Rusa. Samo v vrednostnih papirjih jc zapustil 200 milijonov rubljev, bi! je pa tudi lastnik ogromnega velepo-sestva Kurminska pri Moskvi, kjer je imel tudi zbirko slik, ki ie sama cenjena na osem milijonov rubljev. Razen tega posestva je imel še devet drugih veleposestev. Poročen je bil štirikrat. Prva njegova žena je bila hišina. četrta žena pa kneginia Ku^ gučev. V privatnem življenju ie bi? GoJiem jako skromen, živel je skoro siromašno, a za dobrodelne namene je rad daroval. Poroča se, da je le v zadnjih 15 letih daroval za dobrodelne namene nad sto milijonov rubljev. * Psiček ministrove soproge. Rim ima zopet svojo afero. Po krasnih nasadih na Monte Pincio. se je izprehajala priletna dama, ki jo je spremljal krasen psiček. Vse lepe; lastnosti je imel ta psiček, samo razposajen je bil preveč. Tako Je vzbudil pozornost redarja. Čim je redar videl, da psiček nima torbice, fe takoj energično nastopil proti prišleci. Gospa je rekla: Govori te z mano spodobno; faz sem žena Jnstičnega mU nistra Orlarrda. — Redar pa se je gromko zasmejal in ko mu je srospa rekla, da je sploh njegova dolžnost, z vsakim Človekom spodobno govoriti, le zahteval redar, naj se gospa legitimira. Ker v Rimu seveda ni navada, da b? liudje nosili na izpreho-dih legitimaciie. je redar gosoo aretiral in jo odpelial na komisarijat. Tam so se seveda postavili na stališče, da ima redar prav in so ^ospo ministrovo lepo zanrli in psička t njo. šele ko je minister telefonično orosil policiio, nal ooizveduje, kam Je njegova /ena izginila, se Je stvar nolasnila. Minister je prišel svojo zeno z avtomobilom iskat. Lahko si je misliti, kak vihar je vsled te afero Stran 4. •SLOVENSKI NAROD*, dne 20. januarja 1916. 15. štev. • Umrl |e v Novem Sadu znani srbski pisatelj, dvorni svetnik Anton Hadžić. Pokojnik je bil 40 let tajnik »Matice Srbske« v Novem Sadu ter je urejeval njene publikacije, pozneje je bil tudi predsednik »Matice«. Odlikovan je bil z vitež-kim križcem Franc Jožefovega reda ter član jugoslovanske akadenrije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Pred kratkim je dobil pokojnik pismo ir Amerike, ki mu je sporočilo, da je uirurl njegov brat, ki je bil prišel kot delavec v Ameriko, pa je tam poslal milijonar. Ta vest je 5?51etnega pesnika tako pretresla, da je obolel in par dni na to umrl. Darila. Upravništvu naših listov je poslal: Za Ciril-Metodovo družbo: .lo-stp Turk, šolski ravnatelj v Dolenjem Logatcu, 15 K. v počeščenje spomina blagopokojni ka gosp. kom. svetlika Fr. Povšeta. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 17. januarja: Abdula Hala-čević. vodnik mul. v rezervni vojaški bolnici v MariianiŠču. Dne 18. januarja: Uršula Kobau. žena okrajnega sluge. 76 let. Zaloška cesta 13. — Dušan Brekič, pešec, v rezervni vojaški bolnici v Marija- mSčm. Dne 19. januarja: Matevž Tro-jar. hiralec, 27 let, Radeckcga cesta štev. 9. — Ana Krizman, zasebnica, 85 let. Sodarska steza 2. Današnji list obsega 4 stranu Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne«. Išče se za takoj stanovanje z eno ali dvema sobama, meblovano ali nemeblovano, oziroma tudi soba z uporabo kuhinje. Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 253 Gospodično ki je dovršila osem razredov In napravili skušnjo čez meščanske šole, prost Mila pri kakem poštnem uradu v mestu ali na deželi v svrho strokovne izobrazbe. 246 Naslov pove uprav. .Slovensk. Naroda*. Dve 1R tri sobe s kuhinjo %t§T Išče mirna stranka, n 1. majem. 248 Ponudbe na upravništvo »Slovensk' Naroda« pod „Lfnbllana 248". Gostima 8 koncesijo vred se odda v najem za tako) ali za maiev termin. Preda se tndl gostilniški oprava. Pojasnila na Nadvojvode Pride« rika cesti št. 4 v LJubljani. 221 Spreime so dober 240 kupuj« žlahtnih kostanjev les Mirno stranko Ište 242 stanovanje z 2 ali 3 sobami ia pripadki za takoj ali pozneje. Ponudbe pod „mirne 242u na uptavn. »Slov. Naroda«. Plača po dogovoru, vstop takoj. Ponudbe ca Delniško pivovarno Laški trg, Štajersko. 152 ]ii prodaj je večja množina ave. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 219 za velika dela j za na dom se sprejmejo proti dobri plači pri tvrdki Back & Fehl, Stari trg, L'iibljaaa, III! IN parfum eri j a, fotografična manufaktura itd. ] Mašimo tmmm prodaia strupov. Ustanovljena leta 1897. Snten Kane LJubljana, Židovska ulica 1. ■ i Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. nov ovitek ^KREMNA ZUBY fASAWPS0WW2 VA/IENIV. ^ Vsled točasnih razmer smo primorani, da spremenimo že oad 30 let v prodaji rabljeni ovitek za zobno kremo „Kalodont". Tub odslej ne bomo več zavijali v doiedaj navadnih cevkah, temveč v sklopnih kartonih, katerih risba in barva ostane ista, kot je bila pri naših tuba-etiketah, ki je t vseh deželah postavno varovana. Svetovnoznani in povsod priljubljeni predmet »Kalodont« se bo kot doslej v nedosežni kakovosti naprej prodajal. F. A. Sarg, sin & Co. DUNAJ IV. proti visoki plači IŠŠO j/hrgust Sko/, čevljarski mojster, Rimsko oosto itev. 5. 500 kroni Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obtiscanet v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Rla bal Kamom. Lonček z garancijskim pismom 1 B, 3 lončki S 2-50, 6 lončkov K 4 50. Kemeaj. loiice (lisia) I Fostf acb 12 2E, Ogrsko. ^642 Pristen dober brinjevec se dobi pri n L. SEBENIKU V Spol Sik!. asne BLUZE i IZBIRO pošilja tudi na deželo: 2C52 plašče, jopice, i, kostume, noćne halje, pe-fiotohovlno, lodne predmete. Zelo solidna tvrdk?.: M. Krištofič - Bučar LfuMfana, Stari trg 9. Lastne hisa. Neprekosljiva v otroških oblekcah :: in krstni opravi, is Vdeva ki ima ljubezen do otrok in bi tudi pomagala pri hišnih opravilih , se opro|mo ▼ liinMjonlt 237 Ponudbe pod „Vzge]a 237" na u^ravn. »Slov. Naroda«. delavti za veliko delo, proti dobremu plašilo ao sprejmejo tako) pri tvrdki Back & Fehl Ljubljana9 15 trg. službo tipkarice ali kal primernega. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 234 Sprejme se takoj vešča slovenskega in nemškega jezika, z lepo in hitro pisavo. Prednost imajo one, katere so tudi hrvaščine zmožne. Starost 21—25 let. 190 Ponudbe naj se pošljejo na uprav. »Slov. Naroda« pod 9IC- Vr 1916 190". Dokler (raja še sedanja zaloga', se nudi najlepša prilika 3a ugoden na%;u& čevljev do dosedanjih cenah\ nakar je slavno občinstvo ooosarja 3 oiirom na to, da se usnje draji cd dneva do dneva. Zaloga „ ^e-kO čevljev Breg št. 20, nasproti Sv. Jakoba mostu. ■0 Uradniško hranilno društvo v Gradcu. €0 za novo otvorjeno XVIil> sekcijo uradnikom; profesorjem, učiteljem, nmiravljancem 1. U d. ob najugodnejših pogojih. Takoj u plačljivi. Ročni predujmi do 240 K. Nikakih predstroSkov. Hranilne vloge od vsakogar z dnevnim obrestovan jem brez rent nega davka po 0| brez odpovedi za po e t! S ob 60 dnevnem 5 jv vsak čas dvigljive zneske, v odpovednem roku. S Vloge: 6 500.000 S. Jamstvo v deležih: 15.80O.CO0K. Število članov 6300. Več v razvidih! Tiskovine in poštne položnice zastonj. Pojasnila daje brezplačno vsak ponedeljek in petek med *M in V'2 4 popoldne: Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22. amamamamamammmi mmamajamajaj 1 ii h ■ aaawan 111 iiiwnii(aiiHiiMiiiiiamajamiii!ammffl VABILO na redni občni Kmetske posojilnice na Vrhniki rogistrovono zadruge z omejenim poroštvom ki bo v nedeljo, dne 30. januarja t. I. ob 2. uri popoludne v zadružni pisarni na Vrhniki. DNEVNI REDs 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorstva o računskem sklepu u. Sklepanje o razdelitvi dobička, K obilni udeležbi vabi 4. W lile v ; ^ nateljstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. 25: Imeteb. Bilanca Emetske posofilttlce na Vrhniki. n^čefstvoa Dolgovi. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Račun posojil t Stanje konec leta 1915 Račun obresti: Zaostale obresti ....... V • . Rafun denarnih zavodov: Stanje naloženega denarja...... . Račun poStno-hran. urada: Stanje konec teta 1915....... . Račun vrednostnih listin: Stanje konec leta 1*15......• • Račun prehodnih zneskov: Zaostali eksekuciiski stroški •••«.« Račun inventarja: Končna vrednost.......... Račun zadružnega doma: Stanje vrednosti konec leta 1915..... Račun posestva: Račun blagajne: Gotovina konec leta 1915 . • , . . . . 1600351! 21 4093* 13 80S376: 02 3719) 01 23965; 96 1366 53 250: — 49825j 20 3S35tt — 28039! 33 25951^1 39 Rač un del ežev: 3^3 zadiužnih deležev po 50 K . Račun hranilnih vlog: Stanje konec leta 1915 . , , . . Račun obresti: Predplačane za I. 1916. . » . K 576 30 Zadružnikom dolžne . . V «. . 74150 Račun rezervnih zakladov: Stanje konec leta 1915 . • . % , J| j t Račun izgube in dobička: Čisti dobiček za leto 1915 . » , # , 2 . 9JC 77 317254