84. flertlRo. v Lnumonu t IZ. aprila iSZL Leto LVI fi Uhm\m vsak dan popoldne, lmtali sedeli« la praznike. ratl t do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 O 50 p. večji insert« petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 O; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 O; ženitne ponudbe bes« J a 75 p. Popust le pri naročilih ođ U objav naprej. — In&eratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloli znamka za odgovor. a CPtmwnlštw „81ot. Naroda" in »litri nllea št 5, pritlično. — Tel«!on it. 304. UrodnUtvo S, I. aadatroFf« Slav. ffarodt" Boaflova aUoa ti. Teltion ifw. S4. Beplsa sprejema la podpisana la ladostao frankOTane* ^■r Rokopisa« sa na vraitu Posamezne številke:__ m Jugoslaviji vse dni po Din — v Inozemstvu navadno dni Din 1, nedeljo Din v: Prava beseda o pravem Času. Sokolstvo se je oglasilo v svoji znameniti poslanici. Poslanica govori »vsem bratom in sestram«, a je namenjena vsemu narodu, ki se je je razveselil kakor jutranje zarje po temni, viharni noči. Obrača se z ostrimi besedami proti njegovim zape-ljivcem, ki »ščuvajo brata na brata, sestro na sestro, pleme na pleme, ponižujejo in onečaščajo avtoriteto m svetost državne misli !n narodnega edinstva z vsemi sredstvi klevet w. demagogije, napajajo široke mase naroda s strupom sovraštva, nemoteno in nekažnjeno snujejo načrte, kako naj razbijejo veliko tvorbo ljubezni, trpljenja, umiranja bi junaštva ter utirajo strugo pogubonosnim valovom zunanjih sovražnih nakan, ki se naj razlijejo po naši zemlji in nas iznova zasužnjijo in uničijo!« Kolikor trditev, toliko resnice. Kakor z mogočnim kladivom padajo udarci. Neizpodbitna obtožnica. O njej bo sodil narod, a sodba ne bo težka. Saj je na tisoče dokazov In prič za resničnost Izrečene obtožbe, pred našimi očmi, dan za dnem se dogajajo ti zločini, ki jih svoboda naša svobodne države sicer tolerira, ki pa ne morejo ostati brez obtožiteUa fn brez sodnika. Sodil bo narod, ne oni del zapeljanega naroda, ki je sicer podzavestno postal sokrivec svojih za-vodnikov, marveč ona večina našega naroda, ki Je, zvesta svojemu idealnemu stremljenju, si ohranila čistost nacionalne ln državne misli Naši nasprotniki so se že oglasili- »Slovenec« bljuje ogenj In žveplo na Sokolstvo. Ker ne more ovreči nobene Izmed lznešerrlh obtožb, psuje, a Izmed psovk mu jei, v zadnjem času, najpriljubljenejša, — ve-lesrbstva Mirno gremo lahko preko teh klevet Kdor Ima za svoj narod, zlasti še za slovenski narod toliko neminljivih zaslug kakor Sokolstvo, ga kak nasproten očitek ne more doseči. Da ni bUo Sokolstva v našem narodu, bogve kako bi se bila zasukata njegova usoda! Zato pa Je smešno »Slovenčevo« trditev, Češ da je Sokol prenehal biti kulturna In slovenska organizacija, smatrati milo rečeno za Izbruh onemogle jeze tn blazne nadutosti Prenehajte že vendar z vam loli priljubljeno frazo o velesrbstvu. Vemo, zakaj jo rabite. Svojemu dobremu, vernemu ljudstvu dopovedujete, da je Srbstvo, — da ga sovražite, nam je umevno — vir vsemu zlu, iz- vor vsemu nezadovoljstvu, draginji in drugim neprilikam. Zato hočete, da bi ljudstvo z vami vred zasovražilo Srbe. Zato istovetite državno jedinstvo s centralizmom, ker hočete v centralizmu ubiti državno jedinstvo. Zato vam je narodno ujedinjenje iz-i dajalstvo nad — slovenskim narodom. V svoje špekulacijske svrhe izrabljate vso to demagogijo. Dokaze, da bi bilo pod vašo avtonomijo bone nam ostajate dolžni. Da ne bi bil tako velik riziko, bi vam izročili za nekaj časa avtonomijo. V najkrajšem času bi pokazali spričo današnjih obče vladajočih razmer vso svojo onemoglost. Ne samo to, po našem trdnem prepričanju bi bilo tisočkrat slabše. Slovensko ljudstvo kot tako pa se more ne samo v gospodarskem, nego tudi v kulturnem ozi-ru razviti le v okviru močne države. Cim močnejša je ta država, tembolje za slovensko ljudstvo, pri čemer Imamo pred očmi 1 one dele slovenskega ljudstva, ki so danes Se izven naših državnih meja. Poštnina platana v gotovini. Sicer pa vemo, kaj tiči za vašo avtonomijo, čim ste dobili Radićevo zavezništvo, ste že našli več korajže da ste pričeli razkrivati svoje karte. Nismo daleč od zahteve po republiki. Pa če mislite, da vam bo dinastija Radić dala doseči vaše cilje, se kruto motite. Na dlani je. da eno kakor drucro, republika in takozvana avtonomija, vodi po vaših intencijah do razbitja naše drŽave In do prepre-čenia narodnega ujedinjenja. Svoboda lepa reč, toda tu jenja svoboda. Saj bi potem tudi navaden zločinec, ki ga obsodijo v ječo, smel apelirati na načela svobode. Bodi vam povedano, da Integritete svoje države ne pustimo stavljati v nevarnost da svoje, s tolikimi žrtvami pridobljene svobode ne damo za nobeno ceno. Vsak napad na te naše svetinje smatramo za zločin, ki nujno zahteva ukrenitev potrebne protibrambe. Ne poživljamo na boj, v silobranu smo proti krivičnemu napadu. Ako ne izda pametna in trezna beseda, mora slediti dejanje. .Slovenski Narod« velja: V Ja-oiliTfiJ V laoiemst-o v Ljubljani po po ž ti Din 120-— Din 144 — Din 216 — 60-— . 72 — . 108-- 3 9 m • • • • • . 30*— . 36-— . 54-- I m • • . • • • , 10'— . 12— . 18- Pri morebitnem povišanju te ima datjSa naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirat?. — I ii--------- ----"i je na poti »Nuovo Paese« pravi, da gledajo Italijani skeptično na nadaljnja pogajanja glede Reke, ker nič ne kaže, da bi se dala dognati po njihovih intencijah« Ako se vladi v Rimu in Beograd a ne sporazumeta med tem v glavnih stvareh, bi bilo treba jugeslovensko delegacijo nadomestit? z drugimi člani, ki bi vzbujali v Italijanih zaupanje — sedanji jugoslovenski delegaciji, kateri načeluje dr. Rvbaf, ki je bil pred vejno »F abflissimo capo del partito slavo di Trieste« Italijani ne morejo zaupati. Tako se pripravljajo Italijani na nova posvetovanja o Reki in na končno ureditev jadranskega vprašanja. Z vso silo hočejo doseči to, kar so si zabili v svoje glave. In s Slovenci in Hrvati proč iz paritetne komisije, Srbi naj pridejo, I da bodo krivili italijanski gosp Kije svoje hrbte pred njimi, na kar bi sledili podpisi na italijanski diktat o Reki in vsem Jadranu. Velika je italijanska zlobnost, velika pa tudi jugoslovenska neumnost, ki uhlja notranjo konsolidacijo dr.hve. Naša rszdrapanost jači italijansko in-rransigentnost in italijanska vlada hiti. da bi se okoristila z našim notranjim razporom v naso ogromno škodo v jadranski bodočnosti. Vse to, kar se plete okoli nas, zlasti pa na italijanski strani, je tako, da je zadnji čas, da se dvignemo in poravnamo, ker vsak dan zamude prinese nov udarec ki ga občutimo vedno bo-lestnejše* Italijansko izkoriščanje našega spora. Italijanski novinarji švigajo po Jugoslaviji dan na dan In ko se vrnejo domov, pišejo na dolgo in Široko o vti-skih, ki so jih baje dobili med nami. Pred volitvami v skupščino smo čitali v italijanskih poročilih o položaju v naši državi tuintam Še tako precej objektivno sodbo« katero je spremljala kolikor toliko poštena želja po sporazumu med obema narodoma. Po volitvah pa so Članki italijanskih novin o Jugoslaviji tendencijoznl, prežeti stremljenja po razbitin kraljevine SHS. Seveda so vsa Izvajanja lepo ovita s primerno izbranimi frazami, ali ako se to lepotičje odlušči, se pokaže Italijanski namen tak, kakršen Je v resnici. Globoko se klanjajo pred Srbi m turinski novinar Arnaldo Cipolla se je že na poti v svojo domovino v tržaškem »Piccolu della Sera« polaskal Srbom in jih pohvalil, da so najboljši vojaki in dobri politiki. Napovedal je tudi za Srbijo čas, ko bo poklicana, da predstavlja v balkanski in srednji Evropi »aualche cosa d9 importante*. Zuna njega ministra Ninčiča ceni zelo visoko in mu izreka popolno italijansko zaupanje. Nlnčić je po njegovem mnenju iskreno naklonjen Italiji ter vpošteva veljavo njenega prijateljstva. Zato pa bi se motil vsakdo, kdor bi pripisoval težkoče opatijske konference njegovi osebni akciji, marveč Jih je Iskati v notranji situaciji v Jugoslaviji, ki Je negotova In se neprestano Izpreminja. Toda gospodarji so Srbi in od njih pričakujejo Italijani ureditev razmer na Balka- nu, katera »ureditev« v italijanskem svitu pomeni lahko tudi razkroj naše jugoslovenske domovine. Italijanski tisk povzdiguje Srbe nad Hrvate in Slovence, hoteč pač pripomoči k vzdrževanju notranjih sporov v Jugoslaviji, katerim bi utegnila slediti kaka odcepitev, ki bi jo Italijani radi hlastno pograbi!!. Oni hočejo, da bi Srbi nastopali proti Hrvatom m Slovencem tako, kakor nastopajo Italijani v svojem kraljestvu proti »aHogenom«. Hrvate m Slovence treba pritisniti k tlom. nato zavlada Srb in s Srbom se bo Italijan lahko pobotal o vseh vprašanjih, katera treba rešiti med obema državama. V to svrho se izgubljajo Italijani v brezmejnem laskanju Srbom, govore naj-rajše le o Srbiji in komaj čakajo zaključka ugodnih pogodeb s Srbi. na kar bi italijanski naval nemudno prihrul v jugoslovenske pokrajine in bi hotel zajeti ves Balkan v tesnem prijateljstvu s Srbi. Italija pušča sicer Srbiji nekoliko važnejšo vlogo v bodoči srednji in balkanski Evropi, aH glavna vloga je rezervirana seveda za Italijo. Kaj res mislijo Italijani, da so srbskim politikom zastrli oči njihovi kome-dijantski pokloni? Tako sodimo, da prizadevanje, katero opravljajo Italijani po skupščinskih volitvah, ne da uspeha, ki so si ga načrta!?. Peklenska hudobija, ki se vlači te dni po italijanskih listih, se ne udejstvi. Pred vsem hočejo strmoglaviti našo delegacijo v paritetni komisiji za rešitev reškega vprašanja. Dr. Rvbaf jim RADIĆEVO ODPOSLANSTVO V BEOGRADU. KONFERENCE RADIČEVIH DELEGATOV Z VODITELJI RADIKALNE STRANKE. — RAZGOVOR! SO BILI LE INFORMATIVNEGA ZNAČAJA! IDEOLOGIJA RADIČEVIH DELEGATOV O FEDERACIJ! — ŠTIRIH NARODOV. — Beograd, II. aprila. flzv.) Včerajšnji dopoldanski prihod Radičevih poslancev dr. Vladimiri a Mačka in dr. Jurja Krnjeviča je v beogradskih političnih krogih že dopoldne vzbudil splošno iznenađenje in senzacijo. Različno se že komentira dejstvo, da Je na kolodvoru ob 9. dopoldne sprejel oba delegata sekretar ministrstva zunanjih zadev Jovanovlć. Takoj Ju Je odpeljal v hotel »Petrograd«. Že ob 10. dopoldne sta Radičeva delegata imela nad eno uro trajajočo konferenco v ministrstvu ver z Ljubo Jovanovićem in ministrom notranjih del Miloradom Vujičlčem. Po poteku \e konference sta delegata dr. Maček in dr. Kmjevič odšla v spremstvu ministra Ljube Jovan ovi ča v kabinetno pisarno ministrskega predsednika na konferenco z g. Pašićem. Med potjo so skušali nekateri novinarji dobiti informacije o politični taktiki Radičeve stranke in o ciljih njih odposlanstva. Zelo zgovoren je bil dr. Krnjević, ki fungira kakor nekak šef tiska Radičeve stranke, dočim je bil dr. Maček zelo rezerviran in je izjavljal, da še v svojem življenju ni nikdar spisal ▼ liste niti enega članka. Dr. Kmjevič je novinarjem izjavljal, da sta prišla z dr. Mačkom v Beograd, da še enkrat poskusita, da se doseže sporazum med zastopniki hrvatskega naroda in zastopniki srbskega naroda, katerega reprezentiralo ravno radikali. Naglašal je, da morajo sedaj radikali priznati, da je Radič pravi zastopnik hrvatskega naroda in nikak »demagog«. Na vprašanje novinarjev o rezultatih razgovorov in konference z vlado Je dr, Krnjeviš kratko odgovoril, da upa na uspeh, osobito, ker prihaja Radičeva stranka v direktne stike z ministrskim predsednikom Pašičem. Dr. Krnjević pa se je dalje zelo ironično izrazil O demokratski stranki, češ da Je to »fatalna« stranka. Čudno pa Je, da je takoj potem začel brbljati, da če se ne-doseže sporazum, onda pridejo na vr* sto — demokrati. Iz vseh raznih raz* govorov, ki jih je dajal dr. Krnjeviš zastopnikom beogradskih tisto* pa je videti, da imajo radičevci namen kob* kor mogoče spretno manevrirati Ob 11.45 je sprejel ministrski predsednik g. Pašić v prisotnosti Ljube Jo-vanoviča oba Radičeva delegata dR Mačka m dr. Krnjeviča. Konferenca Je trajala približno tričetrt ure v ministrskem predsedstvu. Rezultati te konference javnosti še niso znani, razgovori so se smatrali za tajne ln je bilo nemogoče dobiti približno verjetno ver« zijo, kaj se je na sestanku razpravljalo* Kakor javljajo radikalni listi, bo Pašid o rezultatih teh razgovorov kakor tudi o rezultatih nadaljnjih posvetovanj a Radićevo stranko, obširno poročal na plenarni seji radikalnega parlamentarnega kluba, ki se sestane dne 14. t. m. Po končani konferenci so novinarji naravno interviewali dr. Mačka fn dr. Krnjeviča o konferenci s Pašičem. Dr. Maček je bfl zelo rezerviran, dočim je bil dr. Krnjević precej zgovoren, a bistvenega ni ničesar povedal Dr. Maček Je med drugim Izjavil: Radikali so fe od davna pošiljali t' Radiću iz Beograda svoje zastopnike, da se informirajo o stališču naše stranke. Ti posredovalci so naglašali, da je Beograd pripravljen za sporazum z Zagrebom. Toda pogoji in njih izjave so A. E. W. Mason: 56 KLIC NA P0M06. "RomanJ Adela Rosslgnol Je pokleknila na tla za njo. Skrbno Je zvila dekletovo krilo. Nato Je dvignila njeno dolgo vlefiko, jo tesno ovfla okoli njenih nog in privezala gube okoli kolen. Nato Je spet vstala. »Ali lahko hodite, CellJa?« Je vprašala. »Poskusite!« Helena jo Je držala, đa ne b! padla, in Ćelija Je skusila storiti korak naprej; čutila se je silno smešno. Od gledalcev pa nihče ni mislil na smeh. Gospe Dauvray se je zdela cela stvar bolj resna kot najslovesnejše ceremonije. Adela je mislila na ta da napravi vozlje kolikor mogoče trde. Helena Vauquier Je bila dobro vzgojena služkinja, ki Je vedela, kal Je prav. Ni se smela smejati svoji mladi gospodarici, če je bila v Se tako smešnem polo žaju, »Sedaj,« je dejala Adela, »bomo zvezali gospodični gležnje in nato bomo pripravljeni za Madame de Montespan.* Hudomušnost njenega glasni Je Imela sedaj nekaj divjega. Nedoločni strah Celijin je ra-gtel. Imela je občutek, da deluje beštija v tej ženski in da skoraj gotovo ne bo imela nobe- nega uspeha. Zaman je klicala sama sebi »Danes zvečer moram imet! uspeh!« Toda instinktivno Je čutila, da je bila v tej sobi močnejša osebnost kot ona .ki Jo je obvladala ln obsodila k neuspehu in vplivala rudi na druge. Posadili so jo na stol. Adela ji je ovila vrv okoli njenih gležnjev in samo dotikanje je spravilo Celijo v krčevito odpornost. Zadnje njeno prosto gibanje ji je bilo na ta način odvzeto. Dvignila se je, ali bolje rečeno, hotela se je dvigniti. Toda Helena jo je uljudno pomirila z roko in jI zacepetala: »Ne bojte se! Gospa pazil« Adela je ponosno gledala dekletu v oči. »Miruj, hein, la petite!« je zaklicala. In pri tem priimku »mala« se je Celiji zasvetilo. Do-sedaj je delala pri takih prilikah s svojo črno ceremonijsko obleko, s prostimi lasmi, s skrivnostnimi očmi in s ponosnim vedenjem delen vtis, še predno se je seansa začela. Morala je priti v sobo počasi in mistično. Imela je svoje poslušalce, ki so vedno pričakovali misterijev in bili pripravljeni na čudeže. Njeno delo je bilo vedno že na pol opravljeno. Sedaj pa je bila oropana vse te pomoči. Ni bila več znamenita osebnost prorokinja, ki gleda v bodočnost, bila je samo moderno, fino oblečeno dekle v smešnem in bolečine povzroča jočem položaju — to je bilo vse. Njenega dostojanstva ni bilo več. In čim bolj se je to udejstvilo, tem bolj Ji je bilo onemogočeno vplivati na poslušalce, tem manj Je bila sposobna osredotočiti svoje misli nanje in jih tako prisiliti, da Ji verjamejo. Sum gospe Dauvrav se Je spet zbudil, o tem ni dvomila. Ni ga mogla udušiti. Močnejša osebnost kot on aje bila v tej sobi in je delovala. Vrv ji je rezala skozi njene tenke nogavice v gležnje. A pritožiti se ni smela. Bila je divjaško privezana. Ni se upirala. Nato jo je Helena Vauquier premaknila s stola ln jo nalahno dvignila. Trenutek jo je tako držala, če se je Že Celija prej čutila smešno. Je vedela, da je sedaj še desetkrat bolj kot prej. Videla je samo sebe, kako je slonela v rokah Helene Vauquier, in njena fina obleka je bila zmečkana in ovita okoli nog. Toda oni dve, ki sta pazili, se tudi nista smejali. »Nikdar še nismo imeli take kontrole,« le vzkliknila gospa Dauvra3r pol v upu, pol v strahu. Adela Rosslgnol s! je pogledala dekle in zadovoljno pokimala z glavo. Ni bila sovražna Celiji, v resnici ni imela nobenega občutka zanjo, pa tudi ne proti njej. K sreči tedaj ta ni slutila, da ji bo Harry \Vethermiil njeno ljubezen slabo poplačal in da se ji ne bo dobro godilo v tej noči. Celija je bila samo figura v 1 nevarni igri, ki jo je igrala Adeia, in v tej se je posrečilo postaviti to figuro v položaj, v katerem si nI mogla prav nič pomagati. Adela je bila zadovoljna. »Mademoiselle,« je dejala z nasmehom, »vi želite, naj Jaz verjamem. Sedaj imate prilika« Priliko! In bila je brez pomoči. Prav dobro Je vedela, da se nikoli ne more oprostiti sama teh vrvi brez Helenine pomoči. Polomila ga ba žalostno in sramotno polomila. »Madame Je želela, da verjamete,« Je za-jecljala. In Adela Rosslgnol se je naenkrat zasmeja-la; bil je kratek, glasen, rezek smeh, ki je pregnal mir iz sobe. Nedoločni nemir Celije se je izpremenil v določeno groza Neki magnetičen tok ji je prinesel težek občutek strahu. Zra* okoli nje se ji Je zdel napolnjen z čudnimi grožnjami. Pogledala je Adelo. Ali izhaja to od nje? In groza ji je odgovorila: »Da!« Toda v tem se je motila. Glavna oseba v sobi ni bila Adela Rosslgnol, temveč Helena Vauquier, ki jo je držala v rokah kot otroka. Vedela je natanko, da je nevarnost tu, toda vedela je prepozna Od nog do glave je bila brez pomoči. Histerično je zakričala gospe: »Madame! Madame! Nekaj je tu, kar pomeni nesreča! Poznam to!« BasnanannMMBi '____* i_ bile v takih protislovjih, da se ni moglo resno računati na kak sporazum. Ni se moglo vzeti v resno oceno njih izjav. Šele sedaj, ko je beogradska vlada priznala nas kot zastopnike hrvatskega naroda, smo v stanu, priznavajoč radikale kot zastopnike srbskega naroda, da se informiramo o političnem položaju. V Beogradu smo sedaj videli, da nas razumejo. Drugače zopet je govoril dr. Krnjević. Med drugim je izjavil da je ljuba Jovanović že preko 20 let znan z Radićem. Naglašai je, da so Radićevi poslanci zastopniki hrvatskega naroda, Izvoljeni po njegovi volji. Glede sporazuma je omenjal, da je sedaj problem krenil na mnogo boljša pota, ker so se začeli razgovori naravnost med zastopniki obeh narodov. Odločno je odklanjal očitek, da bi bil Radić demagog. Na Radićevi strani je mnogo volje za sporazum. Končno je priznal, da so sedanji razgovori v Beogradu z vlado bili le Informativnega značaja. Jutri po prihodu v Zagreb poročata oba delegata izvršilnemu odboru Radičeve stranke o vseh podrobnostih. Oba Radičeva delegata sta se ob 7.40 odpeljala z zagrebškim brzovlakom nazaj v Zagreb. Današnja »Pravda« priobcuje dalj-fl razgovor svojega sotrudnika z dr. Mačkom. »Pravda« navaja, da je dr. Maček med drugim izjavil: G. Ljuba Jovanović je davni znanec in prijatelj Radića, s katerim je Imel okoli 20 let znanstvo kot novinar. Z dr. Krnjevlćem sva prišla v Beograd kot pooblaščena historična zastopnika hrvatskega naroda na razgovor z zastopniki srbskega naroda, da dobimo teme?! za sporazum. Ml nismo eden narod. Za nas to edlnstvo ni na mestu. Edlnstvo Je morda na mestu za državo. Jugoslavijo priznavamo kot mednarodni okvir, toda ml Srbi, Hrvat! In Slovenci smo trije narodi, kateri žele neodvisno živeti drug od drugega. Hočemo ostati v enotni državi, toda sedaj forme naše države še ne moremo precizirati. Temelj našemn sporazumu mora biti najširša konfederacija. Vsi trije narodi naj imajo svojo posebno državno upravo s posebnim parlamentom, obstojati pa bi mogel poseben centralni parlament, kl bi razmotrivši In razpravljal Izključno le o zunanjih zadevah ln o najvažnejših notranjih vprašanjih. Ml smo republikanci In to ostanemo! Toda smatramo, da o Vaši (!) mo- SrhljI lahko debatiramo. Mi Hrvatje iko Vašega (!) vladarja sprejmemo kot zastopnika za Inozemstvo, kot vojskovodjo In poveljnika za vojsko. Glede inozemstva naj bi bilo ime Jugoslavija, a na znotraj bi bili trije narodi.« Odločno pa je dalje dr. Maček de-jBantiral vest, da pride Radić osebno v Beograd. Korporativno pridejo Radićevi poslanci v Beograd, ko se doseže sporazum z Radićem. Pašiću so stavili za svoje zahteve odgovor do 6. zvečer. Računajo na njegovo starost. Seveda je tudi dr. Maček sotrudniku »Pravde« zatrjeval, da pride na vrsto Ljuba Da-vidović, če se ne doseže sporazum z radikali. — Beograd, 11. aprila. (IzvJ Ob 18. Je bil ponovni sestanek Radićevih delegatov z ministrskim predsednikom Paši čem. Sestanek je trajal samo pol ore in je bil popolnoma formalnega značaja. Tisk, ki stoji na strani Radićevi ter njegovih slovenskih in muslimanskih zaveznikov, razmotriva z velikim ln lahko rečeno s pretiranim optimizmom rezultat beogradskih razgovorov. V revizijonističnem taboru vlada veselo razpoloženje. Parlamentarni krog!, Id trezno kalkuliralo, pa vidijo v vsej tej misiji navaden politični trik. da se onemogoči radikalno - demokratska koalicija, v najboljšem slučaju pa doseže, da pridejo do odločilne besede v vladi gotove struje ln da v svojih pašalikih prevzetno popolnoma v svoje roke oblast in upravo. Nekateri demokrati smatrajo te razgovore za pritisk na njih stranko, da bi se i demokrati jeli pogajati z re-vizijonlstl. Gotovo pa je in tako računajo vsi resni parlamentarni krogi, da vsi razgovori z Radićem ostanejo brez vsakega efekta. ZNAČILNI IN VAŽNI DEMENTIJL — Beograd, 11. aprila. (Izv.) »Samouprava«, glavni organ radikalne stranke danes priobcuje dva zanimiva in značilna demantija. Prvi se tiče razgovorov Ljube Jovanovića in dr. Mar-koviča oz. njiju posredovanja za ustvaritev demokratske radikalne koalicije. Te vesti so popolnoma netočne In tendenciozne. Dalfe se tudi dcmentlra vest, da bi bil dr. Velja Pop ovlć, bivši šef kabinetne pisarne ministrskega predsedstva, oficijelno vodil razgovore z Radićem v Zagrebu. Ti razgovori so bili popolnoma privatne narave. Dr. Popovtć je odpotoval za praznike v Zagreb k svojemu tastu, ( ^ ' - ^ Telefonska In brzolauna poročita isti t JO 1 gibanja na MadžankenL HABSBURGOVCI RAZVIJA ŽIVAHNO AGITACIJO. — Budimpešta, 10. aprila. (Izv.) Povodom včerajšnje zadušnice za Karla so madžarski legitimisti priredili javno demonstracijo s tem, da so se udeležili zadušnice v velikem številu s vsemi svojimi nekdanjimi odlikovanji in v starih avstro - ogrskih vojaških uniformah. Za to demonstracijo stoji tudi vlada, ki je odredila, da se na svečan način na ta dan proslavi tudi nagodba z L 1867. V političnih krogih zatrjujejo, da je zadobilo legitimistično gibanje velik razmah in da je Bethlenova vlada stopila v pogajanja z legitimisti. Legitimistična skupina forsira, da stopi v vlado grof Zichy. — Budimpešta, 10. aprila. (Izv.) Včerajšnje zadušnice za lansko leto umrlim Karlom so se udeležili bivši avstro - ogrski oficirji v zelo velikem številu. Javno in ostentativno so prišli k zadušnici v avstrijski uniformi z vsemi odlikovanji na prsih. To legitimistično provokacijo Je vlada mimo trpela, grof Andrassv In Zichv sta glavna voditelja legltlmlstov. Vodijo se pogajanja, da vstopi Zichy v vlado. Zelo zanimiva pa je bila maša zadušnica v stolnici. Ob katafalku so bile razstavljene razne krone bivše avstro-ogrske monarhije, na desni: ogrska krona, gališka krona In češka krona, na levi pa: avstrijska krona In hrvatsko-sla-vonsko-dafmatinska krona. Dalje so bili ob katafalku postavljeni še razni drugi državni grbi nekdanje monarhije. Na katafalku pa Je bilo državno žezlo madžarske kraljevine. Z ozirom na ta dogodek Je posl. Skakaczv stavil v parlamentu nujni predlog, aH Je zakon iz L 1912., ki Je določil detronizacijo habsburške monarhije, še v veljavi. Zahteval Je odgovor takoj z ozirom na zunanjepolitični položaj. Interne lan t Je tudi naglašai, da Je cela demonstracija Imela tudi kolikor toliko oficijelni značaj. Predsednik parlamenta je v sporazumu z ministrskim predsednikom odklonil odgovor. NEMŠKI PARLAMENT ŽALUJE ZA ESSENSKIMI ŽRTVAMI — Berlin, 10. aprila. (Izv.) Istočasno s pogrebom essenskih žrtev se le vršilo v sejni dvorani parlamenta veliko žalno zborovanje, ki se ga je udeležil prezident Ebert, državni kancela dr. Cuno, člani kabineta In pruske vlade ter mnogoštevilni zastopniki nemške Javnosti. Ko so utihnili zvoki Beethovnove fa-lostinke, se je dvigni državni kancelar ter z glnljiviml besedam! spregovoril o padlih žrtvah In mučenlštvn nemškega naroda ▼ zasedenem ozemlju. Essenskl nmčencf te simbol usode, ki je zadela Nemčijo. Kancelar Je z mojstrsko spretnostjo in izrednim govorniškim talentom naslikal francoska grozodejstva, govoril Je v vseh mogočih varijactjah o nasilju, nezakonitem postopanju in nezaslišani krivici, ki se godi nemškemu prebivalstvu v zasedenih krajih. Iz neznatnega Incidenta Je napravil impozantno sliko krvoločnosti francoske posadke, ki ni kriva sama. da teče nedolžna nemška kri. Težka odgovornost pred zgodovino In človeštvom pada za to barbarstvo na francosko vlado. Z druge strani pa Je predočit navzočim miroljubnost zatiranega nemškega elementa, ki prenaša krute udarce usode potrpežljivo ln udano kakor ovco, ki so Jih napadi! volkovi. Prosil le. da strojnice, ki so ubile neoborožene nemške delavce, lahko uničijo posamne nosilce nem-šega odpora, brezuspešno pa Je njih delo proti celemu narodu. Borba se vrši okrog vprašanja, da-ll se naj povrnejo krvoločni časi starega veka, ko so tuje armade gospodarile nad celimi narodi kot nad dru-haljo sužnjev. Ta borba la sedaj bržkone na vrhuncu.. Ne glede na dejstvo, da le bila Nemčija pripravljena mirnim potom poravnati svoje dolgove, da le hotela žrtvovati vse svoje sile, samo da bo ohranjen v Evropi mir. Je nastopila Francija z represivnimi merami in počenja na njenem ozemlju nezaslišane stvari. Pasivni odpor mora nemški narod nadaljevati z vso odločnostjo. V tem boju ne sme bi U nobenih strankarskih ali razrednih interesov, nihče nt trne omahovati ali zaostajati. Geslo nemškega na« roda mora biti afront proti zaveznikom. Z bučečim glasom zvonov je zaključil kancelar svojo obširno fn pretresljivo jeremijado In zaklical prisotnim v opomin besede Beethovnove simfonije: In postopati moraš tako kakor da bi bila odvisna usoda samo od tvojega delovanja In bi bil edinole ti odgovoren za nemško stvar. Seveda ko so nemške Četa v vojnem času teptale zavezniška tla, pofigale, plenile In morile mirno francosko,' belgijsko, srbsko, romunsko In rusko prebivalstvo, ko Je bila krvoločnost ln nezakonitost na vrhuncu, te niso oglasili zvonovi m Naracija takrat al premogla moža, ki bi Ml zapel nad grobovi nedolžnih žrtev slično Jertmljado. SKLICANJE ANGLEŠKEGA PARLAMENTA. — London. 9. aprila. (IzvirJ Z ozirom na bližnji sestanek angleškega parlamenta pozivajo Usti vlado, da vzame Jasno stališče glede ostranitve stanovanjske bede, glede zavarovanja proti stavkam ln glede ruskega ln nemškega vprašanja v zunanji politiki. Ker Je na dnevnem redu budgetska razprava. Usti obSIrno razpravljajo o snj-faaju ZVIŠANJE POSTNIH IN ŽELEZNIŠKIH TARIFOV NA MADŽARSKEM. — Budimpešta, O. aprila S 13. aprilom se zviša potniSki tarif na madžarskih državnih in privatnih železnicah ter parobrodnih družbah za 50%. Izvzeti so samo tarifi madžarsko - avstrijskih brzovlakov, ki se zvižajo šele 20. aprila. Pri orient - cxpres vlaku se zviša tarif s 1. majem. Obenem se zviša tudi tovorni tarif, ki variira v odvisnosti od vrste tovora. REKONSTRUKCIJA BONAR LAWOVEGA KABINETA. — London, 9. aprila (Izvir.) Listi objavljajo poročila o delni rekonstrukciji Bonar Lawovega kabineta. Konservativci razmotriva jo načrt, kako ola'šatl Bonar Lawu z ozfrom na n'egovo slabo zdravje politično delo. Nekateri so za to. da se Bonar Law pozove v zbornico lordov In da prevzame posle ministrskega predsednika Derbv ali Curzon. RESTRINKCUE AVSTR. MINISTRSTEV. — Dunaj. 9. aprila. (K. B.) Izredni ministrski svet je odobril odlok zvezne vlade, ki se tiče znižanja števila ministrstev. Glasom tega odloka bo imela Avstrija v bodoče tehle 7 ministrstev: t) Urad zveznega kancelarja; 2.) Prosveta; 3.) Socijalna politika; 4J Finance; 5.) Poljedelstvo ln gozdarstvo; 6.) Trgovina In promet in 7.) Vojaštvo. Z uradom zveznega kancelarla se spoji poslovane zunanjega ministrstva, dosedanjega notranjesa ministrstva in ministrstva pravde. Vodstvo zunanjih zadev se lahko Izroči ministru brez portfelja, ki bo imel za svoje funkcije naslov zunanjega ministra. To ne bo motilo spojitve zunanjega ministrstva z uradom zveznega kancelara. — Dunaj, 10. aprila. (Izvir.) K restrink-cljl ministrstev pripominjalo, da kompetenca sedmero ministrstev še ni fiksirana. Narodni skupščini se predloži zadevni zakon. Agende zveznega kancelarla se najbrže tako razdele, da bo kancelar vedno vodil glavne in velike politične zunanje zadeve, dalje pa se odstopi:o ostala notran'e-polltič-na vprašanja podkancelarju. Vprašanje, kako se Imajo zasesti nova ministrstva« še ni deffnftlvno rešeno. ANGLEŽI GRADE ZRAČNE DREADNOUGHTE. — London, 9. aprila. (Havas) »Datlv Chronfcle« poroča, da namerava ministrstvo zgraditi 12 novfh hidroplanov. Podrobnosti o teh zrakoplovih so uradna tajna., vendar pa )e znano, da bodo to Izraziti zračni dreadnoughtl. ODGOVOR TURSKE ZAVEZNIKOM. — Carigrad, 9. aprila. (Havas.) V odgovoru, ki ga je poslala turška vlada zaveznikom, je izraženo njeno zadovoljstvo, izvirajoče iz zavezniškega soglasja glede nadaljnjih pogajanj. Posamne točke turškega predloga ne predstavljajo v smislu zavezniških zahtev nobene bistvene izpremembe. Turška vlada je zadovoljna tudi s soglasjem zavezniških držav glede novih določil mirovne pogodbe, ki se tičejo medsebojnega postopanja z inozemci. Nota pa izraža presenečenje v tem, da se hočejo zavezniki ponovno pogajati o upravi ln sodstvu. Turški vladi se je zdelo, da je to vprašanje že rešeno. Končno turška vlada omenja, da bi izločitev gospodarskih določb pospešila sklep mirovne pogodbe. Vendar pa smatra po-jasnitev omenjenih vprašanj kot temelj za mednarodna pogajanja. STINNES ARETIRAN V PORUHRJU. — Dortmund, 10. aprila. (Izvir.) Hugo Stlnnes. ki Je včeraj zvečer zapustil Berlin m odpotoval v Pohrurje, je bil danes zgodaj z ženo vred na postaji Scharnhorst za-sačen od francoske posadke in odveden v navadni prtljažni voz, kjer ga nadzira vojaštvo. V vozu Je ostal do nadaljne odredbe. — BerTn, 10. aprila (K. B.) Listi poročalo Iz M a in za, da so Francozi zaplenili v mestni hranilnici akte in približno 14 milijonov mark. Denar Je bil določen za izplačilo brezposelnim. Mestna uprava Je vložila pri delegaciji renske komlsile protest Od berlinske vlade v Essen odposlanega državnega tainlka rfamma so zaprli Pran-cozi v Scharnhorsra; rarven tega so zatvorili tudi presnega poštnega ministra Gesbersta. prejšnjega pruskega ministrskega predsednika Stegerwalda ln industrija Hugo Stlnnesa, ki pa so bili danes predpoldne zopet Izpuščeni. Hamm se le nahaja v zaporu. TIHON BO OBSOJEN NA SMRT? — London, 10. aprila. (Izvir.) Iz Hel-slngfona poročajo, da se glasi obtožba proti patriarhu Tthonu na smrtno kazen in ja tudi pričakovati smrtno obsodbo. NEMIRI V MOSKVI. — Riga, 10. aprila. (Havas) Čete rdeča armade so zatrle v Moskvi nemire, ki so lih povzročile proticerkvene demonstracije. VREMENSKO POROČILO. — Dunaj, 10. aprila. (Uradno vremensko poročilo.) Anticikloni nad Skandinavijo so ae razširili proti zapadu. Velik zračni pritisk le prisilil ciklone umakniti ae preko Južne Evrope. Nad Južno Italijo le bil zračni pritisk danes zjutraj zelo nizek. lato je bilo opažati ponovno tudi v Biskajskem zalivu. V Avstriji Ja oblačno in deževno vreme, Največ padavin Je bilo na Štajerskem. Jutranja temperatura Je znašala večinoma okrog 5*. Temeljite Izpremembe nI pričakovati. V bodoče se pričakuje večinoma hladno vreme, močni vzhodni vetrovi, ob vzhodnem vznožju Alp deževno, tempe* J ****** **JMirnatno spreminja. ^ Politične vesti. s Seja načelstva Narodnonapredne stranke bo danes v sredo ob 20. zvečer v uredništvu »Slov. Naroda«. Clanc na-čelstva pozivamo, da se zanesljivo udeleže te seje. = Slovensko stališče o amputaciji ln Hrvati. Včerajšnji »Obzor« posveča stališču, ki so ga zavzeli slovenski listi o vprašanju amputacije Hrvatske in Slavonije od ostalih delov države, članek, iz katerega je razvidno, kako Hrvati zamerijo Slovencem, da se ne dado v politiki voditi na konopcu bratom Hrvatom. »Obzor« izvaja: »Krilatica o amputaciji je v Sloveniji povzročila veliko skrb v javnih glasilih. Treba je vedeti, da je ta krilatica za Slovence usodna že, ako si jo samo predstavljajo. Slovenci so delali politiko države v državi, a na račun — spora med Hrvati in Srbi. Vse, kar so dobili, so dobili za to, da vztrajajo na strani Beograda in da ostanejo sami za sebe, izrabljajoč politične konjunkture vkljub naglaševa-nju narodnega edinstva in jugoslovenst-va. Brez politične prošlosti, v vsakdanji borbi za svoj narod, so se Slovenci naučili gledati v bodočnost drugače, kakor mi in Srbi. V svobodni kraljevini SHS so popolnoma pravilno gledali na to, da korigirajo ono, kar je avstrijska favoriziranje nemškega kurza odvzelo v slovenskih pokrajinah slovenski narodni moči. Naj so tudi Slovenci še tako dele v federaliste in centraliste, v tem so bili in so enega mišljenja, da more edino močna Jugoslavija ln naj obstoji na katerikoli račun in na katerokoli breme, samo ne na slovenski, pomakniti slovensko narodno posest proti severu in odstraniti bojazen pred raznarodovanjem. Zato je tudi »amputacija* grozna beseda za Slovence ln zato so tudi vsi brez ozira na stranke in politične raznomišljenostl nastopili proti nji. Demokratski listi najmlajših * Jutro« in »Tabor«, konservativni »Slovenski Narod«, ljubljanski »Avtoncmist« in klerikalni »Slovenec«, vsi so se te dni jeli baviti z vprašanjem amputacije. Ono, kar sta pisala »Jutro« in Tabor«, to ni zanimivo, no, zato je zanimiveje kar piše o tem »Slovenski Narod«. Pri-občujoč Izvajanja srbskih listov, naglasa ta list, da v Beogradu še vedno razmišljajo o nasilnih sredstvih, s katerimi bi ukrotili »zbesnelega hrvatskega bika in klerikalnega slovenskega junč-ka.« Toda, tako zaključuje list, to se beogradski vladi ne more zameriti. To pravi »Slovenski Narod« z ozirom na slovensko IzkoriŠčevanje politične konjunkture. Zato tudi povdarja dalje, da Radićevi In Koroščevi pristaši v bistvu Žele isto, kakor oni v Beogradu s svojo amputacijo. Razlika ni v metodi, marveč samo v tempu. Prvi to hočejo stopnjevaje, drugi pa takoj. Kakor se vidi. se je »Slovenski Narod« s to stilizacijo vrlo modro izognil tako ideji centralizacije, kakor avtonomističnemu pokretu, ker glavno je, da Slovenija ostane v političnem oziru taka, kakršna je, a to je ekskluziven narodni teritorij, ki ostane zase tako v slučaju avtonomije, kakor tudi v slučaju največje centralizacije.« — Gotovi hrvatski krogi ne morejo pozabiti Slovencem, da so si ustvarili v splošnem kaosu urejeno in dobro funkcijonirajočo upravo, ki je povzročila, da so razmere v Sloveniji kolikortoliko vendarle konsolidirane, česar se o Hrvatski pač ne more trditi, pati po tistih potih, kakor Hrvati, bi ne-Ako bi Slovenci od vsega začetka sto-mara imeli sedaj v Sloveniji isti upravni kaos, kakor vlada na Hrvatskem. Klerikalna stranka je v zadnjem času zaplavala v Radičeve politične vode ln se dala vpreči v Radičev politični voz, zato se bojimo, da bo tudi to imelo slabe posledice za Slovenijo ln slovensko ljudstvo, saj je računati s tem, da bodo tudi pri nas zavladale slične razmere, kakor na Hrvatskem. = Zaroka druge Italijanske prin-cezlnja Listi iz Rima poročajo, da se vrši dne 1. maja zaroka druge hčere italijanskega kralja, princezlnje Mafal-de z belgijskim prestolonaslednikom. = Daleč Je do pogajanj, Se dalje do sporazuma! O baje sklenjenem sporazumu med vlado in Radićem piše včerajšnji »Obzor«: »Po Zagrebu so se širile vesti, da je sporazum med Radićem In Pašićem gotova stvar, z ozirom na to so se že tudi delale kombinacije glede sestave nove vlade. Vse te vesti so za sedaj preuranjene, ker gre pri tem šele za prve informativne korake, a do službenih pogajanj je še daleč, a le dalje do sporazuma.« — Iz tega je razvidno, da smo imeli popolnoma prav, ko smo z največjo skepso in opreznostjo včeraj sprejeli zagrebške vesti, ki so vedele povedati o Že perfektne msporazumu med Radićem ln Pašićem. 3= Socflafistlčna stranka za Slovenijo Je minulo nedeljo zborovala ves dan v Celju. Obravnavala so se razna organizatorična vprašanja, med temi se je posebno razpravljalo, kako zopet Ispraviti v enotno socialistično fronto na toliko raznih frakcij razcepljen slovenski proletarijat Razpravljalo se Je tudi o strankinem tisku. Sklenilo sc je, opustiti misel preselitve strankinega glasila »Naprej* iz Ljubljane v Celje, kjer bi naj izhajal dva- do trikrat na teden. List ostane v Ljubljani in tudi v bodoče izhaja kot dnevnik, dasi bo ta stranki veliko breme. Gospodarstvo. —g 2»toi trg v Somboru. Sombor, 10. .prila. (Izv.) Ker ni poseli ne sa povpraševanja po bl^«u, so cene valne. Pšenica notira 450—4''5, oves 300—310, koruza zi takojšnjo dobavo 260—270, za dobavo v maju 280 do 285, pSenJčna moka »0« 675— 715. »2« 65rl šumski upravi na Bledu. Pravilno seta v! ena In s kolekom 3 Din. takso 20 Din in 10% vadijem opremljena ponudba Je vložiti v zapečatenem ovoju pri lumskl upravi na Bledu najpozneje do 25. aprila 19231 opoldne. Julijska krajina. — Nov tašistovskl napad na tiskar* no »Edinosti« v Trstu. Mussolinl prepoveduje fašistom nasilstva in po fašistov-skih kongresih nasvetujejo voditelfl umerjenost in opustitev dosedanjega nastopanja, toda tržaški fašisti so šo vedno tega prepričanja, da store veliko patrijotično delo, ako hrulijo in napadajo Slovence, za Italijo in njeno bodočnost nad vse vzvišene zasluge pa si hočejo priboriti z napadi na »Edinost«. Več napadov je že bilo in kakor kaže* ne bodo Še prenehali. V soboto ponoči je kakih 40 fašistov razgrajalo la razbijalo pred tiskarno. Potolkli so vse Šipe na pritličnih vratih, potem so vdrli v tiskarno, hoteč priti do strojev in napraviti veliko škodo ali celo uničiti tiskarno. Zadržala jih Je straža 5 orožnikov, na kar so se umaknili. Škode so napravili okoli 500 lir. »Edinost« Je po* šten, umerjen pa odkrit slovenski list« katerega glas bi morali Italijani vpo* števati, ako bi jim bilo res mar za do* bro sožitje med njimi in Slovenci. »Edinost« govori resnico in krepko zastopa pravice slovenskega ljudstva, nikdar pa ne zapiše nobene take besede, katera bi se dala tolmačiti za proti državi naperjeno in nikdar ne žali Italijanov. Z razmerami računa in stremi po miru in redu ter išče pot ki bi dala Slovencem v Italiji življenje, katero bi odgovarjalo tisti toliko hvalisanl italijanski svobodi in pravičnosti. Zakaj torej napadajo fašisti »Edinost«? Pač edino le iz skrajnega sovraštva do Slovencev, katero je prešlo iz predvojne dobe v povojne čase, ker Je bilo pod Avstrijo globoko ukoreninjeno v izvestne italijanske sloje in je avstrijska oblast v Primorju znala izborno gojiti sovraštvo do Slovencev v Italijanskih vrstah. To se ne da tako hitro iztrebiti. Ali italijanska oblast bi morala delati z vso silo na pomlrjenje med Italijani in julijskimi Jugosloveni, kajti drugače bo Julijska krajina vedno veika ovira za dobre odnosa je med Italijo m Jugoslavijo! V Italiji zelo strogo kaznujejo nasilstva, katera vrše fašisti z rieinovtm oljem nad svojimi nasprotniki — Še mnogi strožjo kazen pa zasluži novi napad na tiskamo »Edinosti«, ako se Ima Italija res vrniti k legalnosti. Napadalci so znani, nasilstvo je ugotovljeno, besedo ima sedaj italijanska justica, »SLOVENSKI NAROD« One 12. aprila 1923. btrun 3 Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA UŠĆA V LJUBLJANI. OPERA. Sreda 11. aprila: Janko In Metka Red Đ Četrtek 12. aprila: Carostrelec Red E Petek 13. aprila: Plesni večer Izven. Sobota 14. aprila: Janko In Metka Red C. Nedelja 15. aprila: Gorenlskl slavček Izven. DRAMA. Sreda 11. aprila: Otok In struga Red C Četrtek 12. aprila: Othello Red D Petek 13L aprila Idijot Red A • • m — Sslovenski Provnk. Slavnostna številka na čast dr. Danilu Maiaronu ima naslednjo vsebino: 1.) Danilo Majaron (slika) 2.) Univ. prof. dr. G. Krek: Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu 3J Univ. prof. dr. t 2olger: Da U je naša kraljevina nova ili stara država? 4.) Dr. Janko Polec: Grb kraljestva Ilirije. 5.) Dr. France Goršič: Lastnina ln zakonodaja o stanovanjih. 6.) Pr. Ž.: Službene novine (listek). 7.) Književna poročila unlv. prof. dr. M. Dolenca in dr. Leonlda PItamica. 3.) Razne vesti: XXXIII. redna glavna skupščina društva Pravnika. Priloga: Odločbe stola sedmorice v kazenskih stvareh. — Hana Plrkova ▼ «Toskl». Enako, kakor »Nlžavi« je Plrkova tudi v Toskl ▼ polni meri zaslužila naše Iskreno občudovanje. Polnovredna le kot pevka m morda še bolj kot igralka. Tako moč bi si sta!-ao želeli na našem gdru. Bila bi n. pr. po svoji figuri In odločnosti izborna »Katra« v % Jenu H« krasna partnerica Thleryisvl itd. Seveda sta k tako silnemu današnjemu uspehu pripomogla Šimenc kot Cavarados-sf, ki je zaslužil ovacije pri odprti sceni. !n Balaban kot Scarpla. S takšnimi pevci 1. Rukavini ne more biti težko Izčrpiti Iz partiture vse, kar je v nji silnega In S crt ga, brez ostanka. Za to pa le bila današnja To-ska ena najmočnejših, kar smo jih v LJubljani doživeli. — *. — Spevoigra »Sirota Anka« hi pevski nastop malh Slovenk se ponovi v nedeljo dne 15. aprila ob pol 11. dopoldne v dramskem gledališču. Cene bodo nekoliko niže kakor pri premijeri. Vstopnice se dobivajo od četrtka dalje prt dnevni gledališki blagafnl (operno gledališče.). ^PaiMHIIMMHHHBB Dnevne vesti. V Liublianl. d*. 11. aprila 1923. Sokolstvo. — Sokol n. objavlja: Vsi, k! nameravale Igrat! na tomboli dne 15. t. m, oskrbi-'e sf tablice takoj. Cena Din. 2.50 Je z ozirom na res dragocene dobitke (7 glavnih »n veliko število člnkov ln kvatem) naravnost malenkostna. Kdo si ne fell biti srečen? Gotovo oni, ki ne riskira par dfnar-;ev. Porabite ugodno priliko. Opozarjamo na razstavo nekaterih dobitkov v lz!o*b! modne trgovine Drago Oorup, Prešernova ulica ln pri br. M3ko Krapežu, Jurčičev trg. Prebitek prireditve Je namenjen v fcrftfe dolga za ♦elovadišče na Prulah. — Sokol v št Vldn nad Lfuhlja no pro* slavi 5. avgusta t 1. svojo 15 letnico ▼ zvezi z Javno telovadbo Pin veselico. Prosimo vsa bratska društva lz bližnje okolice, da ne prirejajo ta dan svojih prireditev. — Odbor. — Telovadni nastop naraščaja fn dece -Tubljanskega Sokola se vrši v soboto, dne 14. aprila L 1. ob 8 urf (20.) v telovadnici •Narodnega doma«. Natančen spored se pravočasno objavi. Ttifistika in soort — Gradjansk! v Spanlfl. V soboto le Gradjanskl nastopil proti P. C. Barceloni in zgubil po lepi Igri s 3:0. Sodnik dober. — Revanšoa tekma Gradjansk I : P. C. Barcelona 1:0. Gradjanskl zmagali V ponedeljek se le odigrala pred 25.000 gledalci revanšna tekma med obema imenovanima Vliboma. v kateri Je Gradjanskl zmagal z 1:0. Gradjanskl Je nastopil brez Perške, ki ie bil blesiran. Goal je zabil Babic. Junak dneva pa le bil Vrdjuka, ki le ubranil ne-bro) udarcev na goal In tudi eno »enajstmetrovko«, še en regularni goal. kf ga ie zabil Mantler. sodnik nI priznal. Gradjanskl le bil predmet velikih ovacil a strani publike. — Maribor : Celje 5:0. — Sašk r Slavila (Sarajevo) 2:2. Društvene vesti. — Ceboslovenska Oboe zada všechnv Elenv, aby se sOčastnilf v sobotu dne 14. L m. ve Hvezde Jlhoslov. - čas. Ugy porađane* oslavy. — Občni zbor Umetnostno zgodovinskega društva se vrši v petek, dne 13. t. m. ob pol 5. url pop. v pisarni gospoda šefa oddelka za prosveto v palače pokr. uprave n. nadstr. Dnevni red: Poročilo odbornikov. Volitev novega odbora. Eventualnosti. _ J. n. a. d. »Jadran« vabi vse Člane aa društveni sestanek, ki se vrši v četrtek 12. aprila ob 20. Na dnevnem redu Je, gospodarski položaj tovarišev. —. Tovarišem TrigiavaaofB v Zagreba! Tajništvo J. A. D. »Triglav« v Zagrebu obvešča svoje člane, da traja redno vpisovanje v letni semester od 6. aprila do 19. aprila. Prošnlo za menzo tn stanovanje ie vložiti čtm preje. Za razne druge Informacije tajništvo članom na razpolago. Za odgovor naj se priloži znamka. — Tajništvo. ttUD0HA<( Mt mm BUDDHFil — 100 =■ 20. Klerikalno komuni« stična večina na našem magistratu je marljivo na delu. Ker nima v svoji sredi nobenih strokovno izvežbanih siL ki bi mogle opravljati delo v posamnih odsekih, so zadnjič oklenili, da priteg« ne j o v te odseke izven občinskega od* bora atoječe strokovnjake, ki jim naj pomagajo iz zadrege ln izvleče j o občin« ako kareto iz blata* Da si a tem izda« jajo klerikalno • komunistični občinski očetje pravcato ubožno spričevalo, tega se seveda ne zavedajo. Javnosti bi bilo to vseeno, ako bi je pri tem ne brigalo dejstvo, da bo morala občina vse te strokovnjake drago pl čevati, ker da« nes pač ni mogoče zahtevati, da bi ti strokovnjaki, ki so večinoma po po« klicu uradniki, opravljali te posle brez« plačno — samo na ljubo nesposobnim klerikalno'boljševiškim občinskim oče« tom. Ti očetje so jeli tudi temelijto reševati socijalno vprašanje. Predvsem jim je na srcu gmotno stanje m agi* stratnih uslužbencev. Da odpravijo bedo med občinski uslužbenci, so sklenili zvišati njihove prejemke, in sicer po tem »le načrtu: delavci in sluge dobe 100% povišek dosedanjih prejemkov, uradniki pa 20 %. Na ta način se na* dejajo odpraviti bedo ln pomanjkanje predvsem v uradniških krogih. Vest o tem modrem sklepu so z zadoščenjem in radostjo sprejeli tako delavci kakor uradniki, posebno uradniki so bili na« ravnost oduševljeni nad to klerikalno« boljševiško modrostjo v reševanju so« cijalnega vprašanja. Kakor čujemo, se je zglasila pri voditeljih večine poseb« na deputacija, ki je predlagala, da naj uradniki, sluge in delavci med sabo zamenjavajo svoja službena mesta. Ker je duševno ln ročno delo po miš« ljenju klerikaIno*bolj Se viških modrija* nov enako vredno, je računati s tem, da bodo merodajni gospodje na magi« str a tu zanesljivo sprejeli ta umestni predlog. Zato se lahko zgodi, da se bo nam v Ljubljani že v kratkem nudil prizor, da bodo spretno sukali pero v magistratnih uradih prejšnji cestni po* metači, odgovornosti polno in težavno službo snaženja mestnih ulic pa bodo opravljali z brezovimi metlami oboro* ženi bivši magistrata! uradniki. — Srpkinje za pok. dfia Tavčarla. Da ceni drja Tavčarja vsa Jugoslavija ln priznava njegove vsestranske neven-ijlve zasluge, da ga liub! ln sočustvuje ob njegovi izgubi, nam pričajo tudi sestre Srpkinje, ki so na razne načine počastile njegov spomin. Kmalu po smrti našega moža prvaka je Imel »Narodni ženski Savez SHS« v Beogradu žalno sejo, na kateri se je njegova predsednica, ga Danica HrisrJčeva v izredno prisrčnih, toplo občutenih besedah spominjala genijalnega ln požrtvovalnega Ju-goslovena, drja Tavčarja. — 27. marca t !. je imelo »Kolo srpskih sestara v svoj! novi trinadstropnl zgradbi Fran-kopanska 11 tudi žalno posmrtnlco za drjem Tavčarjem. Podpredsednica, naša dobra znanka, ga. Perslda Prodano-vičeva je izčrpno očrtala delovanje našega velmoža za naš narod. Srpske Ko-lašice so tudi določile primemo svoto za slovenski dobrodelni namen v poča-ščenje spomina velikega pokojnika, če-gar dlmfdlum animae. njegova dobra žena, uživa nedellene in najtoplejše simpatije vseh Srpkinj. Slučajno pri seji navzoča Slovenka se je iskreno zahvalila za sestrinsko sočustvo ter je naglašala kako lepe spomenike je postavil literat dr. Tavčar jugoslovenski ženi v svoih spisih. Obetala je, da hoče poročati doma, s kolikim zanimanjem spremljajo sestre Srpkinje vse dogodke v Sloveniji, kar je tudi na zadnji seji »Kola«. — Na Inicijativo ge Dan. Hrist&eve se vrši v kratkem v Beogradu tudi Tavčarjeva akademija.« Nekaj naših tamošnjih Slovencev bo med drugim recitiralo odlomke Iz njegovih naj-markantneiših del. — Tudi druga ženska društva v Beogradu so Imela žalne seje za pok. drjem Tavčarjem. Vse to nam priča, da se čim tesneje družimo v celoto, ki je in mora ostati nedeljiva enota, da so srpski Interesi naši a naši interesi tudi srpski. Vsaj jugoslovenske žene bomo vedno ln z vso vztrajnostjo zasledovale cilj velike, nerazdružne Jugoslavije. Maša O. — Slovenski lavnostL Odbor za prenos leta 1918 vsed upora v Juden-burgu po prekem sodu ustreljenih voja-kot bi v. 17. p. rx je razposlal nabiralna pole za nabiranje prostovoljnih prispevkov. Iz dosedanjih uspehov ugotavlja odbor dejstvo, da so se naši prošnji v obilni meri odzvali mali ljudje, predvsem delavci in uradniki. Pogrešamo odzivov večjih industrijskih, trgovskih in denarnih zavodov in bogatejših po-samnikov. Dovoljujemo st a tem ponovno upozoriti na veliki narodni pomen programa omenjenega odbora in prosimo, da slovenska javnost s živim zanimanjem pokaže, da ni pozabila strašnih dni bojev za našo svobodo. Prispevke je pošiljati na naslov: Odbor za prenos leta 1918 vsed upora t Ju-denburgu po prekem soda usti muli blv. 17. p, |x t — Akademija Jugoslovansko -češkoslovaške Lige t LJubljani. V soboto, dne 14. aprila 1923 priredi Jngoslovensko - češkoslovaška Liga v Ljubljani v proslavo petletnice prisege »Zvestobe za zvestobo« v dvorani Kazine akademijo in ples s sledečim sporedom: 1.) Nagovor predsednika Lige dr. K. THUerja; 2.) a) Arija *Roze« iz Smetanove opere »Tajnost«; b) L. M. Skerjanee: Počitek pod goro. Poje gospodična Ljubica StiUgoj: 3.) Svatopluk Cech: Slovanska hymna. Recituje univ. prof dr. Burian; 4.) a) Smetana: Arija je-carja iz opere *DaUbor«. b) čajkov* sky: Kdor sam mre* koprneč... Poje gospod Julij Betetto. Pri klavirju g. kapelnik Balatka. Prlčetek ob pol 21. zvečer. Od 22. dalje ples, pri katerem svira oddelek godbe dravske divizijske oblasti. Vstopnica đ tO D (za rodbino 3 članov d 20 D) se bodo prodajale od 8. ure dalje pri blagajni v Kazini. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — Bas'st zagrebška opera Josip Križal ie težko obolel na pljučnici. — Zidušnlca za vlad'ko Josipa Jurfa Strossmaverfa. Včeraj na dan obletnice smrti Jurja StrossmaverJa, Je priredila Ju-goslovenska akademija znanosti v Zagrebu v stolni cerkvi svečano zadušnico, kl jo je daroval biskup dr. Premuž. Prisostvovali so zastopniki civilnih in vojaških oblasti in veliko število občinstva, — »Tolminski pvat« v Đoh'ofn. Pišejo nam iz Đohlnske bistrice od 10. tm.: V nedeljo 8. tm. se je vršilo pri nas predavanje, kar Je za Bohinj nekaj zelo redkega. — Podružnica društva »Soča« je povabfla iz Ljublane gosp, ravnatelja Joško Cvek-a, ki nam je predaval o »Tolminskem puntu«. — Oroze polna tragedija Je to, kakoršnjlh Je malo zaznamovanih v zgodovini Slovencev. In kar Je za naše razmere posebno karakteristično: ta zgodovinska tragedija je ne le našemu ljudstvu sploh, ampak tudi pove-«*n| Inteligenci — Španska vas. Le malokomu Je znano, da Je bilo 20. 21. m 23. aprla 1714 na glavnem trgu v Ooricl Javno obglavljenih 11 Tolminskih kmetov, ki so se borili za »staro pravdo«, katerih dele teles so krvniki razobesili več dni na kole v Ooricl in okolici. Hvaležni smo gosp. predavatelju, da se Je potrudil k nam m z živo besedo potisnil to tragikepolno zgodovinsko deistvo. Retlcfral le tudi več dr. Oradnikovlh pe-ml »Tolminski pum« ter končal svo! poldrugo uro trajajoči, domovinske ljubezni plamteč govor s pozivom, naj delamo vsi za konsolidacijo naše lepe države, kajti to ja predpogoj za srečo in zadovoljstvo našega naroda rudi predpogoj za svoječasno osvoboditev zasužn»em*h bratov. — Nedeljsko predavanje, ki Je bilo brez vsake politično strankarske primesi, ostane vsem poslušalcem v nepozabnem spomina. — Na naslov Južne felezntoo. Pišejo nam: Ko se bo šesta vi ta! spomladi nov vozni red, naj vendar blagovoli upeljatf na progi Rakek—Lhibliana proti večeru še en osebn? vlak, kl bi doha'al v iJubllano okolo 19. zvečer kakor v prednjih časih. Zdaj vozi proti Ljubilanf zadn'1 opoldanski okrog 11. nato pa celih dvanajst ur noben osobni vlak več. To Je vendar malo predolg odmor. Prebivalstvo ob tej prog? bo ravnateljstvu prav hvaležno osobito še L*ubl?anča-nll. ki bi tudf radi semtertja icletell tudi aa to stran. — Predavanje lz vrtnarstva. V četrtek dne 12. tm. bo ob 8. zvečer v dvorani na Mladiki nadaljeval g. profesor J. Verblč predavanje v goJenfu lepotičnlh sobnih rastlin. Vabimo člane sadjarskega in vrtnarskega društva, kakor vse prijatelje in ljubitelje vrtnarstva. — Predavanje. V nedeljo dne 15. tm. ob 10. uri dofpoldne se vrši javno predavanje v prostorih kina Matice o Veliki RumuniJL Predava g. dr. Valter Bohlnec. prfv. doc. Vstopnina 2 Din. — Zopet aov župan v Vlšnfl gori. Pišejo nam: »Kakor čujemo, je dosedanji župan v Višnji gori odstopil. V najkrajšem času imajo biti nove volitve obč. predstojnika. Toda odborniki, razen par. niso nie kaj v navdušeni za županski stolček m Jih kar n!č ne mami županski nimbus. Skoro da bi bilo treba Iti po župana kam na posodo, ker s onimi, ki bi hoteli žuoanovati, bi pa ljudje ne bili zadovoljni. Bomo videli, kdo bo novi mož.« — Pr lika za obfsk cafs nate Morske obali. V času od 10. do 22. ma'a t t. priredi Zagrebško društvo za tujski promet Izlet na salonskem parniku »Salona« ob ceH naši obali Jadrana. Obiskalo se bo vsa važnejše Industrijske točke Dalmacije m vse historične znamenitosti ob obali. Izlet je v prvi vrsti namenjen našim gospodarskim krogom. Toplo se priporoča udeležba tudi lz Slovenije, kajti tako udobne la cenene prilike za spoznanja naših obmorskih znamenitosti od Sušaka do Bara v CrnJgori ne bo več tako kmalu. Pri'ave sprejema do 18. t. m. In vsa pojasnila daje (tudi te-lefonično) oddelek ministrstva trgovine v LJubljani. teL 47. — Za Jagostovensto Maneo: O. Anton Stergar, Kamnik, nabral pri lovskem večera (pri Kendl) 102.50 Din; Oa Elza CemfgoJ Kamnik, nabrala v Rogaški Slatini 120 Din; Ob priliki poroke g. Andreja Lutmana s gdč. Oruntar'evo v LJubljani se Je nabralo 104250 Din. Iskrena hvala! Posnemajte I — Zračni promet v JavnetavOL Po inicijativi Aero-kluba v Beogradu se uvedejo v kratkem stalne zračne črte In sicer Be-ograd-Zagreb-Subotica In Beograd-Saraje-vo-SpIlt. Zračna služba bi prevažala pisma, zavoje In osebe. Pot iz Beograda v Zagreb i bi trajala 2 mi la pol, v Sarajevo 2. avL i — Popravek. Včerajšnjo dnevno vest z univerze popravljamo v toliko, da je treba čitati mesto dr. K u šel i — pravilno dr. K u š e j. _ Nafskrenelša zahvala vsem. ki so ob priliki požara v Mengšj pomagali rešiti naSe imetje ln društvu »Sofc«^« za izdatno denarno pomoč. — Družna Zupan'č. — Celjske vestL — V p o k o J Je stopil na l?.stno prošnjo g. Fr. Exel, bivši začasni vodja mestne dekl'ške osnovne šole v Čelu. Vpokojen je Ferd. VVolf, učitelj na mestni dekliški osnovni šoli v Celju — Kot Nemca ga je ob prevratu prevzela narodna vlada in ie dosedai poučeval na nemških vsporednicah. — Nemška tiskarna »Cele j a« se ne preseli 1 z Celja. Nekateri listi so zadnje dni prinesli vest. da se namerava nemško tiskarniško podjet'e »Celeja« v Celju preseliti v Maribor. Kakor Izvemo, so te vesti netočne in Nemci na tako preselitev ne mislijo. Pač pa namerava*o svn e podjetje v Celju spopolniti tako, da bi svoje nemško glasilo lahko izdajali po večkrat na teden, česar sedaj vsled tehničnih zaprek ne morejo storiti — Inšpektor v prosvetnem ministrstvu, bfvši ravnatelj phrske gimnazije, g. Fran V a i d a, se je na inšpekcijskem potovanju mud'1 te dni v CeHu. Ob tej priliki je svoHm stanovskim tovarišem dal zanimiva pojasnila v materialnem in organizatoričnem oziru sredn'e-šolskega vprašanja. — Antialkholna razstava se je v nedeljo 8. aprila vršila v trgovski šoli v Ceiju. Pazstava je obstojala iz 54 sistematsko sestavljenih tabel po dr. Pfeidererju. razn?h plakatov in primerjalnih tabel. Razstavni materijal je dala na razpolago abstinentska loža »Preporod« v Zagrebu. — Nove telefonske govorilnice. Da se Je telefonsko omrežje v Sloveniji zadnja leta znatno razširilo, je znana stvar. Ljudstvo se dosti raje poslužuje telefona kakor brzojava ln vse kaže, da bo telefon v nekaj letih Izpodrinil brzojav. Sploh brzojavni promet vidno nazaduje, zlasti v krajih, kjer imajo telefon. A telefonski promet bi se 5e vse bolj razmahnil, ako bi ne bili Instalacijski stroški tako neznostno veliki in govorilne pristojbine naravnost pretirane. V bližnji bodočnosti dobi javno govorilnico: Videm pri Dobrepoljah, Velike Lašče, Črnomelj in Metlika, kjer so že izvršili napeljavo od kolodvorov do poštnih uradov, za temi pride na vrsto Litija, Zagorje In še nekaj drugih prometnih krajev. Potemtakem je zaznamovati vendarle nekak napredek, žal ne v poštnem In brzojavnem pogledu, pač pa glede telefonskega omrežja. — Razpisana služba. Pri ravnateljstvu splošne bolnice v Ljubljani razpisuje se mesto asistenta na nevrološko-psihlatrič-nem oddelku. Interesentje se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu.« — Strahovita eksplozija v mfffsn. Po vesteh Iz Ćuprija na Hrvatskem Je 7. tm. eksplodiral v mlinu bratov Momirovič v selu Dupnica parni kotel. Eksplozija Je bila velikanska. Cel mlin ie bil porušen. Izpod ruševin so potegnili 10 mrtvecev In 20 ranjenih. Pod ruševinami se nahaja še deset ljudi, za katere nI znano, če so ostali na življenju. Skoda znaša več milijonov, ker so uničene vse naprave ter velike količine žita la moke. Med seljakl Je zavladala panika — C« lena moža preveč kontrolira. V Pančevu se je neka Žena na Jako čuden način hotela prepričati o zvestobi svo'ega moža. V nekem hotelu so zasačili detektivi Nastasijo Danilović, ko je bila oblečena v moške hlače, da je lahko Špijonirata za svojim možem. — Stavka zagrebških mesariev. Ker je aprovizacljskl odsek v Zagrebu začel kontrolirati mesarje In Jim tudi diktiral cene, ki bi odgovarjale deianskemu stanju, so stopili mesar'1 v stavko, vendar niso vsi mesarji solidarni m jih več prodaja me* so. V Zagrebu vlada seda) hudo pomanjkanje mesa. Oblasti nameravajo podvzetl energične korake. — *Klno Ideal* predvaja od petka do vttevšl nedelle t J. 12. do vštevši 15. t m. fHm »TEODORA« Bizantinska carica, v katerem igra glavno vlogo Rita Jolllvet, FIlm Je doseda) največle monumentalno filmsko delo v 6de'anjlh. Predstave se vrše rs ta program Izjemoma vse štiri dni dopoldne la popoldne ln sicer dopoldanska predstava ob pol 11. uri popoldanske predstave pa: 3, pol 5, 6, pol 8 in 9. Radi reda se vi udno prosi, da se k predstavam prihaja točno. — V kavraej »Central« danes In vsak dan koncert, vstop prost. Začetek ob 21 uri. Za obilni obisk se priporoča Štefan Mlho-tič, kava mar. gisvonom, otnoT'cnosn, lesnuDi v prsni, atr panju srca, kf jih povzroči telesno zaprt'e, grenčica »Franc-Jože!« prebavila temeljito očisti In odstrani ves pritisk — Čevlje anpejte od domačih to varen rvrdke Peter Kozina & Ko, z znamko »Peko«, ker so fsrl priznano na'boliš! fn na(-cene 11. Olavna zaloga na debelo In drobno LJubljana« Breg 20, ter Aleksandrova cesta IL 1. ,JThio Tivoli". Pozor! LYA MARA! Pozori filmska komedija »Devojka lz P1-cadilla« s priljubljeno filmsko divo Lyo Maro v glavni vlogi, je poleg »Sodome in Gomore« najsijajnejša atrakcija te sezone in prekaša po svoji originel-nosti vse dosedaj tukaj Igrane filme Lye Mare. Spretno aranžiran in globoko zasnovan film nam poleg svoje burnome strani prikazuje momente, ki vzbujajo občudovanje in trepet Lya Mara povzroča v svoji naivni ljubkosti salve smeha. Dober renome, kl sa uživa, bo s tem fflmom še povečan. Prvi NAJNOVEJŠA POROdllA ITALIJANSKE SENZACI.lt O USTANOVITVI ŠTIRIH DR V V JUGOSLAVIJI. — Rim, 11. aprila. Orv/i Včerajšnj popoldanski in današnji tisk priobčiije senzacijonalna poročila, datirana z Roke in Beograua. ki govore u u tanovit-vi štirih držav v Jugoslaviji. Prvi -c p». občil to senzacijo »Giornale d* Italiac. Ta list j c včeraj popoldne omenil, da U pričakovati, da se doseže sporazum ^ Hrvati in da se pristane na reviz ustave. Podčrtal je stavek, da se usu-nove Štiri avtonomne in federalist.Čne države. To je za Italijo velike in no\\ važnosti, ker bodo Slovenci Jn Hrvatj. neposredni sosedje Italije. Obe zenV i pa ste napram Italiji neprijateljs'-:t razpoloženi in odpade dosedanji pomir ljivi duh Srbije. Z ozirom na neprijateljske tendence v Ljubljani in v Zagrebu je pričakovati, da se r?ško vprašanje zav'eče in sploh — ne reši. — Rini, 10. aprila. K. B.) Italijans;^ tiska javlja iz Beograda, da je sestancV. med Pašićem in Radićem (!?) dovedei do rezultata, da se ustanove štiri avtonomne države: /.) Slovenija. 2.) H' vatska s Slavonijo in Damaciio, 3.) »o na in Hercegovina in 4. Srbija z Vaivn-dino in Črno goro. Ustanove se posebni parlamenti no vzgledu deželnih zborov bivše Avstro-ogrske monarhije. — Italijanski tisk izraba bojazen, da se razmerje med Italijo in Jugoslavijo poostri in da se bodo pogajanja v italijanskem vprašanju zavlekla. VA2NE SPREMEMBE V RAZDELITVI PROG DRŽ. ŽELEZNIC. — Beograd. 11. aprila. Ozvir.) Pred dnevi smo kratko rabeležill, da prlp&cf-t>. postaii Slov. Brod ln Vinkovci pod subcv ško direkcijo. Pred dnevi so bila v smislt* sklepa ministrskega sveta z dne 24. marc« 1923 izdana merodajnim železniškim upravnim oblastem potrebna navodila, kako ;.-izvestf zadevno razdelitev. Izvedb se Ima izvršiti s 15. t. m. Pod subotiško direkcijo pripadejo te-le železniške prose: Brod-Vinkovci-Bogojevo, 2.) Vlnkovci-Brč-ka, 3.) V!nkovci-2upan!a, 4.) Vinkovci-Ga bo5-Osijek. 5.) Str. Vrpolje-Samac, 6.) Str. Vrpolie-Osrek. 7.) OslJek-DalJ. Direkciia drž. železnic v Snbotid tm* prevzeti vsa poslopja, naprave. Inventar, materijal ln drugo. Vse osobje začasne ostane na mestu tn je podrejeno omeni en* direkcij! v disciplinskem in administrivnent pogledu. Brod posta.'a ostane pod Suboti-co, njega kurilnica in delavnica pod zagrebško upravo. V Broda bo stalen zastopnik zagrebške direkcije. OTOK LOKRUM POSTANE DRŽAV-NA LAST. — Beograd, 11. aprila« (Tzv.) Kakor znano, je bil otok Lokrum privatna last knjeginje \ VVindischgrltz. Pogajanja med njo in našo vlado so tako uspela da kupi naša država ta otok od knegi-nje. Podpisana le zadevna pogodba in kupnina znaša 11 milijonov dinarjev. Ministrstvo pravde je odredilo, da ge neralna direkcija državnega knjigovođi stva izvrši plačilo kupnine. _ RADICEV MINIMALNI PROGRAM. — Beograd, 11. aprila. (Izv.) Ka kor poročajo nekateri listi, sta delegata Radifćeve stranke predložila Ljubi Jo-vanoviču oz. Pašiču program minimalnih zahtev revlzljonlstičnega bloka. V čem te zahteve obstoje, ni znano. POGODBA O JUŽNI ŽELEZNICI. — Beograd, 11. aprila. (Izv.) Z da našnjirrt dnem stopi v veljavo pogodb* o Južni železnici. Južna železnica se spremeni v družbo: Donavsko-savsko-jadranska železnica. Sedež družbe bo. kakor smo že poročali, začasno na Dunaju. A M RIKA ZAHTEVA OD NEMČIJE ENO MILIJARDO IN 187 MILU. DOLAR JEV. — VVash'ngton, 10. aprila. (Izvir.) V uradnih kropi h se Izjavila, da zahteva ame rilka vlada od Nemčije eno milijardo. 1Q7 milPonov In 673 tisoč dolarjev vojne odškodnine. V tej svoti je obsežena tudi odškodnina za potopljeno »Lusltanijo«. AMNESTIJA V ITALIJI. — Rim, 10. aprila.) Kralj je podpis«! amnestijskf dekret, k! odpulča kazen obsojencem radi zločina, za katerf Je določen? kazen enomesečnega zapora ali 1000 Hr globe: dala za zločine dvoboja, telesne poškodbe fn zločina proti lastni neupravičeni noSnll orožja In kršenje nedeljskega počitka v novinskih podjetjih. Borzna poročila. — Zagreb, 11. aprila. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 18.025, 18.075, Pariz 6.475. 6.525, London 458, 468, Berlin 0.469, 0.479. Dunaj 0.1375. 0.1385. Praga 295, 296, Trst 4.90, 4.915, Newyork 98, 98.75, Budimpešta 2.125, 2.20. Valute: dolar 96.50. 97.33, lir; 4.82. 4.84. — Cnrife, 11. aprila (Izvir.) Danasn.b predborza: Zagreb, 5.45, Berlin 0.0259. Amsterdam 214.50, London 25.50, Pnr 36.15, Milan 27.20r Praga 16.325, BuoHk pešta 0.12, Varšava 0.015, Dunaj 0.0< 765. avstr. žig. krene 0.0077, Sofija 4.15. — Curih, 10. aprila. Zagreb 5.45, Bii-lia 0.C2595, Praga 16.31, Milan 27.20. par*. 36.60. Neu-york 5.48. — Trst, 10. aprila. Zagreb 20.50. Berlin 0.C97, Praga 61.50, Pariz 135.50, London 93,70, Newyork 20.C25, Curih 370. G1a\*m4 nrrdntkr Odgovorni nr^dwk' VA!£NIiN KOPITAR. sitan 4. SLOVENSKI NAROD« dne 12 aprfTa 1923 Stev 84. PALMA Kaučuk potpe toiKe i ry po tpl ate 16 HP močan motor na surovo olje se proda. Poizvedbe pod »Motor-3646 na opravo SI oven. Naroda. Soba, vftfot tn snažna, SE TA* ROJ ODDA le gospodom. H&aloT pove oprava lista. 3683 Vajenko sprejme ffiSALNI SALON za dame O. FBTTICH-FRANTCHEIM. Ljubljana. 3602 Moderno urejena pekarna na zelo prometnem kraju v Ljubljani, SE ODDA. — Na* slov pove uprava lista. 3510 Proda se sa polovično ceno 5000 kron popolnoma nova, temno stva, moderno narejena OBLEKA ZA VEČJEGA GOSPODA ▼ krojaški delavnici, Selenburgo* va ulica 6. I. nadstropje. 3725 Prodom travnik aa stavbo ali industrijo, 2 orala rodovitnih njiv, IV, gozda, S minuta od postaje, pol ure od Ljub-tjane. Kaslov pove uprava Slov. 3633 lice se DRUŽABNIK JtA DOBRO VPELJANO OBRT a 60.000 Din. ido# na upravo fjp<0» Po Otroški voziček, 38 CENO PRODA. lk «• mUw od li. do !?meL m saa)o v smisla § 18. prs uaaHffll usti đajmcar]f, ki poloZe vsaj osem dni pred zborovanje pri eentrah tanke v Ljubljani ali njenih podružnicah v Premic a Celju, Guckl, Kra»^ rVUriboru, Metkoviću, Novem Sadu, Ptui Sarajevo, Splitu ali Trsta, odnosno Hrvatski slavonski lemalji 4 hi poaskarsld banki v Zagrebu, vsaj deset delnic ▼ «VJabllanlf dne 4. aprila 1928. UPRAVNI SVET. 54 73 34