Leto LXVL, št. 2) Ljubljana, sobota 28. januarja 1933 Cena Din i.— ixnaja rsaJi dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — inseratJ do 80 petlt a Dtu 2.—, do 100 vrst Din 2-ftO od 100 do 300 vrst a Din 3.—. već j J tnseratJ petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN DPRAVNMTVO LJUBLJANA, Rnafljeva al i ca st- 6 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 to 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO iVTRSTO. Ljubljanska ce?ta. telefon st. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon St. 65, podružnica uprave: K ocenova ulica 2, telefon st. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351 PADEC BONCOURJEVE VLADE Ker je v nočni seji parlament odklonil povišanje neposrednih davkov, je vlada Paula Boncourja davi ob 7* podala ostavko Pariz, 28. januarja. AA. Vlada je davi padla zaradi zadržanja socialistov, ki so odklonili 5 razglasili naslednji začasni izid irskih volitev: De Valera 68 poslancev. Cosgrave 41, sredina 10, neodvisna stranka 8, delavska stranka 7 in neodvisni delavci 1 mandat, pomočjo letal z živili. Habsburška pronapanda Tariz, 28. januarja. c\ >Temps< je obja-ril uvodnik o francoski politiki v inozemstvu v zvezi z nemškimr zahtevami, ki BO bile predložene razorožitveni konferenci. List navaja izjave vplivnih nemških krogov, da se Nemčija ni kot r.e bo čutila varne, dokler bo obstoial sedanii polivki koridor. Proti tej zahtevi, ugotavha lis»V mora Francija nastopiti energično, tako da se bo nemška diplomacija brezpogojno prilago-iila sedanjemu stanju političnih razmer, Francija je dolžna, da se za svoje akcije sporazume s svojimi prijatelji v Angliji, v državah Male antante in v Italiji. V vsakem primeru pa je dolžna izvesti svoje politične namene s svojo avtoriteto in v »kladu s smernicami svoje dosedanje politike. Nov angleški razorožitveni načrt ženeva, 28. januarja. Angleška delegacija na razorožitveni konferenci je poslala Franciji, Nemčiji, Japonski in Zedinjenhn državam spomenico z novimi predlogi. Kakor zatrjujejo, predlaga angleška spomenica združitev Hoovrovega nacrta o razorožitvi, francoskega nacrta ter predlogov petih velesil o enakopravnosti v oboroževanju. Po angleškem mnenju naj b* se raaprava o tem pričela po obravnavi francoskega konstruktivnega nacrta. Vsem društvom v Ljubljani Ljubljana, 28. januarja. Vsa narodna, kulturna_«trokovna in gospodarska društva v Ljnoljani vljudno vabimo, da pridejo rodpisat adreso, ki jo izročimo Slovenci Nj. Veličanstvu kralju in ki bo v podpisovanje razpoložena v ponedeljek 30«, v torek 31. januarja in sredo 1. februarja v zbornici na mestnem magistratu vsak dan od 8. do 18. Podp:sat '•ai pridejo vsi gg. odborniki, ki imajo po pravilih pravico v imnu društva podpisovati dopise ns objave, (predsednik in tajnik) m naj prlneso sabo tudi društveno štampiljko. Narodni odbor. Dr. Gustav Gregorin,, predsednik Dan lepe knjige Knjižni zaklad je nakor Irevo, ki razdaja svojo sadove iz leta v k?to, od generaliiO generacije T. Carlyie Podpisani akcijski odbor, obsto:eč iz za stopnikov društva *Krkec, Zveze kulturnih društev, Zveze kmečkih fantov m deklet in JugosI ^venskega ženskega *ave««, pri-reai na predve obletnice Fre^rnov- smrti v torek 7. lebruarja t. L v Uniotiu vcubjO slavnostno akademijo z ratn______ prenosom. To zborovanje tvori uvod v pro s.avo Dneva lepe knjigo, ki se D< vršil* drugega dne na vseh naših ljudskih in srednjih šolah. V to svrho se je obrnil ak cijski odbor pravočasno na prosvetno mi nistrstvo in je pričakovati, da bo njegova prošnja ugodno rešena. Dan lepe knjige naj bi po možnost praznovala tudi vsa dežela. Pozivamo po ^eželska kulturna društva, naj prirej: prireditve slične ljubljanski, ki bo obstojala iz več glasbenih točk in govorov več književnikov o knjigi kot vzgojiteljici. Tako naj bi dan lepe knjige rodil sadove predvsem v idealni smeri Pri tem dnevu lepe knjige, ki Je zamišljen stalno vsako leto, naj hi sodelovale tudi knjižne družbe, založbe in trgovine s knjigami, umetninami in muzikalijami Stopnjevale naj bi na ta dan nabiranjr naročnikov za svoje knjižne izdaje, nasta vile reklamne cene in priredile posebno izložbe. Društvo >Krkac, Zveza kulturnih društev, Zveza kmečkih fantov in deklet, JusosiO-venski ženski zavez. Huda zima v Rumuniji Bukarešta, 28. januarja, Po hudih snežnih viharjih je v Rumuniji nastal hud mraz, ki je zahteval že mnogo žrtev. Iz podeželja poročajo, da je zmrznilo že 22 ljudi. V bližini Bakauja je napadla železniške delavce, ki so bili zaposleni na progi, čreda volkov, ki jih je popolnoma raztrgala. V bližini Betesanija so napadli volkovi mlekarico, ki je bila na poti v mesto, ter jo raztrgali. Našli so samo nekaj njenih kosti in koščkov raztrgane obleke. V Bukarešti je bilo davi minus 29 stopenj, v Bukovini pa pod 30 stopenj Celzija. V ustju Dunava so mnoge orožniske postaje zaradi snežnih žametov odrezane od ostalega sveta in se sedaj pripravljajo, da jih bodo preskrbeli s Fuzija francoskih socialistov in komunistov Pariz, 28. jan. s. 2e dalje časa se vrši jo med francoskimi socialisti m komunisti pogajanja o skupnih smernicah za združitev obeh strank v Franciji. Kakor se doznava, je odbor, ki je bil sastavljen ▼ to svrho, cćttrf i tajništev obeh strank izdelane nrecHoed. Pogajanja se nadaljujejo. Jutri vsi v Sokolski dom v Šiški na VELIKI SH0B vsedržavne stranke JRKD Na- shodu bo podal g. minister dr. Albert Kramer svoj veliki referat o političnem in gospodarskem položaju v državL Govorili pa bodo tudi drugi. Začetek točno ob pol 11. uri dopoldne. Krajevni odbor JRKD v Šiški. Začetek smuških tekem v Bohinju Izmed 77 prijavljenih tekmovalcev jih je startalo 69 Bohin), 28. januarja. Ob krasnem vremenu in na najidealnej-šem terenu, se je danes dopoldne ob 9. izpred hotela Sv Janez pričel prvi del kombiniranega tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije in naslov državnega prvaka na 18 km. Zjutraj jc nad vso dolino se ležala gosta megla, okrog 10. se je pa polagoma začela dvigati in tekmovalce je proti cilju spremljalo zlato zimsko solnse. Ob 9. je star ter g. Tanrčat v navzočnosti JZSS, zastopnikov m članov inozemskih organizacij, komandanta planinskega polka in številnih gledalcev, dal znamenje za start Prvi je startal Celjan HUlinger, nato pa v polminutnih intervalih drug za drugim vsi ostali tekmovalci. Startalo je 69 tekmovalcev izmed 77 prijavljenih. Proga je bila pod vodstvom tehničnega referenta JZSS vzorno pripravljena, njena dolžina je znašala 18 km. Vodila je izpred hotela v lahnem vzponu proti 21anu, mimo skakalnice nato v strmem sponu do karav-lje, od tod v Bistrico, nato preko glavne ceste proti vasi Brdo. zavila preko Save, nato se je v 3 km dolgem vzponu dvignila na greben Rudovico, od tod dalje proti Starim Fužinam po brvi preko Mostnice čez cesto pod Staro Fužino, ter okrog griča do cilja pred hotelom. Višinska razlika je znašala 350 m, najtežji del proge je bil med 12 in 15 km s težkim smukom z Rudni ce na most čez Mostnico. Prvi tekmovalec, ki je ob 10.24 rezal cilj. je bii Čehoslovak Simunek, na kar skoraj 10 minut ni bilo nikogar, za njim pa so v nepregledni vrsti prihajali na cilj drugi tekmovalci, ki so bili večinoma sveži in v prav dobri formi. Po neoflcijelnih rezultatih utegne biti Čehoslovak Simunek prvi, drugi Čehoslovak Barton, večino drugih prvih mest so pa zasedli inozemoi pred našimi tekmovalci. Rezultati so bili nastopni: Šimunek ▼ 1:19.36, Bervch CPoljslca.) 1:2535 Senčar (Ilirija) 1:3437. Marx (Nemčija) 1:28.13, Leupold 1:22.10, inž. Schiele (Poljaka) 1:3005, Maruszarcz (Poljska) 1:24.25. Jožko Janša 1:26.05, Bervar (Ljubljana) 1:29.10. Jvadavv (C5R) 1:22.40. Czech (Poljska) 1:23.37, Godec (Bohinj) 1:30.45, Sramel (Ljubljana) 1:38.19, Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 1:31.28. Klančnik (T>ov-je-Mojs trana) 1:31.30. Milošcvič (RuTiolist, Zagreb) 1:40.35, Barton (ČSR) 1:19.46, Lučeh (Poljska) l:'£>.b&, Jurič (Atajnbor) 1:38.25. Girandon (Ilirija) 1:41.30, Jenko 1:32.45. Guttormsen (Norveška) >e med tekmovanjem odstopil. Po teh rezultatih, ki so poudarjamo nc-oficijelni. in za njih točnost tudi ni mogoče popolnoma jamčiti, je skoraj gotovo zmagovalec š-'munek, drugi Barton (oba CSR), tretji Leupold, četrti Kadavv. peti C/:ech. šesti Maruszaircz, sedmi Bervch, osmi Jožko Janša (Ilirija). Dr. Gradnik o Litaipeju LJubtjana, 28. januarja. Kako priljubljeni so umestni prosvetno-družabni večeri »Krke«, je zopet pokazal snočnji obisk, ko je »Krka« otvorila nov ciklus predavanj »Zastopniki svetovne literature«. Ker sta stranska referenta gg. Jarc in Javornik obolela, je govoril o Litaipeju !e dr. Gradnik. Njegova karakterizacija : aj-večjega kitajskega pesnika je bila zato nekoliko obsežnejša, a je ravno zaradi tega napravila na občinstvo velik vtis. Dr. Gradnik je uvodoma govoril o značaju kitajskega naroda, pri katerem jc uživala književnost še izza najstarejših časov prednost pred vsemi drugimi zadevami in je igralo pesništvo skoro najvažnejšo vlogo v vseh prilikah in odnosa jih javnega in zasebnega življenja. Književniki so zavzemali na dvoru kakor v pokrajinah mesta cesarskih knezov. Po kratkem orisu Litaipejevih prednikov je dr. Gradnik prešel na Litaipeja. Opisal je njegovo nemirno življenje iz kraja v kraj m končno njegovo smrt, ko je segaJ z roko po odsevu meseca v vodi. Nato j« recitiral več Litaipejevih pesmi v svojem prevodu, med njimi čudovito »Noč v tujini«, ki je nastala v dobi pesnikovega obupnega skitalstva. Občinstvo se je zahvalilo dr. Gradniku za redek estetski užitek z burnim ploskanjem. Dr Gradnik je nato delil podpise na svojo najnovejšo pesniško zbirko »Svetle samote«. Podpisal se je na 16 izvodov, ki so bili vsi v trenutku razprodani. Delitev podpisov se je tedaj izkazala kot zelo učinkovita. Odprava porotnih sodišč na Poljskem Varšava, 28. jan. s. Večina ustavnega odbora Sejma se je izjavila za ukinitev porotnih sodišč, ker je ta ustanova zastarela ln ne odgovarja več zahtevam modeme pravne znanosti. Pred veliko stavko na Danskem Kodan, 28. januarja. AA. Verjetno je, da bo 1. februar)* izbruhnila stavka v največjih danakrh industrijah Stavkalo bo do 150.000 delavcev. Podjetnici zahtevajo 20-odstotno znižanje delavskih mezd. čemer 91 ao se deUvoi Nesreča ali samomor ? V nekem praškem hotelu je umrl v torek zjutraj nasilne smrti af^riški ko-nzul Raymond Daviš, dodel.cn ameriškemu generalnemu konzulatu v Pragi. Prvotno so mislili, da si je končaj življenje in da je skočil v samomorilnem namenu iz II. nadstropja hotela tor se tako težko pobil, da >e takoj obležal mrtev. Toda zdi se. da tragična smrt splošno priljubljenega konzula še ni točno pojasnjena. Policija >e uvedla preiskavo, ki pa še ni končana. Ameriški generalni konzul Franc C Lee sam pomaga policiji voditi preiskavo. Včeraj opoldne je posetil Da vi sovo vdovo, da ji izrazi sožaHe. Ameriški konzulat trdi, da za Davisov samomor ni bilo nobenega povoda. Konzul Daviš je pustil usodnega dne svojo ženo v hotelski veži, češ, da je v sobi nekaj pozabil. Hotelsko osebje je opazik> da je konzul nekam čudno nervozen. Proti svoji navadi ni stopil v iift, temveč je šel po stopnicah v svojo sobo. V tretjem nadstropju ga ie sluga pozdravil, a konzul mu proti svoji navadi ni odzdravil. Sluga pripoveduje, da je konzul kmalu zapustil svojo sobo, stopii k steni, se naslonil na njo. potem pa odšel naglih, trdnih korakov k ograji in se nagnil 6ez njo. Sluga je začel takoj klicati na pomoč, toda že v naslednjem trenutku so spodaj slišali zamoikel padec človeškega telesa. Konzulova žena je takoj prihitela k možu, ravnatelj hotela jo je skušal potolažili in jo je od vedel v njeno sobo. Truplo so odpeljali v bolnico, kjer bo obducirano, da se ugotovi, ali ni konzulu naenkrat postaJo slabo. Smrt je nastonila takoj, ker si je pri padcu večkrat zlomil hrbtenico. Runcimanov optimizem London, 28. jan. AA. Snoči je imel predsednik delovnega urada Runciman velik govor o gospodarskem položaju Dokazoval je. da se bodo prvi znaki gospodarskega izboljšanja pokazali najprvo v trgov n-skl mornaric1 Zate grade trenutno v angleških ladjedelr^cab 85 ladli vseh vrat. od tovornih ps do luksuzno opremljenih notni-SkUa vel epa m* kov Te stpvffke pričajo da je sedanja ladledein'Ska delavnost Že mnogo večja ko lani. Postani in ostani član Vodnikove dra»u»f Za poživitev našega lesnega gospodarstva fazna konferenca predstavnikov naše lesne trgovine in industrije Ljubljana, 28. jaunisrJA. Položaj v naJa les.ru stroki j« dal Zbornici za trgovino, obrt m industrijo v Ljubljani povod, da je sklicala Širšo konferenco lesnih interesentov, ki se je vršila danes dopoldne v zbornični posvetovalnici. Konferenci prisostvujejo n&& naj vidne jji lesni trgovci tn radustrijci, navzoč pa jc tudi narodna poslanec g. inž. Pahemik. zastopnik direkcije drž. železnic g. Gregor-ka. zastopnik šumske direkcije g. Bož^č i dr. Zborovanja ao BO udeležili zastopniki lesne trgovine in industrije iz Preval j. Dravske doline, pohorskega okraja. Gorenjske, Dolenjske, dalje člani Zveze industrij cev m člani Zveze trgovskih gremi-jev, kot castopnik banovine pa šumski direktor g. Božić. O tvoril j c konferenco v imenu zbor*iic-aega predsedstva g. m. n. r. Ivan Mohorič t nagovorom, v katerem je naglasak da ima bomierenoa nalogo, da postavi program del za niz gospodarskih akcij* ki so potrebne, da se v tej za naao banovino go-spod a rs ko tako važni panogi položaj poboljša m lesna kupčija znova poživi Vprašanja, kri jih je v ta namen razmotri vati, •e dele v dva dola, v ukrepe, da se ured: privatna inicijativa in ponudba in v ukrepe adm in istra tivnega mačaja. Vsa ta raz-motnvanja je zbornica razdelila v štiri referate, ki bodo dali temelj za nadaljne razgovore. Slovenskemu lesnemu gospodarstvu je položaj tako otežen s tem, da je pri vsaki akciji skoraj da izoHran. Interesenti v drugih banovinah nas ne poznajo in rudi ne priznavajo. Na anketah, ki so se vršile drugje, so se merodajni gospodje čudili, ko so culi naše številke. To je razumljivo že zaradi tega, ker je naša gozdna posest razdeljena na tisoče malih posestev, tako, da je nase lesno gospodarstvo razdeljeno v drobce, ki vsak .sam ^a se mak> pomeni, kot celota pa predstavlja obeg, ki daje našemu gospodarskemu položaju brez dvoma v izdatni meri svoje obeležje in značaj eminentne^a življenjskega faktorja za našo banovino. Zaradi tega je nujno potrebno, da se strnemo m formiramo v enoto, ker nas bo sicer veiik val gospodarske depresije stri. Pri nas je položaj tem težji, ker imamo državna gozdna posestva, ki se upravljajo od stru-ni upravnih oblasti, ki imajo naravno dve srci in gledajo nase težnje skozi prizmo interesov državnih gozdov. Pred Narodno skupščino je načrt novele zakonu o goz* dovih. ki naj prilagodi zakonite predpise tzpremenjenim prilikam. Novelo razmotri-va poseben odbor, v katerem je iz naše banovine po-slanec g. inž. Pahcrnik, ki kot gozdni posestnik in industrijec dobro pozna naše težave Zato je tem važnejše, da se je potrudi] v našo sredo, da neposredno Čuje rudi Vaše želje in potrebe. Pretečeno leto se je vršni niz mednarodnih gospodarskih konferenc, na katerih se je razpravljal položaj lesne stroke, V časopisju poročila o teh konferencah niso bala izčrpna, ker se marsikaj, in mogoče baš to kar je najvažnejšega, ne da objaviti, dasi je za praktičnega gospodarja zanimivejše, da bi zvedel tudi obeležje in notranje nagibe raznih ukrepov. Zaradi tc-j£a je zbornica naprosila g. inž. Lenarčiča, ka se je vseh teh konferenc udeležil, da o njih referira. Važno je tudi vprašanje organizacije izvoza, o katerem bo poročal zborničn'" svetnik g. inž. Kobi. ki se že dolgo vrsto let bavi, da spravi red v našo lesno trgovino. Pri nas se pojem konkurence veliko krat napačno tolmača, kar povzroča gospodarstvu veliko Škodo. Treba bi bito več discipline in enotnosti tudi v krajih, kjer primanjkuje kruha. Iz svojega volilnega sreza mu je znano, da se je zaslužek za gozdno delo znižalo za eno tretjino, kar gotovo ne more biti v skladu s pri m cm rm plačilom. V ostalem opozarja g. minister na razne nedostatke v šumske m gospodarstvu, ki nastajajo nedvomno od administrativnih oblasti in je zaradi tega važno, da je navzoč tudi zastopnik administrativne uprave, da sliši, kakšne želje ima gospodarstvo v tem pogledu, Razmotrivanja konference naj gredo preko kritike do tega, da konkretiziramo svoje težnje in predloge. Samo v eni konferenci bo skoro nemogoče izvršiti do cela to nalogo. Zato je Zbornica pripravljena, da skliče za razmotri vanje posameznih dete jmih vprašanj še posebne konference, ki naj zaključijo delo za sestavo programa dela za poživitev našega lesnega gospodarstva. Položaj i našega šumarstva Sledilo je poročilo konzula Emestja Hienga o položaju slovenskega šumarstva v izvozni trgovini. Predavate^ se je uvodoma zahvali i ministru Mohoriču, da ae je tako toplo zavzel za to vprašanje in se je. obenem v imenu svojah tovarišev zahvalil predstavnikom šumske direkcije, železniške direkcije in Časopisju za poročanje. Šumarska stroka In z njo zvezana trgovina m industrija je v najtežjem položaju. Ta stroka je že teč kot 70 let sood-ločevala stabilnost našega gospodarstva ter je odločilno uravnavala življenjski standard najširših plasti našega naroda, kriza, ti jo. preživlja gospodarstvo, vpliva »aredi tega tudi na soci ielne prilike in gospodarstvo v Sloveniji. Se leta 1929. je dobila lea-na trgovina in Industrija za iz Skrvenije izvožen lea deviz v vrednosti 250 milijonov dinarjev, kar je odgovarjalo naravnemu doraatku ter tvorilo stalno rento, na katero je lahko računal nas gozdni posestnik, trgovoc, ioduaCrijoc in delavec. Dar- ne« po rr i i orni konstantna dekadenci je cena mehkega lesa padla tako nizko, da dosega komaj 40% predvojne zlate paritete. To je seveda eminentno eocijakiega značaja, ki jo zlasti občutilo delovne moči zaposlene pri gozdarstvu. Na manualno delo pride približno 3Q% prodajne vredno-s ti. Leta 1929. ko smo iz inozemstva dobili 250 mdi.jonov za iarvožeai les tso naši delavci pri tem zaslužiti 75 milijonov, lani pa smo izvozili lesa le še za 80 milijonov in odpade torej na delavstvo le še 24 milijonov. Te številke jasno pričajo, da je položaj tako lesnih trgovcev kakor rudi ročnih delavcev porazen. Ce bo to stanje še nekaj časn trajalo bo potisn'en življenjski standard prebivalstva y izrazito gozdarskih predelih Sloven:je na tisto stopnjo. «ia kateri so živeli naši predniki pred otvoritvijo Železnic, d.ilee stran o-d glavne ceste. Prav nič Čudno ni. da se zlasti v obmejnih krajih razvija tihotapstvo m postajata sol in petrolej luksuzna predmeta. Izpada 170 cnilijonov letno Slovenija ne more nadomestiti. Slovenska lesna industrija je b'Ia glavni dobavitelj devi^z za importno trgovino in industrijo S'ovenije in važen regulator za likvidnost na-ših denarnih zavodov. Dokler se ne dvigne splošni svetovni konzum lesa ne moremo računati na zboljšanje, če bi se pa tudi dvignil konzum. ne bo prav nič škodoval ctfti pojav kakor je ruski dumping, kar dokazujejo zadnji zaključki ruske industrije z Anglijo. Tu>d; Rusija danes ne more več ubiiati konkurence s tem, da prodaja po vsaki coni. Kakšen je položaj na zunanjem trgu? Francija je pred kratkim določila nove kontingente za uvoz lesa in je pri tem Jugoslavija dobila najmanjš kontingent, največjega pa Finska m je celo Avstrija dobila šestkrat večji kontingent, kakor mi in to navzlic temu, da je naša vlada pravočasno potila !a posebnega delegata v Par:z, da izposiuje povišanje kontingenta. Da srno bili pri tem tako prikrajšani, ie po-vsem naravno. Francoski odjemalci so va-jeui zlasti finskega lesa in so v tem pogledu dajali tudi prednost Avstriji. Slovenija nima toliko kvalitetnega lesa, da bi lahko konkurirala e tema državama. V Alžiru nasprotno je dobila Jugoslavija največji kontingent. Obstoja pa bojazen, da ta kontingent ne bo izrabljen ker tudi Alžir pre-/.v itt težko kr.zo m kupuje les le za sprotno porabo m še to v malih količinah. Isto velja za severno Afriko. Prej etno precej izvozil: v Grčijo in Španijo. V Grčiji so danes prilike tako težke, da je nakup unportnih predmetov omejen ua minimum. Sedanji kritični položaj grškega gospodarstva ne do vol- kreditiranja m je pravna sigurnost reducirana na minimum, zarada česar je prodaja velik riziko. Španija uvoz; od na* največ bukovine, je pa v pogledu kvalitete zelo občutljiva. Kupuje le dobro blago. V poslovanju s Španijo so se pokazale zaradi notranjepolitičnih razmer velike ovre m je le težko dobit kompenzacije za predvideni clearing. ki smo ga po nepotrebnem izzvali, ker smo blokirali španska dobro-imetja v Jugoslaviji, ki so znašale le ne- ' znaten del tega, kar znašajo naše terjatve v Španiji. V Egiptu dominira že desetletja ■ koncem, ki ima ozko zvezo z romunsko industrijo. Od shičajo do slučaja se da napraviti kaka prodaja, vendar ima ta koncem prevelika finančna sredstva m je nemogoče z njim podv/eti borbo. Pa&esr:n* kupuj« le najslabše rmnuneko blago po cenah, ki so za nas naravnost nemogoče. Poskusi prodajati na tem tržišču so «?e za nas večinoma izjalovi, posebno ker smo vezani na tržaški L lov d. ki pa Jugoslaviji zaračuna za 10% višjo voznino kot drugim državam. Neš največji in najnaravnejši odjemalec je še vedno Italija. Slovenska lesna industrija producira eno tretjino izdelkov, ki so prilagođeni potrebam in zahtevam italijanskega trga in nam n&v/dic neugodnim političnim razmeram ne ostane drugega, kakor da ohranimo to tržišče. Za nas je bila vel&ega pomena mednarodna lesna konferenca meseca decembra v Mik:nu, ki so se je udeležili tudi naši delegatu kali jantlci delegat: so odkrito povedali, da je naša lesnti pozicija v nevarnosti, ker jih sili velika dispariteta v trgovski bilanc:, dai revidirajo stališče napram našemu Lesnemu importu. Ker je Italija za 10\S mili jonov pasivna napram nam in ao pri tem kflzab na Avstrijo napram kateri so aktivni in da je cilj njihove vlade Izenačiti pasivnost bilance ne samo napram Jugoslaviji, temveč tudi napram drugim državam. Naši trgovci mečejo velike množine lesa po tako nizki ceni na trg, da je ta v Italiji popomomo deruten ti zelo škodljiv. Druga poročila Minister Mohorič se je toplo zahvalil predavatelju za njegova izvajanja in je nato podal besedo inženjer ju Lenarčiču, ki je poročal o delu mednarodnih konferenc za ureditev izvoza lesa. Vsi, ki stoje v obsežnem poslovanju lesnih tržišč, so občoit-li stalno naraščajočo potrebo solidarnega skupnega dela gospodarskih skjujpui, ki imajo skupen interes. Razvoj gospod a rskih p nitk m pogojev je pritiskal vedno bolj ravno v lesni stroki na to, da se pride do odločilnih ukrepov. Prvo podlago so dale lesne konference v Lyonu. Rimu, Bratislavi, VarSavi in Parizu. Društvo narodov je pokrenilo mednarodno konferenco, ki je zaključila, da je treba ponudbo spraviti v sklad z povpraševanjem po lesu. Ustvari naj se stalni mednarodni odbor, ki bo vodil skrb za ureditev lesnih tržišč. Določilo se bo, koliko lesa sme priti na trg, tako da se bodo cene dvignile na vis no, ki odgovarja produkcijskim stroškom In primernemu dobičku. Izvoz m prodajo naj uravnavajo centialr>» organizacije v posameznih državah. Sledilo je poročalo tajnika Zveze uidu-strijcev g. Gorjupa o lesni Industriji in tarifni reformi na železnici. Za njim je govor;] inž Joško Kobi o organizaciji izvoza. Po govoru poslanca inž. Pahernika se je razvila živahna debata o izvajanjih predavateljev. Konferenca ob zaključku lista še traja. — Hockev na delu. Villacher S. V. I Ilirija. Jutri v nedeljo bo odi^uuu o. 10.30 prva letošnja tekma v bockevu m ledu. Opozarjamo ponovno na&e r- >rm« občinstvo, da n K. no ..am re5 ia propagandnih o*iro* o harana pr«d vi loma p»td zasrrebško pub'ik^. Gane za InttffBfč tekmo so mhrmaine. Poseatn Ite sezonskih drsalnih kart pa opozarjamo, da iste za prireditve, v smis'a opombe na kartah samih, niso veljavne. — S. K. Ilirija« sklicuje t lasom sklepa zadnjega, izredn*-ja obc_.<.-ga *sbora z* srs-dc dne 15. februir a t. i. izredni občni sbor v dvorano Ok"-#žne?«i a.-aaa za zava-rc-vanje delavcev na Miklošičevi cesu. Fn-čeielr ob 20. uri. Dnevni rad; Porodilo po-slevodečega predsedstva. Volitve odbora. Določitev smernic novi a pravi Samostojni prediosi ćlanstva. _ V «*!učaju nesklepčnosti g« vrši nov otVni zbor čez pol ure brez ozira na stevi'o navzočih. — Tajnik I. _ Tudi v Podnartu so idealni tereni za smučanje. V časopisih se dan za dneL čita o raznih zimsko športnih prireditva! kot v Kranjski gori, Mojstrani, Kamnik o itd., a 2imsko športno gibanje v Podn&rt in okolici pa redkokdaj zaide v jarno&t. N:a pobočjia Jelovce so idealni tereni z smučanje, tako za začetnike kot za i z vež bane. Par "-linut od postaje Pod nar t je zgrajena najmodernejšim tehničnim zalijevam odgovarjajoča skakalnica, ki Je nz razpolago tako klubom kot posameznikom Smučanje m skakanje v Podnartu Jo posebno pripravno za one, ki jim čas in sredstva ne dopuščajo daljših izletov in se mo rajo zadovoljiti samo s poldnevom. Skakalnica je bila že pregledana po merodao nem faktorju in verificirana. Za komfor* smučarjev je v vsakem oziru presfcrblje no, zaskurjene sobe so na razpolago p zmernih cenah. \>se!ik> nas bo, če Va? !wmo moarli v kratkecn pozdravit: med na mi! Zvočni kino ,Sokolski dom4 V ŠIŠKI (za mitnico). Tel, 33-87 Ljubka Anny Ondra v veseli opereti „NOč V RAJU" Predstave danes ob: IS. in 20. uri, jutri ob 15Va. in 20^, v ponedeljek ob 20. uri. Iz Gelfa —c Savinjska podružnica SPD v Olju jc na svojem 40. rednem letnem občnem zboru, fcci se je vršil v četrtek 26. t. m. ob zeli lepi udeležbi v Narodnem doma, izvolila dosedanjega izredno zaslužnega načelnika s. ap. s. g. Tillerja za caatnega predsednika. Novi odbor tvorijo nasiednji gg.: nače In k dr. Milko Hrašovec, podna-čemik dr. Erne^t Kalan, tajnik Branko Zernljič. blagajni; Filip Vrbovec ter prof. Brodar, Jeglič, Kopinsek, Zdravko Kovač, dr. Raišp, Saksida m prof. Stante. Pregledoval ca računov sta gg. cir. Požar in prof. Napotnik. —c Na Ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 30. t. m. ob 20. univ. prof g. dr. Ljudoraii Hauptmann iz Ljubljane o slovenskem kmetu v srednjem veku. —c Krajevna protituberkulozna nga v Celju je izvoiila na svojem rednem letnem občnem zboru 26. t m. z malimi spremembami ves dosedanji odbor s predsednikom učiteljem g Bogom^om Zdolakom. —c Mladinska sekcija »So*e* v Celju bo uprizorila v četrtek 2. februarja ob 16. v Narodnem domu dramo Jozela Gorskega »Kajn« v režiji g. Cirila Veluščka. Vstopnice ee dobijo v predprodeji v tr-Covini Močnik na si. na Glavnem trgu. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 3. februarja lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. ^iri. Sobota, 28. jan.: Voda. Red D. Nedelja, 29. jan.: Ob 15. uri Celjski gTOfje. Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20. uri: Dopust na Francoskem. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 30. jan.: Zaprto. Vombergarjeva ljudska komedija Voda se ponovi dr ©vi ob 20. url v običajni zasedbi za red D. Celjski graf Je po globoko znižanih cenah. V neder jo 29. t. m, se uprizore popoldne ob 15. uri v ljVibVjainsilci drami Kref-tovi Celjski grofje. Cena vstopnini je izredno znižan«, in ao sedeži od 20 Din na-vadol. Prva repriza izvrstno u*pele ve»eJo_ igre »Dopust na Francoskem« v režiji prof. šesta bo v nedeljo 29. t. m, zvečer po znižanih drarosk'h cenah. V sredo, dne 1. februarja se uprizori v drami Maeterlinckova drama >ZPr; belem konjičku«. Zasedba je prav dobra, lahko rečemo, da so vsi izvrstni od nosilcev glavnih vlog do stranskih ki pa so za celoto enako važne. Publika se izvrstno zabava posebno 5e ob nastopih našega Ribni^anfl g Zupana. Di. ng ra kapelnik Stritof režija Je prof Sešteva, Za obe predstavi veljajo zmizane operne cene KOLEDAR DANES: Sobota 28. januarja, katoličani: Jui jan, Dragomil, Karel Veliki; pravoslavni 15. januarja. JUTRI: Nedelja 29 januarja, katoličani: Fran SaL, Gonalava; pravoslavni lft. januarja. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Kontesa plese. KINO IDEAL; Roman male Lnge. KINO DVOR: Ukradem avto. ZKD: >Kon~res pteSe< ob 14, v Matici KINO SISKA: Noč v raju. CESKOSLOVENSKA OBEC: Debatni večer prof. dr. Burtana ob 20. v restavraciji >Zvezdac. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: >Drznt plavač< ob 2015 v Mestnem domu, USTANOVNI OBČNI ZBOR odbora Narodne Odbrane za Seaartpeteraki m mo-šćaaaki okraj ob 20. v go«Ulni Zupančič na Jegličevl cesti 15. PRIREDITVE V NEDELJO KINO MATICA: Kontesa plesa KINO IDEAL: Roman male Inga. KINO DVOR: Ukraderd avto. ZKD: >Kongrea pleSe< ob 11. dop. v Matici KINO SISKA: Noč v raju, JRKD v SISKI: Shod ob pol 11. dop. v Sokol s k em domu v Stsid. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: >Drzni plavač« ob 20.15 v Mestnem domu, LUTKOVNO GLEDALIŠČE: >PepeIka< ob 15.30 na Taboru. SOKOL SISKA: Nadaljevanje občnega zbora ob S.30 v Sokoiskem domu. JUGOSLOV. KEMIJSKO DRUŠTVO: TTT redna občni zbor ob 10. v predavalnici kemijske«ga Lastittrta univerze (realka) CESKSLOVENSKA OBEC — hitkovno gledabsče: >Robtnson Crusoe< ob 17. v Narodnem domu. SPORT HOCKEY NA LEDU: Villacher SV ; Ilirija ob 10 30 na drsališču Ilirije. ZADNJI TEKMI v korst brezposelnih igračev: Hermes rez. : Svoboda rez. ob 13. na igrišču Hermesa. — Reprezentanca H. razr. : ASK Primorje ob 15» na igTlšču Hermesa. HASK : ILIRIJA ob 14-30 na IgrlScn Di-rije. DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Banovec, Kongresni trg 12; Hočevar, Ljubljana VTL Celovška cesta 34; Ustar, Sv. Petra c 78. 0xpvd sita in fese*« Naš nebotičnik je zgrajen na živi skali in gradili so ga tako previdno, da ni zahteval nobene človeške žrtve. O drugih žrtvah ni nosa naloga, da bi govorili. Kaj takšnega še v Ameriki ne tpcuvijo skupaj. Da, Slovenci smo tiči, recite kar hočete. Vse je ilo z nebotičnikom v najlepšem redu, dokler ga niso gospodje uradno odobrili in pohvalili Tedaj se je pa ttresel naš velikan liki Mount Everest, kadar ga naskakujejo angleški plezalci, in zahteval te kar dve človeški In še kako človeški žrtvi Kdor visoko leta. nizko-pade In tako sta padli prvi nebotičnikovi trt-vi. Želimo od srca, da bi biti obenem zadnji, da ne pride naš vrli Ivan ob zasluženi sloves. O eni žrtvi nam ni znano, kje in kako se leči, o drugi, ki je tlučajno iz našega uredništva, snro pa včeraj rvedeli, da je otekla in da jo hudo glava boli. Spectatorju v slovo Moj odgovor v *S!ov. Narodu« ie imei namen odvrniti škodo na dobri stvari in tudi imenu, ki bi jo članek g. Spectatorja (»Slov. Narod« 30. dec. 1932) lahko po-vzročrl. Ugotavljam Še enkrat da me takrat v Ljubljam ni bilo rn da sem imel. ko sem se vrnil, važnejših noslov dovolj kot samo odgovarjati g. pseudonimu. Umivam se pred nikomur, najmani Da prednjim. Zaradi tona, v kakršnem g. Snectator d §e, odklanjam vsako debato kierkol' ;n kadarkoli. Njegov pseudonim je upravičen le toliko časa. dokler r>iSe stvari kot so ore-•menovanje Dunaisk^ ceste *td. Kakor oa koga napada osebno in ga imenuie o;Se o njem naravnost žaljivo, pa ie nodn^e s Dseudonvmom (kar ie v takem onmera istovetno z anonimnostjo) ^ma'Htn za bo-Bje, da se mn izognem_Cveto Svlgelj. V Soli. — Kaj se je zgodilo važnega leta 1483? — Leta 1483 je bil rojen Luther. — Dobro Kaj pa leta 1487? — Leta 1487... tega leta je bil star Luther 4 leta. Zanimivosti iz Ugodnejše vreme nam je prineslo Ljubljana. 28. januarja. Skoraj dva meseca je vladalo na športnem polju mrtv:k>. izredno slabo vreme je onemogočalo vsako prireditev na prostem in zato seno ostali brez nogometa, ce odštejemo nekaj manjših tekem, pa :u-dj napovedanih smu&m tekem Ql bilo mo-:oČe prired'ti. Sele preteklo nedeljo se ie vreme v toliko zbolišalo. da je bilo mogo-e misliti na športne prireditve. Zato smo meli celo vrsto enruskih tekem in tudi drugih prireditev. Bogatejša na športnih prireditvah ko pa jutrišnja nedelja. V Bohinju bo pad'e odločitev v borbi za naslov državnega smu-Skega prvaka, v Ljubljani bo otvorjena sezona tekem v hokeju na ledu in tudi v TO^omeru. Kakor smo že poročali, igra jutri dopoldne ob 10.30 Villacher SV proti Iliri j-i na njenem drsališču pod Cekinov Em gradom. Na zelenem, oz,iroraa zdaj belem polju, se srečata popoldne prvak zagrebškega podsaveza HAŠK in Ilirija v prijateljski nogometni tekmi. Simpatični zagrebšk akademiki so bili v Ljubljani vedno dobrodošli gostje, pokazali so nam vedno prvovrstno kombinacij*« igro. Tekma se bo vršila ob 14.30 na igrišču Ilirije, Ob 13. nastopita na igrišču Primorja tudi rezervi Hermesa in Svobode, nato pa igra reprezentanca II. razreda s Primorjem. Obe tekmi gresta v korist brezposelnih igračev. Naii tekmovalci za svetovno prveastvo v table tenisu, ki se vrši v Bademi pri Du~ naju, so že odpotovali. Kakor smo poro-cei, se prične turnir za svetovno prvenstvo v ponedeljek. Iz Ljubljane sta odpotovala g. VVeiSS in gd-č. NVoimova. Hokejska sekcija SK Ilirije je pcegeia vabilo za propagandno gostovanja v Zagrebu 4. in 5. februarja, kjer nastopi proti graškemu GAK. Zagrebčani so Sele letos začeti gojit: hokej na ledu zafo vlada za prvo propagandno tekmo v Zagrebu veliko zanimanje. — V Celju bo jutri propagandno drsanje, » si^er ob 11. dopoldne na celjskem drsališču. V umetnem in propagandnem drsanju nastopijo državni prvak Pok) Scwab, juniorska prvakinja JeBoa Severjeva, Emanuel Thuma in Marjan Av-čtn iz Ljubljane.— V slovitem čeekosiova-sk*em zimoviScn Strbske Plešo 6e bodo vršile 12. februarja mednarodne dmsoloe tekme, domačega sporta znatno oživljenje na športnem polju na katere jc bil povabljen tudi n.iŠ tekmovalec g. Avčin. Športno gibanje na Vrhniki Vrhnika, 28. januarja. Predsednik športnega društva ^Vrhnika« sklicuje za soboto 18. februarja ob 20. v gostilne Ivana Oblaka občni zbor dni-štva in podiva vrhniške športnike, naj se ga udeleže. Položaj je nevzdržen in če občni Zbor ne bo sklepčen, bo treba predlagati razpust. Sestanek vseh smučarjev tekmovalcev ter članov SD Vrbnika bo v ponedeljek 30. t. m. ob 20. v gostilni Ivana Oblaka. NaproŠesni so vsi tekmovalci atare Vrhnike, Zaplane, Verda in Vrbnike, da se sestanka pclnoStevilno udeleže. Na Svecnico bo obvezna udeležba vseh smučarjev tekmovalcev na tekmi za prvenstvo Notranjske v Logatcu. Prijaviti se je do 1. februarja zvečer pri predsedniku Gromu. Tekmovalci so prosti prijav-nine. V nedeljo 5. februarja bodo mladinske smuške tekme s startom in ciljem pri Hruševcu poleg kolodvora. Start ob 14. Proga Hrušetvca—-Hribi— Stara Vrhnika— Siv. Trojica—HruSevca na cilj. Prva skupina do 15 let 3 km, druga skupina do 12 let 2 km, tretja skrrpina do 8 let 1 km. Tefcmovati sme vea mfladina Vrhnike in okolice. Prijave sprejema športna trgovi, na Pran ftuSteršič poleg lekarne do 5. februarja dopoldne. Prijavnina 2 Din. V nedeljo 12. februarja bodo medkWb-ske smn&ke tekme in tekme za prvenstvo Vrhnike. Start ob 14. pred goetrlno Franc Simon na Stari cesti. Proga lažja gorska 18 km. Prijave sprejema športna trgovina P. SuflterS:ča do 11. februarja »večer. Prijavnina S Din. Prvih pet tetanovalcev prejme darila in diplome. V nedeljo 26. februarja vztrajnostna tekma na 50 km. Start na Vrhniki v nedeljo ob 9. za gostilno Anton Turšič. Prvih pet tekmovalcev prejme darfta m diplome. Prljave za prenočišča sprejema predsednik g. Grom do 25. februarja dopoldne, za tekmo pa trgovina P. šušteršfć do 25. februarja zvečer. V soboto 25 februarja ob 20. sestanek ki žrebanje tekmovalnih ste- rtlk v gostilni »Pri lovcu«. »8LOVENSK1 N A R O D«, dne 28. januarja 1933 Stran ? Letošnja svetosavska Beseda Prireditev je bila vzorno pripravljena in je dosegla lep uspeh Ljubljana j 28. januarja. Svetosavska proslava jc že tudi v Ljubljani lepa tradicija. Zavedamo se pa tud njenega glo bijega pomena. Sv. Sava ni prinašal svojemu narodu le vere, temveč" tudi luč kulture, v kateri se šele lahko povsem razvijajo druge, najvišje duhovne vrednote; bil je nairodni svetnik-vodnik, kri »i zakopal talenta svojega življenja v pasivni odpovedi svetu, m živel le ra svoje večno življenje, temveč je živel ter služil narodu zaradi njegove boljše bodočnosti. Zato je sv. Sava tisti, ki je po plemen it il zdravo dušo naroda, da je začel strometri kvišku in da je živo zahrepooel Prota Gjordje Bodiniir po svobodi; vzbudi jc narodove duhovna in nravstvene sile. In ta narod se sedaj Lahko sajzioza vestno prišteva kot enakovreden velikim narodom. Proslava proave-titeija »v. Save zaradi tega ni le oficijel nega značaja in navadnega pomena. To je praznik, posvečen pTosvetL Takšno obeležje je imela rudi snočnja oficijelna svetosavska proslava v Unkaru, ki jo je povzdignila zlasti lepa udeležba zastopnikov civilnih in vojaških oblasti, kulturnih ustanov, nacijonalruh in drugih organ-zacij. Tudi v splošnem je bila udeležba lepa ter je pokazala, da je Ljubljana uvrstila dan sv. Save med svoje najlepše praznike. Prireditev so predvsem počastili 3 sv« udeležbo gg.; ban dr. i>rago Marušič, pod-ban dr. Purkmajer, divizijonar general Cu-kavae, senatorja dr. Gregorin m tir. VI. Ravni har. poslanec Rasto Pustoslemšek, artilj. general Pekić, komandant mesta« neral Popović, minister n. r. I. Mohorič. župdn dr. Dinko Puc, v zastopstvu rektorja ur.; verze dr. Slaviča prof. Zupančič, načelnik štaba divizije podpolkovnik Sokolović, direktor ljubljanske železniške direkcije železnic inž. KJodič, zastopnika Ruske Matice univ. profesorja Spektorska ix Bilimovič, tajnik ZTOI dr. I. Pless, ravna-telj Matej Hubad, prosv-etni načelnik Mazi, profesorji in ravnatelju srednjih šol, skoraj celoten oficirski zbor, komandant žandarmerijskega polka Tartaglia, cela vrsta odličnih dam z gospo soprogo mini- strovo dr. Kranverjevo, % gospo soprogo divizajonarjevo, županovo in drugimi. Prisostvovali so seveda tudi domačini vseuč. profesor dr. S Hadii, ptrota Gjorgje Bu-drrnir, profesorja Jurković in PrezJ in drugi- Prvi del prireditve je bil koncert, ki ga Lahko štejemo med najboljše koncerte te sezone; bil je res na umetniški višini, primerne svetosavski proslavi. Nastopil je mešani dijaški zbor učiteljišča, moški zbor »Grafike«, priljubljena koncertna pevka ga. Lo vse tova in operni pevec g. Julij Be-tetto. Prav je, da je nastopil dijaški zbor učiteljišča, ki se mu ni treba skrivati pred javnostjo ter se sramovati svoje agilnosti. Koncert je otvoril dijaški zbor s Sveto-aavako himno, ki jo je občinstvo poslušalo stoje. 2e s himno sri je zbor pridobil poslušalce. Občinstvo ni bilo hladno kot jc navadno na koncertih, zato je tudi sledilo petju z živim zanimanjem in dovzetnostjo. Ferjančičeva »Tone solnce, tone« je bila sprejeta še umerjeno, po Adamičevi *Za-bučale gore« je pa zabučala tudi dvorana v pravem pomenu besede. IV. rukovet Mo-kranjčevih »Pesmi sa Kosova« so morali ponoviti. Sploh so žele največ uspeha tem poram en tne j še pesmi. Končno je dijaški zbor napel še Adamičevega »Mladega junaka«. Go. Lovsebovo je občinstvo sprejelo % velikim navdušenjem. Nedvomno vsi obžalujejo, da jo slišijo tako redko. Najprej je zapela Arcibaševo »Prav taka noč«, z izredni ni uspehom pa arijo iz opere »Suzana«. Pesem ji je kar kipela iz srebrno zvenečega grla kot sama od sebe. Skoda, da se ji je tako mudilo z odra. Prejela je krasen šopek. G. Betetto nam je zapel z mogočnim glasom Svarinega »Brodnika«. Priznanja se jc branil, ker je privleketl po nonehajočem se odobravanju za roko na eder dT. O. Švaro, skladatelja izpete, pesmi, ki ga je spremljal pri klavirju. Moški zbor »Grafike« je nastopil pod pevo vod jem g. prof. Grobmingom dvakrat, vselej s tremi pesmimi. Ta zbor nastopa umerjenostjo in zanesljivostjo; poje pač res izvežbano in vsako pesem do potankosti izdelano. Ne skušajo pridobiti poslušalca s kričanjem, temveč s pravim petjem. Posebno so razvneli poslušalce z Ma-tetičevo »Istarsko narodno« ta z Zajčevo i»Curičico i/ialo«, ki so jo morali ponoviti. Po enkrat sta še nastopila ga. Lovšeto-va in Betetto. Gospa je zapela »Jugoslo-venske narodne pesme« v P. Konj o vi cevi priredbi, pevec pa iz zbirke istega skladatelja »Moja zemlja« dve pesmi. O njunem uspehu menda ni treba govoriti še posebej. Po koncertu so odlični gostje otvorili zabavni del prireditve s »kraljevim kolom«. Potem je pa prišla tudi mladina na svoj račun, ki so jo tako srbele pete. Zabava je bila ves čas prijetna, a tudi na dostojni višini. Postrežba je bila dobro organizirana. Sploh jc bila vsa pr-reditev vzorno pripravljena, zato je bil usp«eh vsestranski. Občinski svet celjske okolice Resolucija proti separatističnim punktacijam. — Razne občinske zadeve Celje, 28. januarja. Celjski okoliški občinski svet je imel •moči sejo, na kateri je župan g. Vinko Kukovec predlagal, da se pošlje predsedniku vlade dr. Milanu Srskiču naslednja resolucija proti separatističnim punktaci-jem: ^Obiein« Celje okolica ogorčeno protestira proti ponovn m nakanam, da se razruši skupnost naroda in države. Nam Slovencem jc edino v močni, nedeljcni Jugoslaviji zajamčen naš obstoj.« Obe. odb. P lan kar je v imenu delavske delegacije, ki jo tvorijo pristaši bivše socialistične strank^, izjavil, da se delavski zastopniki ne marajo vsmetsavati v »spore med meščanskimi strankam': glede notranje ureditve države« in da se bodo vzdržali glasovanja o resoluciji. Glasovanja 60 sc vzdržali glasovanja o resoluciji. Glaso-se vzrir/fliV tud' členi bivše SLS obč. odb. Strenčan. Piišek, Glinšek. Dom in Slander, docim se isti skupen: pripadajoči obč. odb. Golob. Kose in Žuža niso udeležili seje. Občinski svet je sprejel pravilnik o pobiranju občinske trošarine. Kdor ne bo prijavil oblini blaga, ki je podvrženo občinski trošarini, bo kaznovan s plačilom petkratnega :zno6a trošariTie. Obotnski svet se je izjavil za krajevno potrebo za gos t: In i čer ef; o koncesijo Frančiške M«Jejeve na Spodnji Hud in ji, zanikal pa je krajevno potrebo za gostiln Lea-rsk i korxces*!ji Marije Iv en love v Gaberju in Araolda Krnela na Zg. Hudinji. V domovinsko zvezo je bilo sprejetih 19 prosilcev. Ker zahteva banska uprava znižanje obč:nskega proračuna za L 1932., bo občina zmanjšaa postavko za amortizacijo posojila za gTadnjo okoliške deske narodne šole s tem, da bo letos plačala samo obresti, kar je tudi odobril krajni šolski svet. Občine bo strogo prepovedala drsanje *n sankanje na potih in cestah ter bo storilce kaznovala. Poštno direkcijo bo naprosila, da prestavi brzojavne drogove 6 hodnikov ob Mariborski cesti v Gaiberju. Občrn^ci svet je odklonil vzdrževanje modernizirane banovinske ceste na Bregu. Občina bo dala prostovoljnemu gasilne- nemu društvu v Gaberju začasno na raz- mačka mlade. polako prostor poleg gasilnega doma za predvideni reševalni oddelek. V ponedeljek 30. t. m. ob 17. se bo vršila na mestnem magistratu v Celju seia Širšega odbora za pomožno akcijo, na kateri se bo zaradi pomanjkanja sredstev razpravljalo o ukinitvi skupne pomožne akcije za mestno in okoliško občino. Okoliški občinski svet je odločno proti ukinitvi skupne akcije. Obe. odb. Plankar je predlagal, da bi okolja občina uvedla posebno davščino v korist brezjpoeetoh. Seja je trajala od 18.30 do 19.45. Z Jesenic — Uživanje zimskih radosti. Pri nas je zadaje dni zapad'o toliko snega, da ga je Za Silo dovolj za smučanje m sanfeanje- Menda je v malokaterem kraju zimski sport tako močno ra»rvrit kot pri nas ko smuča in sanka skoraj ena tretjina ljudi. Pa tudi izvežbanost smučarjev in sankačev je zelo močno napredovala. Vee to se je doseglo pri smotreni vežbi ter pri raznih smuskih tečajih. Jeseniški smučarji Franc Scnolej, Leopold Markelj, Ciril Pra-cek. Ivan Zupan. TVmaž Rav-hekar, Lojze Kotni: n driKji Kodo lahleo 5e z vcUlrirm* uspehi tekmovali pri snemskih tekmah bodisi doma, bodisi drugod. Najbolj vneta za zimski sport pa je šolske madina. Nekateri dečki stari od 7 do 12 let SO Čez poletje zgradili v kamnolomu v Kwjivasri emuško ftloakalmoo, k j omogoča lO do 12 mehov dolge skoke. Dečki pridno tren:- rajo in opaža se že sedaj, da bodo pravi mojstri v tej stroki teSi šele fe te mlade garde. — Poslopje carinske pregledovalnice ob postajnem poslopju je v surovem »tanju dograjeno. Stavba sama, ki je zelo raz-sežnsi an pritlična ne naprav! ja ugodnega vtisa, predvsem pa tis±i nizki okrogli stolp na zgornji notranji strani poslopja, ki 6liči kitajsikemu klobuku. Skoda, d« se ni na tem največjem in najlepšem jeseniškem trgu. postavila primernejša stavba, ker ta ka-zi zunanjost trga, predvsem pa rnpozantnega postajnega poslopja, okrog katerega so postavili celo vrsto marih poslopij tako da izgleda, kot da bi imela Smuško prvenstvo v Kamniku Tekne so bile za dva dni razgibale ves Kamnik — SK Kamniku gre vse priznanje Kamnik, 27. januarja, Smuške tekme za prvenstvo I^ZSP bo za dva dni razgibale ves Kamnik. Da je bilo zanimanje za tekme res veliko, smo videli že na starta za tek na km v soboto popoldne. Ko so tekmovalci po poi minutnem presledku odhajali po progi, se je pred restavracijo Rode in po Zat>r?cah kar trlo gledalcev, ki s"» opazovali zanimiv boj med tekmovalci, še več ;a je biio publike na cilju, ki je nil ob železniškem ua-kladaJišču na Grabnu. "»kmovalocm, ki so izmučeni in nzgreti prihajali na ciH, so kamniške športnice z ^ospo Reboljevo in sdc, Debevčevo na če' i postregle s čajem m piškoti Publika ja prihod posameznih tekmovalcev sprejel« z jla »im pleskanjem, posebno toplega poz^iruva pa je bil deležen vak Joško Janši. Dr vgo m«cto je zasedel Nani Bervar, tretja pa mladi Go. renjec Giraadon pred l>orisooi Jenkom Hamničan Stergrr med sKokom Tekmovalci so Hli splošno mnenja, da je bi*j proga pret' . Toda kdo bi mope-: vsem ustreči! F" rarji podsa/eza %o velno poudarjali, oga ne sme biti ;"e- lahka in mora ir.e: najmanj 300 metroT višinske razlije. KairiišKa proga je »meia Sf.mo 230 m razUli* pa je bila fe ve lno pretežka. Posebno hud je bil >šusj p-t-ti Tunjiški mlaki, kjer jc morala večina tekmovalcev napraviti ezapike in po m dolgi strmini vzpon na Sidraž, kjer mai-s.ado izgubil precej ca&a. Čeprav je oba dneva, v soboto in v nedeljo, vladalo krasno reme, jo bil sneg izboren za vožnjo. Sam pršić, da t je kar kadilo izpod smučk. Kljub temu, da so imeli tekmovalci malo časa za razgledovanje krasnih slik, ki so se jim nudile na progi, se je vsakdo lahko prepriča!, da ima kamniška okolica izredno lepe smuške terene, ki morajo zadovoljiti nadbolj razvajenega vozača. Veliko število Jubijanskih gostov, ki so prihodnje dopoldne prevozili tekmovalno progo, jc bilo očarano nad lepoto zimske krajine, ki se je odpirala pred njihovimi očmi. Po lepi smuki za gozdovi, kjer ostane najdalje pršič, gre proga po obronkih proti planinam. Krasen razgled se odpira proti Kranju in ^azaj proti Kamni.-cu. t vsake točke pa imaš lepši pogled na Kamniške planine, ki se blišče v zimskem čaru. Po strmih in položnih sanežetih in paš- nikih imaš tako ugodno smuko kot na planinah, če pa ljubiš divjo in nevarnr vožnjo, lahko izbiraš med dolgimi strm. mi »šusi«, kjer se lahko produciraš v vseh umetnostih smuškega sporta. ZveOer so se tekmovalci, kolikor ji u je ostalo v Kamniku, sestali s kamniškimi športniki na >Stari pošti«, kjer so jih pozdravili predsednik kVuba dr. Zvokelj, pokrovitelj prireditve župan Fran Kratnar in tajnik Tuijsko prometnega društva Alton7 Skala. Predsednik dr. Zvokelj je izročil i roke prvaka Joška Janše ogromno pleteno masleno štruco. katero je poklonila tekmovalcem gospa Stergarjeva. Animiran veče j« zaključila tekma funkcionarjev s>K Kamnika v najstarejšem doslej znanem simekem sportu — v kepanju. Omembe je vredno, da so,pri tej tekmi zmagale da me. V nedejjo so se vršile dopoldne skaka! na tekme za klasifikacijo t kombinaciji, popoldne pa so bili skoki v konkurenci katetrih se je udeležilo 15 tekmovalcev. Za te tekme je vladalo največje zanima nje in okrog kamniške skakalnice se je nabralo lepo število publike. Se več kot Kamničanov je bilo tujih gostov, ki so s« pripeljali • popoldanskim vlakom, dve smučarki pa sta prispeli iz Kranja kar na smučeh. Pri skakanju sta se borila v o&*: konkurenci šramel in Palme za prven stvo. V konkurenci je zmagal Sramel. izven konkurence pa sta oba dosegla najdaljši mogoči skok 28 m. Lep uspeh Je dosega tudi mladi PribošeK, ki se je plasiral ne tretje mesto. Kamničane je to pot zastopal samo Lado Stergar, ki se je jako častit* odrezal. Skočil je dvakrat po 18 metrov i: irvozil brez padca. Tekmoval-ci so bili s popravljeno kamni. Sfro skakalnico prav zadovoljni. 6e bolj ZAiiovoljna pa je bila menda pubiifra, k cako lepih tekem gotovo Se nt videla. **n idealnih snežnih razmerah in dobrem sta n^u skakalnice so se tekmovalci potrudili, da so skakali v čim lepšem stilu. Le malo skokov je končalo s padcem. Na račun so sriAli tn-di številni fotoamaterji, ki sc kar tekmovali cned seboj, kdo bo napravi* lepše posnetke. Saj leži malokatera skakal- Pogied raz skakalnico na Kamnik niča v tako krasni okolici kot kamniška. Z mostička vidiš pred seboj kar 4 cerkvi ce: Kal varijo, Žale, Mali grad in farno cer kev na šutni. Komaj 300 metrov daleč o skakalnice pa leži mesto Kamnik, -zadaj za njim pa strmi Stari grad. 2al, ne moreš vsega naenkrat ujeti na ploščo, vendar pa že vsaka posamezna slika kaže, da sc kamniška skakalnica po svoji legi in kras. nem razgledu lahko kosa z najbolj proslavljenimi evropskimi skakalnicami. Sls Kamniku gre v te«m oziru veliko priznanje, da je z zgradbo tako lepe športne napravo poudaril veliko važnost Kamnika kot zim sko športnega središča. Gostovanje Milene Verbičeve v „Nižavi" Za umetnost je treba dozoreti, da umetniškega Ljubljana, 28. januarja. Ko sem izvedel, da se nam je pojavila kot govore, izredna operna pevka, sem se napotil na njen dom. Sprejela me je v svojem ljubkem budoarju. Seznanila sva se in bila kaj kmalu v živahnem prijateljskem razgovoru. Z zanimanjem sem poslušal sjeno pripovedovanje, zakaj se js odločila, da gostuje t naši operi kot Marta. se izkristalizira v človeku nagon ustvarjanja nos ti šele odkrivamo. Nastopila je na mladinskih koncertih v Celju in Ljubljani, prepevala Zelenega Jurja na Matičnih evropskih turnejah, pred Leti v Širolovem oratoriju Izaka, pa na prosvetnih večerih v Delavski zbornici, na konservatorijskih produkcijah in operne šole, v radiu in še marsikje. Mozaična slika nastopov. V berlinski reviji: »Signale fiir musikalisehe Wolt«, pravi Oerhard Kraus, da je njeno petje zares umetniško. Dasi mi je že večkrat prigovarjal g. ravnatelj Hubad, naj se posvetim operi in postim omejeno ali prijetno poučevanje klavirja, storim to šele sedaj. Zakaj za lefaoat je treba dozoreti, da se i z kri-v človeku nagon umetniškega *Pred leti sem v: dela kreira-ti Marto go. Thalerjevo m takrat sem to ubogo dekle tako vzljubila, da sem si io želela tudi sama igrati. Tedanje sanje se mi danes realizirajo. Morda bo kdo rekel, da sem predrzna, ko sem si izbrala za svoje nastopno gostovanje partijo, ki zahteva povsem ru-rinirano pevko in močno igralko, sem pa kljub temu mementu sledila svojemu notranjemu hotenju. K temu me je podžgal še lanski, kot je rekla kritika, uspeli nastop v operni Soli v drami. Sicer je ps mlad človek poln optimizma m smelosti.« Pokazala mi je rudi že cel kup zelo laskavih kritik io vendar jo skoro Strši >av Pripovedovala mi je se marsikaj Iz svo- iga umetniškega življenja, ali prsti so ji •tekli po belih tipkah, da sem se pred:: cJtnt mo£oenih akordov Sulcove: »Ljubavne pasmi«, ki spflavijo tudi ubogega novi- imja T tepre^onisticni. transoedenrni svet muzike, Ljubljančanka igralka v Splitu Ljubljana, 28. januarja. Gospa Sava Sever jeva ScherbaTmova, go-jenka berlinske igralske sole, bivša članica pozorišta v Skoplju, je te dni debitirala v splitskem OpČmslcem kazal 15tu v ulogi ba-roeice Castelli Glembaveve in žela izredno močan uspeh. Vse kritike o njenem debiju so nenavadno tople m laskave. Naj navedem k odlomek krrtike iz splitske »Nove Dobe«! Kritik Salf pise: »Na prvi mah je zlasti delovala z neverjetno divno dikcijo, jasno kot kristal, s toplim glasom, polnim i barve i žara. Izgovor ji je mehak in energičen, jasen vn razurnJjTv konverzacijo izpremmja logično in smiselno po duševnih razpoloženjih ter prinaša tudi svojo mdividualnoat Igra ji je prirodna, prepričljiva in zelo sugestivna Zc v 1. dejanju je kazala bitje duševno moćnih kvalitet in inteligentni | i pojmovanja uloge. Njena razburjenost in besnost v 3. dejanju ste pnšla do značilnega izraza, da smo lahko občutili izredno silo čustvene bujnosti njenega značaja. V početku zamišljena lažnivo sentimentalna, dostojanstvena in kakor zlomljena, nato intimna in naivna, koketa in zapeljiva: v vseh takih prizorih te gospa Sever-jeva uspela odlično in sugestivno močno. Z izrednim psihološkim analiziran tem glasovnih elementov je kakor na cellu — ker tak je timber njenega glasu — izražala efektno in pretresljivo momente svoje re-signacije. muke in nesreče Nadejamo se, da dobimo ž njo igralsko silo, ki bo dostojno izpopolnjevala naš itak dobri ansambl. Zeljno pričakujemo niene nadaljnje na-jtope. ki po snočnjem uspehu obetajo oi nih umetniških užitkov. Ga. Savka Severjeva je bila čestolerat Kurno aplavdirana in pozivana na odprti pozornici. Krasni buket cvetja je bil srčen in topel izraz splošnega navdušenja za n j eno um etn iško i gro.« Kakor znano, je ga. Severjeva hčerka pokojnega profe^urja in sedanje lastnice trafike v Selemburgovi ulici v Ljubi iani. Absolvirala je .srednjo šolo in trgovsko akademijo ter bila nekaj let uradnica. Nadarjeni in omikani Ljubljančanki želimo trajnih uspehov! g MatildaTsa!uice'va| Kranj, 27. januarja. Včeraj popoldne je po dolgi, mučni bolezni umrla ga. Matilda MarJičeva, ena najuglednejših naših dam Rojena je bila pred 60 leti na Verdu pri Vrhniki. Njen oče inž. Franc Kotn-k jc bil man industrijalec in zelo zaveden narodnjak. S 17 leti se je poročila z lastnikom velikega valjčnega mlina, industrijalcem Vtnkom Majdi čem. Pokojnica je znana po svojem vsestranskem udejstvovanju. Zanimala .se je za vse umetnosti in kult. po »ave pa tudi skrbela jc za razvoj domačega industrij ^c^a podjetja. Bila J« članica vseh narodnih društev, pri katerih je rudi aktivno sodelovala. Zlasti pa moramo podčrtati, da je bila idealna mati m vzorna vzgojiteljica 15 obrok. Bila je vedno vedrega duha ter izredno dobrega m blagega značaja, ki pa rmi ni manjkalo rudi humorja. Posebno z veseljem se je pečala z vrtnarstvom. Tudi v najtežjih časih j« ni zapustil pogum in jc po smrti soproga sama skrbela za domače gospodarstvo. Pokojna gospa je bila sestra ge. An« Lenarčičeve, ki je nedavno praznovala še čila in zdrava 701ernico rojstva. Znana sta bila tudi oba njena p>koma brata; Fran Kotnik ima mnogo zavlug pri zgradbi Narodnega doma v Ljubljani, Karol Kotnik pa je bil velikodušen mecen Ciril Metodove družbe. Izmed 15 otrok jih živi se 11. Najstarejši sin g. Vinko Majdič je ravnatelj tvrdke P. Majdič v Celju, štiri hčerke so poročene. Njih možje zavzemajo zelo odlična me^ta. Ga. Saša je soproga hri-tjadnega generala g. .Mil i sava Antonijevi-ča, ga. Zdenka je poročena z g inž. Josipom Silovicem, sinom bana Siloviča, soprog ge. Fme je višji ministrski svetnik g. dr. Fedor Aranicki, soprog ge. Le je pa je veleposestmik in lesni trgovec g. Josip Lončarić. Gdčna Vera je operna pevka, gdč. Marica. Mira in Zora in g. Demeter vodijo domačo elektrarno, g. Komel pa študiTa elektrotehniko na ljubljanski univerzi. Pogreb pokojnice bo v soboto ob pol 16. uri. Iz Novega mesta — Maskerada se nam obeta na ktosufli pustni torek v Sokolskom domu pod gee slom: Vsak po svoje. Kopar miče, iniii s*1 dovolj časa, da se pripravi. — Zdaj je čas, ko trpe peci in dimni kt, zato opozarja mostna občina na obvozno ometanje dimnikov in kurilnih mv>rav po upravičenem dimnikarju. — Nesreča pri nakladanju. V Gorenji Straži »o nakladali kostanjeve hlode. r*r! tem je zdrknil eden nazaj in zrušil delavca Franca Flisa ter ga precej poSkodov al osobito po nogah. Prepeljali so v boi-nico. — Koko&jerejci, pe-zorl Banska uprava bo v Bvrho smotrene kokošjereje delila letos valilna ijajca standartne rjave sta>rsKe koKoSi po znižani ceni, to je po 1 Din Komad. Naročila sprejema mestni občtnsKi urad Se naslednji teden. Vsak naroCmk mora na prijavi podpisati obvezo, da Do rte določenega termina odstranil vso tujopn. semske in mešane peteline in kokoši m da bo po možnosti širil med sosedi čistokrvn-r štajersko blago. Jajca bodo dobavljena iz kokošjerej-skih središč od najboljših kokoši in popolnoma sveža. O&oDite važnosti e to bas za šolska vodstva, Ki bodo mora'u v doglednem času od-dtraniti iz šolskih dvorišč vse tujepasemske kokoši. N-atajiejieJ- sa pojasnila na občinski uradni deski. Pri-pominjamo, da je samo še naslednji ta. de u čas za naročilo. — Na lastnem domu tepen. Kočar Jože H-abian iz Radomlje pri Š mar je t i je bil nekaj v Jezi z dvema daljnima sosedoma. Nič hudega sluteč, je nekaj stikal po svoji izbi, ko sta ne. itopila moški i ženska ter brez besed navalila nanj ter pa s poleni tako obdelala, da se mu Je na glavi pocedila kri, vse potolčene ima pa tudi roke in noge in ve« lisast hrbet. Moral Je r bolnico. _ Gozdne sadike bodo STvomladi iz banovinskih gozdnih drevnsnic brezplačno na razpolago revnim ?ozrtarim posestnikom. Na razpolago bodo tri- In štiriletne smrekove sadike, sadike čmeca in belega bora ter akacijeve in jesenov* sadike. ProAnje morajo bfti vložene rri županstvih najkasneje v treh tednih. Podrobneje na oh-činski oglasni deakL Stran 4, >SL0VENSK1 N A R O D<, -akermi ravnatelju dr. Vorterru Dr>lo:<šu. via policijsfcemu sveta Sku VTndislavu DraSner-ju in policijskemu uradniku MiUan-u Krci-tochvJki. — O •krngresn pravnikov slovanskih držav je razpravljal v sredo prask: pripravljalna odbor pod predsedstvom staroste pravnifike Jednote prof. dr. Karla Hermana Otovakega, Izcned določenih 15 znanstvenih vprašanj jih obravnava 10 aftadermski pravn'iski poklic, 4 vprašanja »e nanašajo na pravnike v javnih shižbah. eno pa na pravnika v praktičnem poiklicu. Na kongresu bo poročalo pot referentov :z Poljske, 5 iz Jugoslavije, 3 iz Češkoslovaške tn 2 ix Bolgarije. Praski pripravljalni odbor priporoča naj bi ee pred kongresom sklicala posebna anketa v svrho proučevanja m po potrebi tudi dopolnitve vprašanj novih ;riansrvemh smeri, ki so se pojavile ▼ zadnjem času. — Iz »Službenega lista«. >Službena list to. banske uprave dravske banovine« št. 8 z dne 23. t. m, objavlja uredbo o samostalni upravi državnih monopolov kraljevine Jugoslavije, iraprememibo in dopolnitve pravilnika dijaškega, doma kralja Aleksandra I. v Beogradu, popravek v seznamu klimatskih, in curistionih krajev ter rasne objave Iz »SJiižbenih Novine. — Nalezljive bolezni v dravski banOvi. ni. Od 22. do 31. decembra je bilo v dravski banovini 54 primerov tifuznih bolezni (smrtni 1), 3 grize, 55 škrlatinke (smrtni 1), 3S1 davice (smrtnih 11), 34 Sena (smrtni 1), 24 otnpnjenja tilnika, 26 noric, 4 otročične vročice, 7 ošpic, 1 nalezljivega vnetja možganov in 1 krčevite odrevenelosti. — Dra^oa lovov. Levi občin Koče, Kočevje. Livoid, Mozelj, Nemška Loka, Polom in Sv. Gregor se bodo oddajali v zakup na javni dražbi za dobo pet let 17. februarja pri sreskem nacelotvu v Kočevju. — živalske kužne bolezni v dravski ha_ novini. Po stanju z dne 25. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kujra na 60 dvorcih, gniloba čebeJne zalege na 4, vra-nični prisad, steklina, konjaki garji, me-hnirčasti izpuščaj goved in svinjska rdečica pa vsaka na enem dvorcu. — Velenje. Krajevni odbor Rdečega krita v Velenju ima v nedeljo dne '2"). jan. 1S#33 ob 3. nri popoldn-3 v obči.ski p'.v\arai ▼ Velenju svoj redni letni občni zbor. Na 5 večni co, to je dne 2. februarja 1933, 7>a se po nalogu oblastnega odbora vrši; Zimsk: dan Rdečega križa. Proslava tega dne to prične ob pol 4. nri v Ru 'arskem domu v Velenju. Na sporedu bo poieg predavanja g. Krečrja Viljema še par koncertnih točk Rudarske godbe in nekaj pevskih točk tukajšnjih pevskih danske v. Vstopnine ni. laKreno vabljeni vsi! — Krajevni odbor Jadranske straže Laško bo imel svoj redni občni zbor .51. t m ob 20. hotelu Kazino. Na tem občnem zboru bo predaval o »ciljih Jadranske straže« delegat Oblastnega odbora fat Ljubljane g. Marjanov** Hubert. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in mrzlo, kakor je bilo trudi včeraj po vseh krajih naše države, razen v Dalmaciji, kjer fmajo se dokaj toplo vreme. Najvošja temperatura jc vnašala včeraj v Splitu 10, v Skopi ju —3. v Mariboru —3.4, v Ljubljani —3.6, v Zagrebu in Sarajevu —4, v Beogradu —5. Davi je kazal barometer y Ljubljani 772-S, temperatura je znašala —7 stopinj. — 22 stopinj pod ničlo. Beograjska meteorološka postaja poroča, da ao iroeld v četrtek v Zaječaru 32 stopinj pod n-ičlo- — Dva metra snega v vrhaski banovini. Iz Banja Luke poročajo, da divjajo po vseh krajih vTbaake banovine silni snežni metežs m da je promet ve&norne zastal. Ponekod je zapadlo 2 metra snega. — Tragedija bivSega bogataša. V Novem Sadu je v Četrtek zvečer ustrelil Anton Kock, ki je bil pred lati zelo bogat in ugleden posestnik v Rurni, novosadske-ga trgovca Martina Ruperta. Koch je bil pijan, Rupret jc pa prišel slučajno v go-stalno in zahteval naj mu plača dolg.. Nastal je prepir, med katerim je Koch Ruperta. ustrelil. Mož je pognal vse svoje premo /k nje in je zdaj skoraj na bere.iki palici. — Nesreča ali samomor? Včeraj zjutraj so našli v Novem Sadu onesvešceno 20-letno delavko Anko Krčan. Zdravnik je ugotovil, da je zastrupljena Z ogljikovim dioksidom z peci. Prepeljali so jo v botni-co, kjer ee bori s smrtjo. Oblasti niso mogle ugotoviti «ili ^re za nesrečo ali samomor. — V dobi napredka napravi človek, kateri no neguje svojih zob. dvojno slab vtia, dnevno čiščenje t odlično osvežujočo Chlo-rodont zobno paslo ne stane mnogo. Tuba Din S. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« jrren-čice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Lfubljaae — lj Maksini Sa-parj 5Uletnik. Nedvomno je Gaspari naš najpopularnejši umetni k, najpriljubnejSi, ker pae ni obrnil hrbta našemu človeku, ker nam je vedno kazal slovenskega človeka v njegovi značilni in nepokvarjeni podobi. Gaspari istoveti umetnost z narav ti os l jo, ne ejeda na življenj s perspektive visokih umetnostnih sfer, od koder se vidi življenje meglena Njegove slik- so žive, zdrava umetnost diha iz njih kot je zdrav in naraven naš kmet in kot je zdrav Gaspari sam, ki ni pozabil, da jt izšel iz preprostega, zdravega ljudstva. Hodil se je 28. januarja v Selšeeku pri Cerknici. Po osnovni soli ie hotel postati trg.i-vec, učil se je v Murn kovi trgovini na Sut-ni pri Kamniku, Gaspari je pa pokazal izredno nadarjenost za risanje, zalo je šel v Ljubljano na umetno obrtno šolo. Posaeje se je pa posvetil še umetnostnemu študiju na Dunaju, kjer se je ueil nekaj let. v Mo-nakovem je pa študiral dve leti. Kaj nam je vse dal kot umetn'k v svojem plodonos-nem ustvarjanju, ni treba posebej naštevati, saj so njegova razvija< sport tako vehementno ter prodira med mladino tako. da ji je po-s-tal že pravi kult. Človek bi se ne &id!l navdušenju mladine za eport, ce bi jo opazoval samo na športnih igriščih. Da je sankal išče pod Tivolijtni dan na dan kar oblegano in da je tudi gneča na drsališču, je povsem naravno Nekaj posebnega je pa nedvomno, ee se otroci in zlasti dijaki, ki c*e že ukvarjajo s humanizmom in klasik , drsajo v šolo z drsalkami na nogah ah' ee se smučajo po eeetah v Solo s kn ji arami pod pazduho . ■ . Seveda pa tudi na smatramo drsanja po trotoar jih za kršenje prometnih predpisov. Sport nad vse! —lj Pri pošti Ljubljana 8 na Dolenjski cesti Št 22, je bila dne 27. t m. otvor jena telegrafska in telefonska elužba. Posta ima javno telefonsko govorilnico. Kovi telefon je priključen na it 2918 avtomatske telefonske centrale v Ljubljani. —lj Po Gabrijel) Preissevi in Rešeni Nemeori nas hoče seznaniti Splošno žensko društvo z plemenito češko ženo s Karolino Svetlo. Svetla je bila socialna in jako rodoljubna pisateljica, pa tudi feministka v najboljšem pomenu beeede. Zavzemala se je zlasti za vzgojo deklet. Slovenci imamo že marsikaj prevedenega od nje, vendar je Se vse premalo znana med nami. Zato vs bimo slovensko ženstvo, da se v obilnem Številu udeleži tega velezanimivepa predavanja, ki se bo vršilo v ponedeljek 30. t m. v Beli dvorani Uniona. Predavala bo Čehinja ga. Rogl v slovenskem jeziku. Zadetek ob 17. —lj Na živiltil&eca tr^ru ae letos zre pozna mnogo zima, ker je se vedno tako dobro zaseden. Včasih je bilo na trgu pozimi le nekaj tržnih miz. letos je pa še vedno, zlasti ob tržnih dneh, zasedeno skoraj polovico tržnega prostora. Včasih ljudje pač niso tako krvavo potrebovali denarja kot zdaj in jim ni bilo treba prezebati na Lrg-u po vec ur za izkupiček nekaj dinarjev. Najbolj še ljudje kupujejo k'slo zelje, Id gra je zaradi tejra tem več na trgu. Sicer so pa danes kljub poznemu datumu tu In tam precej oblegali tudi mesarske stojnice, kjer so se mesarji založili dobro s ceneno govedino. Pri zel©nja.vi so se gospodinje dolgo premišljale predeči so se odločile za kiročjo. Merica radića je pač navidez poceni, po 1.50 Din, toda merice so zelo majhne. Glava ohrovta je po dinarju, a je zelo drobna. Pa tudi z zeljna tirni glavami gospodinje niso zadovoljne, ker zdaj že niso vse lepo ohranjene. Kljub temu, da gfospodinje marsičesa ne kuip'jo. pa morajo vseeno vse pregledati in se informirati o cenah vseh živ:!. Krompir je po stalni ceni, po dinarju in tudf celo repo in peso lahko še dobiš po stari ceni. prvo po 50 par komad, peso pa po dinarju 3 do 4 komade. Koleraba je po 50 do 75 par komad. Vedno je dovolj italijanske cvetače, ki je precej lepa po 6 Din kg pri pi*ekupčeval-cih. Tudi na perutnnskem ti*sru je bilo danes nekoliko živahnejše. Gospodinje so se precej zanimale tudi za putke, ki so se jim pa zdele mnogo predrage pa tudi pre-suhe. Prodajalke so ponujale nekoliko mlajše in težje kokosi po 30 Din komad, torej po isti ceni, po kateri je bil včasih par piščancev. Jajca so se vseeno pocenila, kljub zimi. V splošnem jih prodajajo po dinarju. CeDa je najbrž padla zaradi manjšega konzuma in ker pozimi prekupčevalci ne nabirajo jajc tako pogosto na kmetih. Trg je b:J zopet posebno dobro založen z jabolk . Med nekoliko slabšimi mo-Sančkami in tafeljčki je bilo tudi piccej boljših vrst jabolk. bosk<>pski kosmač. anana? reneta in kana cike. Te so prodajali po 4 Din kg. Cena sadju se torej v splošnem ni mnog-o dvignila, pač so pa jabolka čedalje slabša. Ivan Podlesnik Spesnim iz Ljubljane so izšli in se dobe v knjigarnah. —lj Umrli mj v Ljubljani ©U ZO. d« "26. t. m.: škrajnar Antonija, 63 let, zasefand-ea, Tržaška c. 4; Klančnik Marija roj. I2k)m. 63 Jet, Senu 2el. na.dsprevoduika v p., Kamnška ui. 14: Kmet Marija roj. Sire. 60 let. žena vpok. zvaničnika, Ai>ton-na, Verovškova ul. 53; Sartorv Marija roj. Tereli, 51 let. vdova gostilničarja. Hrenova ul. 6; Hubel Marija. 72 let, vdova nad-koenisarja, Krarj 98; Hribar Ale::ka. 9 mesecev, hči profesorja. Gradižče 7; Le-kan Frančiška roj. Kastelic. 74 let. škofja ul. 1; Pirnar Josip, 78 let. bivši hlapec, Japljeva ul. 2; Perko Anten, 74 let, zasebnik. Rimska c. 23; Fanedl Henrik, 68 let, risar in slikar, Vidovdanska c. 9; Kopriv-šek Josip, 25 let, rudar. Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnici so umrli: Urbič Anton. 12 let, sin posestnika. Lipsenj 24, obč. Stari trg; Trobec Blaž. 33 let, posestnik, Crni vrh 4; Rožnik Antonija, 8 let, hči kovača Dobrunje 90: Mlinar Janez. 63 let. bivši vrtnar. K.iseze. poŠta Peče: Zdovc Alojzija. pol leta. hči dninarice. Svibno 64; Lipoglavšek A-maliia roj. Pevec, 33 let. žena kroj. mojstra. Knezova ul. 18; Močan Antonija. 26 let. bolniška strežnica. Zaloška c. 2. VVissiak Friderik, 40 let. bivši uradnik. Ja pljeva ul. 2; Tur-šič Ivana roj. šurca, 2S let. žena pro^. delavca, Podgora 41; zargri Maks, 32 let, trgovec, Kamnik, Majstrova ul. 20; Guček Marija roj. Zebedin, vdova Stampler. 72 let. vdova delovodje. Japljeva ul. 2; Lcbe Angela, 55 let. zasebna uradnica. Emonska cesta 10. —lj Zupančičev >iici^an< > ljubljanski drami. Otroški oder Svobode« gostuje v fire-.1o, 1- februarja 1083 ob po! 5. jK>pr>lilne v ljubljanski drami s prvo otroško revijo >Cic:bas<. Opozarjiiuro na ta prvi nastop >Cieibana< na £ledali5kem odru. Vstopnica od 15 Din do 1 Din. Rezervirajo ?e lahko že od danes naprej v Delavski zbornici. I. nadstropje, ali po telefonu št. 8(78. SO/n —lj Fotoklnb. Ljubljana stvori v okviru svojega letošnjega programa brezplačna teoretsko-praktične tečaie o fotografiji za začetnike m napredne amaterje ter vabi članstvo in dm?e interesente, da se prijavijo k tem tecar°m Pliiavc se aponejemajo v klubskem lokala (bivši Dolinarfev pavi-Ifon xa ^MladPKor) do 5. febr. faajc delavnik od 20. do 21. Obenem opozarjamo rlun-stvo na Skioptično predvajanje, ki se bo vr-lilo v ponedeljek 30. t. m. ob 20. v klubskem lokalu. Vsfcop pro^ tudi zn goste, ki jih uvedejo Slani. —lj Opozarjamo ua daaašnj« in jutriš-ajo predstavo i£\T>tne veseloigre >Drzui plavafc v SeotjakobeJ%e»m gledaližčn, pri kateri bodo gg. Kosak. Lavrič in Mos»or imenitno zabavali posetnfke. Komika situ-acijska in besedna je na -iSku. Igro« pri kateri sodelujejo najboljše Šentjakobska damske in moške moči, je zrežiral g. Karu? Mesto g. Skerlja, ki je obolel, urra vfom dr. Mobje g. Miran Petrovčič, Kdor ljubi smeh in dobro zabavo, naj poseti predstavo. Vstopnice so na razpolago od 1 a do 12. in od 15. do 17. ure pri blagajni v veliki dvorani Mestnega doma. —lj Krajevna ergaaisaeija JRKD za V od mat. prosi svoje članstvo, da ee zanesljivo in polnoštevilno udekži javnega zborovanja v nedeljo, 29. t m. ob pol 11. v Siflki v Sokolftkem domu, kjer bo poročil g. minister dr. Kramer o političnem položaju Poročali bodo že drugi. —lj Bedni ohtnj ibor »Obrtniške ?anio pomori« reg. poui. blag. v Ljubljani, se bo vršil v nedeljo, dne 12. februarja 1933 ob 9. dopoldne v posveto valu ici Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo, Beethovnova ul ca 10 (pritličje, desno) s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo blagajnika in revizorjev. 4. Sprememba in potrd tev pravil. 5. Nadomestna volitev za dva namestnika odbornikov. 6. Raznoterosti in predlotri. Ce bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vrs 1 pol ure pozneje na istem prostoru, ne oziraje se na Število. Danes popoldan KONCERT Petrieek Aleksandrova 6 —lj Krajevna organizacija JRKD a* pruUki okraj poziva «*voje članstvo, da se polnoštevilno udeleži občnega zbora, ki se bo vrJil v boboto, dne 4. februarja 1968 ob 8. zvečer v gostOni Kavčič (Privoz). O politični situaciji bo poročal minister dr. A. Kramer ali pa dr. Stane Rap*\ narodni po slanec, o komunalnih zadevah pa dr. Dinko Puc, meslni župan. Upravni odbor. __lj Krajevna organizaci'a JRKD za dvorski okraj (IX. Ln X. volišče) v Ljubljani vabi svoje člane na shod k. o. v Sp. Šiški, ki se vrM v nedeljo, dne 29. januarja t. 1. ob pol 11. v Sokolskom domu v dlSki Xa shodu poroča med drugimi tudi g. minister dr. Kramer. —lj Čevljarska zailnieu v Ljubljani poziva gg. člane, da nemudoma vlože davčne prijave, ker poteče rok že dne 30. t. m- 49'n —lj Kedna letna skupščina k. o. JRKD na Viču bo na svečn co 2. H. t 1. ob 10. uri (po mašii v gostilni Sokolskt^a doma. Pozivamo članstvo na polnoštevilno udeležbo! CkLbor. —lj Društvo izložbenih aranžerjev ponovno prosi interesente, naj se nemudoma javijo v aranžerski tečaj, ki «e je pričel že 15. t. m. in ©e bo vršil dvakrat na tedt*n ob sredah in petkih. —lj ASK Primorje, lahkoatKt»ka sekcija. V ponedeljek 90. j^inuarja ob 20. redna seja pri Mikliču. Prisotnost vseh obvezna. Načelnik. —1; Klub trgovskih akademikov sporoča vsem svojim članom(icam), da bo 9 1. februarjem na razpolago nov klubski lokal v Gledališki ulici št. 12 pritlično levo. Cla-ni(ce) c>e istočasno opozarjajo tudi na šahovski turnir za prvenstvo kluba. Pr jave za turnir .-e sprejemajo dnevno v klubovem lokala do incl. 14. februarja. Tajnik. —lj Evang. cerkvena občina. Jutri ob 10. služba božja v dvorani. Pridiguje g. škofijski župni Beeker 51 ;n —M Koncert nmetnjh in narodnih pesmi prireMi oktet jvevskeira društva ljubljanski >Zvon<, t'ne 2, februarja, na SvečnJco ob 3 popoldne na Vrhniki v šolski dvorani. P i-iatelji lepega petja in naše pC6ma ste vabljeni, da koncert polnoštevilno poselite. —lj Železniški vpokoienci pozor! Legitimacije, ki so bile oddane 11. t. m. v prolontjacijo. iso gotove in se lahko dvignejo n-a ljubljanskem kolodvoru. — Postara. — lj »Kongres pleše«. Danes r>b !4. in jutri ob 11. bo predvajala ZKD melodijo/no historčno opereto »Kongres pleše« z Lillano Harvev, \\illyjem Fritschem m di-ugimi v glavni vlogi. Popularna opereta je ugajala vsej Ljubljani m zato si bo re-pr;zo gotovo vsak rad ogledal. Kdor pa flma še oi videl, naj tega dela ne zamud11 lj— Športne srajce. Dele in modne, puloverje tn zimsko Benger perilo, ima naj ceneje tvrdka Miloš Karničnik. Stari trg številka 8. 12/L najfinejšimi likerji odličnih veit*TvriJK, d\ i poslale za to prireditev prvovrstne proizvode. V spodnjih prost unij Na-rv/dneg doma »e vrfei kesrlanje na dobitke. Hr^vs >t.-u. eaeija veftera bo tekma v >Jo-jo^ j^ri, nudila bo več krasnih daril za uaj>*u jS* igralce. Pri pnreditvi »vira vo^i^i |O0« l>a iz Ljubljane. Vstopnina znaša b ui.i za osebo. Za to prireditev vlada ;>o rsej {io renj«ki največje zanimanje. — i^judata Knjižnica Narodne čitalnice ne ;k>..u,«-- zaradi arasitske prireditve od 30. jan. do 4 februarja. 5L'-:i Iz Tff£l*mfc«*3 — Svetosavska proslava. Šolski mladina šole Trebnje in Nemška var n> vfie-raj proslavila snom n sv. Save Ra^rcdnki ao mladno seznanili v lepih prednvaniih z življenjem in delovanjem sv. Stive. fc: ho ostal v našem narodu v trajnem sp.mmu in še v večji hvaležnosti. Po proslav: je bil pouka prost dan. — Pomoč brezposelnih. Tudi rašci sosedna občina velikološka je izroč T,a i\razgibanje kosti« vsetn tekmovalcem, ki bodo merili svoje sile in sposobnosti prihodnjo nedeljo 5. febr. Takrat te namreč vrši veliko vztrajnostno tekmovanje na 18 km gorski progi za prvenstvo Zasavja, katero priredi smuškj odse4c nagega SPD. O tej tekmi bomo se poročali. Iz Kranja _ Svetosav3ka proslava. Sokolsko dru itvo priredi dre vi ob pol 21. v telovadnici Narodnega doma Svetosavsko pi ^a^avc Sodelujejo: sokolski mešani in ienski zbor sokolski orkester ra violinist br. mž. Skopal. Slavnostno predavaujt: o K.orredvaja! jutri ob 4., 6. in pol 9. znano E K" al mano ro opereto Grofico Marico, v V gfavnih vlogah Dorothea \Viecu, Huberi Marisehka, Eraest Vereb^s, Charlotte An der, Szdke Szukali in Anton 1'omtner. — Veliki gasilski plea se vrsi letos v sredo dne 1. februarja ob 8. uri zvećer ^ vseh prostorih Narodnega doma Najvecj; atrakcija večera ho „ VI. vinski sejem«, h bo bogato založen z na^ooij^o Kapljic uglednih veletrgovcev z vinom m vino eradniko . v kavarniških orostorih Na rodnoga doma bo originalen Africain-uar i — »Miklova Zala« jc naslov mane igra, ki bo igrana jutri v nedeljo popoldne ob 15. uri v »Domu«. iokol Gorenjskim sokolskim smučarjem Vsem društvom in četam eok. zape Kranj sporočamo, da se bodo župne smuške tekme, določene za 14. in 15. t. m., vrfiile z neizpremenjenim sporedom nepreklicno 4. in 5. februarja r Mojstrani. Vsa društva se p-uzivajo, da takoj prijavijo svoje tekmovaice, ona društva pa ki so prijave Ze poslala, se naprošajo, da prijave dopolnijo s tem, da navedejo ini« priimek in rojstna leta tekmovalcev ter panoge, v katere se Jih prijavu*, in razred, v katerega so uvr&čeni. Prijave .morajo biti podpisane od društvene uprave ter načelnika društvenega smuskega odt> Opozarjamo na to. da k saveznim smudkim tekmam v Bohinju ne bo pripuščuii lu^ce. kdor se ne bo udeležil Župnih smu&u.u Ce kem v Mojstrani. Brate in sestre, ki so ločeni za vodstvo župnih aniuskui tekem, opozarjamo, da Je vodstvo ostalo k^.v menjeno, torej ostane isto, kot je bilo pr votno določeno. Seja vodstva se vrSi v soboto dne 4. februarja ob 8. zvečer po telu >Trisr!av< v Mojstrani. V nedeljo dn< 5. februarja popoldne pa se bodo vršil, oh priliki župnih skakalnih tekem v Moj strani tudi prameni brpui za vodnike i smuških skokih. Vsi vodniki-pnpravuiii st pozivajo, da naj se na dan tešem javi>. v Mojstrani pri vodstvoi Zupnib u.____ Smužki odsek sokolske župe Kranj a >a-dežem na Jesenicah. — Župne sokolske smučarske tekme. Sokolska župa Ljubljana priredi jutri dopoldne in popoldne prve župne smučarske tekme za člai.stvo in nareka j. K tekmam se je prijavilo v določenem roku nad 150 smučarjev obojega spola, kar znaci da sc jo ta lepi sport že globoko ukoren mil med našm SokoUstvom. član; in moški niiTa&ćaj tekmujejo jutri dopoldne ob pol 9. s ciljem in startom pn opekarni na Črnu&ih. Članice in žensfei naraščaj pa tok m u je popoldne ob pol 14. s startom in ciljem pri Tavčarjevem dvoru na Je/ici. Po tekmah bo razq!timizmu in zdi se, da so dandanes optimisti samo ljudje, ki res nimajo vzroka obupavati — namreč v gospodarskem pogledu. Poima optimizma in pesimizma se zdaj navadno nanašata le na gospodarske razmere, a človeštvo se premalo zaveda, da prav za prav tone v splošnem pesimizmu in nezdravem optimizmu: ta plchak optimizem, nezdrav, je eden izmed pojavov, po katerih siklcrvajo »pesimisti«, da ie človeštvo ▼ dekadenci in da se prepušča razbrzdano«^ ter *r>le$e na VTfBc^nt**. Ver čuti podzavestno svoj propad. Skratka, dandanes so Ij-udje taksni čudni optimisti, da ne poznajo zdravega optimizma in ne globokega pesimizma. Nastopil je resen čas, v katerega se optimisti ne morejo vživeti dovolj resno. pesimisti ga pa presojajo sentimentalno. Ljudje nimajo več o življenju jasnih pojmov ne v socijalnem, kulturnem in splošnem pogledu; množica je začela dvomiti v svoje nazore ter mišljenje, ker se ji sugerira tuja miselnost, med inteligenco jih je pa mnogo, ki sploh nočejo misliti s svojimi glavami, ker je to pretežavno. »komoeni« so radi, zato pa ne skušajo oblikovati življenja, nego ga le oblačijo s frazami. Zdi se celo, da je dandanes nad polovico razunnniš rva zaljubljenega v lene fraze — do blaznosti. Lahko bi rekli, da so ljudje dandanes tako blazirani, da bi bil čudež, če bi Še lahko jamo mislili. Ljudje so čedalje bolj pasivni, njihov smeh je vedno bolj prazen in njihova početja so nesmiselna. AJco pa ne gledamo na ta žalostni pojav s skrajno pesimističnega stališča, bomo sprevideli, da človeštvo propada samo zato. ker ga je prehitel čas in ker je človek še vedno kot otrok, ki o resnih stvareh ne upa razmišljati, o veselih pa nc more, če je okrog m okrog zakrito svetlo obzorje. Človek je v bLstvu optimist, saj jc življenje samo na sebi optimizem, čeprav ga zaključuje smrt; človek teži vedno najbolj za vedrostjo: ako je v vedrini smiselnost, ali je smeh smiseln ali nesmiseln, je vseeno, človek hoče biti samo vesel za vsako ceno. Ko so današnjo dobo zastrli oblaki pesimizma, se človek ni mogel dovolj zresniti takoj, na mračnost m resnobo časa gleda kot na trenuten, zato brezpomemben pojav. Resni časi m še neiztreznjeni ljudje so zdaj tem bolj očiten kontrast Morda niso bili ljudje nikdar boljši. Toda pravi optimist ne more biti, kdor ni prepričan, da je optimizem pravi svetovni nazor. Tudi za optimizem niso bili ljudje nikdar dovolj resni. Zdaj je pa nj'hov naraven optimizem, ki sicer ni še bil zrel, začel kvariti nov val pesimizma. Ljudje presojajo površno svojo dobo; o današnjih resnih Časih nimajo pravih pojmov m nekateri so tudi mnenja, da ljudje sploh ne smejo imeti o ničemer jasnih pojmo*v. Zaradi tega so sprejemljivi za pesimizem, ki človeku uniči vso energijo in veselje do Življenja, kot tudi verjamejo lažnemu optimizmu, ki jih zastrupi, da postanejo brezbrižni in pasivni. Ta nezdrav optimizem, kot nedo-gnani pesimizem, bi lahko vključili v en sam pojem — razkrajajoči, neživi jen jski pesimizem. Zd: se, da smo že vsi zastrupljeni s tem »trupom, duhovno zdravjo ljudi v splošnem peša. Čedalje manj je ljudi, ki bi gledali na življenje stvarno, ki bi še čistili in mislih zdravo, ki bi se še znali zdravo (ne histerično!) smejati, ki bi še znali ljubiti realnost m bi znali točiti moralo od predsodkov; skratka, tako zvanih naravnih ljudi je čedale manj. In pesimizem se odraža v kiUturnem življenju, v literaturi, plehki, lažnjivi optimizem slepi ljudi 5 pomočjo vseh kulturnih sredstev, se odraža v lahkomiselnosti mladine in v nesmotrenosti vsega našega udejstvova-nja. Mladino vzgajajo z narejeno resnostjo in ji stavijo ideale. Id se jih mladina nikdar dovolj ne oklene. Mladina ne najde v optimizmu vsebine življenja, saj splošnosti ne vodi življenjski optimizem, veselje do življenja m dela in vera v bodočnost človeštva. Dandanes se sploh mnogo ne govori, da so naše življenjske razmere nezdrave, ako se pa, tedaj govorimo o tem tako, kot da je zlo prišlo samo od sebe ui da bo prešlo brez našega dela. Zakaj prav za prav živi Človek, ne ve nihče povedati in kakšno mesto bi moral zavzemati v stvarstvu — o tem — samo lažemo. Človek je krona stvarstva v teoriji (ta teorija je torej optimistična), v praksi se pa mora »krona stvarstva* poniževati do suženjstva — zaradi koščka kruha Ker ne presojamo življenj« z optimističnega stališča, ne vrednotimo pravimo človeica m dela. Življenje človeštva mora biti samemu sebi smoter. In bistvo življenja je razvoj k vedno boljšim, popolnejšim življenjskim oblikam. Toda nihče ne pokaže mladini smisla življenja, ničesar načelnega ji ne nudimo, da bi lahko začela gledati na življenje stvarno, optimistično. Smisel življenja Je na tem s\etu — zakaj bi ne smeli tega povedati mlad ni?! Človek je vzvišen zedo. ker misli; zakaj ne vadimo mladine misliti? Človeška družba sloni na materijalnih ter kulturnih dobrinah, proizvodih čloxmeških rok in duha; zakaj ne učimo mladine ceniti in ljubiti dela? Ćlo\*ek je socialno bitje, ker vsi tvorimo občestvo, družbo, zato smo si vsi bratje; zakrij šola vceplja mladmi prezir do socialno šibkej šib slojev? Razum di'isa človeka k resnici, k plemenitosti, jc bistvo veličine človeka. zato mora služiti najplemenitejšim namenom: boljši bodočnosti človeštva; zakaj razumništvo ne pozna nobene smotreno-sti v svojem udejstvovanju in zakaj je idejno tako razcepljeno? Te pojave, ki jih seveda ne opredeljujejo, označujejo navadno z duhovno krizo. Sploh so označeni vsi tvori družbe, ki jih je čedalje več, le z besedo — kriza. Nazadnje nam je najbrž še všeč ta kritičnost časa, ker zaradi tega lahko trdimo, da preživljamo silen zgodovinski prelom ... In res je dandanašnji čas velik, toda bati bi se morali, da smo mi zaradi tega tem manjši. Vse bolezni časa pa kriče po zdravilu — po prerojen j u človeka; trohneči ter razpadajoči svet kliče ljudi, ki bi znali ljubiti življenje, delati z optimizmom in s smislom za stvarnost. Zdravega optimizma nam je treba, da se ne bomo bali nobenih naporov in dela, da ne bomo šteli žrtev, ko bo pred nami cilj — dobro človeštvo, optimizma, ki ustvarja, a ne tistih plehkih tolažb, češ, potrpimo, saj bo bolje! Ne, nc smemo potrpeti več niti trenutka, čas nas bo obsodil, ako ga ne bomo znali izrabiti! Delati moramo vsi intenzivno, s fanatizmom, delati, ne da bi gledali nazaj, ne da bi odlagali delo bodočim pokoljenjem! Mladino moramo navdušiti za delo. pokazati ji moramo življenjske ideale, ne smemo je zastrupljati z nezdravo sentimentalnostjo, ki rodi malodusje! Vedrina, smeh, delo, zdravje in smisel za stvarnost naj zamenjajo mladini slamnate ideale in papirnati kult antične kulture, mladino je treba prej naučiti živeti kot govoriti mrtve jezike! Vsepovsod v življenju naj zavlada zdrav optimizem nad sentimentalnostjo, pasivnostjo in lažnivostjo! Kdor misli da Živimo le zato, da moramo vzdihovati, naj vzdihuje sam nad seboj, pred nami je pa življenje, ki se ga ne bojimo, ker ljubimo delo in spoštujemo človeka! Prisilne izvršbe se zsla množe Zanimivi podatki iz delovanja ljubljanskega okrafaega sodišča v preteklem letu Ljubljana, 28. januarja. Okrajno sodišče v izubijani je imelo tudi lani obilo civilnih procesov. Statisti ka kaže, da je bilo glede opominjevainego postopanja izdanih nič manj kot 3341 >la. čilnih nalogov, predlanskim pa le 2625. zglašeuih in sprejetih uporov pa je Hi o lani 442, predlanskim 310. Tožb je -i>o skupno 148 (1. 1031 13C) in jc bilo rese-nih 132, za letos pa jih je ostalo 12 Od teh je bilo rešenih s končno sodbo na podlagi zamude, odpovedi ali pripoznanja 76, z drugačno končno sodbo 15, s poravnavo 6, na drug način pa 35 Ti postopki so trajali v 49 primerih 1 mesec, v 43 primerih 1 do 3 mesece, v 4 primerih 3 do 6 mesecev, v enem primeru pa 6 meseci* Prav mnogo jc bilo tožb v drugih pravdah, in sicer skupno 7316, od teh je bi o prevzetih iz 1. 1931 1)23 Lani je bilo reje-nih vsega 6429 tožb (predlanskim ->329), za letos pa jih je še ostalo 887 ftešenih je bilo zaradi zamude, odpovedi ali pripoznanja 4322 (3734), z drugačno končno sodbo 756 (472), s poravnavo 339 (340» na drug način pa 1012 (7S3). Vcči.ia pravd ni trajala več kot 1 mesec, in aice" je bilo takih 3382. v 3 mesecih je b^ o rese nih 1324, v 6 mesecih 47$, v -»nem sta 197, 36 pravd pa je traja o 1 do 2 .eti Ogromno je :>ilo prisi'nih izvršb, skupni prirastek znaša 12.242 (1931 960 >. Ek?e-kucij v svrho izterja-ija denarnih kazni in pristojbin je bilo 1135 (5*25) Ekseku-cije so se vršile na nepremično in premično imovino a prvo odi&cle s rrisilno osnovo zastavne pravic? 1221 (726), s pii-silno dražbo 3S5, od sle-lnjih pa i-ta bih reešni le 102 in jiii ^e zm leto* ostalo 220, eksekueij s prisilno poravnavo pa :e bilo 141 in je od teh še nerešonin 'Ji. Prisilnih izvršb na nepremično imovino je bilo največ. Na telesne stvari je bilo dovoljenih prisilnih izvršb 9254 (7376), na denar3* er-jatve 249« (2017), na zahteve na izročitev ali dajatev telesnih stvari 47 (5t»), na druge imovinske pravice pa 58. Rub zev n meni, da Ijud'e ne pogrešajo plesa. Prireditelji dobrodelnih prireditev bi pač morali vedeti, da se ljudje boje vsega, kar že cika na dobrodelnost. Ce bi ne omenjali dobrodelnega namena prireditve in če bi napovedovalfi le pred pustno veselico 9 pred-pu"tnim plesom v maskah, bi se kar trlo ljudi na prrredirvi Največja ugodnost bi bile seveda maske, saj je vendar tako tme-nJrno zabavati se v prašičji ali orlovski maski, kajti nikomur bi se niti ne sanialo da je »prašič* ali »osel« veleugledm gospod. Id je sicer »lno vnet za varčevan?e in treznost. Glavno je. da se ljudje ne noten©, »an'rrrirano« zabavajo ter da iizore-t a vajo denar z i sk remi m veseljem tn ne z razTi'mi pl em en itimi nameni. Na ra na5wi bi pa rudi bilo pomagan© Ifudem. Id jih tišči denar in brezposelnim, ki se tako množe m rede na račun dobrodemosri. Al1* ni tragično, d« pozabljamo na na i več io resnico namreč da ve« «*vet sloni >m ^ umnosti in da se neumnost naiKofie renti-ra?! Bardce. brezposelni m razsipniki ter. seveda, tudi trgovci in obrtniki — vsi bi lahko živeli na račun plesa. Prijatelji in zagovorniki plesa pa naj ne bodo užaljeni, će smo imenovali ples v zvezd z neumnostjo. Samo po sebi »e raz ume. da ples ni nič neumnega in da je pre-važen čin;telj v gospodarskem m družbe nem življenju. Dovolj, če omenimo, kako imenitne ženitovanjske posredo valove so bile plesne prireditve; kako se pa naj meščani iznebe hčera, če ne bo več plesov? Ne drži izgovor, da si dekleta zdaj že sama služijo kruh. saj si ga ne morejo sami služiti niti vsi moški — če ni res, pa izženite poročene milostive iz služb! — in na en ali drug način bo treba vse^akoi tudi skrbeti za naraščaj. Zato je pač bilo potrebno javno vpra šari. ali bomo plesali ali ne. Poklicani so dolžni razmišljati o navedenih činjeničan, plesaželjni pa jih naj drezajo dan na dan s primernimi resolucijami, da se bo začela živahna plesna sezona, za kar je *e zadnji čas. Ta akcija bi nedvomno rodila bogate sadove, čeprav slcnerna, ki jo vodijo plemeniti nameni, ne doseže navadno drugega, kot da sproži nasledn-e akcije No. pa naj povedo nasprotniki te akcije, zakaj bi ne smeli privoščiti Ljub jaačanoin plesa! Ođ mrliča v bolnico Novo me^to, 27 januarja Včeraj smo poročali, da je v Bršljrnu preminul SCletni hi v Si gostilničar in pre-čenski župan Jože D-enik, p. d Čefidelj Stara kmečka navada je. da pri mrfrču ču-jejo Tam se moli, raz£ovarja in tudi malo pošali. D<;mač: nav-'dno v pozni uri Tuvaie še pogoste z vinom ali Čim st nim. Tudi v BrŠljinu ie bilo .dnočl podobno Mnrtgo tih 'e čulo in dobili *> tudi malo piti Odraslih «>e seveda ni prijelo čutil pa ie rujno kapljico kovašk' vajenec iz v3si Na njegov račun so navzoči kmečki fantje zbijali šale. nakar jih je po svaril vajencev stanovski tovariš kovaški pomočnik Mrko Vrbč. s katerim službujeta pri kovaškem mojstru Petriču v Br šljnu Opomnil te fante le. če še niso videli mlade zmešane i*Lave in naj v mrliški sobi ne počenjajo neumnosti Pa so mu za-groz li. da bo že pomnil, kdaj se je vtika! vanje. Okoli treh zjut-ai je Vrbič zapustil mrliško hišo da bi odšel k počitku Nenad no so pa sko'ile iz teme tri sence, ena je oristopila k njemu in mu zasadila nož v hrbet. Vttvč ie kriknil in se zrušil, sence so izginile Klical je na pomoč, prihiteli so ljudje in na pol mrtvega prene!iali k Usmilier.im blatom v K.^ndiio Revež ima ->re-ezana pljuča in je njegovo stanje pr resno. Prijava vozil Uprava policije v Ljubljani objavlja, da se morajo v smislu člena 1C6. taksnegi in pr stojbinskega pravilnika pr javiti upravi policije do konca meeca februarja vsa motorna vozila, vsi bicikli, fijakarski in polfijakarski vozovi v svrho reg'stracije in plačila prijavne in letne takse. Da se lastnikom olaiša delo bo policijska varnostna straža v prihodnjih dneh razdelila prijave, katere morajo lastniki vozil izpolniti, kolekovati in tekom 48 ur oddati nazaj pristojni policijski stražnici. Prijavi za bicikle, fijakarske in polfija-kar^ke vozove je priložiti še v gotovini 5 Din za prometno knjižico in 5 Din za evidenčno tablico Na podlagi prijave dobe nato lastniki biciklov, fijakarskih in pclf^akarskih vozov prometne knjižice na policijsJa stražma. lastniki motornh vozil pa na upravi policije, Blciweisova cesta 22/11 9oba št. 11. Evidenčne tablice se bodo dodelile pozne>e. Prijaviti se morajo vsi bicikli, fijakarski, polfijakarski vozovi in vsa motorna vozila ne glede na to ali je vozik) v rabi odnosno ali je sploh uporabno. Lastniki, ki svojega vozila iz kateregakoli vzroka ne uporabljajo m žele biti oproščeni letne takse lahko prosijo, naj se vozilo stavi pod plombo v smislu tar. post. 100. zak. o taksah toda vozilo mora biti prej prijavljeno, registrirano in vpisano v davčni register Lastniki omenjenih vozi L ki ne bodo prijavil, pravočasno svojih vozil, bodo občutno kaznovana. Iz policijske kronike Ljubljana, 28. januarja. Ivan Lcinfelner, rojen leta 1911. in pristojen v Ljubljano ter njegov prijatelj Josip Š., ki je pa še mladoleten in doma iz Turjaka, sta prišla šele pred dobrim tednom iz zapora Za novo leto sta si namreč zaželela pečenke, pa sta »sunila« 4 kokoši. Pri tatinskem poslu so ju pa zalotili tn sta zato presedela 14 dni. Komaj pa »ta pri>la iz zapora se je za čela stara pesem Josip S. je bil 14 t m v Radomlju, kjer je z obiskom osrečil pekovskega mojstra Ivana Plevanša tn mu odnesel 600 Din. Da je hitreje izginil iz Radomlja. si je pa »IzposodiU od njegovega vajenca Franca Anžiča tudi 600 Din vredno kolo. ki ga je potem prodal. Tudi Leinfclner se je še istega dne lotil po*la in je izmaknil na Tvrševj cesti pekovskemu vajencu Francu Kalčiču suknjo in suknjič v vrednosti 1000 Din. S tem plenon pa ni bil zadovoljen. S Stojanom R. je napravil načrt za vlom v stanovanje lekarnar ja Usta rja v Tavčarjevi ulici, pa nista imela pripravnega vetriha, da hi odprla vezna vrata. Tri dni pozneje jc Leinfelner ukradel v Florjanski ulici kolo Stanku Kel-šinu m ga proda! nekemu krovskemu mojstru. Tudi š. ni hotel zaostajati in je prav istega večera izpred Ljudske kuhinje v Stritarjevi ulici ukradel neznanemu moškemu kolo in ga seveda takoj prodal V noči od 19 do 20. je Leinfelner ukrade! rudi pekovskemu pomočniku Kaplanu usnjat suknjič, vreden 500 Din. Pretekli teden je bilo vlomljeno tudi v klet gostilničarke Zupančičeve Pod Tran- čo. kjer so vlomilci odnesli manjši kovček z denarjem m zlatnino, ▼ vrednosti 5000 D n. Te tatvine je osumljen Leinfelner prav tako rudi tatvine gramofona oa ško» do Marije Velkavrhove na Grudnovem nabrežju, kjer je pretekli teden prodajal gramofon. V zvezi s temi tatvinami je bil tudi aretiran 221etni Reinhold T. rojen v Kočevju ki je zelo nevaren tuji las:nni. Peri v družbi je pa Rudolf J., pri katerem Je stanoval Leinfelner. Pri njem so zaplenili 5 vetrihov Policija jc Lcinlelnerja. Rudolfa J. in Franceta K izročila sod šču. Rein-holda T. pa vojaški oblasti, ker je dezerter. Po mestu hodi neka kmetski možakar z naročilno knjigo za drva. Mož pripoveduje, da ima ogromno zalogo drv na razpolago in jih nudi prav poceni, 60 Din »a kubični meter, zahteva pa na račun na plačilo Seveda doz daj še nobena stranka ni prejela drv, ki jih je naročila, pa rudi moža ni bdo več na spregled. Ne nasedajte sleparju! Po kolesarskem svetit _ Zanimivosti iz šestdnevnih dirk. Ka kor znano, kolesarsko udejstvovanje t inozemstvu ne miruje. Ko ae namreč t£onč:i sezona kolesarskih dirk na cestah, se čez zimo pričnejo dirke, ponajveč seatOnern« (to je neprenehoma skozi ft*»»t dni in sest noči) t pokritih kolesarskih dirkaii&Cib po raznih evropskih mestih. Tako so a. pr. 8. t. m. zaključili eno takih priredite t Dortmundu, kjer Je med drugimi sodeloval tudi novi kanadski specialist t šestdnevnih dirkah Viljem Peuen. Se mlad taat, izredno visoke ra&u, si je pridobil med sport, no publiko v Ameriki toliko simpatij, da ga vabijo zdaj v eno zdaj v druso mesto k sodelovanju. Tudi st*daj. po akončanjn dortmundskih dirk, pri katerih J« DUo t teku 145 ar prevoženih 3514 km, je bil ne~ mucloma povabljen ▼ Cleveland. _ Neverjetna vztrajnost angleškega kolesarja. 55.000 km v enem letu. Skozi rse leto po 160 km na dan prevoziti na koiesu ni šala. To vztrajnost ne bo občudoval le navaden Iju^.ceiJ U o - —, taiL>>eC OC zanimala tudi slehernega nesportnec* <*• tatelja. Mlad angle&ki kolesar A. rlumb"^ si je n ade; nalogo, da . l>oj*c resori zTajnostne vožnje Francoza Marcela a. nesa, ki Je te-ta 1912 t L2 me»ecin pre*o-zU na kole«u 34 3tis milj 166 uuu ctn). — U11r13b.es je startal dne 1. Jaruuarja Ui aj je bilo lepo alt slabo vreme, vodjfcj ^a videli sedečega oa svojem Kolegi — ar-vecega skozi dele Velike -nljs Nekaj prst* norim letom se Js ta hrabri dečko r»o;avil v Londonu, kjer Je «m*v ea-sa se cel mesec in Je do takrat t« (wfco» račil določeno si razdaljo. r*red p*:»6o Bruckingham Je reuoderja pričakovala ogromna množica Ijuds'vs samo notarjev se je zbralo uad 3000. si *i ?a spremljali skozi mesto, ^večer Je bil fantu prtre-]en časten sprejem, kjer mu Je a v tomo*)Uril i svetovni rekorder Maloolm Campbeu la-ročil krasen srebrni pokal. Meo iiiD^!,(iui» vilnimi gosti je bu tudi premagani i? ran. coz Planeš. ki Je svojemu mlaiemi n*-*;rolniku čestital na zuuji. _ Novo zimsko tui ..~..oce v Franciji. Po vzorcu dortmundflkega bo letos budi v Lyonu zgrajeno oovo zimsko dirkališč«, ce prav jih ima Francija že itak dovoOj. _ Moč smučarske koiesarsKe zveze. Kako močmo Je v razmeroma majhni Stk» razvito kolesarstvo, se da 'Uepati ie tem, da šteje tamkajšnja zveza nič man: ko 575 kolesarskih klubov, 78 motoklulbOT in 87 motoklubskih podsekcij. Vseh <_.a'iov skupaj je 56.920 Premoženj« Zveze zna*4 danes 109.168.62 Švicarskih -snkov, ce-'icr bi vdte.a vso>* 20 000 frsukov. ki je določena kot rezerva za proslavo letoSnjegs jnbi eja ob priliki bOietmos Zvezineaa ob-s'«.;a. _ Lov za rekordi. Svetrvat rek ori em> urno vožnjo po kolesu bres vodstva tzna se vedno dvieir Oslar Kn? ki; 17: Salonski kvintet; 20: Violinski koncert ge, Brandlove; 20.45: Salonski kvintet; 22: Caa, poročila, ploAče; 23: Napoved programa Ponedeljek, HO. jpuiuurjau 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; IS: 6as. ploače. borza: 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Esperanto (Kozlevćar): 19: Srbohrvaščina (dr. Rupel i; 19 30: Zdravstvena ura; 20: Prenos iz Budimpešte; 22: Caa, poročila, plošče; 22.30: Napoved programa Torek, 31. Januarja. 11.15: ©olska ura: Napake v slovenski!* naJog-ah (dr. Kolarlč); 12.T Radio kvartet; 12.45: Dnevne vesti; 13 čas. Radio kvartet, borza: 17.30: Salonski kvintet: 18.30: Nemaćtna (dr. Grafenauer); 19: Dubrovnik (dr. Andrejka* 19 30 ^-^itek pomorstva tekom let (Marjanovih; 20: Magistrov * rame I kvartet: 21: Operni duetl, pojeta ga. Stagler-Kogejeva In g. Marčee: 22: ćaa. poročila. plo*če: 23: Napoved programa za naslednji dan. Btran 0. >S L O V E N S KI NAROD«, dne 28. januarja 1933 9tev. Ali je grafologija veda? Iz pisave se da sklepati samo na podjetnost, bahavost in občutljivost Ztoeori francoski grafoiog FeJii Mlchaud je napisal zanimivo knjigo >Clovek skozi svojo pdsavc-c, ki iz nrje posnemamo nekaj zanimivih podatkov o grafologiji. Vsak človek ima svojo posebno pisavo, kakor ima svoje posebne kretnje in ■ izgovarjavo. Ni dvoma, da je to in ono ▼ tesni zvezi z afektivno aktiviumi nagnjenji, ki tvorijo to, kar imenujemo značaj. Gotovo je, da vpliva na pisavo tudi vrsta živčnih in duševnih bolezni, ki se pod njih vplivom individualno vedenje rnočno izpreminja. Pisava omogoča zdravniku slediti korak za korakom potekom nekaterih bolezni, kakor progresivne paralize, izvestne oblike skleroze itd. Kar se tiče značaja kot takega, lahko pridemo do zanirnrvih izsledkov le tedaj, če izhajamo iz absolutno zanesljivih dognanj. Grafologija bo veda šele, ko se postavi na strogo znanstveno metodo, to se pravd, ko bo ubrala drugačna pota, kakor jih je hodala doslej. Zaenkrat or^erirajo avtorji grafoloških knjig večinoma tako, da si izbero vrsto pisav in pripišejo vsaki razlago značaja, ki dotični pisavi odgovarja. Grafično izhodišče je nad vsako diskusijo. K psihološkemu zaključku se pa pride potom trditve, ki se ne da kontrolirati. Psihološka stran ostane nedoločena, čeprav bi jo bilo treba proučiti z največjo pozornostjo, obravnava se samo grafična stran. Najnovejši uspehi psihologije nam nudijo sredstva za spoznavanje človekovega značaja zlasti po zaslugi del Achilla Delmasa in Marcela Bolla, zbranih v knjigi »Človeška osebnost«. Učenjaka izhajata iz dejstva, da se dele bolezni v dve skupini, v psihopatijo, ki jo zakrive organi čne motnje, torej idijot-stvo, splošna paraliza, epilepsa in blaznost, ter v konstrtucijsko psihopatijo ali psihozo, kjer ne moremo izslediti ana-tomičnih aH fizioloških motenj. Pri prvi trpi vse zdravstveno stanje. To so akcidenti, čijih pomen za normalno psihologijo je samo drugovrsten. Druge so pa samo večie ali mam še motnje duševnega ravnotežja in ne skraišuieio življenja. So izrazito dedne in pojavljajo se v najrazličnejših intenzivnostih od normalnega stanja preko cele vrste več ali manj nedolžnih nevroz do psihoz. Smatramo jih lahko za hipertrofijo gotovih prirojenih nagnjenj. Vidimo torej, da je njih pomen za normalno psihologijo znaten. Psihoz imamo pet, in sicer paranoia, moralna blaznost, cyclothyrnia, mytho-mania m preobčutljivost. Pri zdravih ljudeh se kaže to v obliki poželenja, do-brotljivosti, podjetnosti, družabnosti in občutljivosti. S proučevanjem pisave konstitucijsMh psihopatov se je ugotovilo, da imajo zanesljiv grafični odziv samo cyclothynria, mvthomania in preobčutljivost. Glede na zdrava individua lahko torej rečemo, da lahko iz pisave zanesljivo spoznamo samo tri poteze značaja: podjetnost, bahavost in občut- Pretendent na madžarski prestol Najstarejši sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla O t to Habsburški, ki pretendira na madžarski prestol, študira zdaj na univerzi v Berlinu, kjer hoče promovirati za doktorja prava. Artist brez rok in nog Te dni je umrl na Dunaju 82-letm* Rus Kobelkov, ki je imel od leta 1914 v dunajskem Pratru vrtiljak in hišico z vrtom. Mož je bii brez rok in brez nog. Tak je prišel že na svet in kakor je v takih primerih že običajno, mu je narava sama pomagala, da se je prilagodil vsem zahtevam življenja. Znal je pisati, loviti ribe, streljati s puško in sploh vse, kar mu je bilo potrelno v njegovem poklicu. Mož je celo preživljal sebe, ženo m 11 otrok baš s tem, da ni imel rok in nog. In zanimivo je, da so vsi njegovi otroci normalno razviti, izredno zdravi in krepki, med njegovimi sinovi je eden celo boksar. Nekoč se je Kobelkov spoprijel z napadalcem, ki ga je hotel pobiti s steklenico in napadalec je podlegeL O svojem življenju je napisal Kobelkov zanimivo knjigo, v kateri pravi med drugim: V Ameriki sem nastopal skupaj z bradato damo. Ko so jo popadli nekoč porodni krči, jo je oblekel njen impresario v mošlko obleko tn jo odpeljal k babici Lahko si mislite presenečenje babice, ki ee je pa potem pomi- ljivost. Je pa malo upanja, da bi pisava izdala sebičnega zaročenca, nezvesto ženo aH sleparskega fmančnika. 2e poskusi Alfreda Bi ne ta so pokaza -M, da se vse, kar je v zvezi z moralnimi vrednotami v pisavi, skoraj sploh ne da spoznati. Binet je zmešal vedno po dve pismi izrazitih zločincev s pismi ne- ( dvomnih poštenjakov, potem je bilo pa* treba v vsaki skupim označiti, kateri obeh piscev je moralnejši. Izsledki so skoraj vedno razočarali. En graf o log je celo proglasil pisavo notoričnega morilca za pisavo nedolžnega dekleta. Pisavo bi lahko primerjali s pretrganim zastorom pred človeškim značajem Nekatere poteze v človeškem značaju so skoraj popolnoma zastrte, druge se pa dokaj dobro vidijo. Sicer je pa že znaten uspeh, če lahko s pomočjo pisave ločimo izobraženega človeka od človeka, ki je samo malo povohal kulturo, podjetnega človeka od lenuha, flegmatika od vročekrvneža, rafiniranoga človeka od preprostega itd. Najznamenitejši grafološki problemi so prav za prav dveh vrst po tem, ali gre za ugotovitev povprečnega značaja ali pa se zadovoljujemo samo z razlago modifikacij te ali one pisave. Michaud predlaga zato, naj bi razločevali dve vrsti grafologije, statično in dinamično. Prva ima nekoliko pretirane pretenzije, kakor smo videli. Dinamična grafologija si je pa postavila mnogo skromnejši cilj, zato je pa neprimerno zanesljivejša, a poleg tega jo lahko dan za dnem kontroliramo. Če namreč pišemo dragemu bitju, če mu hočemo reči kaj nežnega, pišemo čisto drugače, kakor če se prepiramo s podrejenim uradnikom ali če pišemo prošnjo. Grafični izraz raznih duševnih stanj in razpoloženj se ravna po zakonih, ki jih lahko poskusno doženemo. Znanje teh zakonov v sedanjem življenju ni brezpomembno, ker nam omogoča recimo oceniti iskrenost dotičnega, ki nam piše. Še večjega pomena je pa ta dinamična grafologija v sodstvu. Statična grafologija je nasprotno še preveč meglena, da bi se lahko v kriminalistiki naslanjali na njo. Problemi, ki naj jih reši sodni grafolog, so seveda različni. On mora povečati, ali je sporni doku ment pravi aH ponarejen. Poleg tega mora na temelju dveh zanesljivo ori si nalnih pisav ugotoviti, kateri izmed obeh piscev je sporni dokument ponaredil itd. V tem pogledu je dosegla grafologija zadnja leta iepe uspehe in počasi se otresa nezaupanja, ki so ji ga bili nakopali nekateri brezvestni in premalo izobraženi pogumneži. ki so jim včasih zaupali delo grafoloških ekspertov. Dmamiona grafologija v rokah plemenitega opazovalca je pa zelo zanesljivo in globoko posegajoče preiskovalno sredstvo. Ona nam omogoča spoznati v pisavi vse tiste neštete odtenke duševnega stanja, ki se jih pisec često niti ne zaveda in tako postane merilo njegove iskrenosti, merilo, Id kljubuje vsakemu posnemanju. I rila in opravila svoj posel. Novorojena i deklica pa po svoji materi ni podedo-[ vala brade. Nekoč sem moral na povelje I svojega impresaria skočiti na najpro-metnejši newyorški ulici pod splašene konje. Ko so mi hoten prestrašeni ljudje priskočiti na pomoč, misleč, da so mi konji z vozom odtrgali roke in noge, sem vstal in se jim zahvalil za dobro voljo, rekoč: Ne potrebujem vaših rok in nog, gospoda, saj brez njih že dolga leta dobro živim. Pariška vedeževalka umorjena Pekovskemu vajencu, ki je vsak dan zgodaj zjutraj nosil pecivo v bogat židovski okraj v Parizu, se je zdelo čudno, da mu nekega jutra pri znani pariški vedeževaiki Točk a rovi niso prišli odpre L Hišnik je vlomil vrata in v stanovanju so našli v mlaki krvi 70-letne-ga moža in 68-letno ženo, oba ustreljena. Pri vsakem truplu je ležal revolver. Po ranah se je poznalo, da sta bila zakonca Tockar ustreljena. Čudno je pa, da so ostali dragulji in denar nedotaknjeni. Šlo je najbrž za umor vedeževal-ke, a moža je morilec ustrelil očividno zato, da bi ne bilo priče umora. Tockarova je prorokovala ljudem usodo iz kart, vedeževala je iz kristalne oble, imela je pa tudi pisarno, kamor so se zatekali ljudje v ženitovanjskih zadevah. Pred njeno hišo se je ustavil večkrat tudi eleganten avto. Vedeze-valka je imela torej lepe dohodke, rn. ker sta živela zakonca skromno, sta si prihranila lepo premoženje. Umorjena sta bila že zvečer, zločin so pa odkrili šele zjutraj. Čudno je, da v hiši nihče ni slišal strelov. Mož ie imel v denarnici 2000 funtov, predalčku je ležala hranilna knjižica na 80.000 frankov in dva dragocena prstana je imela vedeževalka na roki. V sobi ni bilo nobenega ^ledn po borbi. Vedeževalka je bila zelo dobrega srca in je rada pomagala revežem. Zato je vzbudil umor v Parizu tem večje ogorčenje. Po eni verziji so morilca videli v stanovanju njegovih žrtev z drugo vedeževalko, ki je prišla k Tockarovi v posete. Na tleh je ležala mrtva Tockarova, morilec je pa baie dejal, da je postalo starki slabo in odšel je po zdrav-nfftn, Droga vedeževalka je videla v ku- hinji tudi mrtvega moža in je o tem obvestila policijo, toda morilec je bil že izginil. Nekaj denarja je pa vendar vzel, kajti v bližini stanujoči čevljar pravi, da je prišel k njemu mlad mož z zašito usnjeno torbico in ga prosil, naj mu jo odpre z nožem. Ko sta torbico razrezala, sta našla v njej 50.000 frankov. To so bili najbrž skrivna vedeže-vaJJrini prihranki. Nov svetovni prvak v prsnem plavanju Nemec Gopplnger Schwarz je dosegel nov svetovni rekord v prsnem plavanju na 500 metrov, Id ga je Imel doslej Finec Rein-goldt. Istočasno je postavil tudi nov nemški rekord na 400 m. Letala bodo delala vreme Profesor berlinske tehnike Osvald Flamm namerava podrezati oblake, da bi se zdramili iz lenuharjenja in začeli dajati dež. Mož meni, da je z oblaki nekako tako, kakor z ljudmi. Nekateri delajo rad.1, drujri pa čakajo, da jih kdo I nažene na delo. Flam si hoče pomagati s posebnimi letali, ki bi delala vreme. Tako letalo bi ne bilo samo nosilec elektrike in bi ne drsalo samo zvočnih va-hv. ter eč bi lahko v zračnih višavah <:>?T "3 seboj cele oblake dima, kar bi vplivalo na vreme. Včasih je treba samo malo vzpodbude, pa je ravnotežja kolebajcče.rra a!mosferičriega stanja konec iri iz -oblakov začne deževati, čeprav bi sicer ne bilo iz njih niti kapljice dežja- Tudi hamburški profesor Landmann je ugotovil, da je začelo kmalu po prihodu obeh velikih letal Dg X in G 38 v Hamburgu močno deževati. Neki švicar-5ki Ust pa poroča, da je začelo na Bo-denskem jezeru deževati kmalu potem, ko sta se veliki letali spustili nanj. Neki drugi opazovalec je ugotovil, da je zapihala nad Friedrichshafnom po odhodu »Grofa Zeppelina« struja svežega zraka, pooblačilo se je in kmalu je začelo deževati. Če je vse to res, nam bodo kmalu posebna letala delala dež ali pa tudi lepo vreme. Obetajo se nam torej, vsaj kar se vremena tiče, zlati Časi. Spomini Conana Đoyla Te dni so izšli v Parizu pod naslovom »Moje pustolovsko življenje« spomini Conana Doyla. Spomini so večinoma tako zabavni in osvežujoča, kakor njegove najboljše povesti o detektivu Sherlocku Holmesu. Iz njih izvemo, da so bili Doy-lovi starši obubožali in da se je moral sin kot medicineo v Kdinburehu dokaj težko prebijati skozi življenje. Ko si je pa gmotno nekoliko opomogel, je pošiljal vse prihranke staršem. NrtJ kot mlademu zdravniku mu ni Šlo posebno dobro, pa tudi pozneje, ko se je naselil kot zdravnik za očesne bolezni v Londonu, ni kdove kaj zaslužil. Ko mu je nekoč davčni urad vrnil davčno prijavo, češ, da je popolnoma nezadostna, jo je Doyle poslal nazaj in pripisal: »Prav pravite, od tega se res ne da živeti.« Ker ni imel dosti dela, je Dovle čital mnogo knjig, zlasti Poeove kriminalne povesti, zgodovinska dela, Scottove zgodovinske romane in spomine generala Napoleona L Potem je sledil nasvetu svojih prijateljev, ki so visoko cenili njegovo pripovedovalsko nadarjenost, naj se loti pisateljevanja. In res je kmalu izdal svojo prvo povest o Sherlocku Holmesu. Dosegla je največji uspeh in odločila je smer Doviovega literarnega delovanja. Občinstvo je zahtevalo vedno novih povesti o Sherlocku Holmesu, od vseh strani je dobival pisatelj prošnje, naj jih napiše še kaj in tako se je začela dolga vrsta napetih povesti o slavnem detektivu, ki so šle po vsem svetu. Conan Dovle je živel nekaj časa tudi v zapadni Afriki in Egiptu. Med bursko vojno je deloval kot vojaški zdravnik v angleški armadi v Transvaalu. Model Sherlocka Hoimesa je bil slavni edinburški kirurg Josef Bell, ki se je z njim Doyle seznanil še kot slušatelj medicinske fakultete v Edinburghu. Beli je bil znamenit diagnostik. Njegove diagnoze so segale tudi v poklic in osebnost Tako je nekoč dejal nekemu svojemu pacijentu: »Ste star vojak, služili ste v zapadni Indiji in nedavno ste bili odpuščeni.« Ko je bolnik pritrdil in je Dovle vprašal Bella, kako je prišel na to, mu je zdravnik odgovoril: >Ta mož je obdržal čepico na glavi kakor delajo stari vojaki, ima pa elefan-tiado, ki razsaja v zapadni Indiji.« Tako sta nastala Sherlock Holmes in njegova metodika. Kralji vlečejo Madžarski listi poročajo, da so bivšega španskega kralja Alfonza med njegovim nedavnim kratkim bivanjem v Budimpešti kar zasuli s prošnjami, ki jih je dobil na 1500. Med prosilci so bili poleg španskih emigrantov razni pustolovci, sleparji, propadli intelektualci, poklicni berači, pa tudi več obubožanih madžarskih aristokratov. Vsa pisma, ki sta jih odpirala kraljev tajnik in dvorni maršal, so pa romala v peč. Pisma so pa bila zelo zanimiva. iaiO se je v enem prosilec izdajal za gladu-jočega 100% invalida Moinarja, zagotavljajoč kralja Alfonza, ki da so ga izgnali zlobni ljudje, da se bo še letos vrnil v svojo lepo domovino med pripadnike plemenitega španskega naroda in znova zasedel španski prestol. Preiskava je pa dognala, da Molnar sploh ni vojni invalid, temveč pustolovec, strah vseh elegantnih hotelov, kjer je s svojim samozavestnim nastopom in elegantno zunanjostjo osleparil že nešteto uslužbencev in odličnih gostov. Mnogi so mu nasedli in posodili težke tisočake, ki jih seveda nikoli več ne bodo videli. Rešitev na $000 milj Ameriški listi pariške izdaje pri občujejo poročilo o edinstvenem primeru dramatične rešitve človeškega življenja na razdaljo nad 5000 milj. Primer jasno dokazuje, kolikega pomena je radio. Mladi radioamater De Vinna je odpotoval na Aljasko, da bi izdelal za novo filmsko družbo film. Nastanil se je v zapuščeni koči blizu Tellera. Te dni je začel po povratku v kočo klicati s svojim malim oddajnim in sprejemnim aparatom. Njegove signale je prestregel neki radioamater na Novi Zelandiji. Na razdalji nad 5000 milj sta se radioamaterja pogovarjala. Pogovor je trajal že dobro uro, ko je oddajanje z Aljaske naenkrat prenehalo in novozelandski j amater si je zaman prizadeval dobiti z Aljasko ponovno zvezo. Takoj je pomislil, da se je utegnilo neznanemu amaterju tam daleč na severu kaj pripetiti. Ne da bi dolgo razmišljal, je začel oddajata čez Tihi ocean klice SOS, navajal je kraj, kjer se je bil hollywood-ski amater nastanil, in prosil je, naj pošljejo koga na Aljasko, da se prepriča, kaj se je zgodilo. Signale je prestregel bogat radioamater polkovnik Claire Poster v San Franciscu in takoj je poslal vest na Aljasko ter prosil ondotne radioamaterje, naj hite De Vinnu na pomoč. Neki radioamater v Telleru je prestregel klic iz San Francisca, brž je poklical svojega prijatelja in navzlic strašnemu snežnemu metežu sta nemudoma krenila na pot. V koči sta našla radioamaterja že onesvešč enega, Z največjo težavo sta ga spravila v Teller, kjer si je kmalu oopomogel in je že izven nevarnosti. Da ni bilo pri rokah radioaparata, ki bil nesrečnež zmmuL Prestolonaslednika Monaca I ^| u_mj_Ui1MH«M»»» .....HI i ........_i----_ii - cm Poročali smo že, da se Je prestol onaalednl-ca Monaca princesa Charlotta odpovedala prestolu v korist svojega 9lna Ralnerja. Na sliki vidimo princeso, njenega ločenega nto- ia. grofa PoUgnaco In sinekii. Zločir zapeljanega študenta V pruskem mestecu Stolpu je vzbudil splošno presenečenje zločin 19-letnega študenta ekonomije Egona Haasa, ki je umoril 60-letno vdovo Elizabeto Retz-loff. Starka je bila že 10 let vdova, živela je ločeno od sveta, samo ob nedeljah je hodila v cerkev. Našli so jo s preklano lobanjo. Se istega dne se je študent sam javil policiji in priznal svoj zločin. Stara vdova se je seznanila s študentom na izprehodu. Povabila ga je k sebi in ga zapeljala. Odigral se je pravi pu-tifarsld prizor. Ko je namreč fant spoznal, zakaj ga je starka povabila k sebi, je hotel zbežati, ta čas mu je pa zagrozila, da začne klicati na pomoč, češ, da jo je hotel posiliti. Fant se je ustrašil in je ostal pri starki. Ljubavno razmerje je trajalo nad leto dni. Ta čas se je pa Študent zaljubil v mlado dekle in nameraval se je poročiti z njo. Ljubosumna starka je zvedela za to ljubezen in od tistega dne so se pričele peklenske muke mladega ljubčka. Neprestano mu je zaljubljena vdova grozila s škandalom, češ, da bo vse povedala njegovi zaročenki in roditeljem obeh. Ko študent nekoč ni prišel k svoji 60-letni ljubici, je začela starka res polagoma odkrivati tajno, ki jo je vezala z njim. Po mestecu se je ta senzacija seveda hitro raznesla In tako je prišlo med študentom in njegovo zaročenko do preloma. Obetal se je velik škandal in v strahu pred njim se je študent neke noči splazil k vdovi in ji s sekiro preklal lobanjo. Koloman Kanya Novi madžarski zunanji minister Koloman Ranva, dosedanji madžarski poslanik v Berlinu, ki smo zadnjič o njem poročali, kako burno preteki ost Ima zas seboj. Najstarejši kardinal Poročali smo že, da šteje kardinalski kolegij zdaj 53 članov. Prostih je torej še 17 kardinalskih klobukov. Izmed 53 kardinalov je 26 Italijanov. V kuriji je 24 kardinalov, in sicer 20 Italijanov, 1 Avstrijec (kardinal Fruhvirt), 1 Francoz (Lepiaer), 1 Španec (Segura y Saenz) in 1 Nemec (Ehrle). Izven rimski kardinali upravljajo svoje dieceze, razen kardinala Skrbenskega, ki je v pokoju. Med 53 kardinali je samo še kardinal Skrbensky, ki ga je imenoval papež Leo Xlll. Sedem kardinalov je sprejelo škrlat iz rok Pija X., 14 iz rok Benedikta XV., 31 pa iz rok sedanjega papeža. Pod pontifikatom Pija XI. je umrlo 49 kardinalov, zadnja dva lani, in sicer kardinala Piffl in Van Rosum. V zadnjem konzistoriju 30. junija 1930 je bilo imenovanih 5 kardinalov. Od takrat je umrlo 10 kardinalov. Izmed 27 kardinalov neitalijanske narodnosti je 6 Francozov, 4 Nemci, 4 iz Severne Amerike, 3 Španci. 2 Poljaka ter po 1 Anglež, Avstrijec, Portugalec, Belgijec, Madžar, Irec, Ceboslovak in Brazilec. Kardinal dekan ie kardinal Graniti Pignateli di Belmonte, škof ostij-ski. Najdalje nosi škrlat kardinal Skr-bensky, ki je bil imenovan leta 1000. star 38 let. Njemu sledita kardinala Ga-sparri in Andieu. imenovana L 1907. ki sta praznovala lani 25-etnico. Po letih je najstarejši kardinal Fruhvirt. roien 1. 1845 Samo dva meseca mlajši je kardinal Ehrle, Združiti nase športne sile alt ne 7 AnUeta »Slovenskega Naroda" o vprašanju združitve SK Ilirije in ASK Primorja« Naš športni svet je zadnje dni zelo razgiban. Razgibale so ga vesti, o nameravani združitvi dveh naših najmočnejših športnih klubov Ilirije in Primorja. Zanimanje javnosti za ta zgodovinski dogodek v našem športnem življenju je bilo že pred občnima zboroma obeh klubov izredno živahno, zdaj, ko je Ilirija združitev s Primorjem z ogromno večino odklonila, je pa še večje. Ne samo športniki drugih ljubljanskih in zunanjih klubov, temveč tudi nesportna javnost bi rada vedela, kaj je napotilo vodstvi obeh klubov, da sta misel združitve sploh sprožili in kakšni pomisleki so vodih tiste, ki so jo odklonih. Ljudje bi bili radi informirani o argumentih, ki govori za združitev in proti nji. Zdaj vlada v široki javnosti glede tega popolna nejasnost, ker poročila o občnih zborih obeh klubov baš v tem pogledu niso bila izčrpna. Da razpršimo to nejasnost in omogočimo obema strujama javno povedati, kako utemeljujeta svoje stališče, smo se odločili razpisati anketo o vprašanju združitve našiii športnih sil Prepričani smo, da bomo s to anketo nikom združitve, kakor tudi široki javn za sport med nami povečalo. Odgovori na anketo naj bodo stvarn podprti s tehtnimi argumenti in ne pre redu, kakor jih bo uredništvo prejemalo, športne klube, saj bo še posebno zanimi v tem za ves slovenski sport važnem vp ustregli tako zagovornikom in nasprot-osti, obenem se bo pa s tem zanimanje i, objektivni, pisani v sportskem duhu, dolgi. Priobčevali jih bomo v vrstnem Na anketo opozarjamo tudi zunanje vo vedeti, kakšno stališče zavzemajo oni rasan ju. Delo naših ktnoafttaterjjev četudi nimajo dovolj denarja, so vendar dosegli že lepe uspehe Ljubljana, 2S. januarja. Tako pogosto in mnogo se govori o potrebi naš'b domačih filmov, da ni nezanimivo vedeti, kaj je že dosedaj pri nas na tem polju storjenega- K.Lnoaui3terstvo je pri nas prav za prav še vedno v povojih četudi cene povprečnim kinoaparatom niso izdatno večje od oen fotoaparatov. Mnogo je vzrokov, da ein v Beri nu, Dre?d.>nu in drugod, ker v Jugoslaviji zaenkrat še nimamo za te evrhe potrebnih aparatov. Taki razvijahu aparati so danes Že tako izpopolnjeni, da dovršujejo vse popolnoma avtomatično in na eni strani film Ie vložimo, na -irugi strani pa ga dobimo že popolnoma cotovega za projekcijo. Seveda vrlja vec stotisoč dinarjev in se pri nas zaradi omejenega števila kinoamaterjev ne bi mogel splačati. Med našimi domaČimi kinoamaterji jih je mnogo, ki se niso zadostno poglobili v đ-elo in zato nimajo dovolj vpogleda v celotno stvar, pa se jim morda zalo večinoma posrečijo le posnetki, dočim se izdelanemu filmu pozna pomanjkanje režiserskih in operaterskih 6pretnosti. Slike nimajo nika-ke medsebojne vezi, pa ne do-ežejo željenoga učinka, niti niso sposobne za javno predvajanje. Noben umetnik pa ne sme ustvarjati le zase, nego za celino in mora to v svojem delu vedno imeti pred očmi. razen, ako dela le za čisto svoje privatno veselje. Imamo pa vendar med njimi več amaterjev, ki so vzeli Stvar resno v roke. S svojimi srednjimi f'lmi sta nastopila dos!**i •avno le Jakac s >Po^netki iz Amerike* in Noč z > Letečo kamero nad Ljubljano*, o katerem smo nedavno ob priliki prvega predvajanja obširneje pisal:. Jakac je po leg navedenega filma izdelal še več dru-gib, od katerih je >Xovo mesto« že prikazoval na -^Krkinem.* družabnem večeru. >V dolini gradove pa bo prvič predvajal v 9ko-rem času v ciklu predavanj GreuoriČevega folo zavoda. Tudi Noč je izdelal še par njih, vendar pa so bolj lokatnega značaia-Uspeli pa so vsi in poželi živahno odobravanje, kar dokazuje, da imamo dovolj sposobnih ljudi, le sredstev premalo. Ako jih je občinstvo z navdušenjem sprejelo, doka zuje, da so dobri, ker je vox populi pač najmerodajnejši presojevalec Značilnejša imena med našimi fotoamaterji so še pri-marij dr Kunst, inž. arh. Subic, dr. C. Pav-lin, prof. Ravnik. Badjura in Bešter. Ako primerjamo to delo naš h kinoamet-terjev z našimi malimi in skromnimi razmerami, v katerih živimo, moramo z veseljem ugotovil, da celo p res ena pričakovanje. Vsi delaio z na i večjo ljubeznijo, brez vsake reklame in pričakovanja dobička V delo vlagajo svoja lastna sredstva in so le od tistih odvisni. A vendar so njihovi uspe. hi pomembnejši in znači Ine jši od uspehov ltudi, ki so porabili stotisoče in nič dosegi. Čeludi večinoma delajo le zase, bi vendar bilo potrebno, da to delo zaupajo tud širši javnosti, kateri so v svoiih naporih skoro neznani. Bila bi potrebna tudi pogostejša stokovna predavanja o tej lepi športni panogi. V javnosti je potrebno vzbuditi zanimanje za kinoamator>tvo. ker se potrebni aparati dobe že ra v-oto od 1000 Din dalie bi v doglednom času tudi mi lahko na tem polju napredovali, kakor bi bilo potrebno n koristno Odklonili pa bi tako tudi ljudi, ki e svojim de?om niso dokazah. da jim smemo zaupati svoje kraje za kino-snimanje. ker nam elab film lahko škoduje, nikdar pa nam ne n«ore pr nesti pričakovanih koristi, niti biti za nas propaganda. Nedvomno pa je dejstvo, da se bo našel tudi v naših malih razmerah potreben kapital za izdelavo na^ib domačih. Četudi skromnih, vendar pa dobrih filmov, ker ;e dosedanje drlo naših kinoamaterjev doka zalo. da so izredno spodobni, pa bo na ta način tudi pri nas postavljen prvi temelj timske industrije, po kateri tako zelo hrepenimo- Občutljiva duša. — Tvoj zaročenec je odpotoval včeraj v Ameriko. Tako slovo gotovo boli človeka, kaj ne? — Da. teta, še danes me boli roka, tako sem mu mahala z robcem v slovo. Previdnost. — Ernest mi je rekel, da bi lahko živel samo od mojih poljubov. — No, in si sprejela njegovo snubitev? — še ne. prej moram zvedeti, od česa bom živela jaz 7 - LJubljana, 27 januarj*-Ne verjamemo, da ste popolni sovražnika literature; n. pr. kuharska literatura je splošno priljubljena, uživa svetovni *o vea in zasluženo slavo. Sramota je, da je ae proslavljamo bolj. da ne cenimo njenih zaslug za narod m dobro prebavo. V kuharskih knj g ah je vendar velik kos civilizacije in kulture. Čeprav avtor ji kanarskih knjig nc prejemajo Nobelove na-gra de. Nikar pa ne mislite, da »em se spravil na to temo zato. ker mi je žena skuhala prismojeno juho. Gospoda, kuharski literaturi se vendar odpirajo nepregledne možnosti razvoja! Res je sicer, da se ljudje čedalje bolj branijo jesti, ker je stradanje menda zaslužno. Toda zaradi tega kuharska literatura ničesar ne izgubi na pomembnosti. Tudi ta literatura doživlja romantiko, sicer precej pozno, vendar baš >b pravem času, Zdr.j se lahko uveljavijo mojstri domišljije; nič več se jim ni tre-»a. pečati z realnostjo. Njihovi Čitatelji se seveda tudi ne smejo spozabiti; dovolj Je. da prečitajo nekaj odstavkov iz romantične kuharske knjige, kuhati pa jim ni treba Kakšna potrata časa je. če se vrtiš okrog štedilnika — ki n*i štedilnik, nego potrat-nik. če kuhaš na njem. Kdor ne verjame, da si dovolj sit od samega Čitanja kuharskih knj:g, naj se potolaži, saj se bo lahko kmalu prepričal, kaj je na stvari, kajti kmalu bo splošno priznana resnica, da jesti ni več moderno. Ne nameravamo pa namigavati. po kakšnih normah in formah na i prše jo avtorji kuharske kniige Na tem polju pač nI treba orati ledine. Mnogo znakov kaže da prihaja nova epoha kuharske literature in da smo lahko tudi v tem pogodu optimisti. (Živel optinvzem na vsej 6rttl) Tudi tiste gospodinje, ki rade kuhajo, naj ne bodo v skrbeh, saj jim ne bo treba opustiti kuhe povsem. Gospodinje so iznajdljive in bodo še dolgo kuhale četudi bo vse narobe in čeprav se bodo ljudje odvadili joti. Moža iznajdlpve gospodinje ni nikdar skrbelo, ali bo žena kaj skuhala ali ne Hončno so se pa časi vseeno tako imeni t no »zboljiali«, kar po zakonih optimizma da jc bd mož čedalje boli radoveden, kaj bo priromalo na mizo. Jutri pa ne h več jedli, je dejal možak sam pri sebi Ni b:l več radoveden kai bo skuhala žen3. ker je vedel, da ne more več skuhati niti slanega kropa KJjub vsemu je pa žena postavila drugi dan na mizo veliko skledo juhe Mož je gledal debelo nekaj časa ženo, potem pa juho, končno je pa vseeno pograbil žlico in potegnil skledo k sebi. — Kakšne krpice so pa to? je vpra^l možak, čim je pokusi! čudno, brezokusno krpico, — Zdi 9e mi, da je papir. — Saj tudi je, kaj si pa mislil?! __9 — Da. papir je, nikar tako ne zijaj! Vesel bodi. da imaš vsaj papirnato juho! In nekaj zvezdic je tudi na nji! Mož je še vedno sedel nepremično pri čudni jedi m premišljeval ali bi vrge' skledo za skrbno ženo ali bi naj jedel na prej Kar je zagledal na »krpici« nekaj tiskanega. Pa menda ni skuhala kuharske knjige? je pomislil prestrašen. Cital je: — Nikar se vendar ne razburjaj! Pra va reč. Juha pa je vseeno še p^ecei dobra; precej »špeha« je bilo na platnicah! Mož se ie seveda potolažil in s slastjo posrehal Hi h o »Pojdi in stori tudi H tako!« Dva lepa nacljonalna zbora v Črnomlju Prav dobro obiskana občna zbora Sokolskega društva in Streljačke družine Črnomelj, 28. januarja. Te dni so Črnomeljci pokazali svoje visoko nacionalno prepričanje. Vrš la e posrečilo razložiti ri. da nimam toliko časa. da bi prečital debel roman, ki ne morem o njem odločati, ali se bo tiskal ali ne. Slednjič ie pobrala svoje tri debele zvezke in mi v slovo zagrozila: — Toda mox> »Filmsko zvezdo« boste vendar prečitali, bom že poskrbela za to. Cez teden dni mi je položila moja ^ena doma na mizo iste tn znane zvezke, rekoč: — Tole moraš prečitati. — Kje si pa dobila to, nesrečnica? — .Moja frizerka me je lepo prosila... Njena klijentika je napisala nov roman in lepo io je prosila, naj ti izroči rokopis, če ne drugače pa potom mene. To namero sem ženi prav lahko oprostil, pač sem jo pa opozoril, da ie v njenem lastnem interesu, če bom raje pridno pisal svoje povesti in podlistke, da bom mogel v teh težkih časih ustreči njenim željam, nego da bi tratil čas s čitanjem debelega romana. Molče ie pobrala zelene zvezke in potem nisva več govorila o tej stvari. Toda čez teden dni so se znova pojavili na moji mizi. To pot jih je prinesla moja tašča. — Pomisli, dragi zet. — je dejala vsa ffinjena. — moja stara prijateljica, bivša koleginja iz samostanskega pen-zijonata. me ie lepo prosila ... potegovala se ie za pisatel.iico. da bi ji ne odrekel svoje sodbe... moraš io uslišati ;n prečitati tale roman. Taščo sem od-prav?! s kratko izjavo, da sem bolan, da mi zdravnik nu.ino svetuje mir. če se ho-čem ohraniti ženi «n otrokom . Ta roman ima pa mnogo razburljivih prizorov, kar pisateljica sama priznava___Sama mi ie zatrjevala to. Grožnja, da bi utegnila hčerina rod- b.na izgubiti rednika. ie očividno močno vplivala na materinsko srce moje tašče. Molče je odnesla tri zelene zvezke in skoraj sem bil že oo^abi na nje ko je naenkrat... To je pa že tragičen višek zgodbe o »Filmski zvezdi«. Včeraj me je posetil — takoj po obedu — moi najbajšl ur>n:k Moritz Immerschlecht. — Ob slabem času prihajate, gospod Immerschlecht, — sem ga pozdravil — ne bo nrti kapitala, niti obresti .. Nimam! —Kaj sem rekel, da prihajam po denar ?— se je zasmejal gosood Im-rnerschiecfot sladko; — danes ne prihajam po denar, temveč sem prišel s prošnjo. In že je privlekel *rz svoje obsežne aktovke tri znane zelene zvezke. UstraSI sem se. —- Tole morate prečitati. To morate storiti meni na KHibo. Končno sem spoznal, da res moram. Ne vem še, ali je avtorica dobra ali slaba pisateljica, pač pa vem. da ie žena železne vo4je In da mi ni zaman 2TO?rla ... No. pa naj bo. prečitati hočem »Filmsko zvezdo«. Moram jo prečitati. Toda kako. za boga. je pisateljica zavohala moio Ahilovo peto? Kako ie izvohala Morrtza Immerschiechta? To mi je uganka. nas še novo viteško patrioticno orsran za-cijo Takoj v začetku žborovalci obsodili razdiralno delo punktašev in odposlali pro testno brzoiavko predsedniku vlade. Za predsednika družine je b I izvolj n Hinko Prtdovec. rez. kapetan in solunski dobrovoljec. čiear izvolitev \e bila z viharnim odobravanjem enodušno sprejeta. V ostali odbor pa so bil izvoljeni Joško fttrn-belj, Joško Peršak mL, Drevenš*k Franjo. Fabijan Alojzij Starina Janko, Skubic Ju lij in Pantič Branko Z ustanovitvi io Streljačke družine go fte naše nacionalne vrste zopet znatno ojačala Družni želimo Čim usponejšeea delovanja, za kar nam pa že jamčijo osebe pred sodnika in odbornikov. Obe zborovanji sta bili lepi narodni in domoljubni manifestacij:, ki sta pokazali, da stoji Crnomel|. kakor že od nekdaj, v prvih narodnih vrstah in vestno doprinaša svoj delež v veliko skupno delo za našo drago Jugoslavijo- Zgodovina našega zrakoplovstva Marsikdo se bo začudil naslovu, češ, da o zgodovini našega letalstva pač še ni mogoče govoriti. saj smo komaj pričeli letati, vendar bo pa svojo sodbo takoj iz-premenil. ee dobi v roko 700 strani debelo lenjigo z naslovom »lstonja jugosloven skog vazdubopkjvstva*. ki jo je napisal rez. letalski kapetan Sava Mikič in se do. bi tudi pri obi&stoem odboru aerokluba v LJubljani Gradi&če 7, 1 nadstropje, ter stane vezana 170 Dm, člani aerokluba jo pa dobe za 122 Din Cena je nenavadno nizka, ker je lepo delo namenjeno pred vsem propagandi za ietaistvo Svoj namen bo izvrstna Knjiga, ki jo krasi 615 zelo zanimivih slik. zlasti pa prav mnogo por r.retov skoro v*3eb naših letalcev, gotovo "Josogla saj je v njej zbrano prav vse. kar je mogoče zapisati o razvoju našeera letalstva Prav obširno so orisani tudi pr vi poizkusi »etanja in konstrukterji. posebno pa tudi naš Rusjan in sploh vse stremljenje za osvojitev zraka pri Sloven cih. Kdo se še spominja letalca Vidmar ja. ki je pred vojno letel tudi v Ljubljani — opisani so pa v knjigi tudi vsi drusi slovenski letalci, v prvi vrsti pa seveda vse Žrtve V nadaljnjih poglavjih govori avtor o prvih pocetkib vojnega letalstva v Srbiji in o sodelovanju letalstva pri ob leganju Skadra, a kakor najbolj napet roman se čita poglavje, kako so četniski vojvode pod vodstvom Koste Pečanca » svetovni vojni prileteli v svojo okupirano domovino Objavljene so nadalje biografije vseh vojnih avijatikov in tudi razne važnejša naredbe, ostala poglavja pa v kratkih potezah obravnavajo razvoj našega suhozem skega in pomorskega vojnega ter civilnega letalstva po svetovni vojni, kjer ni izpu ščena nobena važnejša točka Požrtvovalni pisatelj je z velikim trudom zbral o gro m no gradivo deloma iz spominov udeležen cev in iz raznih publikacij, večino pa iz virov, ki niso dostopni javnosti Sava Mi kič j« ustvaril monumentalno delo, ki smo ga lahko veseli, saj nas mora preveriti da so v avijatiki med drugimi narodi tu di mi na prav častnem mestu Knjigo bi morale imeti vse javne, predvsem pa šol ske knjižnice, z užitkom jo bo pa čita sploh vsakdo, saj je dokaz junaštva in nadarjenosti našega naroda NajboljSl doka7 kakovosti. — Kaj se je zgodilo z rokopisom tvoje bodoče knjige: »Kako se najbolje obvarujemo *~*ov?« — Ukraden mi je biL „Ogenj" sprejema nad 70letne člane Maribor, 27 januarja. Po dosedanjem pravilniku o lajat vab mariborsKcga dru&tva za upepeljevan;« mrličev >Ogenj< so M iahko sprejemali člani le do starosti 70 let Po novi po. godbi, ki jo je iklcailo društvo ,Ogen;< z graškiin bratskim Iruštvom ,Flamme<, pa je mogoče sprejemali tudi oad 70 et stare čiaae, &oi redae Razlika je le ta, da bo društvo v vsakem slučaju sprejema posebej sklepalo in določilo pogoje sprejo ma, t. J. višino pristopnine in »prejem-nine, ker znaša mesečna čiauarina za vsa> kega rednega člana enako, tj le 15 Dia. Za člane, ki imajo kaj premoženja, pa bo tudi v tem siuča>u upepeljilev njih trupla, vštevši vse 6troške. ki so v zvezi t tem, s pogrebom, prevozom itd., se vedno cenejša, kakor pa ceremonijalni pogreb Podrobnejše informacije daje ustmeuo ali pismeno društvo >Ogenjc. Maribor, Ko> roščeva ul. 8. Za odgovor je priložiti znamke. Ob tej priliki pa opozarjamo ponovno one, ki jim je simpatičacjsa npepeljitev po smrti, kakor pokopavanje na pokopališčih, kjer se grob že po 10 letih razdere, da bite z v6topom t društvo >Ogenj« Do 50 let starosti znaša namreč sprejeinntna komaj 40 Din. pristopnina 12 Din. in nato mesečna članarina le po 16 Din. ■ čimer ima umrli član plačano upepeliter, prevoz v graški krematorij in nazaj itd., tako da ga pogreb ne stane prav nič vec, kar je vendar za rodbino velikanska olajšava Posebno mlajši Uudje. ki so resnio. no naprednega duha. imajo torej najvišji interes, da čim preje stopijo v društvo »Ogenj«. Po 50 letih se sprejemnina zvišuje od leta do leta, vendar le tako, da znaša a. pr s 60 leti Se vedno komaj 540 Din. Točnejša tarifa j« razvidna ts pravilnika, ki ga društvo vsakomur rade volje pošlje FOTO—AUTOMAT v čakalnici »KJJNO IDEAL* 6 različnih slik Otn 15.— 20 koles sta ukradla Ljubljana, januarja. 24. L m. je mati senat spričo veiifc'&i zanimanja občinstva obravnav&j kolesarsko tatinsko zadevo, v katero so bih zapleteni Ludvik Bernik, rojen 9. avgusta 1904. v Paki pri Preserju. po poklicu čevljarski pomoćnik v Kozarjah. d«.lje An^ei Fabjan, 26 februarja 1909 roje*ni pekovski po močni K. italijanski državljan, stanujoč v Pod-peči, in Jože Terpin, 1. januarja 190« rojeni čevljarski mojster is LJubljane, Fk>r-janska uiioa Prva dva obtoženca sta bila obtožena, da sta v času od maja do Julija lanskega leta izvršila več vlomov, zia-3ta sta se pa specializirala na tatvino koles v ljubljanski, kamniški in vrhniški okolici Ukradla sta 20 koles v skupni vrednosti 15.300 Din, petim stran kaon pa sta odnesla kokoši, obleko ali drug« predmete in sta torej oškodovala eaupno 25 strank za 16425 Din Bernik in Fabjan sta živela skupaj, klatila sta se okoli, kjer se je našla prilika, sta smuknila kolo la se odpeljala v Ljubljano Kolesa sta večinoma prodajala na Dolenjskem, 7 pa sta jih prodala Terpinu po zelo nizki ceni. Fabjan je Terpinu izjavil, da mu kolaca dobavlja neki njegov kolega iz Italije. Na sodnikovo vprašanje, koliko je Terpin zaslutil pri kolesih, je ta odgovoril, da kvečjemu pri vsakem 100 Din. Z Ber-nikom se je poznal od vojakov, kjer sta skupaj služila Bernik je tudi pri njem od časa do časa pomagal pri dela, je pa pogosto odhajal iz hiše in prinašal v družbi s Fabjanom koiesa Kolesa mu je plačeval s čevlji in s denarjem, ter je bil o njih prepričan, da niso ukradena in tfb Je zaradi tega imel spravljene v delavnici, da iih je lahko vsakdo videl Zaslišane so bil« nadalje številne priče, ki so kupovale kolesa pn Terpinu aH Fabjan a. Upovedaie uiso ničesar bistvenega Iz Metlike — Nov upravitelj šote. Na polodaj pok. tuk. šolskega upravitelja g Leopolda Morete je postavljen učitelj g Vladimir T o n č i č, pomočnik areskega prosvetnega referenta G Toučič je že dolgo vrsto let v Metliki, pa bo nedvomno uspešno uprav-jaj šolo m tudi nadaljeval svoje izveasol-sko društveno delo Čestitamo! — Popravek cest. V zadnjem časa so popravili v metliški okolici par oštrih •e8tnih ovinkov, ki so ovirali promet, bili pa nevarni tudi pešcem Bilo bi dobro, da se v dogledneim času tudi vsi ostali taki ovinki odstranijo in tako olajša vozni pro. met. — Nov poetajenačeJnik. Postaj* načelnik bližnjega Semiča g Gvidon 6 m a 1 e, ki je dolgo vrsto let vzorno načelo v ai svoji postaji, je prestavljen v Ljubljano, na njegovo mesto pa prihaja prometnik g Frane Tratnik ii Stične Upamo, da bo tudi novi postajenačelnik sledil zgledu g SmaV-ca, kateremu moramo izreči polno prizna* nje in zahvalo, pa bo st-miška poetaja tuli še dalje veljala za najlepšo na progi ^jubljana — Sušak, kakor velja te desetletja _ Snega je v zadnjih dneh zapadlo obilo Tudi mraz je pritisnil Te vreoiet- ske spremembe se menda najbolj vesele .ovci. Ker je tako hladno vreme za lov pač najpriprarnejfee Kljub vsemu vozijo vlaki redno brez vsake zamude, dočim so v blit-ajem Gorskem notarju snetni zameti la onemogočali promet — Naročite tim prej prekrasni roman .Prokletstvo ljubezni«, ki Js izšel v dveh ielih (blizu 700 strani) ha velja le 36 Din. Zaloga je le še mala. pa naj s naročilom »■sak pohiti. Te dni raaposljemo pok>ž- Otran 9 »SLOVENSKI NAROD«, dne 28. januarja 1933 štev. 2^ Maorice Bedel 24 Romar XII. Lepa grofica Colozzolo je bila od dne do dne bolj zatelebana v Rafaela. Prežala J<\ kdaj prkle v palačo Manci-ni, izvabila ga je \ svoj budoar, kjer se rsi dalo sesti drugam kot na kup blazinic. — Sedite, — je dejala. S tem je mi&liia »ležite«. Rafaelo je pa ostal stati m komaj ie čakal, da pride h Grenadieru ter zagleda Filipino. — Conte&sa, — je dejal. — m-udi se mi po opravkih. — Po opravkih! Tako leip fant, pa bd ne mo^el najti prijetnejšega dela? Nekoč tako silila vanj, da mu ni preo&tajalrv drugega nego zlektriti se k nji na blazinice. — Rafaelo! — je vaklitoi-la, — se še spominjate, kaj ste prisegli kot cen-ttirio? — Ab, milostiva gospa, prav dobro se spominjam. In ponovil je svojo prisego, da je pripravlden izspohijevati Ducejeva povelja, ne debatirati o njih, služiti fašistični revolucij* po svojih najboljših močeh in preliti po potrebi za njo tudi sadnjo kapljo krvi. — Dragi moj! — je vzkliknila gro- fica vsa v ognju, — daj UubUeni Duce, da bi nam ne bilo treba oredki te mlade, kipeče krvi. Toda čujte. Povedala mu je, da se ji zdi sutmlji-vo, da so prišli Grenadierovi v Rim, da se je Grenadier v hotelu »Imperator« takoj prvi dan izdal da so ga videli potikati se okrog jettiišnic in vojašnic, da je bii v lelimatološkem zavodu, v tem protifašističnem brlogu, da je nastopil na Foru s plamteč^m govorom proti fašističnemu režimu, a njegovo ženo da so zasačili, kako sramoti nepopisno lepoto rnriske okolice, italijansko narodno kuhinjo in olivno olje z božanske campagne, gospodično Fidi-pino pa . . . — Grofica, opozorili vas moram, da 'je ta gospx>dična nedolžna. — Ubogo dete, ona ima na vesti še mnogo hujše grehe. — je dejai!a grofica in ga prijela za roko. In povedala mu je, da so Filipino zasačJli. ko je skušala zapeljali hrabro rtalijansiko mladino na kriva pota francoske koketnosti in odvrniti jo tako od Vzpojnjcvajruja domovinskih dolžnosti Pripomnila je, da bi bila kvestura srečna, če bi zvedela o teh Uudeh kaj več, ona sama pa bi tež/ko preskrbela oblastim še več informacij; da jih ne more zbrati več, je kriv Grenadier, ki se je tako za-^ubil v rojene čare, da jo zabava bolj z ljubeznijo nego s politiko. Zato računa grofica z Rafaelom, da ji bo poskrbel vsak dan gradivo za poročila, ki jih mora pošiljati poiicfti. Njegova naloga bi bila izvleči iz Grenadiera prevratne mish* in vesti o francoskem političnem položaju, o oboroženi sili in o alpskih utrdbah. — In ta patriotično pridobljeni denar si razdeliva, — je pripomnila. Objela ga je in globoko vzdihnila. — Dečko. — je dejala zaljubljeno. — ali si morete misUti vsoto moje ljubezni? — Vsoto? Po pravici rečeno, ne. Vzela je papir in začela računajti: toliko služinčadi za prisluškovanje za vrati, toiiko hišniku za poročanje o po-setih in za čenče iz soseščine, toliko lepi sobarici za to. kar ji je zaupal šofer Viktor. Računala je, seštevala, odštevala in delila, končno je predlagala Rafaelu vsoto, ki se mu je zdela primerna. — No dobro, pa naj bo, — je dejal. — Koiiko rož dobim za ta denar za FiSipmo, — je pomisli*] sam pri sebi, — jra kodiko bonbonov za njeno mater. Lepa grofica je bila v sedmih nebesih. z,lelaiila se je na mehke blazinice, razprostrla reke in zatisuiila oči. — Zahvali se mi, — je dejala. Toda Rafaelo je b3 že na nogah in hitel je k Filipini. Čakala ga je vsak dan na hodn3ku. Pri grofičini ljubosumnosti in radovednosti služinčadi sta morala bi-ti previdna. Filipina je rada previdnost še pretiravala. Zdaj se je skrila za tapetna vratca, zdaj zopet za kyp grškega govc-rnita, čigar marmornata halja je zaljubljenca zakrivala. Držala sta se za reke in kramljalia vsa ra-z- vneta. On je iskal njene ustnice, ona ga je pa odrivala od sebe, da je ni mogel poljubiti. Rafaelo se pa ni dal odgnati in Filipina je ob takih prilikah vedno počila v smeh. da se je razlegalo po vsem hodniku. On se je Da ustrašil, bal se je. da b' ne prišel slučajno mimo sluga in bežal je po prstih v Grenadie-rov kabmet. To pot se je bil zakasnili. Za kaz-en je zlezla Fihpina v veliko omaro in ko je prišel mimo, je skočila iz nje. Prestrašil se je tako, da dolgo ni mogel do sape. — Fiiipinetta, — je vakliknrl, ko si je opomogel od strahu, — govoriti moram z vami, sestati se morava na samem. — Zelo rada, — je odgovorila Filipina. — Sestajva se v tem ali onem rimskem parku. Odgovoril ji je, da so ljubezni prepovedani rudi parki, kakor so javni vodnjaki, muzeji, tiverska nabrežja in sploh vsi kotički, Kjer se zaljublenci lahko drže za roke. si gledajo v oči tn se objemajo. — No dobro — je dejala Filipina. — Pa si izmislite kaj drugega. Hodil je po dvorani sem ter tja in si belil glavo z najtežjim problemom, kar jih more težiti mladega, zaljubljenega Rimljana, namreč kako najti v mestu, kjer je toliko razvalin, zapuščenih ulic in senčnatih parkov, miren kotiček, kjer bi se lahko sestal z ljubljenim dekletom. Končno je obstal, se prijel za gkuvo in vzkliknil: — Jo že imam! ZaŠepetaJ je nekaj Filipini na uho. — Kaj pa mislite! — je vzklikala smeje. — Zdaj vsaj veste, da vas res vroče ljubim. č«e se odločim za nekaj tako vratolomnega. Uprl je v njo pogled, izražajoč obenem strastno ljubezen in velik pogum. — Ob sedmih, — je dejal. Potem je pa odšel h Grenadieru. ki je nadaljeval diktat apologije avtoritativnega režima. Ko odpeljejo veliki mednarodni vlaki, ostane kolodvor Termin- skoraj prazen. Po mračni, močno zaprašeni Čakalnici se izprehajajo v paradnih uniformah vojaki. Pohajkujoči mi'!ičn;ki preže z neumorno nado na postopača, da bi mu pretipali rebra, na sumljivega ali preglasnega pomika, ki bi mu modi naložiti denarno globo, skratka na nekoga, ki bi jim nudil eksistenčni razlog in opravičil njih uvrstitev v proračun. Toda Ita:;.an ne hrepeni več po potovanju, ne mika ga zapustiti deželo, kjer ga nasprotno vse drži: milo podnebje, sijajen režim, ne glede na težave s potnimi listi. Roma—Parigi in Roma— Viernia sta torej dve progi, pridržani diplomatom in novo imenovanim francoskim kardinalom, ki seveda ne spadajo med ljudi, prepevajoče po kolodvorih prevratne pesmi. NE MALIH OGLASOV V ENSKEM NARODU Uprava »Slovenskega Naroda", Ljubljana KnaSljeva Klica št. 5 Zaradi splošne denarne krize smo znižali cene Tr>al1m oglasom na 0.50 i»ar za besedo brez kake druge pristojbine. Već je inserate, oglase med tekstom, notice, smrtna oznanila, zahvale ter druge objave računamo po najnižji ceni. Pil večkratnem naročilu se poseben popust po dog-ovoru. Oglasi se lahko naročajo tudi v naših podružnicah: MARIBOR, Grajski trg štev. 8 NOVO MESTO, Ljubljanska cesta ^ELJE, Koce nova o lica 2 JESiiNICE, Ob kolodvoru 101 Poslužite se ugodne prilike, uspeh bo siguren! HOTEL »METROPOL" ZOPET ZNIŽAL CENE? Naznanjam cenj. občinstvu, da sem v svoji restavraciji ena trio znižal cene jedil in pijač. Toči se prvovrstno vino po Din 8.—, 10.— in 12.-^—. —. Spe-daliteta, graščinski >PEKERĆA_N< sladki po Din 14.—. DruStvenl lokali, konferenčna soba In krasna velika dvorana z ventilacijo najnovejšega sistema so društvom za prireditve in zabave brezplačno na razpolago. Za obilen obisk se priporoča Hoteli? Frane Miklič Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in lgračnih vozičkov tiiciklji. razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franku, »TRIBUNA* F. B. I*, tovarna dvoKoles tn otros« i vozičkov l,rriiWA.NA, Karlov*ka G. *. MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gos posveta ka cesta ftt. 16 (»Pri Levu«) 25/7 Loden za lovske in. smučarske obleke ter hubertus plašče bodete kupili ugodno le pri Oblačilnici za Slovenijo Ljubljana, T vrneva (Dunajska cesta) 29, (v hiši Gospodarske zveze). Vsaka beseda &0 pu,r. Plača mo lahko tadi v snamkaJ*. ta odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez atamke ne m,n —i r„;^.,„.iWnm/» NahrumšH oq1m Olm 5*—». Srečke w v. razred DRŽ. RAZR. LOTERIJE SO DOSPELE! Obnovite jih pravočasno! Žrebanje se bo začelo 2. februarja in bo trajalo ves mesec. ZADRUŽNA HRANILNICA R. Z. Z O. Z. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta c. Iv* Zahvala Ob težki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda IFVanca Učaka izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam izrazili na kakršenkoli način tolažbo med pokojnikovo boleznijo ter sočutje ob njegovi smrti Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, darovalcem krasnih vencev, ravnateljstvu in uslužbencem »Narodne tiskarne<, njegovim bivšim stanovskim kolegom ter vsem ostalim, ki so ga v tako častnem in obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti Ljubljana, dne 28. januarja 1933. Globoko žalit joči DVOSOBNO STANOVANJE takoj odda-m v Koleziji, Devin-ska ulica 7. 875 TRISOBNO STANOV AN JE 2 verandi, kopalnica, vrt oddana za Din 800.— v bližini Kolezije. — Poizve se: Oražnova ulica 3/1. 886 DVOSOBNO STANOVANJE lepo, z balkonom, v bližini tramvaja takoj oddam. — Cesta na Brdo St. 136. Vic. 892 MOTOR zaistosmerni tok 440 voltov kupim. — Ponudbe: Kovač, Stari trg pri Rakeku. 882 VZAJEMNE roSOJELNICE vložila knjižica Din 7000 se proda.. Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 872 KOŽE VSAKOVRSTNE DIVJAČINE po najvišji dnevni ceni kupuje Fischer, Zagreb, Gunduliće- va 3 in 4. 835 MBW± NOVI FOTELJI »Ohrenfotelji« po zelo nizki ceni naprodaj. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 888 Z ŽELEZNI CISTERNI Iz 10 rnm pločevine po zelo ugodni ceni proda Opekarna Lajteršpergr, Kozaki pri Mariboru. 881 PISALNA MI/,A Mizico za pisalni stroj in plinsko peć zelo ugodno proda Založnik. Livarska 5. 8 ČRESNJEVI SPALNICI politi rani. masivni, po 10 komadov, vsako za 4800 Din proda Vižin, mizarstvo, škofja Loka, kolodvor. 864 ČEBULO zdravo, dor-ičo. kakor tudi SVEŽA JAJCA dobavlja v vsaki množini po dnevnih cenah J oš k O Lan, Oslu- Sevci pri Ptuju. 846 SENO suho in zdravo, zajamčeno brez šavja in plevela, kakor tudi suho in zdravo ovseno in pšenično SLAMO v kompletnih vagoasih prodaja Josip Weiss, veletrgovina s senom in slamo, Zagreb, Dvorai-cićeva ulica 6. — Telefon 67-33 865 puhasto perje Din 15.—, čohano Din 32.—, puh Din 140.— kg, ter volno rs ŽIMO za modroce prodaja izredno poceni: Sega, Woliova ulica 12 (dvorišče). 761 Fuchs kleparska delavnica, Gosposvetska c« 16 »PRI LEVU« izvršuje vsa kleparska in lesnocementna dela pri novih zgradbah kakor tudi pri starih najsolidneje in po zmernih cenah. 11**7 40 m* DESK smrekovih in nekaj bojevih, po) Babo blago, prve, druge in tret- | je vrste, dimenzija polovica 50 mm. drugo 40, 35 in 25 mm, prodam franko vagon po 275 Din in proti celotnemu odjemu Klemen Franjo, Rečica - Laško. 845 Pozor, trgovci! Večjo količino lepih lesenih škafov prodam. V partijah od 20 komadov naprej razpošilja K. Schauer, posta Crmošnjice pri Semiču. 847 BIZELJSRO VINO izborno, 15 hi belega in 12 hi rdečega po 3 Din, proda Mina VerstovSek, vinogradnik, Globoko pri Brežicah. 844 SLUŽBE DIMNIKAR. POMOĆNIKA treznega in dobro izurjenega, pod dobrimi pogoji po dogovoru sprejme Lončar, dimn. mojster, Gornji grad. 884 DVOSTANOVANJSKO HIsO v Ljubljani prodam p*roti gotovini; potrebno lOO.OOO Din in prevzem hipoteke. 876 NOVO HISO tik glavne ceste v Ptuju prodam. — Pojasnila daje Plauc, Maribor, Glavni trg. 885 MESNICO klavnico in podružnico, z vsem inventarjem oddam takoj v najem. Poizve se v gostilni Anzur. Vevče. 843 RESTAVRACIJSKO KUHARICO z znanjem dunajske kuhinje in prirejanja morskih rib, z letnimi spričevali, išče hotel Central, Osijek. Ponudbam je priložiti tudi spričevala. 862 DIMNIKAR. POMOČNIKA treznega in dobro izurjenega, pod dobrimi pogoji, po dogovoru sprejme Albert Lončar, dimnikarski mojster, Gornji grad. 863 GOSTILNO V ZAGREBU s 3 sobami prodam radi obiteljskih razmer. — Prodaja: Agentura Balkan, Zagreb, Masarv-kova 7/L 883 LOKAL primeren za advokatsko pisarno, trgovsko zastopstvo itd. s centralno kurjavo, obstoječ iz dveh sob s pritiklinami — se odda s 1. februarjem. — Vse Informacije daje »Panreklam«. Pražakova 8/IL 877 BUFET V KARLOVCU na prometnem kraju, v sredini mesta, dobro vpeljan, Id ima tudi lokalno trafiko, po zmerni j ceni prodam. Vprašanja in po-sodbe na lastnika v Karlovcu, i Radičeva ulica Stev. 1. 836 SKORO NOV PLANINO prodam globoko pod ceno. — Naslov v upravi >Slovenskega Naroda«. 887 IZPOSOJAMO ploSce, gramofone radlo-aparate. Aleksandrova c 4 (prehod >Viktoria« palače) KJLAVDSJl, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. 9 L PRIMA BUKOVA DRVA suha, cela Din 105.—, žagana Din 115.—, sekana Din 125.— kubični meter dostr vijena na dom — Putrich, Dolenjska ce-6. 893 NOGAVICE V KRPANJE sprejmem na dom. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 879 OBLEKE in SUKNJE Kupite najbojje pri A. Preeker, Ljubljana, Sv. Petra oeata 14. 11/T ZA PLESNO SEZONO IN SMUK oblači chic In praktično pariški krojač na Bledu. Vse novosti! Angleško - francoski journali! 866 SMUČARJI POZOR! V Višnj gori v gostilni pri kolodvoru so vam na razpolago udobna prenočišča, kakor tudi vsa prehrana po prav nizki ceni. 860 PREMOG, DRVA, KOKS najboljše kakovosti najceneje: RUDOLF VELEPIC, Ljubljana VII, Jernejeva cesta št. 25. Telefon 2708. Oglejte si! zalogo tnoSkih Klobukov. Krasna izbira, nizke cene; preoblikovanje 25—45 Din. FRANC BERNIK družba z o. z.. Dunajska cesta St. 14 vbod poleg trgovine Agnoi... Ciiostiliia £Van-kopass*ki dvor ( Resnim gfeaus ) sprejema cenjene abonente na prvovrstno hrano dnevno po Din 10.—. Vsak petek morske ribe in polenovka. — Toči se pristno zdravo dalmatinsko, štajersko in dolenjsko vino. Cez ulico 1.— Din ceneje. Se priporočata Brata UKMAR. I A. & E. SKADERNE UUBL3ANA UVOZ IN PRODAJA ANGLEŠKEGA IN ČEŠKEGA SUKNA, VOLNENEGA BLAGA LN SVILE. VAŽNO! V račun jemljemo (do preklica) tudi HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov! A. & E. Skaberae, Linblian? Urejuj«; Josip Zupančič, 2» »Narod o Uakarac-c: Fran Jezerftek. — Za upravo in tnseratni del lista: Oton Christot. — Val v Ljubljani