UREDNIŠTVO IN TrPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINIJEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-23, Sl-24, 31-25 In 31-36 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina 10.— Lh\ za inozemstvo 15.20 Lir IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije in Inozemstva Ima DlflOlfB FLBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: TJNIONE PUBBLICITA ITAULANA S. A., MILANO. Živahne letalske akcije 13 sovražnih letal uničenih — Spopad izvidniifcih oddelkov — Bombardiranje Malte — Potopljen parnik z ujetniki Glavni ^tan italijanskih Oboroženih Sil Je objavil vferaj naslednje 639. službeno »ojno poročilo: V živahnem spopada med fzvldnlšklmi ddelki južnovrhodno od Tmimija so bili razdejani 4 oklopni avtomobili, nekaj ljudi je bilo njetih. sovražnik pa je bil prisiljen k umiku. KHiib neugodnemu vremenu fe »kupina fcs'iceju brzojavko, v kateri mu Je izrazil svoje prisrčne želje za uspeh veLkega dela, kj bo povezalo v Se trdnejšem prijateljstvu Italijo in Bolgarijo, in ki bo omogočilo srečnejšo bodočnost obema narodoma. Izrazil mu je Iskreno željo za njegovo osebno srečo ter za uspeh in blagostanje vrlega italijanskega naroda. Japonci so se izkrcali na Javi Na tren krajih severne obale Jave so izkrcali močnejši oddelki in zasedli važne postojanke i Nemško vojno poročilo Velike izgtsbe Sovjete v na Kranu — Ostri boji na doneškem odseku — Uspešne letalske akcije Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. marca. Vrhovno poveljmštvo nemških oboroženih sil je objavilo naslednje vojno poročilo: Zadnje dni je bflo v spopadu na polotoka Kerru na *pvra£ni strani ubitih 40€0 ljudi rn zaplenjenih ©6 tankov. V noči na 27 februar so nemške napadalne čete prodrle 30 km daleč po zaledenelem Azovjkem mor in do nieeove južne obale. 1'ničile so *o\ razno utrjeno postojanko In njeno posadko, ne da bi same Imele kake ♦z^be. Na doneski fronti so se pričeli ostri T f in slovaške rete so od - bile eev; "*ke napade, pri katerih so nastopili tudi tanki. Na raznih odsekih vzhodnega bojišča Je letalstvo ramršilo sovražne tete. ki so se pripravljale na napad in uničilo mnogo tankov, topov in motornih vozil. Na skrajnem severa so letala uspešno na pa u La naprave v Murmanski luki. Velika prevozna ladja je bila z bombami zadeta in poškodovana. V severni Afriki so bile odbite angleške izvidniške {**\c. Nemški lovci so ras- j pršili oddelke sovražnih oklopnih avtomobilov. Nad Rofcavskim prelivom Je e^kadrila nemškfh lovcev sestrelila 3 letala, ki so pripadala številčno večji britanski eska-drfli. ne da bi sama Izgubila kak aparat. V nekem letalskem spopada Je bilo sestreljeno Se neko drugo sovražno lovsko letalo, ki Je treščilo na belgijsko obalo. Letalski spopad nad Rokav&kim prelivom Belin, 2. marca. s. Iz vojaškega vira se je izvedelo, Ja so se Štirje nemški lovci tipa ME 109 spopadli vzdolž obale Rokav -skega preliva z angleško eskadrHo, v kateri je bilo okrog 20 Spitfireov. K^jub ogromni sovražni premoči je nemškim letalom uspelo razbiti sovražno formacijo in se posamič spopasti a sovražnimi letali. 3 »o bila sestreljena, ostala so se vrnila na angleško stran. Vsa nemška letala pa so se vrnila na svoje oporišče. Nesreča noi veike ladje Stockholm, 2. marca. s. Zaradi silnega viharja se je potopila norveška ladja *Kir^ Bergenc. 25 mornarjev je utonilo. Trenutno še ni znano, kje se je nesreča pripetila. Italijanski oddelki odbijajo neumorno vse sovjetske napade Z vzhodno fronte. !!. marca s K^jub pogost m m krvavim porazom, ki so bili v zadnjem času prizadejani sovjetskim silam, so te poslednje drl znova poskušale napasti postojanke italijanskega ekspediajske-ga zbora. V petek zjutraj so znatne sovjetske sile napadle nekaj postojank divizije »Tor-no«. Skušali so jih obkoliti in izolirati- Na svoje operacije so se Sovjeti pripravili z jak .m ognjem iz svojih možnar-jev ter srednjih in manjših topov. Na sosednjem cc.-Oi:u So med tem inscenirali navidezni napad, da bi speljali italijansko pove.jstvo na napačno sled. Pravi napad pa je bil skrbno pripravljen, a je sovražnik na'etel take J na hud odpor in že v prvih jutran' h i:rah se je moral urmkrrttJ na vse; frnrri. Topn:5rvo ga je decimiralo. P^eneje sovražnik obnovil napad. Zadela' je vrzeli, k; so nastale v njegovih vrstah, s s čef^m:. tako da je nastopil rx>polnoma reorganiziran. Boljševiški pri- tisk «e je razširil tud-; na sektor tretje brze divizije. Napadi so si sledili večkrat zaporedoma, a vselej so se izjalovili in povsod so bili sovjetski oddelki odbiti. Srdite borbe so trajale ves dan in zvečer je bil položaj nespremenjen Sovražnik je moral opustit: nadaljnje poskiise, ker je že izgubi! precejšnie sile. Več 100 ljudi jo oblegalo na bojišču in mnogo jih je bilo ujetih. Italijanski oddelki so zaplenili tndi mnogo avtomatskega orožja in drugih vojnih potrebščin. Uspehi italijanskih letalcev Z vzhodne fronte, 2. marca. s. Letalske sile italijanskega ekspedicijskega zbora so dosegle v zadnjih 2 dneh nove uspehe. Skupina lovcev se je pognala predvčerajšnjim proti veliki skupin: sovražnih letal 5n se z njimi spopadla. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Italijanska letala pa so se vsa vrn la na svoje oporišče, čeprav so bila nekatera med njimi poftkoZovana. Tretii program za hidroelektrične gradnje predvideva produkcijo nadaljnjih 5 miljard lev. San, 2. marca. s. V soboto je mace v Beneški paJač; sprejel zastopnike električne industrije, k: je prevzela izve.bo tretjega programa za hiiroelektrične gi^iunje JPnstojru so bili tudi nxni«tri za javna oe-La za f nance. za korporacije ter držnvra podtajnik za vojno produkcijo in zastopniki raznih drugih ustanov. Minister za javna dela je poročal o položaju v električni industriji. Od leta 1937. dalje se je produkcija električnega toka povečal a za. 33Cr. od prve. Program novih gra len j predvideva produkcijo nadaljnjih 5 miljard k;-lovatnih ur na leto. Gradnje bodo letos dovršene. Do konca leta 1944. pa bodo zgrajene nadaljnje centrale, v kater h bo mr>-goče pridobivati novih 5 milijard kilovat-nih ur električreea toka na leto. Po dovršit vi teh građeni bo znašala v 1. 1946 47 produkeiia e'ekt- čnega toka v Italiji 30 mHilard k lovatnih ur. kolikor je potrebno za gospodarsko življenje dežele. Z izvedbo tega tretjega programa se bo načelo tu "i vprašanje mdustrializacije Južne Itaije ta otokov. Vsa električna mdustrija je pripravljena, na nadaJjnje delo. je de;, al minister in pričakuje od vas, Duce nadaljnjih navodil s trdno voljo, da premaga vse težave, ki se pojavljajo v sedanjem času. da se izkaže vredna zmage, ki jo boste izvo-jevali za vUičJx> in blagostanje italijanskega naroda. Bolgarska gospodarska delegacija v Turčiji in Nemčiji Sofija, ? marca 8. V Carigrad je odpotovala posebna bolgarska gospodarska tegacija. V Turči i se bo pogajala za wm o trgv^irisko pogodbo, ki naj bi se le v kratkem sklenila in podpisala v Sofiji. Skoraj istočasno je druga bolgarska delegacija *>d. potovala v Berlin, kjer naj bi se v kratkem določil obseg trgovinskega prometa med Bolgarijo in Nemčijo v bližnjih meaecih. tso 50ok"» Bangkok, 2. marca. s. Japonci 90 napadli Javo. Vesti iz Bandoenga kažejo, da so se izkrcali na otoku na treh krajih ob njegovi severni obali, v pokrajini Ban-tan zapadno od Bat a vi je, nI področju Indrsmjoeja. kakšnih 200 km vzhodno od Bat a vije tn v bližini mesta Remhan*a, sredi med Surabajo in Semarangom. Na Timor j u Toki*, 2. marca a Japonski padalski oddelki, ki so ie pred tednom dni pri9t*»ti v bližini Kdpanga. glavnega mesta otoka TA-morja, «0 zavzeli to mesto. Pri njihovih operacijah sta jim pomagala japonska mornarica in letalstvo. Sedaj le Se vzpostavljajo red na zasedenem ozemlju. Pri svojih napadalnih operacijah so se japon- ske atle polastile 24 rovsklh možnarjev m večje množine avtomatskega orožja m streliva. Napad na Port Moresbv Saigon. 2. marca. s. Avstralski radio poroča, da so japonska letala napadla Port Moresbv. Avstralski radio še dodaja, da je bil napad v polnem razvoju, ko je vest o njem prispela v Canberro. Severna Avstralija pod vojaško kontrolo Bangkolc, 2. marca. s. Avstralski vojni minister Forde je izdal odredbo, po kateri je bilo vse severno ozemlje Avstralije postavljeno pod vojaško kontrolo. Bnenoe Aires, 2. marca. s. Severnoameriško mornariško ministrstvo je objavilo, da je bil admiral Kimmel izročen vojaškemu sodišču. Enaka usoda je doletela tudi generala Shorta. Prvi je, kakor znano, poveljeval ameriškemu vojnemu bro-dovju na Havajih, drugi pa je bil vojaški guverner otočja. Pomorska bitka pri Javi Japonsko hrodovje je izsledilo močno sovražno brodovje in ga po večdnevni bitki uničilo Tokio 2 marea s. Japonski glavni stan 1 Havajski poveljniki pred je ob. a vil, da je japonsko vojno brodovjtt, * • * ki operira v vodah Nizozemske Indije, zaustavilo zavezniško brodovje v bližini Tivc. V spopadu so bili 3 ruSllci in ena sovražna križarka uničene Komunike §e dodaja, oa japonske pomorske sile zasledujejo nasprotnika, Tokio, 2. marca s. Pri zadnji pomorski bitki v bližini Batavi.e sta bili potopljeni neka velika severnoameriška križarka rn neka avstralska križarka. V tukajšnjih vo jaških krogih ugotavljajo, da je bil v t*J bitki stvarno uničen glavni del kombinira^ nlh sovražnih sil. Pri tem je bil na japoi-ski strani U i je poškodovan le 1 rušilec, ki se §e udeležuje nadaljnjih operacij. Tokio, 2. marca s. Japonski glavni st*n je objavil, da je bila potopljena neka 30.H)_ tonska sovražna vojna ladja, ki se je :^ pred tem vnela. Japonska letala so v Sund-ski ožini napadla 2 sovražni križarki in ea rušilec. Tudi te tri ladje so bile hudo škodovane. Tokio, 2. marca s. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da je japonsko vojno brodovje, ki je v petek napadlo sovražno vojno brodovje na morju blizu Jave in tedaj uničilo eno kri žarko in 3 ruiilce. v soboto zvečer spet dohitelo preostale sovražne ladje, ki so bile na bregu ter jih prsililo k borbi. Sovražno vojno brodovje je bilo sestavljeno iz 3 križark in 5 rušil cev. Borba se je pričela v mraku in je trajala nekaj ur. Končala se je s popolno japonsko zmago. Japonci so potopili nadaljnje 3 ruSilce in hudo poškodoval: vse 3 kriiarke. Preor*ala dva ruiilca sta se naglo itmaknila iz borbe, a jih japonske sile zasledujejo. Tokio, 2. marca a »Niči Ničic poroča, da so japonska letala v Sundsk; ožini napadla skupino nizozemskih tovornih parnikov ter potopila 3 ladje po 3000 ton. Ladje so skušale pobegniti iz Batavlje proti Avstraliji. Pr. zadnjem letalskem napadu na Bata vi j o so japonska letala uspešno bombardirala rudi štiri rušilce. Tokio. 2. marca a Japonske alle no zavzel. Koto Aguen, nizozemsko mornamiro oporišče s SemanJkem zalivu na skrajni južni obali otoka Sumatre. Nadalje 90 zavrele tudi Te log Betong v zalivu Lampo-engu in Anioeng Karang. Zavrnjen predlog o podaljšanju delovnega časa v Ameriki Buenos Aires, 2. marca s. Iz Washing-tona poročajo, da je reprezentančna zbornica proti pričakovanju z 225 proti 6*2 glasovom odklonila načrt zakona, po katerem naj bi se do konca vojne opustil zvezni zakon, ki določa 40 ur dela na teden in posebne doki ade za nadure. Naplavine potopljenih ladij Santiago de Chile, 2. marca, a Iz Kolumbije poročalo, da je morje naplavilo amerško petrolejsko ladjo >Monacoc, ki je bila pretekli teden torpedirana na kolumbijski obali v bližini Uriba. Na ladji m bilo več nobenega mornarja. Novi japonski poslanik v Moskvi Tokio, 2. marca. s. Japodski veleposlanik v Moskvi general Tatekava je podal iz zdravstvenih razlogov ostavko na svoj položaj. Za njegovega naslednika je bel Imenovan mini^erialni svetnik Natake Santo. Novi veleposlanik jo bil leta 1937. japonski zunanji nunister, prej pa poslanik v Belgiji, veleposlanik v Franciji In nazadnje predsednik japonske gospodarske nVsije v Italiji. Ostavka iraške vlade Carigrad, 2 marca s. Iz Teherana poročajo, da so vsi Iraški ministri podali ostavko ministrskemu predsedniku V tukajšnjih krogih sodijo, da je prišlo do te kolektivne ostavke zaradi naraščajočega nesporazum-ljenja med Iransko vlado in angleškimi ter sovjetskimi vojaškimi oblastmi. Praznik Mandžurije Japonski predsednik o važni vlogi Mandžurije pri organizaciji Vzhodne Azije Tokio, 2. marca. s. V Mandžuriji so včeraj praznovali obletnico ustanovitve svoje drŽave. V tej zvezi je bilo prirejeno tudi v Tokiu veliko zborovanje, na katerem je govoril ministrski predsednik To jo. Opozoril je na veliko vlogo, ki jo bo mlada mandžurska država Še igrala v območju Vzhodne Azije. Od naglega napredka Mandžurije je bas odvisna obnova vzhodnoazijskega prostora. Mlada država bo morala premagati še vse mogoče težave in se boriti proti Angležem in Američanom, ki vidijo v njej nevarnost za svoje interese. Na vseh področjih, na političnem, vo- jaškem, gospodarskem in socialnem, je Mandžurija že dosegla velik napredek m sedaj aktivno sodeluje z Japonsko v voint na vzholnoazijskem področju proti angleškemu in ameriškemu imperializmu. Ministrski predsednik je pozval zborovalce, naj vedno upoštevajo važni delež, ki ga ima Mandžurija pr. obnovi Vzhodne A-zaje. Po zborovanju je princ Takamacu priredil sprejem, ki so se ga udeležili predsednik vlade Tojo. mandžurski poslanik in drusre osebnosti. Tu<>; ti-^k je objavil celo vrsto člankov o Mandžuriji in obeležil napredek. n>en Nenavadna železniška nezgoda na Švedskem Stockholm, 2. marca. s. Na železniški posrtaji v Sovertaliju se je pripetil hud incident. Neki vlak, ki je pri vozu na postajo, je zade lob drugega na peronu. Oba vlaka sta se vnela. Pet ljude je zgorelo, nadaljnjih 6 je dobilo nevarne poškodbe. Pogrešana turška ladja Carigrad. 2. marca, a Vznemirjenje javnosti v Turčiji je šo naraslo spričo vesti iz Džankaje, da motorna ladja »Tepe«, Id je 90. decembra zapustila Burgas, še ni prispela v Carigrad, kamor je bila namenjena. Ladja ja izpodrivala 120 ton vode. Sodljo, da ao jo potopile sovjetske podmornice. Mornariško ministrstvo je uvedlo preiskavo. Obsojen komunistični voditelj Pariz, 2. marca s. Pariško sodišče je ▼ kontumaciji obsodilo bivšega upravnika znanega komunist."Čnega lista >Ce Soir< na 2 leti ječe in 60.000 frankov denarne kazni. Obtežen je bil, da si je prisvojil pretežni del denarja, ki je bil namenjen žrtvam delavskega upora v Clichvu v letu 1037. Komunistični list je mnogo vplival na francoske komuniste, da so prostovoljno prispevali za te žrtve. Zbranih je bilo 2S2.000 frankov, a le majhen del te vsote je uprava lista razdelila mei delavce v Clichjai. Volitve v Argentini Buenos A (res. 2. marca. s. Včeraj so bile v vrej Argentini razen v pokrajini San Louis parlamentarne volitve. Izvoljena je bila polovica članov poslanske zbornice. Rezultati volitev še niso znani. 02 Stran 3 »SLOVENSKI N ARO D«, ponedeljek, 2, marca 1942—XX. Visok nemški gost V soboto zjutraj j« prispel v LjaMj okrožni vodja dr. Rainer v Ljubljani Ud Ljubljana. 2 marca V .»boto zjutraj je prispel v Ljubljano celovški okrožni vodja dr. Friderik Rainer, da vrne obisk Visokemu Komisarju. Na meji so uglednega gosta sprejeli vice- prefekt com. B i s i a. načelmk kab:ne*a, kot zastopnik Visokega komisarja polkovnik Carravetta kot zastopnik povelinika Grenadirske diviaije, kvestot com. Messa-na. poveljnik skup ne kararr.nerjev major Lombardi in podpolkovnik Bramo z vojaškega urada Visokega Komisarjata. Prisoten je bil tudi nemsTc: gpneralni konzul iz Ljubljane dr. Brosch. Okrožni vodja in državni namestnik je prispel na me*o ob 10.30. V njegovem spremstvu so MS general Rosen er. poslaniški svetnik von Kamphovener in skupina višjih zastopnikov celovških okrajnih oblasti. Ob prihodu % corr.m. B;-ia snnročil visokemu gostu pozdrav Visokega Komisarja in mu je pred-tavil visoke osebnosti Ob 10.45 se je okrožni vodia pripeljal pred glavno palačo kjer je bila razvrScpna četa gre-ncd:r:ev z godbo, ki mu je izkazala čp.?': Tam so ga pričakovali V:«oki Komisar F.kscelenca Emilio Graziol:. Zveznik tajnik dr. Orlando Orlandin;. Divizijski general Cadej Oriando. poveljnik Grenadirske divizije, ki je zastopal p-^vellnika armi'«:ke-ga zbora podprefekt Dav-d general Lu-brano, predsednik komisije za ureditev me'e kar-*b;nfer*k- m-^or Pe^gtii m ?e reka*eri druel visoki funkcionarji Visokega Komnr';^8. Ko -e bil vojaški obred opravljen in je dr Rainer nregiedal č-»*tno eVto. ie v spremstvu Ek«c. Graziolija In drugih zastopnikov oblasti. krenH v sedež Visokega Komisarijata. kjer ie bil dolg «^s*anek. na ka4erem so proučili npkatere probleme, ki se fič?;o r^-o-'eneffa ozemlla. Ob 13 30 je Vi«ok; Korn'sar priredil obed. na kv^rega ^e pr'*el tud; oovel1^;V arm;;-k^ga zbore Eksc Mario Robottl Ob koncu obeda |i Visok' Komisar tovarisko pozcir--"! okrožnega vodi«, poudaril tvmol-no sodelovanje med ner-»*k:mi !n ItalMan-skim: oblastmi pri pffMStVtftfll in reševanju raznih u pfiiHinl ki «*» tičejo obeh sosednih teritorijev Omeni! ?e bratsko pri- i :a*elis*-vo. ki veže oba naroda, ki sta pod vodstvom svojih dveh velikih voditeljev na pohodu nasproti gotovi in popolni zmagi. Napil je Fuhrerju. narodno socialistični Nemčiji In slavnim nemškim oboroženim silam ter izrazil še enkrat svoj topli pozdrav okrožnemu vodji in zeljo, da bi u-Tiešro dovršil svojo visoko nalogo. Dr. Rainer se je v svojem odgovoru zahvalil za prisrčni sprejem Poudaril je. da je našo' v LJubljani ozračje popolnega tovarištva, kar se tiče odnosajev med italijanskimi m nemškimi oblastvi. Zaključil je z napitnico Kralju in Imperatorju, Duceju in fašistični Italiji. Opoldne je okrožni vodja v spremstvu Visokega Komisarja krenil v Fašistični dom. kjer so ga sprejeli Zvezni tajnik dr. Orlandini in prvaki ljubljanske fašistične organizacije. Zvezni tajnik mu je izrazil dobrodošlico, nato si je okrožni vodja ogledal sedež Stranke in se zanimal za organizacijo. Od tam se ie odpeljal na sedež GILU kjer ga je sprejel Zvezni podpovelj-n:k prof. Cassani, ki je predstavil uglednemu go^tu vod'telje ljubljanske organizacije GILL Okrožni vodja si ie ogledal urade in telovadn co. k^er je prisostvoval ne-katerm vajam Ballile. Posebno se je zanimal za mladinsko organizacijo In le izraz 1 profesorju Cas«ani4u in njegovim so-trudnikom v«e «voje zadovoljstvo. V spremstvu Visokega Komisaria. Zvez-neca tajnika in naivišlih zastopnkov oblasti se je dr Rainer nato odpeljal na sedež Dopclavora, kjer so ga pričakovali centralni inspektor Pešci in pokrajinski tain:k Liberati Tu si je ogledal prostore, kinematografsko dvorano in sedež DoDola-vora Oboroženih SiL V neki dvorani je ^krožni vodia prisostvoval predvajanju drkumentaričnega filma »Lure«. ki so ga predvajali s prenosnim aparatom, kakršnih se DoDolavoro poslužuje. Ko 1e zapusti] sedež Doool^vora. ie dr Rainer izrazil svoje popolno zadovoljstvo s-nričo \:cnešnega de^vanla organ;zan'ie. Vm'1 se -pet v vladno palačo in Mtal nekai časa v n*e1 Nato se ie noslovil od Vis©V«fc£a Kom-«?»rla fn prisotnih za^tnn^'kov oblasti, z izrazi popolnega tov^riS*va. Prvi pomladni mesec se je začel Ne smemo pozabiti, da je marec tod! zadnji zimski mesec Ljubljana 1 marca, štejemo Že tedne in dneve do pomladi ki jo let** posebno nestrpno pričakujemo. Zima traja že peti mesec kajti zače*e se je ofc koncu ofctofrm. Ljudje gledajo 9 akrbx> na raicle zalojje kuriv«, ki s«e krčijo od dne do dne. kljub vsemu varčevanm. NJ a vadili smo se prenehati hud mraz m v bo ha h nismo kurtfi n^ti januarja zdaj pa vendarle čeprav nas ne zebe več. težko čakamo na pomladno sonc«. Zato de4amo s tem večjim veseljem b^an-co februar;«., čeprav je najkrarši mesec v letu, se je vendar zdel mnop^m nenavadno dolg. Tri tedne meseca februar m je bilo še sorazmerno mrzlo zadnji *edcn p« je bila temperatura nad februarskim povprečjem-Matij« je mahnr! po snegu in ledu da ao nam luže začele oud;t^ nonVI^dne iluzije Sneg je precej na t?" o kopnel, toda dovol; pa je *e ostalo. <4a bo prinodnie tedne najbrž celo do koledarske pomladi, »gnojil« rtaše ccs*e, Kljub temu se lahko že začnemo posIavl)ata od zime. Mireč je že prvi pomladni mesec. Včasih je aricer mrzlo *e ve« mesec in sneg leži do aprila, a ?imc marca *e več ne bojimo. Torei ie tri tedne do pomlaoH . . Pogosto so naši merčani zaceli že februarja ret;ki — vsak ▼eč kaj povedati in priporočati. To pa ven dar ni takšna nesreča, kakor se nekaterim zdi. saj je prav. d« budimo l;ubcz«-n do dc la do zemlje, ter d« pospešujemo vsak po svojih močeh, čeprav ne strokmnja^ko. ob delovanje zemlje. Dokler pa no moremo delati z lopatami, je prav da delamo v?«j s peresom. Na£i zelenjadarji se se spomladi vedno kosali, kdo bo pridelaj prvi in pripel ral na trg berivko in druge vrste po vrt nme. Izkušeni zelenjadarji. ki jim je v«e eno. kaj pišejo o njihovem delu tudi naj- V snežnem metežu Ko ao po cel on oč nem atrošnem snežne n met?*u vsi zvedeli, da si je na teraai leteči akademik Reinhort obrti brado, so mu bolniki vseh oddelkov osebno aH po strežnicah in strežnikih sporočil pozdrave. Številka 217. z rakom na debelem *re-vesu, umlra;oči slušatelj visoke ^ole lepih umetnosti, ki so mu v olajganje zadnjih trenutkov vsako uro vbrizgali trtodd*">*r» morfij, mu je poslal podobico nagega di-akoboia, narisano s tlntnim svinčnikom. Bolnikom je bilo znano tudi. da je bn sam zdravnik, kirurg Br*e vanju zemlje in da štejejo dneve do pomladi. Ne smemo povabiti da ie rmrec *e zad nj; rimski mesec, ne pa prv> pomladni . Vaj brž bo se nekaj tednov ceU mr^lcje kakor je bilo zadnji teden fer«n.ar;j V «wv boto. zadnji februarski dan, ?Tn', rss že lah ko misiji na pomlad Po do'ch tem h se je zopet pokiiz4]o sonce. ICIjub temu d-a ^ je ziasn^r je o*tdlo prijetno feofdo. Sonce je prelo tako da sr. se naro zdi le zlnukc suknje že pretežke Zato )f pa tud- frvtbifo na ceste §te\-ilne mecene. kl»ub bro-zs4 in blatu. Preveč pa ie bilo pričakovati, da Ho vrt me osta1o tako prijetn^^ ^e vsaj cn drn. Vteraj je bilo ves dan obiačno in zač~J j? pihati hladen veter od jup bil naložil pree l*»tl sam. 5e zaspal. Zbudile ga je strasno, peklensko *vtt£%_ 1 nje in bobnenje žvižgalo Je, tulilo in bob- ic prvi pomladni praznik, čeprav se pomlad po koledarju načne tole 21. mam. kajti tedaj je ž« veoknat prijetno topio m vrtnarji postavijo naprodaj že mnogo cvetja. Skoda te. d« pri na* rudi marca zelo redko vidimo sonce Vremenoeiovci ao ugotovili.'da je marca pogosto oblačno sa; je ta mesec mod prvimi po oblačnosti. Januarja je v Ljubljani povprečno 67*'» neba pokritega z oblaki. okt<>bra 68. februarja 64 in marca 63*'». Najbolj oblačen mesec je december (80 %), najlepše vreme pa imamo navadno julija in avgusta ko je povprečno zakritega po 46 T neba. Vendar pa marca v primeri z večino drugih mesecev ni mno- go padavin; povprečno ima mesec 102 mm padavin manj jih imat* m me januar (76) in februar (79). Te številke smo navedli zato. da bi na podlagi njih laže oklepali, kakšno vreme nas čaka v tem mesecu iti »'i se bo sima kmalu povsem poslovila. Pričakovati moramo torej 6e na j mani en mne' dan Hladnih dni. ko je minimalna temperatura izpod ničle, je marca pen prečno 11 m že iz tega Lahko sklepamo, da nas bo še nekajkrat ob jutrih zeblo. Pričakovati pa moramo tudi. da bo se večkrat snežilo in vsaj nekajkrat deževalo. NEDELJSKI SPORT Jnventns Je ustavil zmagoslavno pot Rome V tabel* divizije A se vrstni red prve Šestorice nI spre* menil, v tabeli divizije B pa je po zaslugi Padove prevzeta vodstvo Vicenza Ljvoljana, 2. marca Ko smo v soboto objavili spored XVIII. kola italijanskega nogometnega, prvenstva, smo zapisali, da bodo bržkone rezultati včerajšnje tedelje zlasti kasneje za obe diviziji odločilnega pomena. Poročila o poteku tekem to napoved v polni meri potrjujejo. V divi siji A je nedvomno najpomembnejši rezultat poraz vodeče Rome. Juven-tus je na svojem Igrišču v Torinu zmagal Z neoporečnim resultatom. Premoč domačinov je bila očitna ze takoj v začetku, svoj pritisk pa so skozi vso tekmo stopnjevali. Vsi njihovi napadi so bili izredno nevarni, tako da je bila Romina obramba vseskozi temeljito zaposlena. Nezgodo Rome sta izkoristila Venezia in Torino kolikor je bilo mogoče. Oba sta na tujem igrišču odnesla po dve točki. Tezavnejse delo je Imel Torino v Milanu, kjer se je Ambrosiana dolgo upirala, pred-no je priznala nadmoć gostov. Ambrosiana Je celo začela z najlepšimi upi in je nekaj minut prevladovala. Prišla je celo v voi-stvo. kasneje pa se Jr vedno bolj uveljavljal tudi Torino, ki je končno zapušča Igrišče a tesno zmago. Venezia je utegnila v Modenl zabiti samo en gol. Padel je že v 7. minuti. Toda bilo Je dovolj za dve točki, poročila pa pravijo, da bi mogla Venezia s koristnejšim napadom razliko Se znatno povečati. Prevladovala je skozi vso tekmo. Genova je tokrat Imela za nasprotn'ka Florentino. V prvem polčasu je bila igra odprta in na obe strani enakovredna. V vodstvo je prišla Genova z enim zgoditkom. V drugem polčasu pa so Genovežani ves čas prevladovali in prispevali h končnemu rezuHatu še tri gole. Nadmoć domačinov ka2e tudi razmerje kotov: 6:2 za Genovo Lazlo Je sprejel doma v gost^ Ugurio. Zmagal je veliko lažje kot se je pričakovalo. Bil je ves čas v premoči. Razmerje kotov 11-4 za Lazio. Z veliko srečo je včeraj Livorno odpravil Triei-tino. Triestinei so podarili Livornu obe točki po zaslugi svojih izredno slabih napadalcev. Trlestina Je imela veliko možnosti ne samo da bi izenačila prednost Livoma. temveč da bi lahko tudi zmagala. Toda napadalna trojica je zapravila celo stood.stolne priložnosti. Razmerje kotov 2:2. Napoli j« sprejel Atalanto. Začel je fl veliko odločnostio. ki mu je Kmalu prinesla dva uspeha po Bu.^saniju. V drugem polčasu je sicer nekoliko popustil, vendar ]e do konca povišal svojo prednost še za en gol. tako da je Atalanta doživela občuten poraz. Končno 1e v Br-.lognl Milano klonil domači Bolognl. ki si jr z včerajšnjo zmago pomagala iz 11. mesta na 7. Zmaga Bolo-jrne je bila odločena *e v prvih minutah, ko so BJenl napadalci zabili dva gola zapovrstjo. Končni rezultat pa J? tako za Bologno kot za Milano odlecila cnajstme-•rr.\ ka na o'oeh straneh. Razmerje kotov 5:2 za Bologrio. Podrobni rezultati tekem so naslednji: Rmna: Lazio—Llguria i:0 (1:0). MMano; Torino—Ambrosiana 3:2 (2:1), Livorno: Livorno—Tri<-j*tina 1:0 (i:Q), Močena: Ventzia—- Modrna 1:0 (1:0). NapoS: Napoli—Atalanta 3:0 (2:0). Bologna: Bologna—Milano 3:1 (3:0), Torino: Juventus-Roma 2:0 (1:0). Genova: Genova—»Fiorentina 4:0 (1:0). Stanje v tabeli se glec*e vratnega reda prve šestorice ni spremenilo. Val ostali klubi razen zadnjih uveh Napolija in Mo-dene pa so menjali svoja mesta, in sieer Bologna in Livorno navzgor, vsi ostali pa za eno ali več mest navzdol. Vrstni red 1e tale: Roma <2S:12> 25 točk. Venezia "(23:13). Torino i 20 20) 24. Genova (29:19). Juven*\is (30-26- 20. Lazio (33:C5> 19. Bo-lo^na '30 31). Atalanta (26:24) Ambrosiana (23 24). Liguria (28:33) 17. Triesti-(17-21). Livorno (23:34) 16, Florcntina (26 35) 15. Milano «31-29). Nt: poli (17:27) 14 in Modena (12:36» 11 tečk. V diviziji B pa je včerajšnje prvo povratno kolo spremenilo tabelo že v samem rudatvn. Vicenza. ki je v četrtek lemlzi-rala z Brescio 1:1 (0:0). je z zmago nad Piso ob istočasnem neodločnem rezultatu Barija proti Padovi prevzela ponovno vodstvo. Vicenza to tem bolj zasluži, saj je edino moštvo, ki doslej se ni bilo poraženo. Uspeh Padove v Bariju je drug zelo važen dogodek. Padovanci. ki se zaenkrat kljub vsem zapovrstnim uspehom ne morejo pretiti višje od 3. mesta, so v odlični formi ln obetajo, da se ne bodo pustili odriniti od možnosti vstona v divizijo A kar z lahkoto. Presenetljiv uspeh Je dosegla včeraj Pro Patria, ki je v Alessan-driji premagala močno Alessandrio. vse ostale tekme pa so se končale po pričakovanju. Rezultati so naslednji: v Alessandriji: Pro Patria—Alessandria 1:0, v SavonI: Savona—Pescara 2:2, v Bariju: Bari—Padova 0:0, v Pratu: Prato —Regglana 2:1, v Vlcenzi: Vicenza—Plsa 2:0, v rdlnu: Udfnese—Fanfulla 2:0. v Fiumi: Fltimana—Bresela 1:0, v Lurcl: Slena—Lncehese 1:0 ln v Novarl: Nova rs —Spezla 1:0. Stanje v tabeli: Vicenza (30:6). Bari (26:15) 27. Padova (30:11) 25 Novara (2713). Alessandria (26:19 ) 23. Bresela (32:18) 22. Pescara 21. Fanfulla, Udinese 19. Spezla. Slena. Savona 17. Plsa 14, Flumana 13. Pro Patria. Prato 12. Reggla-na 10, Lucchese 5. Prireditve na Hrvatskem S startom Ln ciljem na igrišču Ha\ka v Zagrebu so prejšnjo nedeljo t«kmovaii nr-vatski smučarji za prvenstvo veUke Z'Jpe Prigorje v teku na 15 km. Proga je ulla bolj ravninskega značaja in je vodila v bližnji okolici Maksimira. Za prvenstvo t>e- niorjev Je bilo prijavljenih 27 tekmovalcev, nastopilo pa jih 22 Zmagal je StJ3Dan SimuniČ (Groslavije) s povprečnim ča^om 1:2:53.0 Drugi je bil Surbek (Grafičar) 1:3:12.0 in tretji Knežic (Oroslavlje) Na cilj je prispelo skupno 18 tekmoval ;ev. M .-št veno prvenstveno župe je pripadlo rOroalavlju« s časom 5:30:55 0. drugi je >Graflčar« 5:45:04.8. V tekmovanju Jum-orjev je bito prijavljenih 19, nastopilo 'ih je 10, na cilj pa jih je prišlo 9. Junio™-");« proga je merila 7 km. Zmagal je B^fck (Oroslavlje) v času 31:33. drugi Je oil Butina (Oroslavlje) 36:05.0 in tretji Vux-manic (Slalom) 38:24. Seniorski zrn it >- valci 90 pre;eli neobičajno velik pokal. Ker odpotuje Gradjanaki na svojo -vtr nejo v ftvico aele 4 marca in ae je včerajšnjo nedeljo nadaljevalo UgaSko nog^ metno prvenstvo, je bilo sklenjeno, da se odigra nedovršena prvenstvena tvkma med Gradjanskim in Concordio, ki je bila že večkrat odložena. Znana teniška igralca Dragutin MitlC »n Josip Pallada sta odpotovala na daTSo tui -nejo. Nastopala bosta v Danski in Šved ,ki Uradni prvak v hokeju na ledu je pojtai ZKD. Prejšnjo nedeljo je premagal >Z:i-grebc 8:3 Okoli njegovega prvenstva doseženega na prvenstvenem turnirju se je dalje časa vrtel spor glede praoilnosti verifikacije nemškega reprezentativnega igralca Csongeija. Sedaj 90 ugotovili, da jC bil Csongei pravilno verificiran in ZKD-ju je bilo priznano prvenstvo. Najboljši danski športniki V danskem sportu prirejajo vaako leto glasovanje, da športniki sami določijo kdo je najboljši med nj-mi. Lani so prisodili prvenstvo lahkoaUetu Holstu Sorensenu, ki je znan pod imenom >danski Harbig«. N.els Holst Sorensen je zboljšai danski rekord v teku na 400 m na 48.6. Drugo mesto je bilo prisojeno članu norveškega nogometnega moštva levokrilcu Hilmerju Štoalgaardu in s cer pred znano plavačico Kirst«n Busch-Sorensenovo. Prvenstvo tnble-tenistov na Madžarskem TabletenJikega državnega prvenstva v Budimpešti se je udeležilo 12 najbolj jih tekmovalcev. Med njimi so bili tudi tri,o člani kluba ATC iz Subotice: Harangoro I, Harangozo II in Koncz. Odlično se Je uveljavil Harangozo I, ki je premagal vse svo^ je nasprotnike in postal madžarski pi-'ak Prepoved izhoda U mesta LJubljane Ljubljana, 2, marca. Tiskovni urad Visokega komisarijata . sporoča, da Je bila uporaba določb uredbe z dne 6. februarja ti 17. k) se nanaša na potne dovolilnice za ljubljansko občino, j preložena na kasnejši rok. k) bo še določen. za 1. 1942 Podrobno so se tekmovalci razvrstili takole: 1. Harangozo I, 2. Sido (WMTK), 3 Sno« (WMTK). 4 ln 5 Tili (DSC) in Harangozo II, 6. Farkas (DIMAVAG), 7. Ro*sa (DSC), 8 in 9. Schrett (DSC) ln dr. Simon. 10. Kvncz, 11 Lajitos (VVMTK) in U. Csender (DSC). Šesta ranjen Dunajski nacionalni branilec Karel Šesta, Član kluba »Austra«, si je na prvenstveni tekmi proti A umiri poškodoval nogo v členku. Zdravnik je izjavil, da se bo moral zdraviti več telnov. Šesta torej ne bo mogel nastopit: na državni tekmi Nemci ia-Mad£arska. ki bo 15. marca v Budimpešti. (S e /ca: ttt ca KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 2. marca: Simpliclj. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Neopravičena ura. Kino Sloga: Dva tovariša. Kino t'nlon: Rigoletto. DEŽURNE LEKARNE: Dane*: Dr. Kmet. Tvrševa cista 53. Trn-koezv ded . Mestni trg 4, Ustar, Selen-burgova ulica 7. Naš** «*i^"!!5če DRAMA Ponedeljek 2. marca: zaprto. OPEKA Ponedeljek 2. marca: zaprto. Torek. 3 marca, ob 17 30 url: Človek, ki Je videl smrt. Red Torek. Iz S^^^f?^e ^t^e?«*"* — Letošnje Šolske počitnice na Spod. Štajerskem, šolske oblasti so odredile, da bodo letošnje velikonočne počitnice na Spod. Štajerskem od četrtka 2. aprila do četrtka 9. aprila, binkostne od sobote 23. maja do torka 26. maja. velike počitnice pa od torka 4 Julija do petka 28. avgusta. Jesenske in božične Dočitnlce bodo določene pozneje. — 52 let lokalne železnice Radgona— Ljutomer. Premoženje lokalne železnice Radgona—Ljutomer se je dvignilo do 31 decembra lani na 162.718 mark. Najpozneje 1. aprila bo premoženje razdeljeno med delničarje, potem pa preneha obstojati ta družba, stara 52 let. — Veliko zanimanje za tečaje nemftčlne tudi ▼ ptujskem okrožju. Tudi med prebivalstvom ptujskega okrožja vlada veliko zanimanje za tečaj nemščine. Doslej je bilo prirejenih 462 tečajev, kJ so imelJ 21.122 obiskovalcev. Od Junija do septembra lani je bilo prirejenih samo 158 tečajev s fi998 obiskovalci. — Nesreče. 161etnl Johann Hugo v Pr> brežju pri Mariboru je hotel pri razkladanju sodov pokazati svojo moč. Sam je valil velik sod v klet. Na stopnicah je pa omagal ln sod ga je pritisnil ob zid, da Je zadobil nevarno rano na glavi. V neki mariborski tovarni je padel delavcu Matiju LeSniku na nogo težak kos železa, ln mu Jo zmečkal. Oba so prepeljali v bolnico. V celjsko bolnico so pa prepeljali delavca Josipa Oroaa z zlomljeno noeo ln težko poškodovano glavo, dalje uslužbenca mestnega gradbenega urada Ivana Čudna, ki ima poškodovano hrbtenico in Otona Goloba, ki ima zlomljeno nogo. — Se 189.906 mark za zimsko pomoč- V nedeljo 8. februarja so na Spod Štajerskem zopet zbirali prostovoljne prispevke za zimsko pomoč. Zbirka je vrgla 139.996.30 mark. Od tega odpade na Ma- ribor-mesto 29.787.44 mark, na Maribor-okolico 29 325.11. na Brežice 11.72037. na Trbovlje 9 132.20. na Ptuj 21.540 05. na Celje 31.572.19 ln na Ljutomer 6.918.94 mark. — Dunajski »Sangcrknabcn« na Spo*i. Štajerskem. Poročali smo že, da nastort znani duna_Fki pevski zbor »Sangerknv ben« na korcertu v Mariboru. >Marbuiger Zeltung« pa poroča, da nastopijo dunajski pevci tudi* v Celju, Ptuju in Trbovljah. V Trbovljah so nastopili včeraj, v Cel/u b^ koncert daies, v Ptuju jutri, v Mariborj pa pojutrišnjem. V Mariboru in Celju hO bile vse vstopnice razprodane že v pred-prodaji. Zbor šteje 20 pevcev in ustanjv-ljen je bil v 14. stoletju. Leta 1918. Je razpusčcn. leta 1923 pa znova obnovi en. Mlade dunajske pevce vodi prof. Gross-mann. . nelo. Megleni, snežni oblaki so se kup'čiU naokrog, valili so se po nebu in zagrmjeti vse Drobne. Fuhe snežmke ao hipoma taks* pile akademiku Reinhortu oči, kakor da iiu jih je zastrla predsmrtna megla. Da oi iie premaknil bclnik udov je stisnil zobe pod brado, toplo od Sila, ki si je bil z n.v.m ovil vrat Ve\cr mu ga je iztrgal, toda akademik ga ;e znova ujel z zobmi in g-, drža! na vso mDč, da so ga k^.r čeljusti bo_ Mil Potem n; n;^-esar več videl. Nekakšna keprena neiazTočnJi barv je zagrnila njegovo posteljo, ki se je stresla in zaškripala, krker da jr? nekaj počilo v nji. S hlad. nlm Setestom s»> se valile brezoblične Mase po kar.imt.h tleh. Vse nackrog je o!k» čini>, fan:ES-.čri, netopirji so legali ned njim, vrne? pa predmeti razbhnjenih, mo-gfenfn ob' k Z zamolklim, mehkim udai-cem je padlo n^ca' na bolnikovo vzglnvje, nekaj ga je ud rilo po glavi, toda boln.k Stvvilka 101 od f.^nil z nobenim udom Letal je nepremično, držeč krčevito v zoieh vihrajoči Ib3 Ob?n™m je veter privzdign'1 tisto, kar je bilo bolnika udarile po glavn in s čudnim fičanjem mu je vrgel« to na glavo. Bila je knjižica Veter je bil iztrgal nekaj listov iz ne. Botajoč od m rasa ot^pi bolnikov obraz Je papir zasumel in izglrl v temo. — Stojalo? — je pomislil akademik toda v naslednjem trenutku se je stoja o a vso telo zavalilo nanj uo veter je iztrgal la njega polovico krzna ter ga potegni! za seboj v neznano, zasneženo pro»tran«t^f Mraz e puhnil pod odejo Premikajoč ©ra_ vidno samo prste, je akademik prijel la kosmato dlako krzna, toda leta se je napela, stojalo ae je postavilo na eno nDgo in neprestano, z vedno večjo silo Je udarjalo bolnika po trebuhu. Rezko svisteč so se podili snežni oblaki pod samim strupom verande. Kar je zagledal akademik pred seboj ograjo terase, ki Je pa tak>j zopet izginila in znova je vse zaplesalo ln zažvižgalo v vrtincu. Ne da bi izpustil 6 J lz stisnjenih zob, ne da bi premaknil le eno vretence svoje bolne hrbtenice, je bolnik vlekel v nemem boju krzno za dla*o. Enkrat se mu je izmuznilo is rok. K sreči ga je ujel in vlekel z bolestno skrčenimi prsti počasi k sebi. Pri tem je nastavil *o_ i.iolec udarcem stojala. Snežinke »o mu pokrile nos in oci, stojalo je padlo in potegnilo zvonec izpod ool-nikove rame. Postelja se je drugič strašno stresla. Akademik je začutil bolečino v hrbtenici, toda takoj je odrevenel. Pot**n je p-čas: položil levo roko na desno strm. Obenem je iztegnil desno nogo ln a trudom okrenil glavo na desno lice. — Zdajle bom pr — je pomislil v zadnjem hipu. Nepi: akovani piS je večkrat stresel Posteljo in počasi je jel privzdigovati njegov desni bok. Pritiskal je mraz. snežni metež je bil vedno hujgl in bolnik StevilKa 101 je čutil, kako se njegova postelja prevrača Ln vedno bolj dviga, vendar pa ui ganil s nobenim udom. Ta čas je postelja obstala poševno, akademik se je zavalil na tla. veter je zažvižgal okrog njega, toda akademik tudi potem ni ganil z noben.ru udom. Raz strehe Je zgrmelo nekaj opek, veter *• žvižgal io tulil, postelja se je gu-gala v zraku. Bolnik jv stiskal s prsti njen desni bok, da bi jo obdržal v ravnotežju, ln glej, postelja se je počasi vrnila na svoj« meato Ves obut z mrzlim potom je Raln-hort težko sopel skozi noe. Snežni metež je besnel. Akademik Re4n_ hort je opazil v razdalji dobrega poldrugega metra od sebe kljuko vrat ln sk'enil je potegniti posteljo k vratom. Priv*di, plegoči brez začetka in konca, ao se vrt«U nad vzgiavjem, mimo so se podile čr čudnih me^lovin, mraz je pritiskal velno bolj, — dihalo se je vedno težje, ko je za čel bolnik Številka 101, akademik Reicu hort, previdno odvijati gal % vratu. Premikal je samo prste v okornih rokavicah, vsak njegov gib je bil preračunan in oprezen, kakor da bi vsako noč preživljal podoben snežni metež ln bi imel že bogate izkušnje, kako je treba ravnati v takih primerih. Sal bil zelo dolg, akads mik ga je potegnil pod krzno ln zave'-al v pentljo, potem ga je P* potegnil izpod krzna in vrgel proti vratom. Veter je takoj prestregel šal v zraku in malo je manjkalo, da mu ga ni iztrgal iz rok. Sneg era je bičal po obrazu in mu silil pod odi jo. Stisnjenih zob, nepremično ležeč je akadv mik v napeti pozornosti znova zalufaJ pentljo proti vratom. Sneg mu Je primr»-val k skuštrani bradi, akademik ni zadel, veter je zgrabil sal ln ga smešno zavthtei po zraku. Cisto mirno, toda napenjajoč vse mišice je potegnil bolnik pentljo zopet k sebi ln malo počakal, da bi veter ponauaL Izkoriščajoč trenutek miru je bolnik počasi ln previdno zvil, Sal v heviei ln ga vrgel liki Improviziran laso. Pentlja se je zasukala in obvlsela na kljuki. Akademik le pri držal sapo ln hotel potegniti za dr uri konec. Kar je veter strgal pentljo s kljuke Ste*. 50 >5LO?f N Sil M ************** X marca 1942—XX. Stran 3 LJUBLJANSKI ' KINEMATOGRAFI Delo hlglmrtug« Ljubljana, 2. marca Med glavnimi nalogami zaravstvene za-Ščite prebivalstva je nadzorstvo nad pitno vodo in živili. L:udsko zdravje je zelo pogoto ogroženo po slabi pitni vod:, ki vsebujejo zelo ne-varne bolezenske klice; nadzorsivo nad pitno vodo je potrebno tud: v dobi vodovodov. Značilno je. da se splošne zdravstvene razmere izboljšujejo vzporedno z boljšo preskrbo prebivalstva z zdravo vodo. Epidemije nalezljivih bolezni so dandanes zelo redke. Asanacije naselij so neločljivo zvezane s preskrbo z dobro pitno vodo in zdravstvenim nadzorstvom nad vsemi vrstami pitne vode. Kako je urejeno nadzorstvo nad Pitno vodo Zdravstveno nadzorstvo nad pitno vodo je poverjeno pri nas h.g;enskerau (I.) od- de..-:u Higienskega zavoda v Ljubljani Ta oddelek sodeluje pri tem delu s kemijskim oddelkom, ki analizira vzorce vode in ž;v.l Higensk: oddelek ima vedno mnogo dela, saj je treba nadzirati pitno vodo po vsej Ljubljanski pokrajini. Upoštevati pa moramo, da higienski oddelek opravlja rudi druge pomembne naloge, saj mu je poverjeno 5e zdravstveno nadzorstvo nad živili Kataster vodovodov v Ljubljanski pokrajini Lani je h:g:en.-ki oddelek tudi sestavil kataster vodovodov v Ljubljanski pokrajini Tako ima zdaj urejeno kartoteko javnih vjov pitne vode. kar je glavni pogoj uspešnega ter popoinega nadzorstva nad pitno vodo. Ka'a^'er obsega vse važne podatke o vodovodih in vse analize, kemijske in bakteriološke, od L 1931. do lan:, torej za 10 let, V evidenci je bilo 60 vodovodov. Razumljivo je, da zahteva mnogo večje delo sestava katas*ra vseh drugih vodnih virov. Kot podlaga za sestavo tega katastra so jim služili pregledi pitne vođe ?an*. V ka»aster je \*nešeno: 40 vo 33 studencev. 8 kapnic in 4 potoki. Razumljivo je, da bo treba *e mnogo dela. preden bo kataster povse n izpopolnjen. To bo mogoče le s smotrnimi krajevnimi prebledi pitne vode po posameznih okrajih. Vsestranskemu opisu vsake naprave bodo pridružili vse dosedanje analize vode od začetka preiskovanja vode po K'senskem zavodu v naših krajih, in sicer od L 1923 Omeniti je treba tudi. da je bila lani izdelana stenska karta javnih vodovodov v pokrajini. Zdaj še zbirajo gradivo /a podobno karto drugih javnih vodnih virov. Najboljša voda v ljubljanski okolici Rezultati preiskav vode lani so pokazali, da so bih najboljši vzorci iz ljubljanske okolice. Vendar s tem Še ni rečeno, da ima ljubljanska okolica najboljšo vodo. Rezultati preiskave vode so odvisni od vzorcev saj so vzorci odvisni od slučajne izbire. Natančna ugotovitev kakovosti pitne vode v posameznih krajih je mogoča le po smotrnih krajevnih preiskavah vse vode, kar imajo v načrtu Izmed lani preiskan h vzorcev vode jih je bilo 1MT9J dobrih. 72.61* • pa slabih ali sumljivih. Iz ljubljanske okolice je bilo skoraj 37*7r dobr.h vzorcev vode. medtem ko jih je bilo iz čmorr.eljskega okraja samo Ur¥a Po vrstnem redu glede na kakovost vode preiskanih vzorcev sledi za ljubljanskim okolisk m okrajem logaški, za njim novomeški, na četrtem ljubljanski mestni, na petem kočevski in na zadntem Čroo-meliskL Največ vzorcev je poslalo mestno poglavarstvo v Ljubljani (176 ore •kanih), med okrajnimi načelstvi pa novomeško (83). SInbo so pošiljali vzorce iz logaškega, črnomelisketra in kočevskega okraja. Higienski oddelek se je odločno zavzemal, da bi mu podrejeni uradniki redno pošiljali vzorce vode v preiskavo. Izdelava higienskega katastra Higienski oddelek je tudi organiziral zbiranje podatkov o odtočnih napravah v Ljubljanski pokrajini. Te podatke bodo potreboval: za izdelavo higenskega katastra naših krajev. S sestavo higienskega katastra bo pa seveda mnogo dela. k: ne bo moglo biti tako kmalu končano. Kataster jim bo služil za nadzorstvo nad odpadnimi vodami. To nadzorstvo bo mnogo koristilo tudi našemu ribištvu. Večkrat smo že opozarjali na veliko škodo, ki jo trpi naše rib.stvo, ker okužujejo reke industrijske odplakovalne vode. Zdravstveno nadzorstvo nad živili Zdravstveno nadzorstvo nad živili je potrebno vedno, zlasti še med vojno. To nadzorstvo spada v področje higienskega oddelka. Oddelek mora skrbeti za organiza- cijo nadzorstva in da redno pošiljajo v preiskavo vzorce živiL Higienski oddelek mora od časa do časa posredovati pri okrajnih načelstvih, da pošiljajo redno vzorce živil v preiskavo. Vsega upoštevanja je vreden predlog, ki ga je sprožil lani higienski oddelek, naj bi mu dodelili zdravstven« pomočnike, ki bi na terenu izvajali zakon o nadzorstvu nad živili. Brez zdravstvenih pomočnikov, zaposlenih dovolj na deželi, ni mogoče učinkovito nadzorstvo nad živili. V izpopolnitev zdravstvenega nadzorstva nad živili je higienski oddelek lani tudi predlagal, naj bi v Novem mestu v zdravstvenem domu ustanovili pregledovalnico mleka. Zdravstveno nadzorstvo nad gobami Zdaj je postalo še posebno aktualno, da je hig.enski oddelek sprejel med svoje naloge tudi zdravstveno nadzorstvo nad gobami, v ta namen je bil začasno pritegnjen k sodelovanju naš znani strokovnjak Ante Beg. Pripravljajo tudi izdajo barvnih tabel gob. Slike gob bodo v propagandne namene razposlal: vsem šolam in občinskim uradom. Uspeh nedvomno ne bo izostal Zanimanje za gobarstvo pri nas vedno bolj narašča, ljudje so pa še vedno premalo poučeni o gobah. Gobe so zelo važno živilo, cesar so se nas; meščani začeli dobro zavedati lani, ko smo imeli tudi stalno razstavo gob na Živilskem trgu Tudi za razstavo gob na velesejmu je bilo lani veliko zanimanje. Doslej gobe niso bile pod stalnim zdravstvenim nadzorstvom nad živili in izpopolnitev higienskega oddelka v tem pogledu je zelo pomembna. Zato si oddelek prizadeva, da bi dosegel stalno namestitev gobarskega strokovnjaka. V nemških mestih posvečajo zdravstvenemu nadzorstvu nad gobami veliko pozornost; vsako večje mesto, ki šteje nad 50.000 prebivalcev, ima posvetovalnico o gobah. Posvetovalnica stalno nadzira prodajo gob. prireja pa tudi razstave in ocen tuje gobe. ki jih ji prinašajo v pregled. Zelo priporočljivo bi bilo. da b: tudi Ljubljana dobila podobno ustanovo. Delno je nalogo takšne ustanove lani že opravljalo mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani. Ustanovitev posvetovalnice za gobarstvo bi najbrž ne naletela na prevelike težave. Raziskovanje atmosferskih razmer Pod delokrog higienskega oddelka spada rudi raziskovanje a+mosferskih razmer v stanovanjskih prostorih. Za to delo pa oddelek še nima dovolj instrumentov Ima le barometer, kompas, toplomer, dalje toplomer za merjenje maksimalne ;n minimalne temperature m polimeter Potrebuje pa še fotometer fluxmeten. kafatermo-meter. fonometer in absolutni h^rome'er Oddelek si prizadeva, da bi se njegovo delo tudi v tem pogledu kmalu čim bolj izpopolnilo. Raziskovanje atmosferskih razmer v stanovanjih ima velik praktičen pomen. Potrebna so pa zanesljiva dognanja, ki so mogoča le, na podlagi točnih merjenj. Ko bo to delo izpopolnjeno, bo higienski oddelek lahko dajal strokovna mnenja v raznih higienskih vprašam jih v zvezi s stanovanjskimi razmerami. Raziskovanje ljudske prehrane Ze prejšnja leta je Higienski zavod opravil pomembno delo pri raziskovanju prehranjevalnih razmer prebivalstva v naših krajih. Lani je higienski oddelek preračunaval podatke, zbrane pri prejšnjih terenskih raziskovanjih v Srna r in u Ln v Rodinah. Izračunavali so porabo beljakovin, masti in ogljikovih v odano v v družinah z različnimi gmotnimi razmerami I na osebo in dan v štirih letnih dobah. Razen tega so preračunali še povprečne vrednosti za kalorije, beljakovine, masti in ogljikove vodane. Opravljeno je bilo I pomembno znanstveno delo. potrebno za j presojo naših splošnih zdravstvenih raz-• mer m za ugotovitev, kaj bi bilo treba j tikreniti. da bi se socialno zdravstvene i razmere izboljšale. Malarija pri nas Pri zdravniku higienskega oddelka je tudi referat za malarijo, česar pri nas marsikdo ne ve Boj proti malariji je potreben rudi pri nas. čeprav so obolenja za to boleznijo redka. Zdi se vsaj. da število bolnikov ne narašča, kakor smemo soditi po prijavah. Lani je bilo higienskemu oddelku prijavljenih samo 29 primerov malarije. Prejšnja leta je bilo mnogo več obolenj za to boleznijot predlanskim 83, leta 1939. 209 in leta 1938. 309. Ugotavljajo, da vzrok tega pojava ni le zmanjšanje malarične endemije, temveč tudi, da so redno sanitetno službo ovirale izredne razmere. Največ primerov obolenj za malarijo je bilo v črnomeljski okoliški občni. Referat je izdelal poročilo o razširjenosti endemične malarije v Ljubljanski pokrajini. Izdelana je bila tudi karta, ki je prikazala ognjišča malarije, nahajališča anofela in doslej opravljene asana-ci e. Razen tega dela :e higienski oddelek opravil lani tttdi mnogo drugega notranjega, zlasti še pri sodelovanju z drugimi oddelki. Omenimo naj še. da ie zdravnik oddelka z direktorjem zavoda večkrat »ode1. <" val pri komisijah za izdajo stavbnih dovolienj kot tvg'enski ekspert. Prav tako *ta ta strokovnjaka dajala strokovna mnenja glede asanacij raznih ne-h:£?ienskih poslopij in o zgraditvah obrtnih delavnic v stanovanj k;h četrtih mesta. Naj omenimo 5e. da higienski oddelek kliub takn ob>:rremu delokn?u za-nnshiie le e-*ea^ zdravrrka. ki ie hkrati *rf oddelka in pomožnega uradnika. DNEVNE VESTI — Prekupčevalce z usnjem, aretrane v Bologni, bo sodilo Izredno sod-šče. Nedavno so v Bologni aretiral. Giovannija Lan-zannija, Ar.stodema Lindija m njegovo ženo. Fioranija Casarolija, Antonija Marche-s-ja in njegovo ženo in Bruna Vaiorijn \a so odtegnih nadzorstvu oblast: približna 40 stotov usnja v vrednosti nad SOG.oni lir« Skušali so usnje prodati skr.vaj po znatna višji cen., kakor je določena z uredbo. Kakor poroča sedaj »II Popolo d'itaiia be Rome. bodo prekupčevalci postavljanj p:ed Izredno sodišče za zaščito države — Tudi v Romi so ukinili cestno razsvetljavo v lun'nih nočeh. V zvezi z orr.*-]it\ijo potrošnje elektrike so sklenile aadN romske oblast ukiniti cestno razsvetljavo v luninih nočeh Kakor znano je izpod bt> da za take ukrep v korist štednje elektrike izšla iz Milana, kjer se £> izvaja. — Mladenič z nenavadnim želodcem. V boiniln co »Kraljica Helena« v Trie;', so sprejeli mladeniča Roberta Palmenjn ki je tožil o hudih želodčnih bolečinah. Pa -mieri je trdil, da je požrl škerje kovance, kamenčke -n kose stekla. V čefnek so s.3 zdravniki operirali na želodctt. Operacija, ki je trajala dve uri. je potekla nepegno. Iz želodca so pobral: štri kose dvoje 8ka-rij. Posamezni kos. so bili do 4 cm velik] in je Čudno, kako so mogl; «-kozi grl tane-'. Rezila škarij. kovance, kamenčke in kose stekla pa v želodcu že nir-*» našli cee1 Domnevajo, da so že t črevesju in bo natančni rad.o5kopični preiskavi po*r/ona &a ena operacija. — Se o prepovedi klanja pras'tev za domač« potrebe. Kakor smo Že v soboto zabeležili, je Kmetijsko ministrstvo odred;lo. in zavihtel šal po zraku, zmagosiavn-j ln ! porogljivo. Retnhort Je zhral vse svoje sile, ' si potrpet iivo ovij Sal znova okrog roke »n čakal Ko Je Izpod čela opazil ograjo ts-rase, kar je pomenilo, da je metež ponehal, »e jo ozrl na vrata, oddaljena od nJega sa_ mo ^ldrugi meter, znova > preračunal vsako svojo kretn^ ln vrgel šal. toda v tistem trenutku Sal sploh ni dosegel vr*\ kajti veter ga je zgrabil in zavihtel po z**a-ku na drugi strani postelje. In tako se je neprestano ponavljalo. Ta čas se je zasvetila v stranskem p >-alopju na dvorišču luč. Na hodniku se je pojavila v svitu električne svetilke zelenkasta senca, potem Je lučka izginila v snežnem metežu, postalo je zopet temno, a tako; se Je luč zopet prikazala sredi d o-rišča, opisujoč med zasneženimi debli dreves čudne loke. Nekdo te obupno blodil ln se boril s sne*, rum metežem. končno je pa la dosegel r- -vo stopnico. In že je prihitel po stopnicah vee zasopli kirurg Brieg. Posvetil je z električno lučjo na mavčno posteljo in op t_ aH, da stoji prt vratih privezana h kljjki a nekakšno črno vrvjo. Držeč vrv z obe.ua rokama • rokavicah Je ležal tu zasut s snegom nepremičen in ves trd bolnik številka 101. — Halo! — je vzkliknil debeluhasti kirurg zaspano Veter je zagluMl n egov *Uc. — Halo! — je kriknil kirurg — Kaj pa jc m vami? Veter je utihnil Razvezan! polovici pla-§£a sta padli doli ln kirurg Je zaslišal: — Prav dobro se počutim, gospod doktor. Tedaj je stopil kirurg korak naprej ta ae naletel v prevrnjeno stojalo. Snežni metež Je znova divjal Dobrodušni, debeluh ia-i kirurg > priracal do poefefje in jo pdftta-nll od vrat Potom Jt» odri' vrata na fea-raso ln težko sopihajoc potefen.l po*f >»j na hodnik Snežni metež je puhnil za njima v poslopje. Bilo je oh treh zjutraj Ob devetih so odpeljali bolnika JteVl . 1 101 v rentgenološko sobo. Držeč se stn ;o predpisov, da ne sme ganiti z nobenim rr.i-nlm udom. je ležal bradati ln k^kor <'>ow suhi akademik Reinhort na mizi. Pod s«:-boj je imel svinčeno ploščo Okrog nje? ; so stali zdravniki v belih plaščih in z rde čimi naočniki na očeh. Luč ;'e ugasnila. V sobi je zavladala It-na tema ln nekaj sekund je brnel ro*»iT-gen. Cez dobro uro. ko so bili posnetki ;■»-tovl. je prihitel kirurg na teraso, kjer je Se vedno ležal v mavčni postelji bolnik fi*e vilka 101 in si z roko gladil dolgo hr*- ' be. V četrtek ,e v Rom: umri dirigent Do-I mizi o Laurin . eden najbolj znanih horn:-! stov in uč.teljev igranja na (a instrument. I Dosegel je častitljivo starost 104 let. Rojen v Mrttelici je po dovršsn.h slad jr.h rr?p. -toval mnogo sveta -kupno s skiatiaieljer.i Verdijem. Kasneje ie delal skupno z Ma-scagnijem in je .-"»ocioval v oikestru. ki je igral na prem.er; skladateljevega Mefi-stcfclesa-. — Razstava risb ln slik t motivi iz albansko rrške vojne. V Viareggiu so v r.ovi slikarski galeriji otvoril- zanimivo razstavo r cb :n slik z motivi ;z albansko j grške vc.jne. Slike raaatavr|ata Danilo Di Prete in Ev^en o Pardini, ki s*a s« oba uđeMiia bojev na sn%erja%o grški mc Oblasiva so ci r sb* in siike. ki sta j h Slikarji izvrš la v odmonh med operacijami, pedrobr-o ogledala in Minister za ljudaka prosveto Pavolini je dal svejo privolitev. — Snsfni plar j- zasul 5 dc'avcev. V četrtek ce je med Cave de! Predil in Rio-fr^ddrp? u'rgi] snežn' plaz, k; je zasul cs- I sto v dok% no 8° metrov. Z mmenom oč'-s'iti sn?R • ceste žtna Oriandi pa ie po pod?fk:h. objavljenih v časop sju. ?k1enala. da n? najdeno dekletce n^hče drua kot njihova Anna. Oče Je takoj odpo*oval v Pi*toio in res Je tam nalel svoio hčerko Kako sta se pozd*-?-vila in kako nsmer^ajo starši ozdravit! hčerkfno »potovalno bo'e^en*. ki jim r-vzroča tolkc skrb' r« porofrlc ne pove. Predstave ob delavnikih ob 16 ln 18.15. ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 14.30, 16.30 in 18.30 KINO MATICA • TELEFON 22-41 Najbolj prtt*Mj«a Igralca AIUI« VaJIi ia Aocedao Nanari * (BJhćoi aaaaSMal kaaaMtji: KINO UNION • TELEFON 22-21 Znameniti ln priljubljeni Charles Laagrhtoa v filmu Potepuh z otoka I KINO SLOOA * TELEfO.N 27-SU taredao Vpp film itgsfggu tm-arBtva bi posftvavaaja Dva tovariša <«nro Ccrvi, Evi Maiii-^aii, Nioo Dan. Umam PerUa — Obnva Srbije napreduje. Obnovitveno delo v Srbiji je postalo posebno živahno zdaj. ko se bliža pomlad in ko je notranja konsolidac ja v glavnem končana. Ministrski predsednik general Nedič je izdal v sporazumu x nemškimi okupacijskimi oblastmi zadnje čase mnogo ukrepov na političnem, soc alnem in gospodarskem polju, m kater;mi bodo ustvarjenj pogoji za obnovo dežele. Policija je biLa reorganizirana in pomnožena z novimi četami. Na gospodarskem polju je treba omeniti načrtno gospodarstvo, nanašajoče se zlasti na poljedelstvo. Storjeni so bili vsi ukrepi, da bo letina letos čim ugodnejša, in da se bo pridelalo čim več. — Danes ponoči bo mrknila luna. Letos bomo imeli tri nepopolne soLnčne in dva popolna lunina mrka. Prvi letošnji lunin mrk bo danes ponoči odnosno jutri v zgodnjih jutranjih urah ob 1.31 do 3.08. Trajal bo eno uro in 37 minut. Lunin mrk se prične ob 23.26, ob 0.30 bo zakrita vsa luna. Najbrž pa luninega mrka ne bomo mogli opazovati, ker ni verjetno, da bi se nebo zjasnilo. Sicer pa tudi ni verjetno, da bi se mnogim zahotelo ponoči vstajati samo zato, da bi videli, kako je mrknila luna. Ljudje se že od nekdaj mnogo bolj zanimajo za solnčni mrk, dočim jih luna ne zanima toliko, izvzemši morda tiste, ki jih rada trka. — Decentralizacija hrvatske oprave. Hrvatsko prosvetno ministrstvo je preneslo na velika županstva mnoge doslej njemu podrejene posle. S tem se je praktično pr čela decentralizacija državne uprave, kakor io določa odredba z dne 24. novembra 1941. — Poslanik dr. Budak pri Hitlerja. Hrvatski poslanik v Berlinu dr. Budak je novinarjem izjavil, da ga je kancelar Hitler zelo prisrčno sprejel v nastopni avdi-jenci. Hitler zelo dobro pozna Hrvate in njihove potrebe. — Revizija premoženja na Hrvatskem. Državni urad za revizijo premoženja je pregledal premoženje veleindustrMca Vladimir j a Arka in njegove žene. Arko je predsednik po n;em ustanovljene industrije špirita in kemičnih izdelkov, ki ima 20 milijonov kun delniške glavnice. — Racioniranje električnega toka v Beogradu bo ukinjeno. Ker se bo kmalu zo- I pet pričel parniški promet po Dunavu, bo j beograjska elektrarna zadostno preskrbljena s premogom, in tako racioniranje električnega toka ne bo več potrebno. V kraikem začne zopet voziti tramvaj v Beogradu, zaenkrat še v omejenem obsegu. Vozil bo samo na progah, ki vežejo periferijo z mestom. — Nesreče. Včeraj so prepeljali v ljub-l;ansko bolnišnico naslednje žrtve značilnih zimsk; nesreč. Na cesti je padel in si zlomil levico 571etni Janez Mikulič, berač, brez stalnega bivališča. — Dveletna hči sodnega vratarja Marija Kveder, se je oparila z lugom po telesu. — Ana Jerlna. lTletna delavka iz Most. se je nevarno opekla pri železni peči. — Žrtev podobne nesreče je tudi Fr. Kern. tovarniških de-Irvec s Trate; opekel se je pri peči po trebuhu. — Enoletni sin posestnika iz Stične I^eopold Pajk je padel s peči in si zlo-nvl levo nogo. — Marija Klun. 291etna že-na nečarskesa mojstra, je padla s skednja in si zlomila levico. Iz L^'feffafM —U Praktični učiteljski izpit za učiteljice gospodinjskih šo! in tečajev se bo vršil v dneh 27. do 29. aprila t L na učiteljski gospodinjski šoli dr. Kreka v Ljubljani. V srmslu čl. 1 pravil o polaganju praktičnega učiteljskega izpita ima pravico opraviti ta izpit učiteljica gospodinjske šole ali tečaja po dvajsetmesečnem delu v razredu ali po Štirih gospodinjskih tečaj h. Prošnji, ki jo je vložiti na Visoki Komis3r:at oddelek IV. do 1. aprila t. 1., naj prosilke prilože: kratek življenjepis, spričevalo diplomskega izpita, potrdilo o letih službe in letne ocene (to dvoje izda prosvetni oddeleki in zdravniško potrdilo, da je prosilka zdrava. Pismeni izpit se prične v ponedeljek 27. aprila ob 8. uri v šolski sobi učiteljske gospodinjske šole dr. Kreka v LjubljanL —Ij Novi sneg se ponuja. Zadnje dni, odkar je pritisnil jug. je bilo precej toplo. Včeraj popoKne in čez noč se je pa ozračje nekoliko ohladilo in davi so naletavale drobne snežinke. Po malem je snežilo vse dopoldne. Na tleh se pa ni poznalo, da nas je hotel presenetiti nov sneg, ko se še starega nismo ir-nebili. Mokre redke snežinke so se sproti topile. — Revnejšim slojem žagana drva pod maksimalno ceno bo dajal mestni preskrbov. urad ter bo vsako družina lahko inbila najvec 2 kub. m drv. Po predložitvi mesarskih knjižic bodo reflektanti dobili nakaznice v mestnem preskrhovalnem uradu, soba št 3. EE. nadstropje Mestnega. do_ ma. vsak torek In četrtek, kjer bodo orva tudi plačali. Z nakazilom bodo pa drva dobili ob sredah ln petkih na mestni p> k-stavi Obenem objavlja mostni prcskrc"»- valni urad, da bo nakaznice za prvra«»g orfdajal samo vsako soboto in ponedejak, premog bo pa mestna pristava oddajala samo o ponedeljkih ves dan Po drva in premog morajo stranke priti v S dneh, ker sicer nakaznice zapadejo —Ij Z» mestne reveže je podaril odvetnik g. dr. Franc Poček s Kolodvorske ulice st. 6 1000 lir, a odvetnik g. Josip CobaJ s Cankarjevega, nabrežja st. 1, je Lz neke izvensodne poravnave nakazal 200 lir. V spomin pok. g. Franceta Steinerja, žel. kontrolorja v p..»so zbrati kegljaški tovar risi ln prijatelji namesto cvetja 100 lir: uradnisrvo Avto-kluna je pa namesto venca, na krsto pok. predsednika g\ Avgusta Praprotnika podarilo 200 lir. Mestno poglavarstvo izreka vsem lobrotnikom mestnih revežev najtoplejšo zalivalo tudi v imenu podpi ranih. — Obrok mila je po višji odrodbi znižan na 100 g na mesec, zato pa mestni t ro-skrbovalnl urad opozarja trgovce, naj za mesec marec na odrezke. ki so označeni na 15 g. odda;ajo samo po 100 g mila. — Večje število voznikov potrebuje mestno cestno nadzorstvo za odvoz snega ter jih zato vabi. naj se javijo z vozmi ob 7 15 zjutraj "7red mestnim cestnim nadzorstvom na Vrazovem trgu. —Ij Umrli so v LJubljani. Pečjak Mihaela, 11 let, učenka meščanske šole; dr. Merhar Alojzij, 66 let, stolni kanonik; Steiner Franc, 67 let, kontrolor drž. žel. ▼ p.; Dev Eleonora, 70 let, učiteljica v p.; Apih Tatjana, eno leto in 2 meseca, hčerka privatnega uradnika; Praprotn k Avgust, 50 let, industrijalec, Polaček Karol. 58 let, tov. delavec; Mihevc Marija, roj. Volk. 70 let, žena up. železničarja; BrunČek Frančiška. 83 let, kuharica; Dobcrlet Matevž, 57 let, zvaničnik drž. železnic v p.; Gerkman Marija, 76 let, branjevka; Jer-š n Alojzij, 41 let. bolniški strežnik; Savnik Katarina, rojena Muznik, 55 let, žena mehanika: Kurap Albina, 72 let, šivilja. — V Ijnbljanski bolnici so umrli" Karba Marija, roj. Podplatnik, 69 let, zasebnica; Okorn Marje. roj. Porenta, 85 let, vdova krojača; Btirgar Marijan, 2 meseca, sin dninarice; Sotošek Danica, 3 leta, hči profesorja; Leveč Janez, 70 let, prosjak, brez stalnega bivališča; Lesjak Ulrik. 44 let, delavec, PodpeČ — Preserje; Cerar Janez, 64 let, dninar, Slape — Polje, — Pasja taksa. Mestni izvršilni odsek spet opozarja vse lastnike in rednlke psov, ia poreče rok za prijavo psov ta za plačilo takse v petek 6. marca Pse je treba naznaniti v izvršilnem odseku. Lingarjeva «L st. 1, I nadstrop-'e na desni Občinska tak_ sa na pse, ki te nedeljiva, znaša za 1. 1942 za pse čuvaje po 4 L, za vsakega drugega psa pa po 00 L po prrtrku naznanjenega roka. torej po 6 marcu bo mestno poglavarstvo od vseh zamudnikov moralo takso izterjati z upravno izvršbo. Zakaj „grenkeu solze Nihćc nc ve. zakaj prav za prav pravimo. i se torej hrvtoli pravilno izražari, bi morati £orvoriti v »slanih« ne pa o »grenkih solzah«. CURA INFIUENZA. HEiRALGIc, REUMAT1SM1 10MBAGGINE e ropido-at colnvj i dolori ZDRAV! HPIPO. NE-VRALGIJE, REVMATUEM TRGANJE V LEDJIH aaajio pomiri tole čine »ven teb balnai O. MANZOM S C - H.Iom - wtm 9m*mjS '1 A L i GLASI DRIŽUNSKA SRE^A je spet pri nas. odkar je mož zamenjal pitje vin z uživanjem Ambroževe medice — je rekla srečna gospa svoji prijateljici, ki jo je .spremljala po novo steklenico v Medarno, L'ubljana — židovska ultca 3. BUDINO eon PEŠCE Ogpi cht I'alimenrazione di. i'min regolata eno paaaaa nzionaljti, il Budino Lm Rocca merita ogni preferenza come alimemo com-pleto. En|rano ne!!a vtza composfzione pesos. o lio puro d'o liva e »erdare. trt elementi ba* iflari. di aJtissimo tenore nmritivo e *qui«-tameote appecitosi. RIBJA PAŠTETA Dandanes, ko mora bed raa prehrana urejena s »krajno racionalno^ jo. pač zaalufi RIBJA PAŠTETA Ia Rocca ▼sako prednost kot popolno hranim. V njeno Bnes j« vmešano ribje meso, čisto olivno olje ln seteofa* va, tri osnovne prvina, ki so redi Ine io izredno tečne. PulVA 1. Pogačaik ULBIJ ANA >ričev3 u Ji" ■« r*»iefon 20-5t Stran 4 >SLO VENSKI N A R O D«,poneUeljek, 1. marca 1942-XX- Ste*. 50 Gospodarski pomen Jave in Sumatre Na Javi je vsak košček zemlje dobro obdelati, Sumatra je pa bogata na sirovinah Po zasedb: atajapiJT*i s-> osredotočili J«i-pcnci vse svcje salo na Birmo in Javn. P, poročilih iz Batavije ?o s^ jruponske čete te izkrcale na Javi. Cim*je postalo jasno, da bodo Japonci navalili tudi na Javo. dO ukrenile nizozemske družbe vse potrebno glede svoje preselitve. Toda ladje so bile zasedfne po evropskih r>-2uncih. ki so v množicah bežnb iz Jave. Gospodarsko žlv-Ijene otoka je kazalo zadnje čase vse znake zbeganosti, zmede m propadanja. Java je najvažnejši otek Nizozemske Indije. Otok je gosto nasoljrn. i>aj pride na km2 360 prebivalcev. Na Javi je močno razvito pol\r 1 Istvo pa tudi cbri ln industrija, v kolikcr gre za predelovanje od zevaj pripel/anih plantažnih proizv^ v Nasprotno pa pošilja Java svoje obrtniške izdelke na Suma*ro. Groote. Ocst, Sundskc otoke .Celebcs. Molukk*». Novo Gvinejo in Borneo. Pošilja pa tudi odvisne delovne moći na arhi^elske plar.tnže in v rudnike. Najprej neltaj besed o uprn-d otoka. Java je raz'7-na v tri pokra ine: zapadna Java z glavnim nriF*aniščem Rata vi jo. an :nja Java s pristaniščem Semarang ln vzhodna Ja^a z glavnim pristaniščem Su-rabajo. Vsa za izvoz važna pristanišča na so vem i strani otoka, dočim je južna obala v gr^rpr^arskem po t led u manj važna. Tudi glede prebivalstva se pokrajine razlikujejo: na zarodu žive Sirokopleči Sundanezi. v srednjem delu otoka zali Ja-vanfi. na vzhodu pa krepki ln inteligentni Madurpzi. V pogledu rnse V med temi tremi narodi precejšnja razlika. Trofično vzerno gospodarstvo Zelo goeto naseljeni, z rekami ln potoki boga o prepreženi in tja do gorskih grebenov z bujnim rastlinstvom pokriti otok je trofično vzerno gospodarit vo. kjer je vsak košček zeml;e dobro izrabljen in obdelari. Najvažnejši pridelek in podlaga prehrane otečanov je riž. ki zavzema povprečno dve tretjini vsake Irtine. Rodovitne zemlje je na Javi <* o ono b* in od tega odpade na koruzo in riž 6 100 000 na gomoljične rastline i?00 000 ha. 800 000 ha na sadie *n sočivje 130 000 ha pa na tobak. Tudi "živinoreja je na Jfcfl dokaj razvita. Bivolov, konj in goveje živine je okrog 6.000.000 glav. Iznajdljivo ovro-psko poljedelstvo ima na Javi od vsega noi^a samo okrog 500 000 ha. Vendar j* pa postalo gospodarska hrbtenica otoka, ker fc drbro organizirano v pogledu transporta in izvoza^ V velikih množinah K prideluje na Javi sladkor, kava. kak*o. kmin in kanok in industrijske rastline. Poleg tega se prideluje tudi tobak in ka.r.ik ki igrata važno vlogo tudi v gospodarstvu na Sumatri in Borneu k?cr ie domovina kavčuka Nasprotno pa mora Java uvažati kopro ln palmovo olje. Malo f?^pavReisa bs^a^tva Java je rarr^cioma siromašna na rudninah. V manjših k< litinah se pridobivata tudi žveplo in manganova ruda. Vodne sile. ki so itak skromne, se izkoriščajo ie malo. Glavna naravna begastva m rezerve energije so v zunanjih posestvih, zlasti na Sumatri in Borneu. Za spi iseai gospodarski položaj Jave so odločilne izvozne možnosti in cen* sladkorja, kave. čaja, kavčuka, kapoka in tobaka. Ker izvaža odnosno pošilja Java na drugi strani v večjem obsegu v zunanjo posest delovne moči, tekstilno biago in druire obrtne proizvode, vpliva na njeno gesi odnrstvo tudi tržni položaj v oogledu palmovega olja, nafte, dna. plern. i lesa. dišav ln kleja. Glavni odjemalec palmovega olja. kavčuka, kapoka. cina i-. je bila prej Ameri- ka, ki je torej njen gosoodarski položal močno vplival tudi na Nizozemsko Indijo. Na sirovinah bogata Sumatra Zdaj pa še bežen pogled na sosedni otok Sumatro, ki je njegova vojaška usoda ti suo povez.-na z or.o Jave. DoČim ima Java okrog 47.000.000 prebivalcev, jih ima Sumatra samo 9,000.000. To so številna domala plemena različnih jezikov in ras. Kttajd so na Sumatri zastopani mnj-gtJ ■kjCT!'**0 kakor na Javi. V pragozdnih atre zlve baje se plemena pritlikav-l•. Trgovina na vzhodni obali Sumatre je do 95o> v kitajskih rokah. Nasprotno je pa trgovina na zapadni obali do 90r\ v rokah domačinov. Za otok merodajni nasadi kavčuka, oljnih palm. tobaka in industrijskih rastlin so na sevrrni obali, kjer delu;e zdaj okrog 200 plantažnih družb ob velikem pomanjkanju delovnih moči in kjer vključujejo v obdelovanje vedno reva zemljišča. V goratih krajih so nasadi kave. čaja in kinina. Iz tega območja pr1haintn približno dve petini nisozerrLsko-indijskega kavčtika. sko- raj vse palmovo olje ln velik del tobaka. Nizozemski kapital je investiran večinoma v Industriji kavčuka, tobaka in palmovega olja. ameriški in angleški pa v kavčuku. Na Sumatri je pa investiranega tudi precej švicarskega, japonskega, belgijskega lil francoskega kapitala. Nafta, cin in batucit Največjega pomena je pridobivanje nafte na jugovzhodni obali Sumatre, dalje činove rude na sosednih otokih in izkoriščanje ležišč beuxita na otoku Blntan. K temu je treba prišteti še nek-i rudnikov zlata m srebra. Samo v indu-Lriji cina na otoku Banca je zaposlenih rad 20 000 delavcev. Približno toliko je zaposlenih delavcev tudi v industri i cina na otoku Billiton. Poljedelstvo domačinov na Sumatri daleč zaostaja za naprednim poljedelstvom m rudarstvom podjetnih tujcev. Omeniti je treba še, da raste na severnem koncu otoka poper, na sevemozapadni obali pa klinčkl. V wm Tnih kraiih pridelujejo tudi riž ter rede govedo, prašiče in kure. Tudi glavni pridelki Sumatre so šli prej večinoma v Zedinjene države, ki je njihov gospodarski položaj zelo vplival na gospodarski razvoj Sumaire. V splošnem je treba omeniti, da igrata Java in Sumtra v pogledu sirovin v svetovnem gospodarstvu zelo važno vlogo, kar velja sploh za nizozemsko-indljsko gospodarsko območje. Tudi po omejitvi proizvodnje sladkorja, do katere je prišlo zaradi ustanovitve sladkorne Industrije v Indiji. Kit; ski. Avstraliji itd. je sladkor na Sumatri izrednega pomena. V vsej Nizozemski Indiji so pridobili leta 1936 nafte 6 400 000 ton. cina pa 31.000 000 kg. Pravi industrijski razvoj Ni'^zemske Indiie je bil pa močno omejen. Gospodarsko blagostanje kolonije in kupna moč prebivalstva sta bila odvisna od izvoza poljedelskih pri-dolkov in rud. Ta položaj bo tudi v bodoče odločilen za Nizozemsko Indijo. Todtova organizacija med vojno Nemška vojske ima v nji najfeolfšega pomočnika — Dolga je vrsta njenih del Iti uspehe v Komaj so delavci Todtove organizac";e dogradil; v nekaj mesecih največje in najmodernejše utrdbe vseh časov na meji med Nemčijo in Francijo, že so bih pozvani, da posežejo s svoj m delom neposredno v vojne dogodite. In prav tako. kakor so v razmeroma kratkem času zgradili ogromne utrdbe na /U(.ddu. so se strnjeno let.i: nove. nič lažje naioge m kot neznani de-lavci-vojaki so pnpcmogh do sijajne zmage na zapadni fronti. Vojaki n delavci r.a bojišču so se bil; strnili v eno neločlj.vo celoto, navezani so bili drug na drugega, eden je izpopolnjeval delo drugega in vse je naenkrat povezalo g.oboko čustvo tovarištva. Ko se je pr:čela velika nemška ofenz.va na zapadu, so neposredno sled le prodira-joč^n četam delavske kolone Todtove organizacije. Kjerkoli so naletele čete na ov:re, bodisi na porušene mostove, na ogromne, po bombah izkopana žreia. na ra^knpane ceste, na zatrpane kanale ali porušene h:še in utrdbe, povsod so bili t; delavc; takoj pri rokah, da b. sam-, ali pa skupaj s p.onirji odstranil: ovire ter tako ugladili pot za njimi prihajajočim četa m:n tankovskim kolonam. Težko je statist čno ugotoviti, kolikokrat so morali prijeti delavci Todtove organizacije za delo in kaj vse so zgradili ali popravili. Poleg čisto odstranjevalcih dei je biio popravljen h tudi mnogo tvom:«;, žag. elektrarn, kamnolomov, železniških predorov, med njimi eden dolg 3.5 km Poleg teta je bilo treba zgradit; štir-; glavne stane, kar ie zahtevalo 12 naselbin s 300 h^rrrti. Končno je zgradila Todtova organizacija tud: 80 barak, vlila 45 betonskih utrdb in popravila odnosno zgradila 25 km oe premirje med Nemčijo in Francijo ali opre-mo vseh cest z napisi. Samo ena taka delovna četa je postavila 34.000 napisnih tabel. Omervti je treba tudi delo. ki ga je prevzela ta organizacija v zvez z za- to industrijskih podjetij pred letalski—., napadi Samo v enem majhnem sektorju te^a dela je bilo izdelanih in pritrjenih 90.000 kvč m lesenih pod'^ženih sten. zgrajenih 7500 kub. m o? č^eca zidu :n vlitih 10.000 kv. m betonskih plošč. Po sklenitvi miru s Francijo je nastal povsem nov položaj za Todtovo organ za-ciio. Njene delavske kolone so prodrle globoko v sovražnikovo deželo, pogosto v neposrednem stiku s sovražnikom. O tem pričajo izgube na mrtvih in ranjenih, pa tudi odl'knvanie hrabrfh delavcev z želez-n mi krilc . Ko so bile tako glavne na!o-ite izpolnjene, so čakali na nova povelja. Anglija se ni premagana. Tako je bilo naravno, da se je morala Todtrva organiza-lotiti priprav za poraz Angležev. Od obale Rokavskega preliva tia do Atlantika T xl*ovi delavci na delo. da bi ustvarili pogoje za uspešen napad na Anglijo. Zgradili SO nešteto oporišč, s katerih so se pozneje dv gala nemška letala k napadom na angleško otočje. Izkušnje z gradnjo utrdb m drugih "o-jaških naprav na zapadu so pa lahko Too-feovi de'pvoi in njihovi voditelji preizkusili posebno na enj največjih vojnih na-pra. vseh časov, namreč na postavljanju daUjnostretnil) topov na obali Rokavskega preliva. Ti orjašk; topovi so postavljeni tako, da je municija in posadka vsakega topa dobro zavarovana pred napad; z m^.*-ja, iz zraka in s kopnega. V ta namen so Oila seveda potrebna ogromna betonska dela. segajoča na mnogih krajih več nadstropij v zemljo. Pozneje bo tu statistika na podla T Številk pokazala, da so tudi ta dela Todtove orgar*.L?-.c;;e edinstvene v zgodovin; človeštva. Naj omenimo samo en primer. Na enem odseku francoske obale so vlili 100.000 kub. m betona. Utrdbo ;n postojanke za da I j n oboj ne topove se ra-^ezajo 130 km daleč po obali. V okvir priprav za napad na Anglijo s padaj o tud- dela na atlantski obali. Ce-prav e h-;!a v začetku naloga Todtove or-ganizacije v tem. da se v polnem obsegu ( o love pc sovražn k:h deloma porušena pristanišča, se je pokazala pozneje potreba zavarovati neznško vojsko in dragocen vojni materijal pred vsakim sovražnim na-pad m. Tudi tu bod; omenjeno samo delo ene Todtove delavske kolone, da si bomo lahko ustvaril; vsaj približno si ko o obsegu storjenega dela. Kolona ima do 16 potapljaških skupin z vso potrebno opremo. In samo ta kolona je dvignila odnos- no razstrelila v morju 23 potopljenih ladij, odstranila en dok in dvignila en za-tvorniški ponton. Poleg tega je Todtova organizacija pregledala v vseh pristaniščih od Nizozemske tja do španske meje vse električne naprave in jih po potreb'-tud- takoj popravila. Manj po raznolikosti del kakor po osebnih doživetjih je nastai tako sčasoma nov j tip nemškega delavca Tak narod pa mora vse svoje življenje u-merlti in izoblikovati drugače, kakor narod, ki smatra delo za nujno zlo ali v nroboV^em primeru za manjvredno življenjsko funkcijo Delavec in delo sta bila postavljena v središče nem- škega življenja. Vojna Je napravila iz nemškega delavca na vseh poljih izgradnje in oborožitve najvažnejšega in najodlič-nejšega nosilca dela. Le neznaten del nemških delavcev je posegel neposredno v vojno vihro. Tisti delavci, ki so morali delati na bojišču samem, so sijajno prestali ognjeni krst. Velika dela. ki jih je opravila Todtova organizacja v službi obrambe Nemčije, bodo trajno zapisana v nemški zgodovini in prav jih bodo znali ceniti šele pozni rodovi. Inserirai v „Slov. Narodu »Bencinski otok" Artiba Proizvodnja mineralnih olj znaša na tem otoku letno okrog 14,000.000 ton Napa i nemške podmornice na Aru bo je znova obirui pozornost sveta na ta iben-cuisJti o lok ., KaKor di ga iaiiko po pravici imenovali, saj so na njem -zreuno oogati vrelci naite. Ta nizozemski zapauno inuij-ski otok je obrn.l nase pozornost prv*č v sedanji vojn. v maju llMU, ko so ga zasedle francoske četo pou pretvezo, da Di preprečile nemško soootazo, d očim so Angieži zaseiii soseuni otok Curacao z veiKinu Sheilovimd rafinerijami na njem. Aruba men 139 km- in šteje 23.000 prebivalcev. Otok leži pred obalo Venezuele, po izvozu mineralnih olj na prvem mestu stoječe države sveta. Prebivalstvo otoka se preživlja izključno s predeiovanjen vene-zuelsk h mineralnih olj. Otok je namreč drugače pust. brez naravne vegetacije in celo brez p.tne vode. Ogromna rafinerija, ki je v rokah sestrske družbe Standar 1 Oil Companv Lage Oil & Transport Com-pany la-hiko prede'a dnevno 250 do 300.000 sodov sirovega olja ali kar pomeni okrog 40.000 ton. Letna pro zvodnja mmeranih olj in stranskih produktov znaša okrog 14 rrulijonov ton ali približno dvakrat toliko kakor je znašal ves konzum Nemčije pred vojno. Na prvem mestu so gorilna olja, Anglija je eden glavn h odjemalcev tega naravnega bogastva, pa tudi Nemčija je uvažala pred vojno iz otoka A rube ne sa- mo bencin in pogonska olja, temveč tudi kurilno olje. Pomen otoka Arube kot predel ova1 nesra središča melnarodnega naftnega gospodar- stva, je v tem, da je glavno venezuelsko pristanišče za mneraliia olja Maraca go tako plitvo in neprikiauno za promet s prekomorskimi parniki, da so svoj čas sklen-li zgrad-ti ratinerije na otokih pied tem pristaniščem, čeprav so zivijenjok4 pogoji tam izredno težki. Za pievoz nafte med Maracaigo in Arubo se uporabljajo posebni manjši tanki, ki lahko vozijo tudi po plitvem morju. Čeprav se prišteva Aruba med največje rafinerije na svetu, niso predelovalni stroški nič nižji kakor pri manjš h potijo t jih te stroke. Vzrok je v tem, da je piedelo-vaini proces sam po sebi tu precej di ag. ker hočejo aobiti iz surovega olja čim več bone na. Na drugi strani so bile pa potrebne zelo velike investicije, ki jih je treba amortizirati. Trel i je bilo zgra liti tudi novo pristaniške z vsemi napravami, športna igrišča, ceste, h še z umetno itamaKanl-mi vrtovi in javnimi nasadi, ter vse dru^ro, kar potrebuje delavstvo za vsiLkuanje življenje. Pitno vodo morajo dovažati za 23.000 preb valcev iz Amerike. Leta 1938. je obratovala rafinerija rta Arubi približno z 80rr svoje kapac tete. Zdaj. ko ao odpadli evropski odjemalci, je pa proizvodnja mineraln h olj v Venezueli močno nazadovala. Od 30.o milijonov ton v letu 1931. je nazadovala na bs.OOO 000 ton predlanskim. Pri tem sta bila piza-deta otoka Aruba in Curac.no. Lani je proizvodnja mineralnih olj v Vonozreli 7.0-pet nekoliko narasla« Pogozdovanfe Bolgarije S posebnim zakonom je bil bolgarski finančni minister pooblaščen najeti pri bolgarski Kmetijski in zadružni banki posojilo v znesku 655 milijonov levov. Ta denar se bo porabil za pogozdovanje. VsaKo leto bo porabljenih 135.000.000 levov in do konca lota 1946. bo kredit izčrpan. Obrestna mera znaša 6.6^. 1. novembra 1946 bodo izDremenjoni dvignjeni zneski, obenem s kapitaliziranimi obrestmi v anuitet-no posojilo v obliki obveznic, ki se bodo obrestovale po 6.5'"^. V utemeljitvi pravi kmetijski minister, da so gozdovi v Bolgariji zelo zanemarjeni in da je mnogo golicav, ki bi jih bilo treba pogozditi rlasti v bližini naseljenih krajev, cest In železniških prog. Gozdove so izsekavall kmetje kar povprek in tako ;e nastalo mnogo golicav, posebno ob rekah in potokih, pa tudi na pobočjih večjih hribov. Zdaj je tam zatrta skoraj vsa rast. Ne glede na velik gospodarski pomen gozdov in zboljšanje njihovega stanja je važno pogozdovanje tudi za siromašno prebivalstvo, ker bo dobilo zaposlitev. Nemški topsvi v srednjem veku V začetku 16. stoletja sta bila vlita v cesarskih livarnah v Miihlau pri Insbru-cku po naročili cesarja Maksimilijana i-dva topova, ki sta bila takrat na večja v Nemčiji. Dobila sta čudni imeni Purl?,>a-uss in VVeckauf von Oesterreich Bila s*.a zares orjaška topova, iz katerih so brurn,-le do 150 kg težke železne krogle 2500 ko-rakov daleč. V premeru so merile kro<^"e 33 cm, topovske cevi so bile pa debele ii.5 cm. Vsaka cev je bila dolga 560 cm in njen premer je znašal 84 cm. En top je tehtal 400. drugi pa 600 centov. Za vsak top (e bil potreben poseben voz. ki je bilo vanj vpreženih 32 konj. Tako so privlekli topova do Innufera. potem sc ju pa prepeljali dalje po vodi v Kufstein, kamor sta prispela 12. oktobra. Oba topova so uporabili za oblegan "e žilavo brar.j-cnega mesta in trdnjave Kufstjiu med nasledstveno vojno leta 1504. ftcle ko so privlekli orjaška topova pred trdnjavo in ko sta začela bruhati iz svojih žrel krogle je kufsteinskl branilec spoznal, 1a vsak odpor zaman, kajti krogle iz ooea topov so povzročile silno razdejanje. Po ob leganju so pa topova pretopili v nalašč .va- to zgrajeni peči. ker se je izkazalo, da sr^i vendarle preveč nerodna, da bi ju mogli uporabljati v vojaške svrhe. Topova stojita zdaj kot posnetka v muzeju v Kut-stcimi Insulin proti raku Prof. Emanuel Roberti v FlorenzS js slučajno ugotovil, da je insulin tinti učinkovito sredstvo proti raku. Lečil je nek^g.i duševno boinega moža z močnind dozami insulina, pa je čisto slučajno opazil, da je izginila na njeni nova tvorba. Skupaj z radioologom prof. Annibalom Casatijt :n je Roberti svoje poskuse nadaljeval Ln prišel do zaključka, da se da rak izleč ti s pomočjo insulina in temu lečenju sledeč-Ta obsevanja. Ker pa ne more vsak organizem prenesti velike količine v ta namen potrebnaga insulina, ni v vsakem pr.meru mogoče izlečenje po raku napadenega organizma z insul nom. Evropa preskrbljena s tobakom Mednarodni polje lelskl zavod v Romi le izračunal, da bo Evropa v poldiaigem lefu dosegla v pogledu tobaka avtarkijo, taka da ne bo več odvisna od uvoza. Evropa porabi na leto okrog 500.000 ton tobaKa, in v poldrugem letu bodo njeni tobačni nasada tako povečani, da jim bo zadostoval doma pridelani tobak. Pri tem pa še ni upošte^rm Krim, kjer tudi prUelajo vsako leto mnogo tobaka. Pouk v narečjih Francoski prosvetni minister Carcopino je pooblastil učitelje, da lahko izven rednega pouka na ljudskih šolah prirejalo neobvezne tečaje v pnedinh narečjih. Na francoskih ljudskih šolah bodo v bodoče poučevali tudi v baskiškem, bretonskem, provencalskem in flamskem narečju. Ta pouk je pa dovoljen največ poldrugo uro na teden Bclgarski filmi na Madžarskem Južnon-iadžarsko mesto Mari.i Theresdo> pel bo prvo, ki se bo v njem prikazoval za veliko noč bolgarski film. Doslej na Madžarskem šc niso vidoli nobenega bolgarskega filmu. Film se imenuje »K^/nki:renti<. S«>dcIo»vanjo med Madžarsko in Bolgarijo na filmskem področju se bo nanašalo predvsem na take filme, ki obravnavajo dela znanih pisateljev ali pa snov iz življcn;a och ua* t-'oA. Ezio d'Errico .rnco j- ■■ ■- JM©s iz lepenke Rdeč kakor petelin, je komisar Richard stiskal pesti, kakor bi ga na vse pretege mikalo zdrobiti možička. ki se je s kratkimi skoki umikal proti predsobju in mahal s svojim časnikom. »Gospod ... ne zamerite.. . rajši bi govoril z gospo ali gospodično, ki mi je prišla odpirat .. ta je bila veliko prijaznejša... vi se mi zdite nekam razburjeni... kar odšel bi, ako vas motim .. .c »Ali... skratka, spoštovani gospod .. . gospod ... kako, vraga, se pišete ... ?c »Dulac . .. Izidor Dulac ...« »Evo... skratka, ali nir*e nikoli slišali, da v Parizu ubijajo ljudi, mrtvim pa natikajo lepenka-ste nosove?« »Kako pravite ? Jaz ne ... nikoli ne čitam časnikov .. . se pravi, dnevnikov ne... ker ne teg-nem___Čitam samo liste, ^i se ukvarjajo z ugankarstvom ... to je namreč moja strast... naročen sem na .Nedeljsko križanko*, na .Ugankarja*... na »Ugankarski tednik'.. .c »Vi, vi... ste... poštenjak! Da, to ste!« je ves obupan zavpil komisar. »Poštenjak, da ne rečem kaj hujšega . .. Idite! I^'te! Se pravi, ne .. . Ge-novefa! Stopi po listnico ki leži v predalu moje komode. .. Pet in štirideset frankov mora biti v nji pa košček blaga... Z Bogom, gospod... in obilo sreče pri vaših ugankah . . .! Le rešujte jih . . H sčasoma poatanete slavni!« To rekši jo je komisar ubral proti kopalnici, in kmalu se je začulo curkljanje vole. ko mu je iz prhe lila po živordečem temenu in razganjala vzbur-kano kri... Tri mesece po opisanih dogodkih sta sedela dva moža na žametnih divančkih pri Malem Teddvju*. prelestni čajnici v Rue Caumartine. Ta čas. ke je bil videti večji in zajetnejši izmed njiju ves zatopljen v blaženstvo, ki mu ga je zbujal go^a.ini kvartet, je mlajši prebiral poročila iz sodnih dvoran na peti strani > Tem psa«. Sredi čitanja je mahoma vzdignil glavo in vzkliknil : *Oh, glej, glej . .. čujte, Richard ... Po govorih branilcev je kratko odgovoril državni tožilec itd. itd. . . . na kar je sledilo itd. itd. . . . aha, evo . . . Ob enajstih se je porota umaknila na posvetovanje in je po treh urah spoznala Petra Aumala za krivega, med tem ko je njegovemu bratu Evgenu priznala olajševalne okoliščine... Na osnovi tega pravdorek^ je bil Evgen Aumale obsojen na šest let prisilnega dela. njegov brat Peter pa na smrt... Branilec je že podal prošnjo za pomiloščenje.. .€ »Tako nekako sem pričakoval.« je zamrmral komisar Richard. ne da bi opustil svojo brezbrižno držo. nato pa dodal, kakor da govori sam s seboj: »Vsak hodi tisto pot, ki mu je usojena,« ^ In zastmn umora v Amelijini ulici.. . ste že predali spise sodišču?« *Seveda... domnevam, da se bo stvar močno skrčila . . . zelo neverjetno je namreč, da bi ubogi Jean Amooise še do;go živel. . .« -Tapetnikov fant?* >Da ... pred neknj tedni sem bil v Fresnesu . .. in sem ga obi?kal zaradi popolnitve svojih izsledkov .. . Našel sem ga v jetniski bolnišnici. . . zdravnik je govoril o progresivni paralizi...« Godba je igrala Lullijevo gavoto. ki je nalikovala zračni vezenini, zasnovani na kristalnih nitkah. Vse je molčalo, še ženske so bile nehale čebljati v poltemi. Ko so glasbeniki odložili loke, se je začulo lahno, umerjeno ploskanje, in natakarji so spet zabeli hoditi s posodo okrog. Za hrbtom naših prijateljev je rekel prijeten glas: »Nc zamerite, gospod komisar, da vas motim v vaši zbranosti ... a telefoniral sem vam v pisarno in potem še na dom . . . pa so mi rekli, da vas najdem tu .. .« • Richard in Milton sta se ozrla. Pred njima je stal mlad letalski častnik v vojni uniformi. »O, markiz... vi tu ? Katera srečna sapa va3 je prinesla?« ^ »Hotel sem se vam zahvaliti... in se posloviti ...« >Zahvaliti za kaj?« »Za marsikaj . . . kar preveč vzrokov imam . . - Tudi zastran .urnika' sem vam hotel povedati . . .« i>Oh, kaj to meni mar... saj veste, da nisem nikomur črhnil besedice. . . Niti v svojih zapiskih . . .« »Vem ... a storjena škoda s tem še ni popravljena ... in zato. . . sem vam hotel povedati, da sem v vsaj delno nadomestilo podaril zbirko umetnin pokojnega markiza de Vilierova, svojega strica, Clunvjskemu muzeju ...« »Concinijev briljant takisto?« »Takisto, gospod komisar.. . manj skoraj nisem mogel storiti .. .« »Po tem takem ste opustili namero, da ustanovite tovarno za letala ...« »Da___a letalstvu se, kakor vidite, nisem odpovedal ...« »Na fronto odhajale?« »Kam pa naj bi šel danes ta dan?« Komisar si je prižgal cigareto, kakor bi se hotel zamisliti, a v tem se je godba spet oglasila... To pot je igrala Scarlattijevo >Suito«. V zbrani tišini dvoranice v Rue Caumartine je roka iskreno segla v roko in topel nasmeh je povedal več od vsake poslovilne besede. Svetilke, zaradi predpisov o vojnem stanju ovite z modrim blagom, so dajale tako medlo luč, da ni skoraj nihče opazil, kako je mlad častnik po prstih zapustil krog godbenih harmonij, da krene na edino pot, ln je bila ob tej uri vredna mladega Fran* op— KONEC Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratnJ del lista: Ljubo mir Volčič — Vsi v Ljubljani