Uto XLV - št. 11 - CENA 35 SLT Kranj, torek, 11. februarja 1992 Volilni golaž se greje Volili bomo 90 poslancev v državni zbor in 40 za državni svet Čeprav je po petkovem sestanku predsednikov slovenskih parlamentarnih strank in vodij njihovih poslanskih klubov, na sestanek pod predsedstvom dr. Dušana Pluta je bil povabljen tudi zastopnik zunajparlamen-tarnih strank, tvegano trditi, da je taktiziranja in ovinkarjenja okrog roka novih volitev konec, je bil vseeno storjen korak naprej. Junij se kaže kot realen mesec izvedbe volitev v 90-članski državni zbor in 40-članski državni svet in volitev predsednika republike, vendar samo pod pogojem, da je sedaj zavlačevanja konec in začno ustrezna telesa, po sodbi strank naj bi bili to skupščinska komisija za ustavna vprašanja in strokovna skupina ministrstev za pravosodje in zakonodajo, pospešeno pripravljati volilno zakonodajo. Zgraditi jo moramo popolnoma na novo in to tako, da bo vzdržala vsaj nekaj volitev. Sedanji parlament mora z dvotretjinsko večino sprejeti zakon o volitvah v državni zbor, zakon o volitvah v državni svet, zakon o volitvah predsednika republike, zakon o volilnih enotah, pa še zakone, ki bodo urejali volilno pravico in njihovo evidenco, volilne imenike in podobno. Čeprav bo šlo predvsem pri zadnjih zakonih navidezno le za birokratska opravila, pa je vse skupaj povezano z reševanjem vlog za slovensko državljanstvo, da bomo sploh vedeli, kdo je upravičen do volilnega glasu oziroma glasov. Realnejši kot pred tednom se nam sedaj zdi tudi način volitev v državni zbor. Če so bili prejšnji petek zeleni, liberalci, prenovitelji, socialisti, socialdemokrati in liberalni demokrati za proporcionalni (strankarski) način volitev v.državni zbor, krščanski demokrati, demokrati, narodni demokrati in kmetje pa za korigirani večinski sistem, ki bi dal večjo težo kandidatu, ne pa tudi stranki, se je zadnji petek tehtnica nepričakovano nagnila na stran proporcionalnega sistema. Ko je vse skupaj izgledalo že brezizhodno in nobena od strani v morebitnem glasovanju v skupščini o različnih modelih ne bi dobila potrebne večine, sta "rešila" Lojze Peterle in Igor Bav- čar, prvi v imenu krščanskih demokratov, drugi pa v imenu demokratske stranke, ki sta iz bloka večinskega sistema prestopila na stran proporcionalnega sistema. Slovenska ljudska stranka in Narodna demokratska stranka sta ostali v manjšini. Čeprav še naprej trdno vztrajata, da je večinski sistem pravičnejši do ljudi in da naj se o načinu volitev odločijo državljani na referendumu, je povsem realno vprašanje, koliko koristi ima sploh lahko ta upornost, saj je glasovalna večina zagotovljena, lahko pa, in to je realno, njuno drugačno mišljenje ovira nastajanje volilne zakonodaje. Če bo tako, kot sedaj razmišlja večina strank, bi lahko volili konec junija. V državni zbor, ki je zbor državljanov in odraz njihovih političnih interesov, bomo volili po proporcionalnem sistemu. To je strankarske liste, vendar ob korektivu, da bi dobili poslanski sedež tisti kandidati na listah, ki bi dobili največ glasov in ne le tisti, ki bi jih določile posamezne stranke na osnovi tako imenovanih nacionalnih list. Če je narava zbora takšna, potem je tudi takšen volilni sistem logičen in tudi zagotavlja določeno politično barvitost državnega zbora in kolikor toliko politično stabilnost, predvsem pa preprečuje delitev na dva ali celo en tabor v parlamentu, kar ni nič drugega kot ukinjanje strankarstva in uvajanje novega enoumja, do katerega pa bi lahko večinski sistem, uporabljen za državni zbor, pripeljal Pasti, v katere se lahko ujamemo na poti do novih volitev, je še precej. Na primer: na koliko volilnih enot bo razdeljena Slovenija, kako bomo volili v državni svet kot zbor lokalnih in drugih interesov, ki smo ga uvedli, sedaj pa ne vemo, kako naj ga napolnimo, saj nimamo ne organiziranih delodajalcev niti delojemalcev, niti regionalno razdeljene Slovenije, ki naj bi jo prav ta zbor predstavljal. Za volitve vanj pa je pravšnji večinski sistem, marsikje na svetu pa ga volijo tudi posredno. • J. Košnjek V petek, 14. februarja, ob 19. uri bo v kavarni hotela Golf na Bledu druga letošnja GLASOVA PREJA Sedanji in prejšnji predsednik sveta Triglavskega narodnega parka dr. Janez Drnovšek in dr. Matjaž Kmecl bosta razpredala misli na temo Julijske Alpe - turizem, narava, kultura Julijske Alpe so projekt, ki naj bi v turizmu vzpostavil blagovno znamko Julijske Alpe. Triglavski narodni park je tisti pojem, iz katerega bomo blagovni znamki gradili temelje. Pogovor je namenjen združevanju vseh, ki želimo povezati turizem, naravo in kulturo alpskega prostora v glavno promocijsko prvino in primerjalno prednost Slovenije. Predlagali bomo ustanovitev društva za varstvo narave in predstavili osnovna izhodišča njegovega delovanja. Na začetku Glasove preje bo zapel LIP-ov oktet, Jože Mihelič bo predvajal niz diapozitivov, pogovor pa bo povezoval Jože Dežmia. Če želite, da Vam rezerviramo sedež v kavarni, pokličite po telefonu 211-860,211-835 ali 214-095. Pokrovitelj Glasovih prej je MERKUR KRANJ Zakona o gozdovih in veterini Ponovno na usklajevanje Ljubljana, 6. februarja - Slovenska vlada bi morala na četrtkovi seji obravnavati tudi osnutek zakona o gozdovih in predlog za izdajo zakona o veterinarski dejavnosti skupaj s tezami za zakonski osnutek, vendar ju je umaknila z dnev nega reda in ju vrnila v pono vno usklajevanje. O osnutku zakona o gozdovih je razpravljala in ugotovila, da rešitev o organiziranju kmetijsko-goz-darske zbornice ni usklajena z interesi kmetov in s splošno zasnovo organiziranja zborni čnega sistema. Zakon o veteri ni je umaknila z dnevnega reda, ne da bi o njem sploh razpravljala. Na novinarski konferenci, ki je bila po seji vlade, so še povedali, da bo vlada verjetno zakona ponovno obravnavala že v zelo kratkem času. • C. Z. L1-122 /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMU HRANKA Soriška planina, 9. februarja - Ob letošnjem Pokalu Loka so se zbrali mladi smučarski upi iz enajstih držav sveta. Tekmovanje, ki pomeni več kot le športno tekmo, saj ima namen druženja mladih in predstavitev Škofje Loke kot turističnega kraja, je prineslo največ uspeha domačim, slovenskim tekmovalcem, mladi pa so se v prekrasnem sončnem vremenu ob tekmoval išču znali tudi poveseliti. Gneča na smučiščih - Lepo sončno vreme je konec tedna na smučišča privabilo mnoge smučarje. Čeprav so bila smučišča lepo urejena, pa je snega vadno manj. Kljub temu pa je lepo posedeti ob planinskih kočah. Tudi na Soriški planini so mnogi uživali ob lepem vremenu in dobri postrežbi. f% GLASOVA 4 StotinkA Nahrbtniki samevajo - Medtem ko smučarji vijugajo po zasneženih planjavah Soriške planine, njihovi nahrbtniki, dopoldne še polni malice, čakajo na urejenem počivališču. V. Stanovnik, foto: J. Cigler MERKUR 20 % znižanje cen igračam v Mladem potrošniku na Gregorčičevi 8 v Kranju Začele so se olimpijske igre Uspeh Avstrijcev, naši spodbudno Kranj, 10. februarja - S slovesno otvoritvijo so se v soboto začele 16. zimske olimpijske igre v francoskem Albertvilleu. Barve Slovenije bo zastopalo osemindvajset tekmovalcev, svoj prvi nastop pa so že opravili smučarji skakalci. V nedeljo so se pomerili na 90-metrski skakalnici. Zlato je osvojil Avstrijec Vettori, srebro njegov rojak H6llwart, bron pa Finec Nieminen. Tudi naši so začeli spodbudno, čeprav želja po medalji ostaja do naslednjih tekem. Tekmovali so tudi že smukači, tekači in tekačice, ogledali pa smo si lahko že nekaj zanimivih hokejskih obračunov in tekmovanj v drsanju. Zanimiv olimpijski spored bo trajal vse do 23. februarja, ko bodo podeljene vse olimpijske medalje. • V. Stanovnik V Kranju že nove tablice Na kranjski občini, za zdaj edini na Gorenjskem, ob izdaji novih prometnih dovoljenj že izdajajo tudi nove registrske tablice za motorna vozila. Pretiranega navala v prvih dneh ni bilo, na dan pride po nove tablice deset do petnajst ljudi. Hitrica tudi ni potrebna, saj bo tablice moč menjati tja do junija 1994. leta. Par novih tablic stane 900 tolarjev, v kompletu s taksami in prometnim dovoljenjem okrog 1.300 tolarjev, troje tablic v kompletu 1.750 tolarjev, na voljo pa so tudi že posebne tablice za "katrce". Zamenjavo tablic nameravajo v kranjskem sekretariatu za notranje zadeve poveriti tudi pooblaščenim organizacijam. Predvidoma že ta petek, najkasneje pa v začetku naslednjega tedna, jih bodo imeli še pri Alpe-touru Remont na Laborah in v tehnični bazi AMZS na Zlatem polju. • H. J., foto: G. Šinik III < _J & o < o lil lil ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Alpskim Hrvatom v spomin "Mi, Slovenci, prebivamo na skrajne/ meji mogočnega Jugoslovanska, in kakor mehka skala smo, ob katero butajo z neznosnim srdom valovi razdraženega Germanstva. Jednaki smo malej vojnej četi, ki ima sredi sovražnih armad pretežavno nalogo, da brani slovenske narodnosti bodočnost. V tem boji pa se ozirajo naše oči vedno čez mejo, v blažene vaše pokrajine, kjer imate vi, bratje Hrvati, svoja selišča, selišča, katerim ne preti več nevarnost, da bi jih pogoltnili Nemštva vedno lačni valovi. V tem boji nas pred vsem tolaži zavest, da smo z vami jednega rojstva, jedne krvi, in jednega duha, in da bodemo, kakor ste vi v hudih bojih ohranili zemljo hrvatsko, obranili tudi mi zemljo našo pred narodnim poginom, zemljo našo, ki je, če smo pravični zgodovini, ter pokorni historičnemu pravu, samo kos zemlje hrvatske!" (Slovenski narod, 2. 6. 1882) Neverjetno, skoraj fantastično zvenijo danes besede, kijih je pred 110 leti na zagrebškem kolodvoru izrekel dr. Ivan Tavčar. Izrekel jih je kot starosta ljubljanskega Sokola, načelujoč številni slovenski delegaciji, kije obiskala "brate Hrvate". Šele, če poznamo te besede in ta, alpsko-hrvaški našin govorjenja, bomo znali prav (o)ceniti slovesno, a stvarno besedovanje, kakršnega smo iz ust najvidnejših slovenskih politikov slišali v Zagrebu prejšnji četrtek (6. 2. 1992), ko so s hrvaškimi "vrhovniki" vzpostavili diplomatske odnose in podpisali sporazum o gospodarskem sodelovanju med obema republikama. S tem je bilo tudi formalno konec ilirske iluzije o bratstvu in enotnosti med alpskimi in navadnimi Hrvati in drugimi južnoslovanskimi narodi, iluzije, ki se je pred našimi očmi razblinila v zadnjih letih. Tisto, kar je 1882 stalo na glavi, se je 1992 (do)končno postavilo na noge. Ob tej priložnosti, kije v znamenju zatona jugoslovanske, ne bo odveč, če opozorimo še na neko drugo, ki pa je res zabloda: na prepričanje, da je bilo to sto let trajajoče jugoslovansko obdobje zgolj - zabloda. Slovenci, pa tudi Hrvati (in Dalmatinci še posebej) smo bili pred sto leti ter v letih 1918 in 1941(45) še kako ogroženi od nemških in italijanskih apetitov; tiščanje pod isto streho je bilo zato več kot upravičeno. Zgrešeno je bilo le to, da streha ni bila naša; nemško je zamenjala srbska. Za tisti čas optimalna rešitev bi bila seveda ta, da bi Slovenci, Hrvati, Muslimani in prečanski Srbi dobili svojo državo v okviru Avstro-Ogrske (tria-lizem). Prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand ie bil odločen to možnost udejanjiti, ko bi postal cesar. S svojo namero je zadel ob interes nekega drugega, velikosrbskega hegemonizma in jo plačal z glavo. Možnost rešitve jugoslovanskega vprašanja v avstrijskem okviru je bila pokopana s sarajevskim atentatom 1914; zato ni čudno, da se tudi finale srbske "rešitve" tega vprašanja odigrava na bosansko-hercegovskih tleh. V zgodovini se vse dogaja tako, da pridejo stvari slej ko prej na svoje mesto. Slovenci in Hrvati smo naposled le dobili vsak svojo državo, navezano na prav tisto morje, s katerega so nas nekoč zalivali nemštva in italijanstva "lačni valovi". Dočakali smo svojo osamosvojitev v tistem civilizacijskem in kulturnozgodovinskem okviru, kateremu smo stoletja pripadali. Zdaj čakamo, da se umirijo še valovi, ki butajo z jugovzhoda - tako kot so se nekoč turški. Slovenci in Srbi se bomo, kot kaže, kar hitro sporazumeli; mejaši nismo in naši interesi se v marsičem dopolnjujejo. Hrvati pa bodo imeli s Srbi še opraviti. Navsezadnje so bili prav oni tvorci jugoslovanske ideje, tega pokrova nad loncem, v katerem so kuhali Srbi, polnili pa smo ga vsi po vrsti. Šele, ko bodo pojedli, kar so zakuhali, bo tudi pokrov odveč... "Blažene" pa te naše pokrajine niso nikoli bile, ne hrvaške ne srbske ne slovenske. Pričakovati, da bodo, bi bila samo nova utvara. Čas, ki ga živimo, je banalen; štejejo le stvarne možnosti in dejanja. Vlaki, ki so prevažali navdušenje, so odpeljali v zgodo- Soglasje vlade Poštne storitve dražje za 18 odstotkov Zadnja podražitev je bila maja lani. Ljubljana, 6. februarja - Slovenska vlada je na četrtkovi seji le dala soglasje k podražitvam poštnih storitev v Sloveniji. Sestavljeno PTT podjetje Slovenije je predlagalo 39- do 207-odstotno povišanje, vlada pa je dala soglasje le za 18-odstotno podražitev. Po novem bo telefonski impulz stal en tolar, na navadno pismo bo treba nalepiti znamko za pet tolarjev, prav tolikšno tudi za dopisnico. Nove cene bodo začele veljati en dan po objavi v Uradnem listu Slovenije. Sestavljeno PTT podjetje Sloveniji je kot glavni razlog za podražitev navedlo občutno zaostajanje cen PTT storitev za stopnjo inflacije. Telefonski impulz se je lani podražil le za 110 odstotkov, telegrafski impulz za 225, znamke za pisma za 100 odstotkov in za dopisnice 167 odstotkov, medtem ko so cene na drobno porasle za 247 odstotkov, življenjski stroški pa za 241. Poštne storitve so se zadnjič podražile maja lani. Na pošti so že izračunali, da jim povprečna 18-odstotna podražitev poštnih storitev ne bo pokrila stroškov in da bodo morali razliko kriti iz drugih virov. Po njihovih izračunih bi moral biti telefonski impulz 1,40 tolarja, telegrafski 12,55, znamka za navadno pismo več kot devet tolarjev in znamka za dopisnico skoraj sedem tolarjev. • C. Z. OBVESTILO - Zavarovalnica Triglav, Območna enota Kranj, organizira v dneh od 12. do 14. februarja 1992 za območje Bleda anketo, s katero boste lahko zavarovanci izrazili svoje poglede in želje v zvezi z zavarovanjem. S tem nam bo omogočeno še izboljšati poslovanje in s tem Vašo gospodarsko varnost. V času tržnih sprememb in konkurenčnega zavarovalstva je dober premislek: ali je res poceni blago dobro? Zastopniki Vam bodo dali vse potrebne informacije. Hvala za sodelovanje. Slovesna izročitev muzejskega kompleksa Na Staro Savo se vrača življenje Jesenice, 10. februarja - Direktor Železarne inž. Boris Bregant je ob slovesnosti ob letošnjem kulturnem prazniku simbolično izročil ključ Ruardove graščine Rini Klinarjevi kot predstavnici jeseniške občine. Lastni' štvo Stare Save poslej v občinskih rokah. Slovesnosti sta se udeležila tudi mag. Mitja Bricelj, namestnik mini' stra za varstvo okolja in urejanje prostora, in Stane Peterlin, svetovalec republiškega ministra za kulturo. Stara Ruardova graščina in vsi drugi objekti na Stari Savi bodo poslej odprti za javnost, prizadevali pa si bodo, da jih bodo čimprej obnovili in povezali z ostalim delom mesta. - Foto: D.Sedej Ob slovenskem kulturnem Stara Sava ali Fužina je za prazniku so na Jesenicah na jeseniško Murovo najstarejše Stari Savi svečano izročili listi- območje Jesenic, doslej le malo no o prenosu lastništva muzej- znano, saj je bilo v sklopu jese- skega območja z Železarne Je- niške Železarne in težko nedo- senice na občino Jesenice, ki stopno. Stara Sava je nastala v bo odslej imela v teh stavbah 16. stoletju ob reki Savi zaradi občinski muzej. izkoriščenja vodne energije za pogon železarskih obratov in je bila tista zasnova, iz katere se je skozi stoletje razvila industrija, železarna na Jesenicah. Z odločitvijo Železarne, da kompleks Stare Save prepusti v upravljanje Muzeju Jesenice, bo samo mesto ponovno povezano s starim delom in bo s tem omogočena revitalizacija porušenega naselja Sava. Tu naj bi na širšem območju opuščenega industrijskega usedalni-ka pepela uredili odprte parkovne zelene površine, ki naj bi ponovno z zelenjem povezale mesto Jesenice z reko Savo. Mesto Jesenice bo s Staro Savo spet dobilo nekdanjo celovitost. Dogodek ob prenosu muzejskega kompleksa na občino Jesenice je začetek obsežnih aktivnosti, ki imajo predvsem namen, da se zavaruje kompleks pred nadaljnjim propadanjem. V okviru možnosti pa bodo tudi potekala dela na prometnih povezavah z me- stom, kar bo vrnilo življenje v ta predel mesta. Slovesnosti sta se poleg predstavnikov Jesenic in Železarne udeležila tudi mag. Mitja Bricelj, namestnik ministra za varstvo okolja in urejanje prostora in Stane Peterlin, svetovalec republiškega ministra za kulturo. Po otvoritvenem govoru predsednice izvršnega sveta Rine Klinarjeve, ki je spregovorila o pomenu zgodovinskega kompleksa Stare Save je spregovoril tudi direktor Železarne Boris Bregant. Železarna je vse doslej upravljala z Ruar-dovo graščino kot osrednjim delom muzeja na Stari Savi in z vsemi ostalimi objekti, zdaj pa jih je brezplačno in simbolično - z izročitvijo ključa graščine -izročila v varstvo in pod upravo jeseniške občine. Direktor Železarne je ob tej priložnosti ob 110-letnici železarstva izročil umetniške mape o zgodovini železarstva Rini Klinarjevi, Stanetu Peterlinu in mag. Mitju Briclj. • D. Sedej SLOVENIJA IN SVET V čakalnici Sveta Evrope Slovenska delegacija je oddala prošnjo za članstvo v Svetu Evrope, naša država pa ima tudi realne možnosti, da postane gostja v atlantski parlamentarni skup- ščini. Slovenija je dobila status posebnega gosta v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, osem ur kasneje pa je naša delegacija, v kateri so bili mag. Matjaž Šinkovec, Tone Peršak in Borut Pahor (pravila skupščine velevajo, da mora biti delegacija sestavljena iz poslancev vladajoče koalicije in opozicije), tudi oddala prošnjo za sprejfim v članstvo Sveta Evrope. Vsaka država čaka na članstvo približno eno leto, biti član Sveta Evrope pa je osnova za vključevanje v druge mednarodne organizacije. Naša trojica je zaznala interes Sveta za vključitev Slovenije in ponovno spoznala, da je mednarodno priznanje šele prvi korak k enakopravni mednarodni uveljavitvi. Delegacija je iz Stras-bourga odpotovala še v Bruselj, kjer je sodelovala na mirovni konferenci o Jugoslaviji. Evropa je zainteresirana, da Slovenija še naprej sodeluje na tej konferenci. Naš predlog, da bi oblikovali v Bruslju še četrto komisijo za ureditev vprašanja pravnega nasledstva Jugoslavije, ni bil sprejet, so pa začeli o tem govoriti na drugih treh komisijah. Slovenija meni, da so vse nove države na ozemlju Jugoslavije pravne naslednice bivše države. Predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar bo sodeloval na seji predsednikov parlamentov evropskih držav, parlamentarna skupščina Kučana povabili v IVashington Komisija za mednarodne odnose senata Združenih držav Amerike je poslala predsedniku Republike Slovenije pismo s povabilom na skorajšnji obisk v Washington. V pismu izražajo zaskrbljenost zaradi dogodkov v Jugoslaviji in menijo, da bodo pogovori v Washingtonu koristni za obe strani. Liberalci terjajo pojasnilo vlade Ob podpisu gospodarske pogodbe med Slovenije in Hrvaško Liberalna stranka meni, da tako dejanje ni v pristojnosti vlade, ampak bi ga morali sprejeti v široki javni razpravi in v parlamentu. Peterleta so pozvali, naj odloži podpis sporazuma. Slovenija z njim veliko izgublja, sploh pa za Liberalce ni pametno povezovanje z državo, ki ne obvladuje svojih meja. Za Slovenijo bi bilo ugodnejše povezovanje s Srbijo. Atlantske zveze (skupščina je politično telo NATO pakta) pa utegne Sloveniji dodeliti status gosta. Slovensko - hrvaški vrh Pretekli teden so zaključili intenzivni pogovori med delegacijami Slovenije in Hrvaške na najvišji ravni. Posebej sta se srečali delegaciji vlad in obravnavali gospodarsko sodelovanje med novima sosednjima državama. Predsednika vlad Lojze Peterle in dr. Franjo Gregu-rič sta podpisala sporazum o gospodarskem sodelovanju, zunanja ministra dr. Dimitrij Rupel in dr. Zvonimir Šeparovič pa sta podpisala listino o vzpostavitvi diplomatskih odnosov. Za zaključek pa sta se v zagrebški vili Zagorje sestali na najvišji ravni delegaciji obeh držav pod vodstvom predsednikov Milana Kučana in dr. Franja Diplomatski odnosi z Vatikanom Republika Slovenija in Sveti sedež sta se sporazumela za vzpostavitev diplomatskih odnosov. Znano je, da je Vatikan med prvimi priznal Slovenijo. Slovenija bo imela v Vatikanu veleposlanika, Vatikan pa v Ljubljani apostolsko nunciaturo. Tudjmana. Podpisi vseh dokumentov še ne pomeni, da so odstranjeni vsi problemi med obema državama. V enem mesecu naj bi bili pripravljeni posebni področni sporazumi: za obdavčevanje premoženja ifj dohodkov, za finance, obmejni promet, zaposlovanje, ribolov, kopenski, zračni in drugi promet in podobno. Hrvaška se j« zahvalila Sloveniji za pomoč, posebej za gostoljubje številnim beguncem. • J. Košnjek Sprejemi, obiski Belgijski veleposlanik Roland Burny je dr. Ruplu izročil noto Kraljevine Belgije o priznanju Slovenije in izrazil željo po navezavi diplomatskih odnosov. Slovenski obrambni minister Janez Janša je že v Avstraliji, kamor so ga povabili izseljenci, sprejel pa ga bo tudi avstralski premier Paul Keating. Ljubljano sta včeraj obiskala turški konzul v Zagrebu Ali Mesut Orsa, kije izročil dr. Ruplu listino o priznanju, in japanski veleposlanik v Beogradu Taiza Nakamura, ki se je razen z Ruplom srečal tudi s Kučanom in predsednikom zbornice Horvatom. V Sloveniji sta bila konec tedna na obisku predsednik združenja lovskih zvez Evropske gospodarske skupnosti in predsednik nemških lovcev Gerhard Frank in podpredsednik nemške lovske zveze dr. Kari Hainz Lehman. Male vodne elektrarne Najprej prostorski program Tržič, 6. februarja - Tržiška Bistrica je zaradi svojega naravnog* padca in obilja vode že dolga leta zanimiva za graditelje malih vod' nih elektrarn. V zadnjem času, ko kaže, da se bomo morali še bolj nasloniti na lastne vire elektrike, stari načrti znova oživljajo. Ven; dar, ugotavljajo na Oddelku za prostor in okolje, je treba najprej narediti prostorsko ureditveni program. Več interesentov se je pojavilo za gradnjo malih vodni!1 elektrarn ob Tržiški Bistrici. Leta 1984 je bila že narejena študij* prav za to območje, vendar pa ni bil narejen prostorsko ureditveni program, po katerem naj bi se ta bogat in močan vodni vir kaf najbolj optimalno izkoristil. Za izdelavo ureditvenega program* naj služi tudi študija izpred osmih let, vendar naj se upoštevaj" vsa nova spoznanja s področja ekologije, smotrna izraba proste ra ter vsi že zgrajeni vodnogospodarski objekti na Tržiški Bistri' ci, in seveda tudi vse zahteve po ohranjanju kulturne in zgodo; vinske dediščine, so zahtevali člani izvršnega sveta na četrtkovi seji. Sprejet je bil sklep, da naj se za izdelavo PUP - prostorski ureditvenega programa razpiše javni natečaj. Ponudbe naj 1 zbrali do 15. maja, do konca junija 1992 pa naj bi bil prostorsk1 dokument izdelan. • D. D. Povečana cena oskrbnega dne Kranj, februarja - Izvršni svet občine Kranj je na zadnji seji minul' teden v sredo dal soglasje, da se cene oskrbnega dne v Domu up0' kojencev Kranj in v Domu oskrbovancev Albina Drolca v Preddvf ru s 1. februarjem povečajo za 10,2 odstotka. Oba sveta Doma upokojencev oziroma oskrbovancev sta I predlagala večja povečanja in sicer v Domu upokojencev Kraflj za osnovno oskrbo za 20 odstotkov, za dodatno oskrbo za 17? odstotka in za dieto za 20 odstotkov. V Domu oskrbovancev v Preddvoru pa je svet Doma predlagal, da se cena s 1. februa1" jemn poveča za 11 odstotkov. Izvršni svet se z zahtevo ni strinjal; tudi zaradi utemeljitvi da se bodo cene februarja povečale. Koliko bodo februarja pove' čane cene vplivale na stroške oskrbnega dne, bo namreč znafl*' oziroma moč izračunati šele konec februarja. • A. Ž. Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavef Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-2le'!1, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokom / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje DELO — TČR. T'? časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Mo.se Pijadeja I, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali ogl*^ telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7,— 17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 35 SLT. Naročnina: triinesećni,obračuti I naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RM1 23/27-92)._ ^ Torek, 11. februarja 1992 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN v GLAS Skupščinski zbori bodo jutri nadaljevali januarska zasedanja Ponovni poskus sporazuma Zakon o zadrugah in zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čakata na uskladitev že od lanskega decembra, zdravstveni in lekarniški zakoni pa od ?rf i11? Januarja, ko je bilo skupščinsko delo zaradi počitnic prekinjeno. Tudi pri letošnjem republiškem' proračunu ni bistvenih premikov. Ljubljana, 11. februarja - Pripeljati te zakone "pod streho" je glavni namen jutrišnjih sej zborov slovenske skupščine. Zbor občin bo obravnaval predlog zakona o zamudni obrestni meri in predlog zakona o obrestni meri zamudnih obresti in predlog za izdajo zakona o obrestni meri zamudnih obresti ter predlog za spremembo zakona o deviznem poslovanju, po kateri naj bi podjetja spet lahko imela devizne račune. Zbor bo usklajeval stališča do zakona o odlikovanju častni znak svobode, do zakona o nadomestilu izpada prihodkov izvoznikom, do zakona o stopnjah prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, do vprašanja rebalansa lanskega proračuna in do zakoana o lekarniški dejavnosti in osnutka zakona o letošnjem proračunu. Zbor združenega dela se bo opredeljeval do pripomb k zdravstvenim zakonom, k zakonu o zamudni obrestni meri, pa k zakonom o častnem znaku svobode in nadomestilu izpada prihodkom izvoznikom. Poslance čakata še napovedani usklajevanji zakona o zadrugah in pokojninah. Družbenopolitični zbor ima tako, kot je že navada, največji zaostanek in zato najdaljši dnevni red. Obravnaval bo problematiko deviznih vlog občanov, osnutek zakona o letošnjem proračunu ter izjavo v zvezi z napadi na poslance. Čaka ga usklajevanje zdravstvenih zakonov, zakona o zamudnih obresti, zakona o evidencah s področja javne varnosti, pa ča- Kultura v parlamentu Odbor za kulturo in varstvo kulturne dediščine, kije bil tudi nesklepčen, je vseeno obravnaval problematiko kulture oziroma usodo Resolucije o kulturi, ki jo je predlagal odbor na pobudo predsednika Rudija Šelige. Družbenopolitični zbor je resolucijo sprejel, zbor občin je zadolžil vladi, naj pripravi celovita izhodišča za razvoj kulture, zbor združenega dela pa je menil enako. Svoje videnje kulturnega razvoja je pripravilo tudi ministrstvo za kulturo in tako sta sedaj v parlamentu dva dokumenta na isto temo. Slabo plačani univerzitetni profesorji Skupščinski odbor za visoko šolstvo bo predlagal parlamentu spremembo v predlogu zakona o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževal-nih zavodih. Predlagali bodo, da se količnik osnovne plače za redne in izredne univerzitetne profesorje poviša s predlaganih 5 in 4,60 na 5,80 oziroma 5. Banke prehitele parlament Na sicer nesklepčni seji odbora za proračun in javne finance skupščine so ugotovili, da sta pri zakonu o spreminjanju deviznih vlog občanov v dolg Republike Slovenije padla na izpitu tako vlada kot parlament. Zbor združenega dela je sprejel dopolnila k predlogu zakona, zakona pa ne, družbenopolitični zbor pa čaka. Banke pa so prehitele tako vlado kot parlament in same začele izplačevati devize občanom. Težave so bile na Štajerskem m v Prekmurju, kjer niso imeli deviz oziroma so banke nelikvidne. stni znak svobode, nadomestilo škode izvoznikom, devizno poslovanje in seveda zadruge in pokojnine. Previsok proračun Delovna skupina družbenopolitičnega zbora je bila kritična do osnutka letošnjega proračuna. Njene glavne ugotovitve so naslednje: delež proračuna v družbenem proizvodu je previsok in precenjuje gospodarsko stanje in možnosti; proračun je preživetveni in ni razvojno naravnan, preveč denarja gre za represivne državotvorne funkcije, premalo za infrastrukturo, pravo razmerje pa je bilo ubrano le pri kmetijstvu in družbenih dejavnostih. Pomanjkljivo- sti je mogoče odstraniti, predvsem pa je treba zagotoviti doslednost pri koriščenju proračuna, učinkovito pobirati davke in zagotoviti skupščinski nadzor nad trošenjem proračuna. Družbenopolitični zbor zavezuje vlado, da do 15. februarja pripravi nov osnutek zakona o letošnjem proračunu. Podjetjem spet devizne račune Družbenopolitični zbor in zbor občin sta sprejela pobudo Liberalnodemokratske stranke, da gre v proceduro spremenjen zakon o deviznem poslovanju. Po oceni predlagateljev in tudi poslancev obeh zborov je stanje na področju deviznega poslovanja v Sloveniji kaotično, kar je v marsičem posledica dejstva, da podjetja, razen nekaterih izjem, nimajo deviznih računov pri poslovnih bankah in je tako zamegljeno njihovo pravo devizno poslovanje. Devize so tako podjetjem odtujene, znajdejo se v skupni vreči in se ne ve, koliko je kdo prispeval v skupno vrečo. Podjetja, ki hočejo imeti devizno naložbo, morajo imeti devize v tujini, kar je nepotreben beg kapitala v tujino in prenos zaslužka tujim bankam. Uvedba deviznih računov bi tudi pospešila konkurenco med poslovnimi bankami. Ponovna uvedba deviznih računov podjetij bi vzpostavila čiste račune v deviznem poslovanju doma in na tujem, zagotovila prave razpolagalne pravice z devizami, preprečila odliv deviz v tujino, ukinila nesmiselno in kaotično 48-urno trgovanje z devizami in omogočila enakopravno vključevanje podjetij in drugih pravnih oseb v trgovanje z devizami oziroma deviznimi presežki ter prinesla večjo preglednost v devizno poslovanje. Ta ukrep je nujen še posebej zato, ker država Slovenija šele oblikuje svoje devizne rezerve. Plačilo iz tujine bi se knjižilo na devizni račun pri poslovni banki na način in v roku, ki ga določi Banka Slovenije. Pravna oseba bi imela lahko več deviznih računov, vendar pri vsaki banki samo enega. Banka bi lahko izvrševala plačila v tujino na osnovi pozitivnega salda. • J. Košnjek Slovenski izgnanci zahtevajo Nemčija naj plača odškodnino Slovenija bo svojo zahtevo ponovila tudi nemškemu kanclerju Kohlu, ko bo obiskal Slovenijo. Ljubljana, 5. februarja - Društvo izgnancev Slovenije, ustanovljeno lanskega junija v Brestanici, bo od slovenske oblasti terjalo večjo zaščito za izgnance, ki kot žrtve fašizma ne uživajo ustreznih olajšav. Po doslej zbranih podatkih je bilo iz Slovenije izgnanih blizu 60.000 ljudi. Delegacija društva je že obiskala predsednika slovenske skupščine dr. Franceta Bučarja in ga seznanila z zahtevo, naj Nemčija plača odškodnino za trpljenje izgnancev v nemških taboriščih, za množično prisilno delo in za izgubo domov ter premoženja. Po pariškem sporazumu o nemških reparacijah smo leta 1946 prijavili za 36 milijard dolarjev vojne škode. Dobili smo 0,1 odstotka in to v strojih in transportnih sredstvih. Po bilateralnem sporazumu z Nemčijo je Jugoslavija leta 1963 dobila 8 milijonov mark odškodnine za eksperimente na preživelih osebah. To vsoto naj bi država, po nekaterih podatkih, preživelim izplačala, med drugim tudi 50 Slovencem. Leta 1956 smo dobili 26 milijonov mark odškodnine za socialno zavarovanje delavcev, ki so delali v Nemčiji med drugo vojno. Po 60. letu smo uradno zahtevali odškodnino za žrtve fašističnega preganjanja, vendar nas je Nemčija zavračala: najprej, ker nismo imeli diplomatskih odnosov, nato pa, ker smo priznali Nemško demokratično republiko. Končno smo leta 1972 dobili kot avans 300 milijonov mark, dve leti kasneje pa 700 milijonov mark, vendar v obliki gospodarskih posojil, ki so jih "pokasirale" banke in elektrogospodarske organizacije v republiških središčih. Federacija je potem še terjala odškodnino za 240 tisoč vojnih ujetnikov in 800 tisoč internirancev, vendar 50 tisoč slovenskih izgnancev ni bilo upoštevanih. Zato bo Slovenija samostojno postavila novo zahtevo v imenu teh ljudi. • J. Košnjek Po Kranju vise narodne zastave Poglejte v zakon! Kranj, 10. februarja - Pretekli konec tedna, ko smo Slovenci praznovali svoj kulturni praznik, so nas številni bralci iz Kranja klicali s predlogom, naj kranjski župan Vitomir Gros pojasni, zakaj po Kranju vise zastave brez slovenskega grba. Očitno je, da smo Slovenci postali zelo občutljivi za simbole naše mlade države (veliko klicev je bilo, denimo, tudi zaradi jugoslovanske zastave, ki je bila v čast udeležencev mednarodnega otroškega smučarskega tekmovanja iz BiH izobešena v Skofji Loki) zlasti v dneh, ko ponosno vidimo našo zastavo v olimpijski druščini. K temu je potrebno tudi dodati, daje zastava brez grba postala uradna zastava Rusije, ki je medtem že članica OZN. Na vprašanje uredništva je Vitomir Gros jedrnato odgovoril: »Zastava brez zvezde je že več kot 150 let tradicionalna slovenska zastava in zakon o državnih simbolih poleg zastave z grbom dopušča tudi izobešanje te slovenske narodne zastave!« • S. Z. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Poslanec dr. Buser "prestopil" Slovo Zelenim Ljubljana, 5. februarja - Poslanec slovenskega parlamenta dr. Stanko Buser je zapustil stranko Zeleni Slovenije in se vključil v Slovensko ljudsko stranko. "Z Zelenimi sem se razšel brez sovraštva in bom tudi v prihodnje ohranil s stranko dobre odnose," je dejal dr. Stanko Buser. Po njegovem mnenju so bili Zeleni zadnje čase preveč politično usmerjeni in so preveč zanemarjali reševanje nekaterih problemov okolja. Med nesporazumi z bivšo stranko je omenil Krško, za Slovensko ljudsko stranko pa je pripravil programe za varovanje okolja, znanost in izobraževanje. Dr. Buser zagovarja zmerno uporabo umetnih gnojil, alternativno kmetijstvo z zelenimi gnojili, ohranitev večjih in pomembnejših močvirij ter varovanje vode, zraka in tal. Svoji nekdanji stranki napoveduje dober nastop na prihodnjih volitvah, potem pa pričakuje postopen zaton, ker se bodo tudi druge stranke bolj usmerile na ekološke probleme. • J. K. Zeleni Kranja Danes letna skupščina Kranj, 11. februarja - Občinski odbor Zelenih Slovenije iz Kranja obvešča, da bo letna skupščina danes, 11. februarja, ob 18. uri v sejni dvorani številka 14 kranjske občinske skupščine. Vabljeni člani in simpatizerji stranke. Socialdemokratska unija Opozorilno pismo vladi Ljubljana, 6. februarja - Socialdemokratska unija Slovenije opozarja v odprtem pismu slovensko vlado na položaj delavstva. Njegova beda lahko postane vzrok za socialno bombo. Unija zahteva kompetentno vlado, zmanjšanje javne porabe, nove tržne programe, nove oblike socialne pomoči, reševanje nezaposlenosti, odpiranje izobraževalnih in štipendijskih skladov, delavsko soodločanje, pravičnejši davčni sistem in poštene plače ter pokojnine. Stranka je tudi že oblikovala volilni štab. Terja vključitev v delovno skupino za pripravo volitev, zagovarja proporcionalni volilni sistem s prefe-renčnimi glasovi, 2,5 odstotni prag za vstop v parlament in enakopravno zastopanost v medijih. Stranka je predsednika slovenske skupščine dr. Franceta Bučarja opozorila, da še ri\- poslanskega kluba, čeprav ima v parlamentu svoje poslance. • J. K. Vizija razvoja naših krajev SKD Radovljica vabijo na diskusijski večer, v torek, 11. februarja 1992, ob 19. uri v hotel Grajski dvor v Radovljici. Tema: Vizija razvoja naših krajev. Sodelovali bodo: predsednik IS in člani IS skupščine Radovljica za turizem, prostor in okolje in za gospodarstvo. Razpravljali bodo o prostorskem razvoju, o razvoju turizma, o tem, kdo naj bo lastnik naših naravnih danosti in našega radovljiškega gospodarstva ter o drugih aktualnih problemih. Dr. Aldo Jovan Demokratska stranka Protest zoper ravnanje premiera Ljubljana, 7. februarja - Na seji glavnega odbora stranke so izrekli protest zoper ravnanje predsednika vlade Lojzeta Peterleta, ki je med zadnjim obiskom v Rimu dejal, da je mogoče ustrezno varstvo slovenske manjšine v Italiji odložiti. To je za Demokratsko stranko podrejanje državnega oziroma narodnega interesa strankarskemu interesa krščanskih demokratov. Stranka podpira proteste Slovencev v Italiji. Evropska merila za zaščito manjšin je treba spoštovati tudi v primeru Slovencev v Italiji. Demokratska stranka je proti temu, da bi postala radio in televizija vladni ustanovi, v prihodnjih mesecih pa bodo pripravili problemsko konferenco o letošnji gospodarski politiki, lastninski zakonodaji in stanovanjski politiki ter zakon o popravku krivic, storjenih po drugi svetovni vojni, zakon o vladi in organizaciji državne uprave, program avtomatizacije katastrov, zunanjepolitično strategijo Slovenije in program reševanja problematike uživanja mamil ter program nacionalne kulturne politike. • J. K. Liberalno demokratska stranka Kranja Podjetnikom o zaključnem računu Iniciativni odbor za podjetništvo pri občinskem odboru Liberalno demokratske stranke vabi na srečanje odbora za podjetništvo, katerega gost bo svetovalec generalnega direktorja Službe družbenega knjigovodstva Republike Slovenije Bogomir Špiletič. Beseda bo tekla o pripravi zaključnih računov, davku na dobiček, dohodnini in poslovanju (zlasti o plačilnem prometu) z Republiko Hrvaško. Srečanje bo v sredo, 12. februarja, ob 19. uri v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju. Vsi zainteresirani so iskreno vabljeni. • S. Ž. Javni odgovor Vitomirju Grosu Gospod Gros v intervjuju za Gorenjski glas, 31. 1. 1992, in že prej v intervjuju za Kanal A, govori, da se ponujam njegovi stranki. Jasno in glasno izjavljam, da gre za izmišljotine in da mi ni nikoli prišlo niti na kraj pameti, da bi bil v isti stranki kot gospod Vitomir Gros. Njegove trditve najbrž izhajajo iz edinega kontakta, ki sem ga imel s predsednikom Liberalne stranke konec lanskega leta. Takrat je namreč g. Golja, predsednik Liberalne stranke na razglasitvi Osebnosti leta v uredništvu Dela prišel k meni, me pozdravil in ponudil, da se v bližnji prihodnosti sestaneva. Strinjal sem se in po novoletnih praznikih predlagal termin za srečanje. Odgovora ni bilo, gospod Gros pa je začel v sredstvih javnega obveščanja na široko in podcenjevalno razlagati, da se ponujam njihovi stranki. Mar gre gospodu Grosu in njegovi stranki res tako slabo, da išče medijsko promocijo s tako poceni triki in izmišljotinami? dr. Janez Drnovšek Ljubljana, dne 5. februarja 1992 STRANKARSKE NOVICE Stranka demokratične prenove Kranj Jutri konferenca Kranj, 11. februarja - Jutri, 12. februarja, ob 18. uri bo v dvorani 16 kranjske skupščine programska in volilna konferenca Stranke demokratične prenove Kranj. Konference se bo udeležil tudi predsednik stranke dr. Ciril Ribičič. Slovenska ljudska stranka Ljudje naj odločijo Ljubljana, 7. februarja - Vodja poslanskega kluba Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik je v izjavo po petkovem sestanku parlamentarnih strank o volilni zakonodaji (zaradi zadržanosti se ga ni mogel udeležiti) zapisal, da podpira prizadevanja za čimprejšnje volitve, vendar ugotavlja, da je dogovor o proporcionalnem sistemu za volitve v državni zbor nasproten z željami večine slovenskih državljanov, ki se ne volitvah želijo odločati tudi za konkretne kandidate in ne le za stranke, za kar gre pri proporcionalnem sistemu. Neodgovorno je zaradi interesa ožjih politični elit manipulirati z večino državljanov. Podobnik soglaša z referendumom, na katerem naj se ljudje odločijo, ali želijo voliti zgolj stranke ali posameznike. • J. K. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Kamion z voznikom Stanetom Pintarjem v spremstvu Jožeta Ga-lofa in Blaža Jesenka se je v četrtek pozno popoldne s pomočjo za hrvaške begunce ustavil v Škofji Loki, kjer se je za pomoč in pozdrave iz Cecine zahvalil tudi predsednik škofjeloške občinske skupščine Peter Havvlina. Pomoč za hrvaške begunce Škofja Loka - "Ponosen sem, da je naša rojakinja poskrbela, ali je bila celo eden glavnih organizatorjev v italijanskem mestu Ce-cina, za organiziranje pomoči hrvaškim beguncem. Čeprav je tokrat naša občina le v nekakšni posredni vlogi, je počutje vendarle prijetno, da tudi na ta način sodelujemo v organizirani pomoči," je v četrtek popoldne pred pisarno krajevne skupnosti Trata v Škofji Loki rekel predsednik občinske skupščine Peter Hawlina. Iz italijanskega mesta Cecina so namreč v četrtek pozno popoldne prispeli v Škofjo Loko predsednik sveta KS Trata Jože Galof, voznik in lastnik kamiona Stane Pintar iz Škofje Loke in spremljevalec pri prevozu blaga Blaž Jesenko. Akcija zbiranja pomoči v Cecini, v kateri je sodelovala Jožetova sestra Nejka Venturini Galof, seje začela lani. V mestu in okolici so zbrali 4 milijone lir in veliko obleke, obutve in zdravil. Prevoz je potem organiziral Jože Galof iz KS Trata v občini Škof-ja Loka, konec tedna, po četrtkovem postanku v Škofji Loki in srečanju s predsednikom skupščine s Petrom Havvlino, pa so potem pomoč odpeljali v Zagreb in jo v sodelovanju s Karitas izročili beguncem. Tokratna pomoč je pravzaprav že druga tovrstna akcija, v katero je bila posredno vključena tudi občina Škofja Loka. Pred dobrim tednom so izseljenci iz Holandije prav tako usmerili del pomoči v Škofjo Loko. Takrat je akcijo sklenil občinski odbor RK Škofja Loka. • A. Ž. Streli v prazno Čeprav ob slabih napovedih o letošnjih občinskih proračunskih vrečah v vodstvih krajevnih skupnostih, kjer se marsikje niso odrekli kar precej zahtevnim komunalnim programom, niso ravno ravnodušni, jih še vedno, tako bi lahko trdili po večkratnih in kar precej pogostih pripombah, jezi nekakšna ravnodušnost občinskih upravnih organov. Predvsem pri razreševanju prostorskih in tudi drugih problemov, ki bi jih v krajevnih skupnostih radi uredili, pri čemer pa so večkrat vezani na sodelovanje in ukrepanje upravnih organov, jim delo velikokrat ne gre tako od rok, kot bi si želeli. Pripombe, mnenja, zahteve po ukrepanju,... se prevečkrat izkažejo kot streli v prazno: saj se stvari ne premaknejo in vse ostaja po starem. Na nedavnem sestanku izvršnega sveta kranjske občinske skupščine v Naklem je tovrstno nezadovoljstvo iz vodstva krajevne skupnosti bilo še posebej odločno. Pa se je potem izkazalo, da pravzaprav ne gre za vse občinske upravne organe na sploh, marveč predvsem za posamezne inšpekcijske službe. Kljub odgovoru in razlagi predsednika in članov izvršnega sveta, da gre pravzaprav za nekakšno nemoč, ker je inšpekcija še vedno organizirana po starem in ker smo pravna država, spoštujemo vse še veljavne predpise, pa v krajevnih skupnostih ne razumejo neučinkovitosti na tem področju. Neučinkovitost je bila nenazadnje dolga leta ena glavnih kritik. • A. Žalar Veselo pustovanje - Kranj - Komisija pri Društvu upokojencev v Kranju, ki skrbi za delo Okrepčevalnice, bo tudi letos pripravila veselo pustovanje. Veselo in zabavno bo na pustno soboto in na pustni torek, ko bo obakrat igral tudi ansambel; na pustno soboto do 1. ure zjutraj, v torek pa do polnoči. Maske bodo tudi nagradili, sicer pa bodo vsi za plačilo oziroma rezervacijo 80 tolarjev dobili tudi flancat. Pohitite s prijavami, ker je precej sedežev že zasedenih. • (ip) Bohinj se je odprl v svet • V Vabljeni v KAVARNO na Trgu RIVOLI v Kranju 6. februarja je nastopal GREENTOVVN JAZZ KVARTET 13. februarja ob 20. uri Tiskovna konferenca IVO G0ĐNIČ -TITO in degustacija vin KZ Goriška brda 21. februarja ob 20. uri Koncert AKUSTIČNE SKUPINE 27. februarja ob 20. uri MODNA REVIJA Vabljeni v kavarno BONAMI Uresničeni programi izpred let Zahvala za zgrajeno telefonijo, obnovljen zdravstveni dom, šolsko zobno ambulanto gre ljudem in organizacijam že v prejšnjem obdobju. Seveda pa brez razumevanja sedanjega občinskega izvršnega sveta stvari ne bi dokončali. Bohinjska Bistrica, 10. februarja - Bohinj se je tik pred koncem minulega leta, kot domačini danes radi poudarijo, odprl v svet. Ze pred leti začete akcije, predvsem na področju telefonije, so bile lani končane: Končana je bila tudi težko pričakovana obnova zdravstvenega doma in v Bohinjski Bistrici imajo zdaj tudi šolsko zobno ambulanto in urejeno lekarno. "Tako smo z urejeno šolo, vrtcem, zdravstvenim domom, kulturnim domom in še z nekaterimi drugimi deli tovrstne infrastrukture dosegli kar primerno raven," ugotavlja sedanji predsednik sveta krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica Andrej Šiljar. Telefonija, pred leti začeta, lani pa skorajda dokončanaje bila prav gotovo največja akcija. Tako v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica kot v Srednji vasi in sosednjih KS se strinjajo, da je prav ta akcija povezala ljudi in organizacije v Bohinju in jih dejansko, kot so si dolga leta želeli, na področju turizma odprla svetu. drugačnim današnjim interesom in računicam. Tisti, ki si prizadevajo drugače, se bodo ušteli. Bohinjci Bohinja nimamo na razprodaji," poudarja poslanec in član izvršnega sveta Jože Cvetek. Jože Cvetek "Zdaj smo končno dosegli tisto, kar je bila dolgoletna želja. Prostor, v katerem živimo in s katerim želimo v prihodnje resnično sami gospodariti, tudi na področju turizma, ni več odrezan. Zato bo zdaj naš glavni cilj, da s to pridobitvijo in urejenostjo začnemo tudi služiti in gospodariti; kljub nekaterim Mirko Skumavec Telefonija jih je povezala in hkrati odprla v svet. V Zgornji bohinjski dolini, predvsem na območju krajevne skupnosti Srednja vas, akcija sicer še ni povsem končana (razrešiti morajo še problem preusmeritve tako imenovanih dvojčkov na enojne priključke), sicer pa so lani po končani akciji (in tisti izpred treh let) v Bistrici dobili zdaj skupaj 670 telefonskih priključkov (vseh pa je 750), Srednja vas, Studor in Stara Fužina pa 360. "Celotno akcijo so na Franci Langus celotnem območju financirali naročniki sami. V Spodnji in v Zgornji dolini so krajani opravili tudi več tisoč prostovoljnih ur. Pomagala pa nam je tudi v tem delu Zavarovalnica Triglav -Območna enota Kranj z občino in sicer na ta način, da je občina prevzela vračilo zelo ugodnega posojila," pojasnjuje vodja odbora za telefonijo Mirko Skumavec. Ob najpomembnejših pridobitvah na področju povezanosti s svetom in zdravstva pa tako imenovane drobne, komunalne probleme v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica prav tako rešujejo bolj ali manj uspešno skupaj s krajani. "Krajevna skupnost ni vreča brez dna in le s skupnimi močmi bomo tudi za naprej morali urejeti Bohinj," poudarja član sveta KS in vodja komunale Bohinj v Bohinjski Bistrici Franci Langus. "Sicer pa bi letos na komunalnem področju radi uredili preskrbo z vodo v Bitnjah in na Ravnah. Veliko dela je na mo- stovih in sicer na Logu, v l/kancu, Brodu in med Brodom ter Savico. Zdaj, ko je cestni odsek Obrne urejen, bi radi, da bi prišli na vrsto tudi nekdanji regionalni cesti skozi Bitnje in No-menj. Imamo pa tudi sami v programu dve cesti in sicer v L kancu in na Brodu. Urejanje kraja in odstranjevanje divjih odlagališč odpadkov bo skupna skrb vseh, zelo pa bomo zadovoljni, če bomo uspeli dobiti letos vsaj projektno rešitev za tržnico v Bohinjski Bistrici. Veliko problemov, ki pa jim sami nismo kos, pa je v Bohinju tudi z nekaterimi že znanimi pa tudi povsem novimi hudourniki; predvsem v Nomenju in Bitnjah. Imamo torej kar zahteven in širok program za letos v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica, Andrej Šiljar vendar upam, da bomo s skupnimi močmi, tako smo doslej, tudi zdaj in poslej marsičemu kos," pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica Andrej Šiljar. • A. Žalar Nova pridobitev optika v Tržiču Aparat za vrhunsko preiskavo oči Tržič, 4. februarja - Pred dobrim mesecem je optik Zlatko Debeljak v Tržiču obogatil svojo ponudbo z elektronsko napravo "forop-ter", kakršne doslej še ni bilo na Gorenjskem. Kot ugotavlja iz izkušenj, imajo Gorenjci dokaj zanemarjen vid, zato bo proste zmogljivosti aparata za kakovostno preiskavo oči ponudil tudi gorenjskemu zdravstvu. Na preglede v Tržič prihajajo ljudje iz raznih koncev Slovenije. Potem ko je po dveh desetletjih dela v Piranu pred štirimi leti prišel v Tržič, je optik Debeljak kmalu odkril številne pomanjkljivosti pri vidu Gorenjcev. Prav zaradi teh težav si je prizadeval za čim večjo kakovost pri pregledu očesa vsakega obiskovalca. Že dosedanja računalniška naprava za objektivno merjenje vida je na osnovi 21 izmerjenih točk v očesu izračunala najustreznejši recept'za očala, a zanj to še ni bilo dovolj. »Za popoln pregled oči imajo v svetu elektronske naprave, ki odkrivajo tudi očesne okvare, na primer, mrene na očesu,« razlaga Zlatko Debeljak in dodaja: »V ta namen sem se odločil za nakup foropterja, naprave z biomikroskopom. Takega apa* rata še ni bilo na Gorenjskem, vendar so potrebe po kakovostnih preiskavah vida velike. To je pomembno zlasti za voznike, zato sem ponudil sodelovanje avto-moto organizaciji in policiji. Tudi pri mnogih delih v industriji igra vid pomembno vlogo, a tega se, na žalost, marsikje skoraj ne zavedajo. Naše zdravstvo vse bolj zaostaja za razvojem v svetu, za sodelovanje z zasebniki pa ne kaže velikega interesa. Sodelovanje s tržiškim zdravstvenim domom, za katerega sem tri leta opravljal brezplačne preglede vida, je pretrgano, stalne stike pa ohranjam z Jeseničani.« Ta sogovornikova kritika ne skriva slabega namena, ampak prej poziv k boljšemu sodelovanju v korist pacientov. Zeli Slovo od počitnic - Pravzaprav se v krajevni skupnosti Podljubelj v tržiški občini vedno kaj dogaja. Še pred počitnicami so na primer poskrbeli za drsanje v neposredni bližini steze za motokros. Zdaj pa je za to, da mladim med počitnicami ni bilo ravno dolgčas, poskrbela tudi Marija Kraševec. Idejo za velikega snežaka in račko, ki ju je naredila, je pravzaprav dala revija Jana. Marija pa jo je potem razširila in povabila v soboto na travnik mlade in starejše domačine iz krajevne skupnosti Podljubelj. Tako se je lepotcu, ki je že nekaj dni prej vabil na srečanje, pridružila ob koncu šolskih počitnic še kopica malih snežakov. Spontano prireditev in veselje na snegu pa je podprla tudi Gostilna Ankele. A. Ž. Optik Debeljak ob prvem aparatu za vrhunsko preiskavo oči na Gorenjskem. Foto: S. Saje namreč čim boljšo izkoriščenost zmogljivosti nove naprave, ki jo je kupil ob pomoči posojil obrtniške hranilnice. Od konca lanskega leta se je za pregled na njej odločilo nekaj več kot deset ljudi. Kot še pove o svojih obiskovalcih, je med njimi najmanj domačinov, več pa jih pride iz drugih gorenjskih krajev, Ljubljane z okolico in s Primorskega. Optik Debeljak ne slovi samo zaradi pestre ponudbe okvirjev in leč za očala. V njegovo delavnico prihaja vsak drugi četrtek popoldne tudi priznani okulist iz ljubljanske klinike. Od marca naprej načrtuje še preglede za uporabo kontaktnih leč.# S. Saje Mojstrana, februarja - Turistično društvo Dovje - Mojstrana je sredi vasi - nasproti hotela Triglav in v stavbi pošte in krajevne skupnosti -odprlo turistično informacijsko pisarno. Turistični delavci v teh krajih se že dolgo zavedajo, kakšne izjemne naravne možnosti imajo za razvoj turizma, planinstva, izletništva in alpinizma, vedo pa tudi, da brez informacij ni in ne more biti razvoja. Turistično informacijsko pisarno so zgradili popolnoma s prostovoljnim delom in je lepo opremljena, saj nudi prospekte, razglednice, knjige in brošure in izvirne turistične spominke. Prizadevni turistični delavci pa bodo v prihodnje dali tej informacijski pisarni tudi drugačno vsebino, saj nameravajo turiste povabiti na razne izlete, namestiti kažipote za sprehajalne poti in se ukvarjati še z vrsto drugih turističnih aktivnosti, ki naj bi privabile v te slikovite kraje pod Triglavom še več miru, čistega zraka in oddiha željnih turtistov. Foto: D. S. SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Kako do celovite sindikalne zaščite pravic Že v prejšnji Številki naše Glasove strani smo ugotovili, da je v razmerah popolnoma spremenjene teoretične in Praktične koncepcije delovnega razmerja, ki je po novem opredeljeno kot klasično dvostransko (pogodbeno) razmerje med organizacijo oziroma delodajalcem in delavcem, sindikat avtomatično postavljen v vlogo glavnega in praktično edinega zaščitnika delovnopravnih pravic delavcev. Zasnovo celovite sindikalne zaščite delavskih pravic v Svetu kranjskih sindikatov gradimo predvsem na naslednjih temeljnih načelih: 1. Če sindikat v novem sis- 2. Popolnoma zgrešeno je pri zaščiti že pridobljenih pra- dikata glede učirfkovite zaščite temu kolektivnega dogovarja- pojmovanje, po katerem je vic Zlasti v primeru kršitev delavskih pravic torej|za nas m «ja o pravicah in obveznostih zaščitno delovanje sindikata kolektivnih pravic so običajno le demagoška fraza. Precejšen delavcev v delovnem razmerju skrčeno zgolj na zagotovitev klasična pravna sredstva mno-nastopa kot zastopnik delav- klasične pravne pomoči delav- go manj učinkovita kot pa cev pri uveljavljanju novih delovnopravnih pravic, je seveda sindikat tisti (ne pa delavec), ki mora delavce učinkovito zaščititi v imenu in za račun delavcev pred vsemi oblikami kršenja pravic (posamičnih in kolektivnih). To pomeni, da se delavcu (razen cu pri vodenju pravnih postopkov za varstvo pravic preko organizirane pravne službe. Če bi bilo tako, bi zadostovalo, da bi sindikat delavcu plačal odvetnika, in bi s tem opravil svojo zaščitno funkcijo na tem področju. Vendar v . -—».,. ^ omenjenem primeru sindikal- oajanja potrebnih podatkov in no organiziranje delavcev za-f/^ga sodelovanja) ni po- radi boljše zaščite delavskih pravic seveda ne bi imelo nobenega pravega smisla. 3. Prava vrednost sindikalne zaščite, ki ni in ne more biti samo nuđenje klasične pravne pomoči delavcem, je v kolektivni moči organiziranih delavcev, ki omogoča uporabo različnih oblik sindikalnega pritiska, ne samo pri uveljavljanju novih, pač pa tudi w ----------j—/ — i— trebno angažirati za varstvo svojih delovnopravnih pravic in voditi ustreznih postopkov. Primarni nosilec aktivnosti za zavarovanje pravic delavca je torej sindikat. Delavec pri tem lahko samo sodeluje, ne pa obratno. Zato ima v primeru kršenja pravic delodajalec opraviti predvsem s sindikatom, manj pa z delavcem. nepravne oblike sindikalnega boja oziroma pritiska, med katere uvrščamo kot skrajno sredstvo tudi stavko. 4. Varstvo kolektivnih pravic ne sme imeti glede angažiranja sindikata nobene prednosti pred varstvom individualnih pravic posameznika. Če so kršene pravice enega, so kršene pravice vseh. Sindikat mora uporabiti prav vsa razpoložljiva sredstva zaščitnega delovanja (po potrebi celo skrajna) tudi v primeru težje kršitve pravic posameznega člana. Sindikat bo pravi sindikat šele, ko bo sposoben pri svojem zaščitnem delovanju dosledno uveljaviti načelo "vsi za enega, eden za vse." Izgrajevanje nove vsebine in načina dela sin- del povedanega smo s svojim dosedanjim delovanjem že uspeli spraviti v življenje. Seveda bo poleg jasne vizije in močne strokovne, zlasti pravne službe, ki ju v Svetu kranjskih sindikatov že imamo, nujno potreben tudi popoln preobrat v miselnosti številnih (do)sedan-jih sindikalnih aktivistov znotraj podjetij in v njihovem razumevanju nove vloge sindikata. Mnogi namreč le-te še niso niti približno dojeli in zato tudi delovanja svojih sindikatov nikakor ne znajo popeljati v pravo smer. Veliko stvari je mogoče spremeniti hitro, miselnosti ljudi pa žal ni mogoče enostavno spremeniti čez noč. Mato Gostiša Zavarovanje koristi upnikov Tekstilindusa V sredo, S. februarja je na kranjskem sodišču potekal prvi narok za preizkus terjatev v stečajnem postopku Tekstilindusa. Pravna služba Sveta kranjskih sindikatov zastopa vse delavce, ki so bili člani našega sindikata, torej približno 1.500 delavcev in upokojencev Tekstilindusa. Za vsakega od njih smo prijavili terjatve, ki jih je imel bodisi iz naslova neizplačanih osebnih dohodkov ali ostalih osebnih prejemkov oziroma stroškov (regres, jubilejne nagrade, odpravnine, prevozni stroški in stroški službenih potovanj). Stečajni upravitelj Tekstilindusa je prijavljene terjatve priznal, prerekal je le polovico osebnega dohodka za mesec oktober, ki je bil vsem delavcem že izplačan v decembru 1991. Na tem naroku je bil za zavarovanje koristi upnikov izvoljen upniški odbor. Stečajni senat je zaradi številčnosti in višine prijavljenih terjatev delavcev predlagal v upniški odbor tudi pooblaščenca delavcev. Tako je bil v upniški odbor, poleg predstavnikov šestih največjih upnikov, izvoljen tudi pravni poverjenik Sveta kranjskih sindikatov. Zaenkrat smo lahko zadovoljni z doseženim, vendar delavce vnaprej opozarjamo, da priznanje terjatev delavcev s strani stečajnega upravitelja še ne pomeni, da bodo terjatve v tej višini delavcem tudi poplačane, saj bo njihova višina odvisna od velikosti stečajne mase, ki se bo oblikovala. Vsekakor pa bo na izplačilo potrebno čakati do glavne razdelitve, ki žal še ne bo tako kmalu. Majda Maček Jančič SINDIKAT PODJETJA AERODROM LJUBLJANA JE VKLJUČEN V ITF V Sloveniji so se nekateri sindikati transportnih delavcev vključili v ITF, mednarodni sindikat transportnih delavcev. Pred kratkim seje vanj vključil tudi sindikat podjetja Aerodrom Ljubljana. Tako si bo sindikat podjetja Aerodrom Ljubljana zagotovil mednarodno priznanje podjetniške kolektivne pogodbe, ustrezno zaščito in varnost svojih delavcev ter pomoč ITF pri svojem delovanju. V decembru 1991 je Slovenijo obiskal g. Ali Mcmon, predstavnik ITF - Mednarodne federacije transportnih delavcev in inšpektor mednarodnega sindikata transportnih delavcev. V Kranju seje srečal s predstavniki sindikatov transportnih delavcev, ki so vključeni v Svet kranjskih sindikatov. Seznanil jih je z organizacijo in načinom delovanja ITF, z značilnostmi mednarodno priznanih kolektivnih pogodb in s sindikalno zaščito delavcev v zahodnih državah. ITF je eden najstarejših sindikatov, ustanovljen je bil leta 1896 s sedežem v Londonu. Združuje več kot štiri milijone članov in deluje v 100 državah na vseh kontinentih. V ITF se združujejo neodvisni, svobodni in demokratični sindikati transportnih delavcev letalskega, železniškega, cestnega in pomorskega prometa in turizma. ITF deluje tudi v okviru mednarodnih organizacij pri pripravi mednarodnih konvencij in sprejemanju zakonodaje. Osnovni cilj mednarodnega sindikata transportnih delavcev je pomoč delavcem pri zaščiti njihovih ekonomskih, socialnih, delovnih, izobraževalnih in kulturnih interesov. Posebno pozornost namenja doslednemu spoštovanju kolektivnih pogodb. Aljoša Drobnič Komu pripada Svet kranjskih sindikatov Zaradi povsem specifičnih načel organiziranosti in delovanja Sveta kranjskih sindikatov, ki se popolnoma razlikujejo od sicer poznanih in ustaljenih obrazcev sindikalne organiziranosti, mnogi še vedno ne razumejo čigavi pravzaprav smo. Eni bi nas radi proglasili za privesek oziroma obliko dela Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije. Drugi sprašujejo, če morda spadamo k Tomšičevi Neodvisnosti - KNSS. Tretji nas želijo stlačiti v Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije. Mi pa pravimo, da smo le samostojna oblika interesnega povezovanja sindikatov podjetij območja zaradi skupnega uresničevanja vseh tistih interesov delavcev, ki niso odvisni od njihove poklicne, panožne in druge pripadnosti. Svet kranjskih sindikatov kot celota se namreč ne vključuje v nobeno od navedenih sindikalnih central, pač pa se vanje po svoji izbiri lahko vključujejo le sami sindikati podjetij, mimo Sveta kranjskih sindikatov, kamor so povezani le teritorialno. Kot območni sindikat se Svet kranjskih sindikatov ukvarja izključno s tistimi interesi in pravicami delavcev, ki se rešujejo neposredno v podjetjih oziroma "v bazi" (utrjevanje partnerske vloge sindikatov podjetij nasproti vodstvu in organom podjetij, enakopravno urejanje pravic in obveznosti delavcev na tem nivoju s sklepanjem podjetniških kolektivnih pogodb, učinkovito izvajanje pravne in druge zaščite pravic delavcev pred različnimi oblikami kršenja s strani delodajalcev). SKS opravlja tudi naloge, pri katerih je smiselno skupno delovanje vseh sindikatov podjetij z določenega območja (npr. organiziranje agencije za posredovanje dela brezposelnim delavcem, sodelovanje pri oblikovanju socialne politike in politike zaposlovanja na občinskem in regijskem nivoju, organiziranje cenejših nakupov in sindikalnih konzumov ipd.). S takšnim povezovanjem po teritorialnem (območnem, horizontalnem) principu delavci oziroma njihovi sindikati podjetij lahko pokrijejo le del celotnega spektra različnih delavskih interesov. Zato se sindikati podjetij istočasno in posebej povezujejo tudi v druge oblike in nivoje sindikalnih asociacij, od katerih vsaka pokriva točno določeno interesno področje. Zaradi uresničevanja specifičnih interesov delavcev določenega poklica, dejavnosti ali panoge se sorodni sindikati podjetij povezujejo v posamezne poklicne in panožne sindikate oziroma sindikate dejavnosti (vertikalni princip povezovanja). Za zagotavljanje vpliva na urejanje splošnih vprašanj socialnega in materialnega položaja delavstva v Sloveniji se neposredno ali prek svojih panožnih sindikatov združujejo še v različne nacionalne sindikalne centrale, kot so ZSSS, Neodvisnost - KNSS in Konfederacija sindikatov 90 (nacionalni princip povezovanja). Vsak sindikat podjetja se torej lahko po svoji izbiri samostojno povezuje najmanj na treh različnih principih in nivojih (območni, panožni in nacionalni). Odgovor na vprašanje kaj je in komu pripada Svet kranjskih sindikatov je torej v bistvu zelo preprost. Ker s svojim delovanjem pokriva le del skupnih interesov delavcev in njihovih sindikatov z določenega območja, sam ni in ne more delovati kot neka nacionalna sindikalna centrala, vendar tudi ni sestavni del ali privesek nobene od njih. Res je sicer, da se morajo funkcionarji Sveta kranjskih sindikatov po sili razmer udeleževati sej sveta Konfederacije sindikatov 90, vendar le v funkciji predstavnikov in po pooblastilu tistega dela sindikatov podjetij, ki so včlanjeni v to centralo. To nikakor ne pomeni, da je Svet kranjskih sindikatov kot celota član Konfederacije sindikatov 90. Svet kranjskih sindikatov deluje lev interesu sindikatov podjetij in zu sindikate podjetij, ki so ga ustanovili. Samo tem je odgovoren za svoje delo in le njim pripada. Jože Antolin Pregled izhodiščnih dohodkov po tarifnih razredih za januar 1992 (bruto zn< raki) KOLEKTIVNE IPOGODRF Enostavna dela I, Manj zaht.dela II. Srednje zaht. dela III. Zahtevna dela IV. Bolj zaht.dela V. Zelo zaht.dela VI. Visoko zaht.dela VII. Najbolj zaht. dela VIII. Izj. pom. naj.zah.d IX. SPLOŠNAKOLEKTIVNA J^OGODBA ZA GOSPOD. 19.072 20.988 23.438 26.131 29.561 35.282 40.055 47.688 57.208 KOVINSKA IN ELEKTROINDUSTRIJA 19.651 22.009 24.564 28.494 31.442 37.337 44.215 51.092 60.918 TRGOVINA 19.072 20.988 23.438 26.131 29.561 35.282 40.055 47.688 57.208 GOSTINSTVO IN TURIZEM 20.080 22 092 24.674 28296 32.024 38.115 42.167 49.711 59.635 KEMIČNA, NEKOVINSKA JNGUMARSKA DEJAVN. 20.026 22.036 24.611 27.439 31.038 37.043 42.059 50.073 60.067 USNJARSKO-PREDEL. INDUSTRIJA 19.072 20 988 23.438 26.131 29.561 35.282 40.055 47.688 57.208 TEKSTILNA INDUSTRIJA 19.072 20.988 23 438 26.131 29 561 35.282 40.055 47 688 57.208 LESARSTVO 19.072 20.988 23.438 26.131 29.561 35 282 40.055 47.688 57.208 KOMUNALNO IN ^STANOVANJSKO GOSP. 20.016 22.031 24.623 29 221 32.033 43.240 54.050 70.062 84.077 KMETIJSKA IN ŽIVILSKA INDUSTRIJA 19.934 21.931 24.517 27.313 30.903 36.887 41.938 49.845 59.834 CESTNI POTNIŠKI PROMET 19.592 21.424 23 884 26948 30.287 39.568 53.730 65 984 Rast življenjskih stroškov v decembru zrn aohodkov po eskalacijskl klavzuli SKP zn iša 16 odstotkov. Upoštevana rast izhodiščnih osebnih aša 14,3 odstotka. Informacije kranjskih sindikatov za delo In življenje Vaš sindikat ni povezan v Svet kranjskih sindikatov, vi pa želite postati naš član? Tudi to je mogoče! ORGANIZIRAMO SINDIKAT INDIVIDUALNIH ČLANOV Zaradi številnih želja posameznih delavcev po neposrednem članstvu v Svetu kranjskih sindikatov, smo v skladu z našim statutom začeli organizirati sindikat individualnih članov pri SKS. S tem dajemo možnost vsem tistim delavcem, katerih sindikat podjetja ali ustanove ni vključen v SKS, da z individualnim pristopom postanejo polnopravni člani SKS. Vsem individuamim članom bomo zagotovili enake pravice, kot jih imajo člani, ki so kolektivno vključeni v SKS. Mednje nedvomno sodi učinkovito pravno varstvo delavskih pravic. Podrobnejše informacije lahko dobite na sedežu Sveta kranjskih sindikatov. Svet kranjskih sindikatov mmmmsiiotLAS e. stran KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Torek, 11. februarja 1992 KULTURNI KOMENTAR [t/L KtM,tAf/U^|^ LEA MENCINGER PO KULTURNEM PRAZNIKU -KULTURNI DELAVNIK Če si kdo domišlja, da bi lahko ob letošnjem kulturnem prazniku zmogel prešteti vso množico prireditev, se moti. Že zato, ker so ponekod organizatorji poskrbeli, da se je o prireditvi že prej slišalo in bralo. Kdor je pač ob letošnjem kulturnem prazniku hotel biti "kulturen ", je imel kaj izbirati: koncertov, recitalov, likovnih otvoritev, bolj ali manj klasičnih proslav po krajevnih skupnostih in po šolah je bilo brez števila. Na gorenjskih gledaliških odrih so bile hkrati kar štiri premiere ali pa morda še kakšna več. Ponekod so bili skromnejši, računali so na stalne obiskovalce, ki že desetletja ob tej priložnosti hodijo na isti kraj. No, ker je bil praznik tokrat nekaj posebnega, so bili nekateri tudi prvikrat na kakšni kulturni prireditvi v samostojni državi in so tako doživljali novo slovensko kulturno samozavest. Na nekaterih prireditvah je bilo sicer slišati tudi tako obrabljene ugotovitve, da slovenska kultura OBSTAJA in ponekod se je komu od govornikov zdelo vredno poseči še v prastaro izrazoslovje, da je kultura tudi POTREBNA. Ker pa so to govorili ravno na praznični dan, jim pač tega ne gre prehudo zameriti. Še posebej ne, ker praznikom in prazničnemu razpoloženju sledi navadni delavnik, ki na duhovna obzorja takoj privleče kakšne oblake. O takih je bilo seveda veliko slišati iz govorov ob podelitvi letošnjih republiških kulturnih nagrad, toda v takšno podobo našega odnosa do kulture pač ni prijetno gledati. Če je kdo ob takem prazniku pričakoval le vzvišeno besedovanje, je pač ob podobi, ki jo kultura nosi leto in dan, morda tudi osupnil. Kultura pač ni nekaj, kar ima praznično obleko enkrat ali dvakrat na leto ob kakšni pomembni obletnici, pač pa je vsakdanji del življenja, kot je ura del dneva. Sprenevedanje ob prazniku je povsem odveč: večino tega, kar se imenuje kultura, ima že nekaj časa sila obnošeno obleko. Toda pri tem bolj kot to skrbi prizadevanje, da bi bilo še te obleke kar najmanj. In da bi bila tudi primerno tesna, taka, ki ne omogoča kakšne bujne rasti v smereh, ki so pač vedno lastne razvejani kulturni svobodomiselnosti. Kakšno večerniško branje, klasičen pevski program pevskega zbora, obujanje preskušenih ljudskih iger je kar prelahko obdelovanje kulturnega vrtička, za katerega bi se še našlo kakšen tolar. Kaj več in bognedaj kaj novega pa že ne, sploh pa ne alternativnega, te besede si nekateri kulturobrižniško še izgovoriti ne upajo. Lahko bi rekli: od Prešernovih časov dalje - nič novega. KULTURNI KOLEDAR ~~ KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1986-1988. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Franc Vozel. V galeriji Pungert razstavlja Andrej Pibernik. V galeriji Bevisa razstavlja akad. slikar Nikolaj Omersa. V galeriji Dežman -je na ogled razstava slikarjev samorastnikov. V Pionirski knjižnici bo jutri, v sredo, ob 16. uri ura pravljic. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava slik članov Likovnega kluba Dolik. V bistroju Želva razstavlja fotografije Marjan Bažato. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja fotografije Klemen Čebulj. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. slikar Miha Dalla Valle. V Pasaži radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Andreja Malenška iz FK Andrej Prešeren Jesenice. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavlja slike in linoreze akad. slikarka Maja Šubic. V galeriji Fara razstavlja fotografije Janez Pipan iz Radovljice. V knjižnici I. Tavčarja bo danes, v torek, ob 17. uri ura pravljic. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo ž diapozitivi po Prešernovi pokrajini vodil dr. Cene Avguštin. V galeriji ZKO -Knjižnica razstavlja fotografije na temo gora Mire Steinbuch. V OŠ Cvetko Golar razstavlja likovna dela slikar Marijan Belec iz Kranja. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled tudi dopoldne po predhodni najavi na upravo muzeja. V Mini galeriji Občine Škofja Loka je na ogled študija skic za loški grb arhitektke Eve Lukež. TRŽIČ - V prostorih A banke je na ogled razstava ob 260-letnici rojstva Feliksa Antona Deva. KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled akvareli Aladina Lanca. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: KONCERT FLAVTISTKE - V četrtek, 13. februarja, ob 19. uri bo v dvorani Glasbene šole Kranj koncert flavtistke Karoli-ne Šantl. Glasbenica je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo, zdaj pa se izpopolnjuje pri prof. Fedji Ruplu. Na kvalirju jo bo spremljala pianistka Vlasta Doležal - Rus. Program koncerta obsega dela skladateljev 20. stoletja: A. Coplanda, A. Joliveta, M. Gabrijelčiča in S. Prokofjeva. RADOVLJICA: LITERARNI VEČER - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 srečanje s pesnico Nežo Mau-rer. Pogovor bo vodil Franci Čeme. RADOVLJICA: ROMAN O PREŠERNU - V knjigarni Državne založbe Slovenija bodo v četrtek, 13. februarja, ob 19.30 predstavili novi roman Mirni Malenškove Pesnikov nokturno, ki je pred kratkim izšel pri Mohorjevi družbi v Celovcu. modemi interieri SALON POHIŠTVA KRANJ JESENICE 064/214-554 222-177 « 064/81-179 84-091 • FEBRUAR - MESEC KUHINJ t Pri nakupu ali naročilu kuhinje v mesecu februarju vam nudimo prihranek do 20 % od vrednosti nakupa t Kovinska in medeninasta ležišča iz uvoza • Kvalitetne jogi vzmetnice Meblo PRODAJA NA 3 ALI 5 OBROKOV Folklorna skupina Primskovo POSKOČNO V JUBILEJNO LETO Letos je folklorna skupina Primskovo "zaplesala" že v štirideseto leto svojega delovanja. Ustanovljena je bila leta 1952, v zadnjih desetih letih pa se še posebej posvečajo načrtni vzgoji mladih plesalcev. Kranj, 7. februarja - Predsednik folklorne skupine, ki je hkrati tudi koreograf in mentor, Brane Šmid in Anita Peteh prav tako koreografinja in mentorica, sodelujeta s folklorno skupino že več kot deset let. V teh letih se je marsikaj spremenilo, zlato pravilo njunega dela in dela folklornih skupin pa je stalno strokovno izpopolnjevanje. Na Primskovem so štiri folklorne skupine: cicibanska, osnovnošolska, mladinska in članska. V zadnjih letih so nastopali po vsej Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji, gostovali v Švici, Franciji, Holandiji in Avstriji. V letošnjem jubilejnem letu ne bodo priredili samo običajnega predstavitvenega folklornega večer (sobota, 22. februarja), ampak so pripravili tudi razstavo "Ljudske noše slovenskih pokrajin", ki si jo že lahko ogledate v izložbenih oknih kranjskega Globusa. Konec maja pa se bodo kot edini predstavniki iz Slovenije udele- žili folkloriade v Berlinu - srečanja slovenskih folklornih skupin v Nemčiji. Program plesov, ki jih plešejo, se v vseh teh letih ni spremenil, ostali so pri učenju in predstavljanju izvirnih slovenskih plesov, največ med njimi je seveda gorenjskih. Plešejo plese, ki so jih včasih plesale izvirne folklorne skupine, npr. Podblica, Nemilje,... "Folklora pa ni samo ples, kot si marsikdo predstavlja. K plesu sodijo tudi različni ljudski običaji, ki jih vključujemo v svoj program. Tako ob prekmurskih plesih "ružimo" in "ličkamo", k štajerskim plesom sodi "bo-trija" - krst otroka, pri katerem ga zavarujejo pred vsemi zlimi duhovi. Zelo zanimiv je tudi ples plodnosti ali "kurji tajč", ki ga plešejo samo dekleta in se je ohranil le še na Pohorju. Ples je izredno zanimiv in izhaja še iz poganskih časov". Tako o programu skupine Brane Šmid. Uspešna pa ni samo članska skupina, ampak tudi vse ostale. Letos naj bi zaplesala še ena skupina - skupina najstarejših članov, nekateri med njimi so bili celo med prvimi plesalci folklore s Primskovega. Pohvalijo pa se lahko tudi s skupino pevk, ki se imenujejo "Bodeče neže" in so po besedah Braneta Šmida vsako leto boljše. Novih plesalcev jim do sedaj ni manjkalo, res pa je, da radi vzamejo vsakogar, ki mu je ples v veselje. Denarne težave jim strižejo peruti, toda Prim-skovljani pravijo, da se ne dajo. Zato jim lahko le zaželimo prožnega in poskočnega koraka še naslednjih - vsaj - štirideset let. • M. Peternelj FIGURALNI CIKLUS FRANCA VOZLA Delo takšnega ustvarjalca, kot je akad. slikar Franc Vozel, ki je uspel ostati samosvoj, individualen, dosleden in zvest samemu sebi, kajti že več kot desetletje nepretrgano sledi že v študijskih letih začrtani umetniški poti, zasluži posebno pozornost, še zlasti, če je njegovo likovno delovanje izrazito problemskega značaja. Človek, ki je včasih predstavljen zgolj z deli svojega telesa, je že od študijskih let na Likovni akademiji v Ljubljani ob koncu sedemdesetih let edini objekt slikarskega ustvarjanja Franca Vozla, ki se s samostojno razstavo predstavlja v Galeriji Mestne hiše v Kranju. Po svoji naravi sicer neklasično učinkujoča človeška figura je umetnika, če se je želel izražati polnokrvno, usmerila v študij zakonitosti klasičnega slikarstva in tudi le-tega spremljajočih slikarske perfekcije in dovršenosti. Prav zaradi tega Vozlov ekspresivni figuralni ciklus, ki se pne skozi osemdeseta leta do danes, ne pozna sunkovitih preobratov, zastojev, vrhov ali padcev. Likovna govorica Franca Vozla, s katero nam umetnik izpisuje svoje ne- Vila Bistrica KULTURNO S POSLOVNIM Bistrica pri Tržiču - Nekdanji republiški protokolarni objekt Vila Bistrica je izjemna stavba z izjemno lego. Prvotni lastnik in graditelj angleški industrialec jo je v poznih tridesetih letih postavil na hrib nad Bistrico, uredil okolico v park z bazenom in teniškim igriščem - za družinski oddih. nehno dopolnjujoče se znanje in izkušnje, pozna zgolj kontinuiteto lastne rasti. Na slikah Franca Vozla, ki so največkrat podane v niansah krepkih, a hladnih in mrakob-nih rjavih, rdečih in zelenih tonov, vedno nastopajo samo reducirana telesa, telesa, ki nikoli niso popolna ali celovita, ker jih omejujejo divje notranje sile in protislovna dogajanja v človekovi notranjosti. Golim človeškim figuram, ki se luščijo iz gostega, temnega ozračja, je Franc Vozel odvzel vsakršne znake prepoznavnosti (glave se vedno izmikajo vidnemu polju slik) in jih podvrgel vsaj nee-stetskim, če že ne grozljivim deformacijam. Oluščil jih je prav do jedra človekove konstrukcije, do skeleta, ki ga spremlja zgolj razrahljano nakazana telesna lupina, jih razkosal in tako »grobo masakri-rano« materijo njihovih teles predal postopku ponovnega razporejanja in povezovanja. Telesa so pogosto ostala brez udov, notranjih organov in drugih vitalnih delov ali pa so se le-ti v kompozicijah začeli pojavljati samostojno, včasih zgolj kot amorfne reminiscence na nekaj že samo po sebi neprepoznavnega. Razgrajena in anatomizirana materija teles, ki je nekoč nastopala parcialno, se je v številnih fazah umetnikovega razvoja začela povezovati v celoto. Kosti je obraščalo meso, še posebej v zadnjem času so figure že skorajda v celoti prekrite s plaščem kompaktnega tkiva. Pred nami je vnovič celovito predstavljena človeška figura, ki pa verjetno že skriva v sebi kal nadaljnjega umetnikovega razvoja. Samo skozi likovno govorico nam slike Franca Vozla odsevajo človekovo eksistencialno stisko. Na njih človek ni samo utesnjen, temveč se mora boriti za svojo identiteto in obstanek, saj je, tako kot je prikazan, oropan svojega psihofizisa; svojega telesa in svoje subjektivnosti. Pozoren opazovalec zato lahko nanje reagira najmanj z občutki nelagodja, kot npr. tudi na brutalne upodobitve angleškega slikarja Francisa Bacona, na izmaličena telesa z zadnjih slik Marija Preglja ali na tesnobne, omrtvele in Vo-zlovim časovno še bližje slike Zdenka Huzjana. Ne odlikuje jih kaka ekscesna in dramatična strašljivost, prej narobe, niti ne poskušajo nas voditi v zgroženost ali k prisiljenemu zavračanju njihovega sporočila, a se kljub temu srečanje s slikami Franca Vozla zlahka spremeni v neprijetno soočenje Damir Globočnik Ko je lani Občina Tržič izbirala med ponudbami za najem vile, so se odločili za program Marka Bedine in za njegov program kulturnega in poslovnega centra. Brez dvoma ima ta nekdanji protokolarni objekt ne samo z lego, svojo gradnjo, pač pa tudi notranjo opremo, vse možnosti, da se razvije v center, kakršnih je pri nas v take vrste objektih že kar nekaj. Uradna otvoritev Kulturnega in poslovnega centra Vila Bistrica pred dnevi pomeni po besedah direktorja centra tudi odpiranje vrat poslovnim, klubskim srečanjem, posvetovanjem, promocijam, izobraževalnim tečajem in podobno. Ne nazadnje so prostori v vili primerni tudi za poročni obred ali pa enostavno za družabno srečanje in oddih v prostorih z zanimivo stilno opremo od salona in jedilnice do knjižnice. Del prostorov v prvem nadstropju nameravajo odpreti zdaj nič več alternativni zdravstveni dejavnosti, kot so akupunktura, bioenergetske storitve, tečaji sprostitvenih tehnik in podobno, za kar se zadnje čase odloča vse več ljudi, tudi z delom preobremenjeni managerji. Skupaj z gostinsko ponudbo naj bi oboje - poslovna srečanja in zdravstveni del, če ga lahko tako imenujemo, ponudili na primerni ravni storitev značilnih za takšne centre. Čeprav doslej še ni izdelanega kulturnega dela programa, pa je okvirni načrt vendarle zarisan. Vila Bistrica je vsekakor primeren prostor za komorne glasbene in tudi druge vrste kulturne prireditve, od predstavitve knjig, likovnih del in drugega. V toplejšem delu leta bo prireditvam namenjen tudi dokaj akustičen atrij na severni strani ter terasa na južni strani stavbe. • L. M., foto: Jure Cigler Predoslje - Dramska skupina KUD Predoslje je konec minulega tedna uspešno postavila na oder igro Frana Šaleškega Finžgarja Veriga. V nabito polni dvorani se je predstavila igralska ekipa pod vodstvom režiserja Jožeta Basaja: scena je bila delo Brigite Per-nuš, luč Boga Grašiča, odrski mojster je bil Milan Perne, šepetalkj pa Klavdija Lebar in Polona Bolka. Igrali so: Nace Krč, Franci Koželj, Betka Mubi, Simona Vreček, Ambrož Korenjak, Mateja Bitenc, Franci Bajželj, Marija Vreček, Robert Šipec, Žiga Šter, Andrej Kerč, Cveto Lebar, Uroš Lebar, Janez Lebar. Foto: Polona Krage I j delovni čas od 9. -13. in 15. • 19. ure, sobota od 9. -13. ure Torek, 11. februarja 1992 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK ■ i),M GLAS Gorenjska predilnica ustanovila invalidsko podjetje Lokateks Gorenjska predilnica zamenjala tri četrtine kupcev Zlasti zaradi prezadolženosti in sesutja južnih trgov lani za približno milijon mark izgube. Škofja Loka, 7. februarja - Gorenjska predilnica je imela največ težav lani od junija do oktobra, saj se ji je sesul juzm trg, ki so ga zdaj že uspeli zamenjati z zahodnimi. K izgubi je bistveno prispevala velika zadolženost, ki so jo lani uspeli deloma zmanjšati. Ustanovili so invalidsko podjetje Lokateks, ki uspešno posluje, med drugim iz blaga z napako šivajo različne izdelke. Marca bodo na Trati odprli razširjeno prodajalno, kjer bodo naprodaj tudi izdelki drugih tekstilnih tovarn. kljub velikim težavam zadolže- Gorenjski predilnici so lani nestabilne politične razmere, zlasti po vojaškem posegu v Sloveniji, povzročile veliko težav, saj so se južni trgi dobe-sebno sesuli. Direktor Miha Je-pravi, da ga je ostalo zelo malo, le 10 do 15 odstotkov nekdanjega, in da so morali kar tri četrtine kupcev zamenjati, poiskali so jih seveda predvsem na zahodnih trgih. Približno pol leta je bil zato izpad prometa velik, saj se zahodni kupci šele zdaj, po mednarodnem priznanju Slovenije, hitreje odločajo za sodelovanje z našimi podjetji. Zadolženost nekoliko zmanjšali V Gorenjski predilnici lani niso zvozili brez izgube, direktor Ješe ocenjuje, da bo znašala približno milijon mark. Približno toliko imajo terjatev do kupcev v drugih republikah bivše Jugoslavije, nekatera plačila prihajajo šele zdaj, računajo, da se bodo šele aprila finančni tokovi uravnovesili. Glavni razlog izgube v lanskem letu je velika zadolženost Gorenjske predilnice, kar je posledica investiranja v preteklosti, ki je zdaj zaradi težkih gospodarskih razmer seveda veliko breme. Vendar so lani nost uspeli z 8,4 milijona mark zmanjšati na 7 milijonov mark, od česar približno polovico predstavljajo dolgoročna posojila. Računajo, da bodo letos zadolženost znižali na 5 milijonov mark, od tega dolgoročno na 2,8 milijona mark in kratkoročno na 2,2 milijona mark. Tako bi kratkoročna zadolženost postala znosna, saj bi se z meseca in pol zmanjšala na mesečno vrednost proizvodnje. "Čiščenje" proizvodnje Preusmeritev na zahodne trge je bistveno spremenila sestavo proizvodnje, s pretežno bombažne so se preusmerili na volneno-akrilno predilnico. Bombažno proizvodnjo so z 200 zmanjšali na 120 ton, obratno pa volneno-akrilno s 120 povečali na 200 ton. Pri bombažnih izdelkih so namreč zelo konkurenčna podjetja iz držav, proizvajalk bombaža, kamor se selijo opuščene bombažne predilnice zahodnih držav. Proizvodnjo programsko vse bolj dosledno čistijo, vsak mesec izračunavajo rentabilnost posameznih programov in opuščajo tiste, kjer računica tako pokaže, seveda pa pred tem izpolnijo vsa naročila. Podjetje so v smislu spremljanja proizvodnje razdelili na profitne centre, s pomočjo računalnikov imajo sprotne podatke, ki kažejo, da brez upoštevanja posojil nobeden ni v izgubi. V Gorenjski predilnici je zdaj zaposlenih 560 ljudi, v Loka-teksu 90, kar pomeni, da so zaposlenost zmanjšali za 180 ljudi, od tega so jih 12 odpustili. Režijo bodo še zmanjšali, na drugi strani pa se kažejo potrebe po proizvodnih delavcih, zato odpuščanje verjetno ne bo več potrebno. Julija lani Lokateks ustanovili Za razreševanje problema invalidov je Gorenjska predilnica julija lani ustanovila samostojno podjetje Lokateks d.o.o., v njem je zaposlenih 90 ljudi, vodi ga Marija Bergant. Izdelujejo predvsem preje za ročno pletenje, zlasti mešanice z naravnimi materiali, novembra lani pa so začeli izdelovati tudi raznovrstne izdelke iz jer-seyja, ki ga izdelujejo v Gorenjski predilnici, z njimi so se že predstavili na nedavnem lju- Doslej so prodali 80 stanovanj, računajo, da jih bodo še približno dvajset in jih bo torej tovarni ostalo približno 60. Ocena konec leta 1990 je pokazala, da so stanovanja vredna 7 milijonov mark, če bi torej vseh 160 prodali po takšni ceni. bi se znebili vseh posojil. Vendar temu ni bilo tako, saj je zakon prinesel zelo ugodno ceno stanovanj, za 80 doslej prodanih, od tega dve tretjini takoj, so dobili 450 tisoč mark. To pa je zadoščalo le za plačilo obresti decembra in v prvi polovici januarja. bljanskem sejmu mode. V šivalnicah tako lahko porabijo tkanine z napako in v prodajalne gre le blago prve kvalitete. Med zaposlenimi je več kot polovica invalidov, zato ima Lokateks status invalidskega podjetja, ki ima dve vrsti ugodnosti. Denar, ki bi ga sicer plačali za prispevke, lahko, bolje rečeno morajo namenjati za izboljšanje delovnih pogojev invalidov. Delavnice so zato lahko obnovili in bolje opremili, kar jim sicer v teh časih ne bi uspelo. Izdelki, ki jih napravijo invalidi, pa so poleg tega oproščeni prometnega davka, prej so bili zato lahko cenejši za 20,5 odstotka, zdaj je razlika 10- odstotna. Šivajo predvsem oblačila za otroke, direktorica Bergantova pravi, da jih je lažje prodati, saj danes kupujemo le najnujnejše, otroci pa zrastejo. Pri tem seveda gledajo, da niso dragi. V kratkem bodo izdelke opremili s posebnim zaščitnim znakom o invalidski proizvodnji, nakar jih bodo lahko prodajali tudi grosistom, ne le v maloprodaji kakor doslej. Večjo prodajo si celotna Gorenjska predilnica obeta z razširitvijo trgovine na Trati, v celotnem pritličju poslopja. Preuredili so jo že avgusta lani in ni več le prodajno skladišče, z razširitvijo pa bodo z marcem prodajali tudi izdelke drugih tekstilnih tovarn. • M. Volč-jak GOSPODARSKI KOMENTAR Snežni topovi letos nimajo toliko dela Strojevi snežni topovi Franc Stroj je letos dokončno razvil snežne topove, zdaj se že ukvarja z mobilno brunarico. Dvorska vas, 7. februarja - Franc Stroj iz Dvorske vasi pri Begunjah je najbolj znan po sončnih kolektorjih, ki jih je razvil sam. Pred štirimi leti je začel izdelovati snežne topove, ki jih je dokončno razvil letos in uvedel serijsko proizvodnjo dveh tipov. Inovacijska žilica pa mu ne da miru, na papirju ima že mobilno brunarico, ki bo energetsko neodvisna Franc Stroj iz Dvorske vasi je uspel s svojimi sončnimi ko-lektorji, razvil jih je namreč sam, za razliko od drugih se po njih pretaka voda. Prodaja jih tudi v tujino in pravi, da bi jih lahko prodal veliko več, če bi jih v njegovi delavnici lahko naredili več. Kot nalašč so torej, da bi jih kdo drug, ki ima prostore in začetni kapital, začel izdelovati serijsko. Vendar kljub vse večji brezposelnosti in praznim proizvodnim dvoranam pri nas doslej ni bilo nikogar, ki bi se lotil takšnega posla. Franca Stroja namreč bolj kot širitev proizvodnje zanimajo novi izdelki, inovacijska žilica mu ne da miru, zato se vedno znova loteva novih izdelkov, veliko bolj kot dobiček od prodaje že razvitih izdelkov ga zanimajo novi. Dva tipa snežnih topov Pred štirimi leti je začel izdelovati snežne topove, deloma ga je spodbudilo pomanjkanje snega, predvsem pa seveda dejstvo, da pri nas snežnih topov tedaj ni izdeloval nihče. Snežni top je razvil sam, začel je seveda z manjšim, ko jih je dodobra preizkusil, je nadaljeval z večjimi. Zdaj serijsko izdeluje že dva tipa snežnih topov. Tip 30 je namenjen predvsem manjšim smučiščem, kjer ni dovolj vode. električne energije in vodovodnega pritiska. Priključiti ga je namreč moč na vodovodno omrežje, s tem da se tlak poveča do največ 26 barov. S pomočjo vgrajene črpalke pa lahko vodo črpa iz potoka ali iz zbiralnika. Njegova največja zmogljivost je 30 prostornin-skih metrov snega na uro, poraba vode pa se glede na zmogljivost suče od 5 do 11 pro-storninskih metrov na uro. S polno zmogljivostjo dela pri minus desetih stopinjah Celzija, z 20-odstotno pa že pri minus eni stopinji. Še več snega v mrzlih zimskih nočeh napuha Strojev sne- trična napeljava. Snežni top 90, ki tehta 270 kilogramov, je seveda moč prevažati po cesti. Stroj napravi celoten projekt Snežne topove je Franc Stroj dodobra preizkusil in sproti odpravljal pomanjkljivosti, la- Ne odlašajte s privatizacijo Poskusite različne metode privatizacije, če se že ne morete odločiti za eno samo, kajti najbolj pomembno je, da ne izgubite nobenega dne več, je osrednje sporočilo mednarodnega posveta o privatizaciji, kije minuli konec tedna potekal na Bledu. Pripravilo ga je slovensko združenje SPEA iz Ljubljane, s sodelovanjem londonskega centra za proučevanje komunističnih gospodarstev CR-CE, bolje rečeno, kranjskega rojaka dr. Ljuba Sirca, ki je že na nedavni predstavitvi svoje knjige med drugim tudi izjavil, da je z ekonomskega stališča veliko bolj sprejemljiv Mencingerjev načrt privatizacije. Posvet je pokazal, da tako mislijo tudi številni drugi, svetovno znani ekonomski strokovnjaki, ki večinoma niso naklonjeni brezplačni delitvi delnic, zelo kritični so tudi do skladov, ker v njih vidijo nevarnost političnega vodenja gospodarstva. Z drugimi besedami to seveda pomeni, da niso naklonjeni največjemu zagovorniki skladov Jeffreyju Sachsu, ki je bil na posvet povabljen, vendar se ga ni udeležil. Mnenja so se tako sukala v podporo Mencinger - Ribnikarjeva modela, mnogi so opozorili, da bo propadel vsak načrt, ki bo le politično sprejemljiv, ne pa tudi ekonomsko, sevedh pa je pri lem potrebno skozi prste pogledati pravičnosti. Mnogi so dodali, da je takšen model res bolj primeren za mala in srednja podjetja, in da je zelo pomembno, da s privatizacijo nemudoma začnemo, saj bo trajala vsaj deset let in bo moč sproti odpravljati napake. Bo takšne napotke upoštevala ruska vlada (njeni predstavniki so prišli na blejski posvet), je seveda njihova stvar, lahko si seveda mislimo, da so z Bleda odšli z nekoliko drugačnim pogledom na predloge, kijih Sachs zdaj ponuja Rusom. Navsezadnje sije treba zapomniti tudi predvidevanja številnih ekonomistov, da privatizacijski procesi v bivših komunističnih državah verjetno ne bodo enaki. Mi bomo seveda z zanimanjem pričakovali, kakšen odmev bo imel blejski posvet v Sloveniji, je vendarle pomenil zasuk h kompromisu ali pa bo lastninjenje še naprej blokirano. Zaradi spravljivih tonov vladnih predstavnikov, tudi vladnega svetovalca Pleskoviča. ki je napovedal kompromisni predlog, v katerega bodo vključeni koristni zaključki obeh predlogov, lahko pričakujemo, da bo lastninjenje spet kmalu vroča tema dneva in da so snovalci vladnega predloga vendarle popustili, kar ima seveda izrazit politični pomen, ki ga lahko povežemo tudi s Peterletovo popustljivostjo glede volilnih zadev. Franc Stroj je že sredi uresničevanja nove zamisli, ki mu pravi mobilna, energetsko neodvisna brunarica. Energetsko jo bodo namreč napajali sončni kolektorji in električne celice, potrebovala bo le priključek na vodo. Načrt predvideva sedem metrov dolgo in dva metra in pol široko hišico na kolesih. Na vprašanje, zakaj se je odločil za leseno, pa je Franc Stroj odvrnil, da mu plastične že od nekdaj niso všeč. da bo poleti v njih manj vroče, pozimi pa topleje. žni top tip 90, njegova največja zmogljivost je 90 prostornin-skih metrov snega na uro, poraba vode pa se glede na zmogljivost suče od 7 do 31 pro-storninskih metrov. Večji snežni top je primeren za večja smučišča, kjer je na pobočju napeljana vodovodna inštalacija in v njej voda pod določenim pritiskom ter seveda elek- ni je imel celo v najemu smučišče v Krpinu. Ker ima ljudi, ki znajo ravnati s snežnimi topovi, lahko pri njem naročite le sneg, pridejo in vam ga napu-hajo. Lani je prodal 16 snežnih topov, v različne konce Slovenije, tudi na Hrvaško in v Avstrijo: v Kandrše, Moravče, Dobovec pri Trbovljah, Lož, Logatec, Sombor in Zagreb, pod Krvavec, v Sveče v Avstrijo. Letos jih je prodal manj, kot je pričakoval, saj je zapadel sneg, zaradi gospodarske krize pa je seveda tudi denarja za smučanje manj. Vendar pa ima več naročil že za prihodnjo zimsko sezono. Franc Stroj ne izdeluje le snežnih topov, temveč napravi celoten projekt, ker ima dovolj izkušenj z izdelavo centralnega ogrevanja in sončnih kolektor-jev, mu seveda ni težko potegniti inštalacije po smučišču. Iz Strojeve delavnice je doslej prišlo že 28 snežnih topov, po štirih letih so dobili dokončno, lahko rečemo serijsko obliko. Franc Stroj ima svoje izdelke seveda patentno zaščitene. Pravi, da so približno polovico cenejši od uvoženih, manjši približno tretjino. Vse kaže, da so snežni topovi zanimiv izdelek, saj se je v zadnjem letu v Sloveniji pojavilo še nekaj izdelovalcev, vendar ima seveda Stroj zaradi dosedanjih izkušenj prednost. • M. Volčjak Foto: J. Cigler IZ GOSPODARSKEGA SVETA Slovenija prvič na sejmu Premiera Slovenska podjetja papirniške in grafične industrije, združena v zunanjetrgovinski firmi Hago v Celovcu, so se letos na sejmu Premiera prvič predstavila pod slovensko zastavo, na samostojnem slovenskem paviljonu. Firma Hago ima svoja predstavništva v Ljubljani, v Frankfurtu, v Budimpešti in v Milanu, kjer svojim kupcem zagotavlja hiter in dober servis. Tako so v Hagu v Frankfurtu prodajo že specializirali po segmentih. Urejajo konsignacijsko skladišče, saj bodo morali v prizadevanjih za nadaljnjo rast prodaje razmišljati tudi o kupcih, ki se odločajo za nakup manjših količin izdelkov papirne in grafične industrije. Poleg kvalitete in servisa je za prodajo slovenskih izdelkov na zahodnih trgih odločilna cena, Slovenija si prizadeva za vstop v višje cenovne razrede, vendar mora na drugi strani konkurirati nizkim cenam proizvajalcev iz nekdanje Vzhodne Nemčije. Zaradi ekološko osveščenega nemškega trga ima prednost uporaba surovin, prijaznih okolju, kar je prav tako eden izmed razvojnih ciljev slovenske papirne in grafične industrije. Hagova strategija prodora na evropska tržišča se že potrjuje, saj je dobiček podjetja leta 1990 znašal dobrih 3,5 milijona mark, kolikšen je lanski, še ni znano, zato je zanimiv podatek, daje lani samo prek frankfurtske podružnice prodaja presegla 30 milijonov mark. Revizijske storitve Tržni ekonomski sistem in podjetništvo prinaša novo delo tudi na področju revidiranja računovodskih izkazov, lastniki podjetij, vodstva podjetij, posojilodajalci, banke in javnost vse pogosteje zahtevajo neodvisna revizorska mnenja o konkretnih zaključnih računov. Slovenska SDK se zato pospešno usposablja tudi za to delo, pri tem ima prednost zaradi dosedanjih izkušenj na tem področju. Njeni strokovnjaki si namreč že dve desetletji svoje znanje dopolnjujejo z znanji in izkušnjami ene največjih svetovnih revizorskih firm Coopers & Lvbrand Delo-itte iz Londona, sodelovanje z njim praktično že prerašča v partnerstvo, saj naši strokovnjaki sodelujejo na njihovih seminarjih, z njihovo pomočjo pa so revidirali že več zaključnih računov slovenskih podjetij in bank. Že skoraj dve desetletji po zakonu revidirajo račune podjetij z vloženim tujim kapitalom (elektrogospodarstvo, želeniško gospodarstvo, podjetja Iskre, TAM, Tovarna glinice in aluminija itd.), v zadnjih letih pa tudi zaključne račune slovenskih bank. Sodelujejo tudi z obema slovenskima univezama, kjer specialistični študij revizije, pod vodstvom profesorjev dr. Turka in dr. Kolednika, trenutno obiskuje 35 delavcev sektorja za revizijo slovenske SDK. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Dohodnina Lestvica stopenj dohodnine še ni določena Koliko dohodnine bo kdo plačal, ie ni moč natančno izračunati, saj ie ni dokončna znana lestvica stopenj dohodnine, ki jo bodo prevrednotili zaradi inflacije. Prav tako ie ni znana lanska povprečna plača v Sloveniji, od katere se bodo izračunale olajiave za vzdrževane družinske člane. Ko bodo vsi ti podatki znani, bomo pripravili podrobna navodila, kako izpolnite napoved za odmero dohodnine v lanskem letu. Zato tokrat objavljamo le odgovore na nekaj vprašanj, nanje nam je pomagal odgovoriti NIKO ČENČIC, pomočnik direktorja kranjske davčne uprave. ca seznaniti z vsemi podatki o izplačanih avtorskih honorarjih v lanskem letu, da jih bo lahko vpisal v svojo davčno napoved. Po 7. členu zakona o dohodnini bo lahko uveljavljal olajšavo na račun kupljenega glasbila, seveda le v višini 10 odstotkov od osnove za dohodnino, če je imel naš bralec med letom le ta prihodek, seveda ne bo mogel uveljavljati celotnega zneska. Kot dokaz bo seveda potreboval račun. Pri ženi oziroma sinu pa je potrebno najprej pogledati, kdo je sklenil pogodbo, če sta jo oba, potem je potrebno pogodbeni znesek razdeliti. Sicer pa je podjetje, ki je pogodbeno delo plačalo, dolžno posredovati podatke, ki jih bosta vpisala v napoved za odmero dohodnine. Če bo naš bralec uveljavljal olajšavo za sina, se bosta seveda morali njuni napovedi ujemati. Koliko dohodnine bo plačal naš bralec oziroma njegova žena, je odvisno od tega, koliko prihodkov sta imela lani. Sicer pa točnega izračuna še ni moč napraviti, ker še ni bila določena dokončna lestvica stopenj dohodnine, znana naj bi bila v kratkem." Stanovanjsko zavarovanje ne sodi med olajšave "Ali med olajšave po 7. členu zakona o dohodnini etažni lastnik lahko kot vzdrževanje stanovanja šteje tudi znesek, ki ga je plačal za minimalno stanovanjsko zavarovanje (najnižja stanovanjska premija, prve tri točke na polici Zavarovalnice Triglav)?" "Po četrti točki 7. člena zakona o dohodnini se etažnim lastnikom kot sredstva porabljena za vzdrževanje stanovanja upošteva 80 odstotkov plačanega etažnega prispevka. Seveda pa je to nekaj drugega kot zavarovanje, plačane zavarovalne premije namreč ne sodijo med davčne olajšave, torej je ne boste mogli upoštevati pri uveljavljanju 10- odstotne olajšave od osnove za odmero dohodnine." Avtorski honorar in pogodbeno delo "I.ani sem prejel honorar na področju glasbe v višini 136 tisoč tolarjev, imel sem stroške, saj sem kupil sintisajzer, ki je stal približno 3.000 mark, vsak dan sem se z avtom vozil na igranje. Koliko davka bom plačal? /ena je prejela iz pogodbenega dela skupaj s sinom, ki je nezaposlen, 154.000 tolarjev neto, podjetje pa je plačalo 22 odstotkov davka. Koliko bo znašal davek?" "Od avtorskega honorarja je davek že plačal njegov izplačevalec, ki je dolžan našega bral- Naložbe v Concorde "Trenutno sem brez zaposlitve, delovno razmerje mi je prenehalo 8. julija lani, od takrat naprej sem kot brezposeln prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Ker sem izpolnjeval pogoje, sem tri mesece (do 8. oktobra) dobival denarno nadomestilo. Medtem O DINOS KRANJ - Podjetje za reciklažo surovin d.d. Kranj, Savska Loka 24 Upravni odbor Dinos Kranj d.d. razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: — višja (VI. stopnja) ali visoka (VII. stopnja) strokovne izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri — pasivno obvladovanje enega svetovnega jezika — najmanj 2 leti delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih mestih v panogi recirkulacija surovin Kandidati naj predložijo program dela. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili v 15 dneh od objave na naslov: Upravni odbor Dinos Kranj, d.d. Ljubljana, Titova 118, z oznako za razpis. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi. 4l JL' Mi" gostilni BlAŽUN od pon«M|k* do petka too n OO m tsx» tuoo Ml SMO NAJCENEJŠI NA TRI OBROKE BREZ OBRESTI, vam ponujamo SAMSUNG TV 51 cm + teletekst SAMSUNG videorekorder, daljn., VPS -12 % POPUST za takojšnje plačilo NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI 40.990,00 31.990,00 VABIMO VAS V TEČAJE IN DELAVNICE V DOMU KS STRAŽIŠČE: PRIJETNO S KORISTNIM ZA NAJMLAJŠE: • likovna delavnica (od 5 do 12 let) t lutkovna delavnica (od 5 do 12 let) • angleščina za naimla|še (od 6 do 8 let) § nemščina za najmlajše (od 6 do 8 let) • začetni in nadaljevalni tečaji pletenja • individualni pouk prečne in kljunaste flavte NIKOLI NI PREPOZNO ZA STAREJŠE f začetni in nadaljevalni tečaj pletenja • preventivno terapevtska vadba pod vodstvom fizioterapevta Informacije po tel.: 218-070 Vpis v Domu KS Stražišče, sreda, 12, 2., petek, 14.2., od 16. do 19. ure. SIT0TISKARJI POZOR! GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA in TRGOVSKO PODJETJE »SC0NT0« odpirata v Kranju, na Likozarjevi 18, specializirano trgovino z vsemi potrebnimi materiali za sitotisk. Trgovina SITOL0R bo od 10.2.92 dalje odprta od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure in nudi sledeči program: • repromaterial s sitotisk (razredčila, barve, itd.) t oprema t storitve t komisijska prodaja Tel.: 064/212-591 Torek, 11. februarja 1992 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 9. STRAN GLAS Vesna in Jelka ustanovili podjetje Geronimo Servis za pomoč starejšim na domu Škofja Loka, 6. februarja - Vesna Piperčič in M^^jf jj Škof i Loki ustanovili prvi servis za pomoč » *«^p^™lV£ ___a____«^iPti«» do menovah Geronimo. l>a Jezni Lesovi varčevalci Koliko ie vreden tolar Kar kaze, aa so pri nas ijuujt v*-v----,----- Po prvem podjetniškem zamahu, ki je prinesel predvsem ve liko trgovin, zdaj že nastajajo podjetja tudi na drugih, zelo speci fičnih področjih. Eno takšnih sta v Škofji Loki pred mesecem dni ustanovili medicinska sestra Vesna Piperčič in gimnazijska maturantka Jelka Jenčič. Odprli sta namreč servis za pomoč in varstvo ostarelih in onemoglih na domu, prvi v Škofji Loki in daleč naokoli. Poimenovali sta ga Geronimo, po znanem indijanskem poglavarju. Ker so Indijanci znali živeti z naravo, vedeli so, kaj je zdravo življenje, je ime pojasnila Vesna. Na začetku imata tri sodelavke, na razpis se jih je javilo veliko, presenetljivo veliko moških, ki so prav tako pripravljeni opravljati takšno delo. Izbirata jih seveda zelo previdno, začenjata počasi, saj je takšno delo izredno občutljivo in zelo pomembno je, kakšen sloves bosta pridobili na začetku. Vesna ni brez izkušenj, saj je prej delala v škofjeloškem domu starostnikov in spoznala, da bi mnogim lahko pomagali na domu, saj želijo ostati v domačem okolju, največji problem pa je dopoldanski čas, dokler se domači ne vrnejo iz službe. Ze pred leti je želela samostojno opravljati takšno delo, vendar ji obrti ni uspelo odpreti, saj kaj takšnega tedaj še ni bilo mogoče. Nato je poskusila s tekstilno trgovino, vendar zaslužka danes ni več, ljudje imajo malo denarja za oblačila, modnim muham pa tudi ni preprosto streči. Ostal ji je prostor, ki ga namerava kasneje, ko bo zakon to omogočil, uporabiti za fizioterapijo. V podjetju Geronimo lahko varstvo naročite za ves mesec ali Pa le nekaj dni v tednu, morda ob koncu tedna ali pa le nekaj ur, skratka prilagodijo se vašim potrebam. Ostarelim pospravijo stanovanje, prinesejo blago iz trgovine, se pogovorijo z njimi in prisluhnejo njihovim bolečinam v križu itd., saj je dostikrat prav družba najboljše zdravilo. Pomagajo seveda tudi nepokretnim, vendar podobno kot pri fizioterapiji čakajo na zakon, ker je zdaj to še skrb patronažnih služb. Vesna in Jelka pravita, da so cene konkurenčne, vsekakor pa so cenejši od domov starostnikov. Predvsem pa bomo pomagali ostarelim, ki nočejo ali zaradi draginje ne morejo v dom, sta še dodali. Ker gre za prvi tovrstni servis, v katerem bosta tako Vesna in Jelka kot njuni sodelavci potrebovali veliko razumevanja problemov in tegob ostarelih in onemoglih, jim zaželimo uspeh. Na začetku pa jim pomagamo s tem, da objavljamo telefonsko številko 064/621-072, kjer jih lahko dobite od 9. do 11. in od 16. do 19. ure. • M. Volčjak Kranj, 10. februarja - Lesovi varčevalci skušajo do svojih prihrankov priti s pomočjo Zveze potrošnikov, ki se je vključila v pogovore z vlado. Vse bolj postajajo jezni. Če razgovori v teh dneh ne bodo uspešni, napovedujejo množični protest pred slovensko skupščino. Z Gorenjskega, kjer je bilo Lesovih varčevalcev največ, saj je imel begunjski Elan v banki, bolje rečeno v podjetju Les, več kot polovični delež, so se že večkrat pripravljali pred slovensko skupščino, vendar so se zaradi obljub posameznih ministrov pre-misiili. Ta teden se bodo predstavniki Lesovih varčevalcev še enkrat odpravili na pogovore z dr. Andrejem Ocvirkom, Dušanom Sešokom in Lojzetom Jankom, sodeloval bo tudi predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar. Rešitev namreč vidijo v okviru zakona o javnem dolgu, saj so kot vse kaže izgubili vsako upanje na poplačilo iz Elanove stečajne mase. V pogovorih bodo sodelovali tudi predstavniki Zveze potrošnikov Slovenije, saj so se Lesovi varčevalci tja obrnili za pomoč, morda bodo v tej zasedbi pogovori uspešnejši. V banki Les, ki je bila registrirana kot podjetje, je imelo 2.471 varčevalcev 17.000 hranilnih knjižic. V stečajnem postopku, ki še ni končanje bilo prijavljenih 121 milijonov tolarjev, od tega so 63 milijonov tolarjev prijavili varčevalci, 58 milijonov tolarjev pa podjetja in ustanove. Za 32 milijonov tolarjev je bilo opravljenih pobotov, ki so bili po sodbi stečajnega upravitelja Marjana Colja nedopustni. Uspelo mu je prodati Lesove prostore v Radovljici, vrnjenih je bilo nekaj posojil in tako se je nabralo za 12 milijonov tolarjev, ki so vezani v banki, kar pomeni, da jih inflacija ne bo pojedla. Bistveno slabše bodo prevrednotne vloge Lesovih varčevalcev, saj so po zakonu o stečaju slabše kot v bankah. Zelo težko je torej napovedati, koliko in kdaj bodo dobili Lesovi varčevalci, posebej, ker se stvari v Elanu spet zapletajo. Ker je Les v stečaju, se ni mogel vključiti v Komel, kar bo nemara dobro, če Komelu ne bo uspelo plačati kupnine. Sploh pa po mnogih ocenah lahko pričakujejo s poplačilom v okviru Elana le približno 20 odstotkov prihrankov. Največ bi jim vsekakor prinesla rešitev v okviru javnega dolga, zato nestrpno pričakujejo, kakšne sadove bodo obrodili dogovori s slovensko vlado. • M. Volčjak Na tečajni Usti Banke Slovenije ve.jajood^fe^^ Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Jugoslavija R. Hrvaška 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 100 YUD 100 CRD 636,4361 4.478,4756 5,9497 5.019,5799 70,7823 srednji prodajni 640,2663 4.505,4274 5,9855 5.048,7919 71,2083 638,3512 4.491,9515 5,9676 5.033,6809 70,9953 60,0000 70,0000 PnriietniŠki tečaj*, na tečajni listi Ljublj. fa obrJaečun drznih prilivov in odlivov so 8. fd naslednji: ..janske banke d.d. februarja bili tečaji nakupni prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 710,5500 5.000,0000 6,6425 5.603,0000 79,0250 721,9188 5.080,0000 6,7488 S.692,6480 80,2894 V menjalnicah so MU v ponedeljek, lO. februarja tečaji naSlCdnJi: marke ^ niH|l J^aini natanmi prodni 50,50 51,65 51,00 52,20 52,50 53,45 53,00 53,20 7,18 7,26 7,24 7,26 7,46 7,52 7,53 7,55 Novosti v novi turistični sezoni Enotne cene za domače in tuje goste Kranj, 10. februarja - Te dni se vse turistične dežele pospešeno pripravljajo na propagandne akcije pred novo poletno turistično sezono. Eden najpomembnejših pregledov obetov turističnih tokov bo v začetku prihodnjega meseca na tradicionalni Turistični borzi v Berlinu, pri nas pa so ministrstva in gospodarska zbornica konec prejšnjega tedna predstavila nekatere novosti v turističnih predpisih. Tako v Sloveniji trenutno še velja zakon, po katerem tujcu, ki ob prestopu meje nima osebnega dokumenta, ni treba plačati takse za turistično dovolilnico. Ministrstvo za notranje zadeve naj bi po l. aprilu izdalo nov zakon, po katerem pa te takse prav tako ne bo treba plačevati. Tujci bodo v Slovenijo, upoštevajoč mednarodno konvencijo, lahko prinesli stvari za lastno uporabo. Ce bodo nakupili blago vredno več kot 5 tisoč tolarjev, lahko zahtevajo povračilo prometnega davka. Novost bo tako imenovani turistični pas na mejah, namenjen potnikom, ki nimajo blaga za carinjenje. Ta predpis naj bi veljal tudi na letališču Brnik. Za zeleno karto, naj bi veljalo, da rešuje problem Slovenija, dokler ni članica OZN, zavarovanje tujih voznikov kot pridružena članica, v sodelovanju z Nemčijo. Pomemben dogovor (in novost) pa je tudi, da morajo biti cene za domače in tuje goste enotne. Domači gostje imajo lahko popuste, vendar z utemeljitvijo. Nekaj težav je še v spornih vprašanjih s Hrvaško, od dovoljenj za plovbo, do plačevanja storitev v določeni valuti. • (vs) Na cesti Daihatsu domino Med številnimi majhnimi ali kot tudi rečemo mestnimi avtomobili, se je na domačem trgu (končno) pojavil tudi daihatsujev malček s pomenljivim imenom domino. In res: avtomobilček je na zunaj majhen, na znotraj pa dokaj velik in pripraven končni fazi dosegel hitrost okoli 150 kilometrov na uro ob seveda pretežno skromni porabi okoli 5 litrov neosvinčenega bencina na 100 kilometrov. Daihatsu domino bo prodajalo škofjeloško podjetje Tehnocar d.o.o., ki načrtuje tudi razširitev ponudbe. • M. G., slika Aleš Gorišek Gorenjska banka Abanka SKB Hida Ij. tržnica Cma borza I Na ljubljanski tržnici je konec preteklega leta nakupna vrednost marke znašala 52, prodajna 53 tolarjev, nakupna vrednost šilinga 7,20 in prodajna 7,40 tolarjev. Ljubljanska borza: Po devalvaciji tolarja so minuli teden tečaji padli: za obveznico RS 1 v torek, 4. februarja, s 122,7 na 110,1 odstotek, kjer je ostal tudi v četrtek, 6. februarja; za obveznico RS 2 pa je v torek tečaj padel z 79,7 na 70,5 odstotka in se nato v četrtek dvignil na 70,6 odstotka. SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA v šolskem letu 1991/92 vpisuje kandidate v smer PROMETNI TEHNIK Šolanje traja 2 leti. Pogoji za vpis: - končan 3-letni program srednjega usmerjenega izobraževanja ali poklicna šola poljubne smeri (končana IV. stopnja zahtevnosti) Program izvajamo ob delu, v popoldanskem času. Prijavite se lahko po telefonu 064/622-762 int. 22. Informacije lahko dobite v pisarni št. 235 Srednje kovinarske in cestnopromet-ne šole Škofja Loka v času uradnih ur: ponedeljek od 8. do 10. ure in 16. do 19. ure, sreda od 8. do 10. ure in 16. do 19. ure. S poukom bomo začeli v mesecu februarju 1992. Cuore je v bistvu majhen kombi, ki meri v dolžino komaj kaj več kot tri metre, njegova širina pa je 1,40 metra. Kljub temu je notranjost dokaj prostorna, ali bolje rečeno, dobro izkoriščena, tako da se v vozilu brez večjega truda peljejo štirje potniki, ostane pa še za kakšen kovček prostora. Karoserija ima 3 ali 5 vrat, na voljo pa so tudi trije različni paketi opreme. Kot je pri daihatsujih že v navadi, je precej dobro opremljen voznikov delovni prostor, ki vključuje tudi merilnik vrtljajev, temperature motorja in količine goriva. Domino, ki ga ponekod prodajajo tudi pod imenom cuore, je opremljen s trivaljnim 847 kubičnim motorjem, ki zmore največ 29 kVV in naj bi v MINI METRO petek so v Kranju na Gorenjskem sejmu odprli nov prodajni sa-v«.if» ^mobi,ov M"d»> ki J'h bo prodajalo kranjsko podjetje ekSi 5Uisin8 Company (Y.C.C). V kratkem naj bi tudi dobili na«,!!! 1,0 Pravlco uvoz* teh avtomobilov v Slovenijo, ki jih pri ornH • mo že iz konca ^desetih •«*• Podjetje Y.C.C. ima že na-v Ev Rre.nov,Jen model 626» kj »o ga šele pred kratkim predstavili Q?o \?'vre P°'eti P" naJ bi bila na voljo tudi prenovljena mazda 29. M. G., slika Primož Močnik Merkurjeva menjalnica Kranj, 10. februarja - Kranjski Merkur je na Kolodvorski odprl menjalnico, ki je namenjena predvsem prevoznikom, saj se Jih tam zvrsti vsak dan 50 do 60. Pogodbo o menjalniških poslih so sklenili s poslovno enoto Stanovanjsko komunalne banke v Kranju, zato tam veljajo prav takšni menjalniški tečaji. Promet ni velik, saj je menjalnica namenjega prevoznikom, zanimivo pa je. da šoferji tam lahko zamenjavajo tudi hrvaške dinarje, ki jih ban ka sicer ne odkupuje, zato jih prodajo toliko, kot kupijo, ravnajo torej podobno kot z našimi tolarji v avstrijskih menjalnicah. NOVO • NOVO TRGOVINA "SKOK"CA" KRANJ, Gregorčičeva 8 (nasproti trgovine Chemo) - voziček kombiniran s premičnim ročajem R0KY 12.348,00 SLT - voziček kombiniran s stabilnim ročajem TRIBUNA 10.076,00 STL - voziček - globok TRIBUNA 6.793,00 SLT - previjalna mizica 5.964,00 SLT - stajica okrogla 3.246,00 SLT - stajica oglata 3.767,00 SLT - posteljice lesene in zložljive, zibke, hojice, nahrbtniki, avtosedeži, tekstilni izdelki, ročna dela, otroška kozmetika ter KOMPLETNI PROGRAM "ODEJA" ŠKOFJA LOKA Koroška 35 Bela tehnika CANDY - MELE - BLANC0 šivalni stroji PFAFF Poleg bogate \zbue bele tehnike iz Gorenja seda) še pestrejša izbira iz uvoza za zahtevnejši okus. Dobili boste vse na enem mestu, od tihega pomivalnega stroja do super modernih pomivalnih korit iz silikrona. Izkoristite priložnost zaradi znižanih davkov, cene znižane za 6,5 %. Kmalu zvišanje cen zaradi devalvacije. Trgovina MINI METRO vas popelje v svet kakovosti in izbire. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Torek, 11. februarja 1992 Kompromisi Tistim, ki poskušajo na vsak način in za vsako ceno nekaj doseči, na kmetih pravijo, da so "tišasti" kot voli. Nekaj takih bi se dalo najti tudi v naši politiki, kjer pa tovrstne vloge niso za zmeraj podeljene, ampak se menjajo od enega do drugega zakona, problema, vprašanja... Tudi politika, v kateri politiki ne vidijo ne desno in ne levo in so kot konji s plašnicami na očeh, ni uspešna. Politika namreč ni samo trmasto vztrajanje pri svojem, politika so tudi pogajanja in kompromisi, je "spogledovanje" z različnimi stališči, predlogi in pobudami, je popuščanje, stopicanje na mestu in tudi korak nazaj, potreben za dva koraka naprej... Odkar je razpadel Demos, so tudi v slovenski politiki spoznali, da bo ustvarjalno delo parlamenta in iskanje skupnih rešitev mogoče samo s kompromisi. Koliko besed je bilo izrečenih v parlamentu, še več pa zunaj njega, o odkazilu oz. označevanju gozdnega drevja za posek?! Mnenja so se "iskrila", vsak poskus iskanja kompromisov je samo še poglobil razlike med gozdarskimi strokovnjaki na eni ter kmeti in njihovimi političnimi predstavniki na drugi. Zadnje izjave predstavnikov Slovenske ljudske stranke in njihove kmečke zveze, češ da je o odkazilu doseženo soglasje "sprtih strani" in da je zakon vsaj načeloma sprejemljiv za vse, opogumlja in kaže na to, da so kompromisi možni tudi tam, kjer se je še do nedavnega zdelo, da jih ne bo mogoče doseči. In kot kaže, bo kompromis "rešil" tudi zakon, o zadrugah, ki je že nekaj časa v skupščinski blokadi in pri katerem so predvsem za zbor združenega dela najbolj sporni večinski deleži zadrug v mlekarnah, klavnicah, vinskih kletih in drugih predelovalnih obratih. Ker za večinske deleže ni soglasja in ga verjetno ne bo, je po besedah podpredsednika SLS Marjana Podobnika že napovedano, da bo vlada "sprtim stranem " ponudila predlog o zmanjšanju zadružnega deleža z 51 na 48 odstotkov. In ko smo že pri politiki in kompromisih: kompromisne rešitve bodo, sodeč po blejskem posvetovanju o lastninjenju in privatizaciji, tudi najhitreje privedle do privatizacijskega zakona - in do privatizacije.% C. Zaplotnik Predavanje o ženskih boleznih Škofja Loka, 10. februarja - Aktiv kmečkih žena zadružnic Škofja Loka prireja danes, v torek, ob 15. uri v prostorih kmetijske zadruge na Spodnjem trgu (nad trgovino) zdravstveno predavanje o ženskih boleznih. MEŠETAR Kakšne so cene kmetijskega reprodukcijskega materiala v poslovalnici škofjeloške kmetijske zadruge na Trebiji? vrsta materiala koruza pšenica pšenična krmilna moka oves ječmen bovisal betonsko železo (8) betonsko železo (12) armaturna mreža R = 424 armaturna mreža R = 335 enota kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg cena (v SLT) 15,80 19,49 9,65 19,92 16,29 54,33 41,77 38,15 62,12 66,65 Zveza hranilno-kreditnih služb Slovenije sporoča, da bo ta mesec osemnajst hranilno-kreditnih služb v Sloveniji odprlo tudi tekoče račune za kmete in druge občane. Med temi službami sta tudi dve gorenjski - Škofja Loka in Žiri. • • • Po koliko so prašiči in prašički? Ko pregledamo poročila s slovenskih sejmišč, ki so dober cenovni barometer, ugotovimo, da je za pujske, težke do 50 kilogramov in stare do tri mesece, treba odšteti 200 do 250 tolarjev za kilogram, za težje prašiče oz. za prašiče za zakol (teh je na sejmih vse manj) pa 100 do 130 tolarjev za kilogram. • • • Slovenska vlada je na zadnji seji med drugim sprejela odlok o pristojbinah za zdravstvena spričevala domačih živali in za potrdila. Poglejmo, kakšne so nove pristojbine, in kakšne so veljale doslej! zdravstvena spričevala za: pristojbina (v SLT) stara - goveda, konje - žrebeta, osle, teleta (do 120 kg) - teleta do 200 kg - prašiče do 50 kg, ovce, koze, divjad - prašiče -jagnjeta in kozličke do treh mesecev starosti - perutnino - enodnevne piščance - čebelje panje - čebele matice - ribe/kg - kunce in zajce - pse in mačke nova 150,00 35,00 74,00 12,00 36,00 6,00 0,30 0,02 18,00 20,00 0,15 2,00 36,00 92,00 21,00 45,00 7,00 22,00 3,50 0,18 0,01 11,00 12,00 0,10 1,00 22,00 LJUDSKA UNIVERZA CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO KRANJ TEČAJI TUJIH JEZIKOV ZA OTROKE — za utrditev znanja — za lažji prehod v srednje šole — za lepši jutri - 30-urni tečaji ANGLEŠKEGA, NEMŠKEGA, ITALIJANSKEGA, FRANCOSKEGA, ŠPANSKEGA JEZIKA za otroke od 10 -15 let - 30-urni tečaji ANGLEŠKE SLOVNICE za 7. in 8. razred osnovne šole (v petih sobotah) DA BO VAŠ OTROK USPEŠEN Informacije po telefonu 217-481. Marjan Podobnik, podpredsednik Slovenske ljudske stranke: Odpori proti denacionalizaciji "Zadnji osnutek zakona o gozdovih je vsaj načeloma sprejemljiv za vse strani," je na občnem zboru jeseniške podružnice v Mojstrani dejal Marjan Podobnik, podpredsednik Slovenske ljudske stranke in poslanec republiške skupščine. Poglejmo, kaj je kmetom iz jeseniške občine povedal o kmetijskih zakonih, ki so že sprejeti ali so v skupščinskem postopku, pa tudi o nekaterih kmetijskih problemih! .o denacionalizaciji Zakon je kompromis in je bil lahko sprejet le s takšnimi rešitvami, kot jih vsebuje. Čeprav bi bilo dobro, da bi hkrati izvedli tudi del agrarne reforme, pa za to tokrat ni bilo možnosti in jo bo treba uresničiti kasneje. Ker je denacionalizacija tudi prva faza privatizacije, je za izvajanje zakona kar precej odporov, ki jih je med drugim čutiti tudi v izvršnem svetu. Ugledni prof. dr. Bajt se v svojih razmišljanjih v Delu sicer ni opredelil proti zakonu o denacionalizaciji, vendar je že sam naslov "Zakon v celoti razveljaviti" vzbudil precejšnjo pozornost. Če bi zakon res razveljavili, kajpak z namenom, da bi sprejeli boljšega, je zanesljivo, da drugega ne bi dobili. Čeprav so se za denacionalizacijo zavzemale vse stranke, se zdaj zanjo javno prizadevamo samo še v ljudski in liberalni stranki. ...o stečaju kmetijskih kombinatov Med kmeti je bojazen, da se bo še enkrat poiskal državni denar in da se bo tem podjetjem ponovno poskušalo pomagati iz težav - tokrat pod pretvezo, da zaradi pomanjkanja spremljajočih denacio-nalizacijskih predpisov ne bi prišlo do nekontroliranega razpada. Tega ne bi smeli več dopustiti, ampak bi morali zemljišča in čredo ponuditi kmetom. vih, ki bo opredelil tudi javno gozdarsko službo, pa republiški proračun že zdaj, v prehodnem obdobju, namenja denar za to službo. V tem ni nič slabega; narobe pa je, da se del gozdarjev, ki dobivajo državno plačo za delo v gozdovih, ukvarja tudi s prometom z lesom. To je nelojalna konkurenca zadrugam in vsem drugim, ki trgujejo z lesom in morajo s trgovanjem tudi zaslužiti plače za svoje delavce. Tu bo treba narediti red. ...o zakonu o gozdovih Zadnji osnutek zakona je vsaj načeloma sprejemljiv za vse strani. Vlada ga je na četrtkovi seji sicer umaknila z dnevnega reda, vendar je zdaj sporno predvsem vprašanje organiziranosti kmetijsko-gozdarske zbornice. Naša stranka je tudi zahtevala, da zakon drugače kot doslej uredi obveznosti lastnikov v pretirano izkoriščanih in pogorelih gozdovih. Ker bodo nekateri z zakonom o denacionalizaciji dobili nazaj gozdove v tako slabem stanju, da bodo potrebna precejšnja vlaganja, bi zakon v prehodnih določbah moral predvideti izjeme in takšne lastnike vsaj za določen čas oprostiti dajatev. ...o zakonu o zadrugah ...o gozdarski službi Čeprav še ni novega zakona o gozdo- Napovedano je, da bo vlada "sprtima stranema" - to je zboru združenega dela ter Slovenski ljudski stranki in še nekaterim poslancem - ponudila predlog o zmanjšanju zadružnega deleža v mlekarnah, klavnicah, vinskih kleteh in drugih predelovalnih podjetjih z 51 na 48 odstotkov. V Slovenski ljudski stranki se o tem predlogu še nismo opredeljevali; verjetno pa se bomo odločili "za", če bo s tem izpolnjen pogoj za sprejetje zakona. ...o zakonu o prometnem davku Prepričan sem, da bo že na prihodnjem skupščinskem zasedanju več predlogov za spremembo zakona. Ob tem, ko nimamo mehanizma za zaščito socialno ogroženih, je nerazumljivo, da smo uvedli davek na mleko in kruh. Ta davek plačajo vsi - tisti, ki dobijo pet tisoč tolarjev pokojnine, in oni, ki zaslužijo po sto tisoč tolarjev na mesec. Naša stranka bo tudi predlagala, da bi les obravnavali kot vsak drug reprodukcijski material in da davka ne bi plačevali ob vsakem prometu. ...o stanovski organiziranosti kmetov Da bi kmetje imeli svojega predstavnika pri sklepanju socialnega pakta, je nujno, da se organiziramo tudi kot stanovska organizacija. Ko se vlada, gospodarska zbornica, sindikati in ostali dogo-vorjajo o pomembnih zadevah, med drugim tudi o cenah osnovnih živil, se dogovarjajo brez kmetovih zastopnikov. Kot politična stranka ne moremo sodelovati, kot stanovska organizacija pa nismo registrirani. Registracijo zdaj že urejamo, vlado pa smo tudi obvestili, da naj našega predstavnika vabi na dogovore o socialnem partnerstvu.© C. Zaplotnik Občni zbor jeseniške podružnice Slovenske ljudske stranke Razlaščeni razumejo težave, ne pa zavlačevanja V Gozdnem gospodarstvu Bled in KŽK-TOK Radovljica zagotavljajo, da denacionalizacije ne bodo zavirali. Mojstrana, 9. februarja - Jeseniška podružnica Slovenske ljudske stranke je na občnem zboru v Mojstrani podprla zahtevo za ustanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice, se zavzela za razrešitev zemljiških zadev in sporov ob avtomobilski cesti, za pomoč pri vračanju nacionaliziranega premoženja ter za sodelovanje z zamejstvom, še posebej s kmeti iz Kanalske doline in Beljaka, podprla pa je tudi predlog, da bi v občini ustanovili govedorejsko in ovčarsko skupnost. Zbora so se poleg večine članov podružnice udeležili številni gostje: republiški poslanci dr. Stanko Buser, Ivan Štular, Marija Markeš in Marjan Podobnik, predsednica občinskega izvršnega sveta Rina Klinar, gosta iz Kanalske doline in drugi. "Čeprav se nekateri zelo prizadevajo, da bi nastal razdor med delavci in kmeti, tega ne smemo dovoliti," je na zboru dejal predsednik podružnice, kmet Janez Šebat, in poudaril, da je kmečki stan temelj vsake države in da se pri nas še vedno poskuša doseči socialni mir na račun kmeta. Ko je govoril o kmetijskih problemih, je dejal, da tudi v domači občini niso zmeraj najbolj naklonjeni kmetijski politiki. To se posebej odraža ob gradnji avtomobilske ceste, kjer še vedno ni urejena zamenjava zemlje za nekatere kmetije, ki se poklicno ukvarjajo s kmetovanjem. Očitno je, da je lažje dobiti zemljo za izgrad/ijo teniškega igrišča kot za obdelavo. "Zapleti pri sprejemanju zakona o gozdovih so predvsem zaradi pooblastil, ki jih terja del gozdarskih strokovnjakov, in ki bi pretirano omejila lastninsko pravico pri gospodarjenju z gozdom in podražila javno gozdarsko službo," je dejal Janez Šebat in poudaril, da se v podružnici zavzemajo za takšno zakonsko ureditev, v kateri zagotavljanje javnega interesa ne bo temeljilo le na omejitvah lastninske pravice, ampak predvsem na zavestnem varovanju gozda in na sodelovanju med lastniki in strokovnjaki javne službe. Zavzemajo se tudi za to, da bi bila zakonodaja restriktivna za vse, ki kot slabi gospodarji ne bi varovali gozda kot javne dobrine. Ko je Šebat govoril o kmetijsko-gozdarski zbornici, je dejal, da bi bilo treba čimprej sprejeti zakon, in da v stranki podpirajo decentralizirano sestavo z območnimi ali regijskimi zbornicami in njihovimi izpostavami. V razpravi je bilo slišati različna mnenja, predloge in probleme. Marjan Podobnik, podpredsednik Slovenske ljudske stran- ke, je dejal, da bo stranka z razširitvijo programa in s kadrovsko okrepitvijo lažje uveljavljala kmečke zahteve. V stranki se zavzemajo za kombiniran volilni sistem, ne strinjajo pa se s tem, da bi volilci imeli možnost voliti samo stranke, ne pa posameznikov. Če s svojo zahtevo ne bodo uspeli, bodo poskušali zbrati zadostno število podpisov in "izsiliti" referendum, na katerem naj bi se državljani izjasnili o tem, kakšen volilni sistem si želijo. Dr. Stanko Buser, ki je pred kratkim od Zelenih prestopil v Slovensko ljudsko stranko, je dejal, da s prestopom ni izdal Zelenih, saj bo v novi stranki, med kmeti, lahko s prepričevanjem in dogo-vorjanjem več storil za varstvo okolja kot samo z opozarjanjem na črko zakona. "Kmet ni tisti, ki nam uničuje polja, gozdove, travnike, temveč je tisti, ki nam je doslej ohranil zemljo, jezik, vero, šege in navade. Marsičesa od tega ne bi bilo, če ne bi imeli konzervativnega kmeta - konzervativnega v pozitivnem pomenu," je dejal dr. Buser in poudaril, da lahko z umnejšim kmetovanjem spet dosežemo naravno sožitje. Predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinar je pojasnila, da je občina pri zamenjavi kmetijskih zemljišč na trasi avtomobilske ceste le posrednik, da pa občinska vlada pripravlja sestanek s predstavniki republike, na katerem bodo poskušali razrešiti najbolj pereče probleme. Na občini so po besedah Nataše Torkarjeve doslej prejeli le dve popolni vlogi za vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov, precej vlog imajo tudi za vračanje zemlje nekdanjim agrarnim skupnostim, čakajo pa še na republiško metodologijo za vrednotenje kmetijskih zemljišč. Dušan Novak, direktor Gozdnega gospo- Janez Šebat - Od občnega zbora podružnice tudi častni član gorenjskega sindikata Neodvisnost darstva Bled, je dejal, da gozdno gospodarstvo ne bo zaviralo vračanja gozdov nekdanjim lastnikom, in da mora kot zavezanec vrniti ljubljanski nadškofji gozdove, ki predstavljajo 92 odstotkov vseh družbeniri gozdov. Z nadškofijo se o tem že dogovarjajo. Marija Markeš, namestnica republiškega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je na očitek kmečke zveze, da se denar iz republiškega proračuna namesto za najnujnejša vlaganja v gozdove in gozdna dela porablja tudi za druge namene, odgovorila, da so inšpektorji to preverili in ugotovili, da se denar porablja namensko. Po podatkih za december je diplomirani gozdarski inženir prejel od države štirinajst tisoč tolarjev plače. Ko je Markeševa govorila o razlogih, zakaj je vlada na četrtkovi seji umaknila (ne pa zavrnila) osnutek zakona o gozdovih, je med drugim dejala, da je kmetijsko-gozdarsko ministrstvo predlagalo ministrstvu za finance celotno financiranje gradnje in vzdrževanje gozdnih cest. Finančno ministrstvo na to ne pristaja, predlaga pa uvedbo taks, s katerimi bi namensko zbirali denar za gozdne ceste. • C. Zaplotnik Kmetje pomagajo kmetom Ko vzplameni solidarnost... Mojstrana, 9. februarja - V petek, 24. januarja, zvečer je zagorelo na domačiji Janez Žerjava v Plavškem Rovtu nad Jesenicami. Ogenj je uničil hišo in zgornji del pred tremi leti zgrajenega gospodarskega poslopja. Po oceni zavarovalnice je škode za 1,8 milijona tolarjev. "Moja domačija leži osamljena na nadmorski višini več kot tisoč metrov. Okrog so kmetijska zemljišča, ki jih še vsa obdelujem ročno. Od mehanizacije sem imel le kosilnico in obračalnik, ki pa sta mi pogorela, tako kot je pogorelo tudi vse drugo. Pozimi sicer živim v vasi Plavški Rovt, kjer imam tudi deset glav govedi, vendar pa je jedro kmetije na domačiji, ki je pogorela," je v prošnjo za solidarnostno pomoč (v denarju, v materialu ali kako drugače) zapisal Janez Žerjav in se vprašal, kako bo poleti zmogel kmetovati, ko bo moral s konjem hoditi po dva kilometra navkreber, da bo prišel do domačije in svojega "delovnega mesta". Kmetija se preživlja samo od kmetovanja in od dohodkov iz gozda, ki pa tudi niso veliki. Jeseniška podružnica Slovenske ljudske stranke je v nedeljo na občnem zboru v Mojstrani sklenila, da pomaga svojemu članu, kmetu. Spodbudila je solidarnostno akcijo, ki je že obrodila prve sadove. Zbrani kmetje, republiški poslanci, gosta iz Kanalske doline, predstavniki sosednjih podružnic Slovenske ljudske stranke in drugi so dali dober zgled in za začetek prispevali skupno okrog 30 tisoč tolarjev. V jeseniški podružnici pričakujejo, da se bodo prvim darovalcem pridružili še številni drugi; sicer pa je denarne prispevke mogoče nakazati tudi na žiro račun št. 51530-678-99405 (s pripisom "za pogorelo kmetijo v Plavškem Rovtu"). Pomoč je obljubilo tudi republiško vodstvo stranke. • C. Z. JEA1S cm KRANJ Koroška 16 tel.:212-249 Odprto: od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi >W< VOGEL BOHINJ Vnhn^s i- *S tel. 723-466 vaoijem v kraljestvo sonca m snega! * fax 723-780 žičnice NA POKALU LOKA SO SE DRUŽILI MLADI SMUČARSKI ASI Uspeh slovenskih smučarjev |k JA MERCATOR IMBi PRESKRBA SALONA POHIŠTVA Bistrica in Tržič NAJUGODNEJŠA PRODAJA OPREME ZA VAŠ DOM (arhitekt, dostava, montaža, krediti, popusti Škofja Loka - Po dveh dneh druženja s skoraj 150 mladimi smučarji iz 11 držav, devetimi iz Evrope in dvema iz Amerike, je včeraj popoldne padel zastor na 17. Pokalu Loka. V prvi vrsti si bomo prireditev zapomnili po ponovnem uspehu domače ekipe, kar je » skoraj tradicija. Pu0g,eimo lzide: mlajši dečki: 1. Marko Zupan (SI), 2. Tomas Ju-sko (CSFR), 3. Janez Poklukar (SL2), 4. Ivica Kostelić (HRV), 5. Boštjan Križaj (SLI). Mlajše deklice: 1. Nina Makuc (SLI), 2. i /I\n Reiser>hofer (AUT), 3. Zarja Cibej (SLI), 4. Sussane Zei-»VUT)' 5- Michaela Lorencova (CSFR). Starejši dečki: 1. Dani Mattias (SLI), 2. Jure Podlipnik (SL2), 3. Jure Uršič (SLI), 4. Mitja Kalin (SL2), 5. Thomas Hillar (NEM). Starejše deklice: 1. /mc Bračun (SLI), 2. Katja Kavčič (SL2), 3. Stefanie Bachmeier (NEM), 4. Angela Singhammer (NEM), 5. Katarina Breznik (SLI). Ob pokalu loka so povedali: Jure Uršič, tretjeuvrščeni v slalomu in veleslalomu, član Alpetoura iz Škofje Loke: "Na Pokalu Loka sodelujem letos že tretje leto, moram pa reči, da sem imel navadno "smolo". Tudi danes nisem peljal brez napak, vendar pa sem z uvrstitvijo zadovoljen. Sodelujem na tekmovanjih zahodne regije in tudi na mednarodnih tekmah. Upam, da mi bo šlo še naprej dobro in da bom uspešen tudi med mladinci. Pri Pokalu Loka mi je žal, da se mladi še bolj ne družimo med sabo, malo smo še sramežljivi, pa bo že bolje." Špela Bračun, zmagovalka sobotnega slaloma in nedeljskega veleslaloma, članica Alpetoura iz Škofje Loke: "Današnja proga pri veleslalomu je bila zelo dobra, tako da sem zmagala tudi v tej disciplini, pri kateri nisem pričakovala. Bolje mi gre slalom, vendar pa mi novi koli, ki smo jih preizkušali včeraj, napolnjeni z zrakom, niso preveč všeč. Sicer pa se zame sezona ni začela najbolje, sedaj pa sem kar zadovoljna." Jože Sagadin, predsednik organizacijskega odbora Pokala Loka: "Ob tej športni prireditvi se je treba zavedati, da to ni le smučarska tekma, ampak škofjeloški praznik. Je velika javna prireditev, ki traja že vrsto let, in mislim, da bi morala biti tudi s strani gospodarstva in vseh odgovornih v občini bolj upoštevana. Veliko število ljudi pri tekmovanju nesebično pomaga, mnogi, ki bi lahko pomagali, pa se obnašajo, kot da se jih ne tiče. Če vemo, da ima Slovenija VDOLENJI VASI JE BILO 1 Rezultati: veleslalom - Tudi v drugi disciplini je šlo domači ekipi najbolje. Še več. Tokrat so oddali le dve kolajni, obe pa sta odšli v Avstrijo po zaslugi dečkov. Deklice so ljubosumno vsa odličja obdržala doma. Mlajši dečki: 1. Mitja Drakšič (SLI), 2. Andreas Schiffner (AUT), 3. Marko Zupan (SLI), 4. Matevž Andrič (SL2), 5. Daniel Schausberger (AUT). Mlajše deklice: 1. Andreja Gašperin (SL2), 2. Nina Makuc (SLI), 3. Zarja Cibej (SLI), 4. Lea Hren (SLI), 5. Kersten Reisenhofer (AUT). Starejši dečki: 1. Marko Rataj (SLI), 2. Gunnar Feuchtner (AUT), 3. Jure Uršič (SLI), 4. Dave Barr (KAN), 5. Mitja Valenčič (SLI). Starejše deklice: 1. Špela Bračun (SLI), 2. Katarina Breznik (SLI), 3. Laura Maric (SL2), 4. Angela Singhammer (NEM), 5. Nicole Heindl (AUT). Vsi najbolje uvrščeni so kolajne, najboljših deset pa tudi praktične nagrade, prejeli iz rok bivših slovenskih šampionov in olimpijcev. Dare Rupar veliko dobrih smučarjev, in da jih je veliko tudi iz Škofje Loke, potem si smučarija zasluži veliko podpore. Nekaj na bolje se je letos že pokazalo, saj smo uspešno sodelovali s Turističnim društvom, seveda pa je denar vedno velik problem." Jože Šparovec, trener kanadskih smučarjev (nekdanji trener naše ženske ekipe): "V sredo zvečer smo prišli iz Kanade in čeprav so bili mladi tekmovalci utrujeni, so bili zelo navdušeni nad vsem, kar je organizator priredil za nas. Povrh tega smo, vsaj za kanadske razmere, dosegli dobre tekmovalne rezultate, saj v Kanadi z mladimi niso nikoli delali na takšni ravni, kakor sedaj poskušam jaz. V Kanadi so sicer tekme na visoki ravni, vendar je država velika, mi sploh ne vemo, kakšni so naprimer tekmovalci na vzhodu in tako je zelo težko sestaviti reprezentanco. Za organizacijo Pokala Loka pa mislim, da je tehnična organizacija na visoki ravni, vendar mislim, da otroci potrebujejo dodatne programe, da se spoznavajo, z napetim tekmovalnim programom pa za to skoraj ni časa." Aleksandar Prović, vodja ekipe Jugoslovanske reprezentance iz Sarajeva: "V Škofji Loki se počutimo zelo dobro, lepo so nas sprejeli. V Slovenijo pa smo prišli po napornem in dolgem potovanju iz Sarajeva, preko Madžarske in Avstrije, vsega skupaj šestnajst ur. Tukaj smo bili že lani in v bivši skupni ekipi s Slovenci smo imeli tri reprezentante, ki tudi letos nadaljujejo z dobrimi rezultati. Z več vlaganji in več denarja za smučarijo pa verjamem, da bo še bolje." V. Stanovnik, foto: J. Cigler DRŽAVNO PRVENSTVO V SANKANJU NA NARAVNIH PROG VSE ZMAGE GORENJSKIM SANKAČEM sankaškV^oel 7 k f „ Let0s smo prevzeli prvo državno prvenstvo v sankanju na naravnih progah tukaj v Dole- *e Jesenice, Tržič manjkali vsi našega . Idrija, i so le Trboveljčani, ki jih pestijo finančne težave. Skupno je okrog 60 tekmovalcev v vseh kategorijah. Naš klub je v Sloveniji najmočnejši in letos sme* uspeli, s pomočjo občinske Športne zveze, da smo dobili snežni top, tako da smo začeli z zasneževanjem proge že decembra. Dejstvo je pač, da imamo trenutno urejeno progo le pri nas in na Jesenicah, v Tržiču in Idriji pa je niso upeli narediti. Pri državnem prvenstvu je sodelovala vsa naša sekcija, glavni pa so bili seveda tisti, ki so že dva meseca urejali progo. Tako smo danes s tekmovanjem zadovoljni, ni bilo kakšnih nesreč, proga je dobro zaščitena, le ogrelo se je preveč. Tako smo tekmovanje danes začeli bolj zgodaj," je po zadnjih tekmah povedal vodja tekmovanja Vinko Nastran. Sicer pa so bili organizatorji zelo zadovoljni z obiskom gledalcev, ki jih je bilo oba dneva ob progi res veliko, zadovoljni pa so bili tudi z rezultati domačih tekmovalcev. Tako je v kategoriji pionirk zmagala Tanja Klinar iz ŠD Jesenice , domača favoritinja Jerneja Habjan pa je v zadnji vozni padla. Tudi med mlajšimi pionirji je bil najhitrejši Grega Lavtižar z Jesenic, pri starejših pionirjih pa je zmagal Simon Debeljak iz SI) Iskra Železniki. Med mladinkami je bila najhitrejša Tončka Tolar, med članicami pa Tinka Tolar, obe iz ŠD Iskra Železniki. Pri mlajših mladincih je prvi državni prvak Grega Špendov iz TVD Tržič, pri starejših mladincih pa Janez Ra-kovec iz ŠD Iskra Železniki. Naslov članskega državnega prvaka je osvojil Andrej Habjan iz ŠD Iskra Železniki, med starejšimi člani pa je bil najhitrejši Drago Česen iz TVD Tržič. Sankači so tekmovali ludi v dvosedu. Po dveh vožnjah sta bila najhitrejša Česen in Vizjak, člana TVD Tržič. Sicer pa slovenski sankači na naravnih progah letos uspešno nastopajo tudi na medna- rodnih tekmovanjih, kljub precejšnjemu interesu mladih za ta atraktiven šport pa si več popularnosti obetajo, ko bo sankanje na naravnih progah postalo olimpijska panoga. "Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil našemu pokrovitelju Iskri, oziroma Domel-u, da ima še vedno poslun za naš šport, da klub lahko še vedno dela. Kljub vsemu pa morajo starši vedno več pomagati," pravi Vino Nastran. • V. Stanovnik, foto: J. Cigler Olimpijski vrtiljak Od minule sobote naprej so oči ljubiteljev športa uprte v Albertville, na XVI. olimpijske igre. Začelo seje veličastno. Z otvoritvijo, ki jo pač znajo pripraviti Francozi, in kakršne doslej še nismo uspeli videti... in ki je seveda veljala toliko denarja, da si kar kar težko zamislimo. Kakorkoli, vrtiljak se je zaVrtel, igre so se začele. Začeli so se dnevi upanja, zmag in porazov, takšne kot poznajo športniki, takšne kot poznamo vsi mi. Slovenci letos v Albertville gledamo še s posebnim ponosom. Naši športniki nastopajo pod slovensko zastavo, Slovenija je polnopravna članica Mednarodnega olimpijskega komiteja. Tudi tekmovalnih uspehov si nadejamo. Naši skakalci so na prvi preizkušnji že dokazali, da sodijo med najboljše na svetu, čeprav jim športna sreča ni bila najbolj naklonjena. Toda biti med prvimi dvajsetimi, tridesetimi na svetu, je uspeh, ki se ga ne sramujejo tudi Športne velesile. Toda kot pravi naš Frenk, svetovni prvak, igre še niso končane. Tudi možnosti za boljše uvrstitve so še. Tako skakalcev, kot smučarjev, tekačev,... vseh, ki so odšli v Albertville, da bi uresničili tudi del tistega, zaradi česar so se olimpijske igre začele. Zaradi dejstva, da se je vredno družiti, sodelovati. • V. Stanovnik čez dve leti lillehammer Zimske olimpijske igre v Albertvilleu so zadnje, ki potekajo istega leta kot poletne. Zato bodo že leta 1994 zimske olimpijske igre v Lillehammerju, poletne olimpijske igre pa bodo dve leti kasneje. Naslednje zimske olimpijske igre pa bodo spet leta 1998. Tako naj bi sicer štiriletni ciklus ostal - vendar pa bodo olimpijske igre vsaki dve leti - enkrat zimske in enkrat letne. • (vs) 7h HOKEJ Danes polfinalni obračuni Borut Kralj iz Tržiča je bil tretji med mlajšimi pionirji. V zadnjem kolu rednega dela prvenstva sta se na Jesenicah v gorenjskem derbiju pomerili ekipi Acroni Jesenice in Bleda Promolinea. Tekma je bila zgolj formalnost, kajti ni odločala o ničemer. Oba nasprotnika se bosta srečala tudi v polfi-nalu razigravanja v boju na tri dobljene tekme. Ze pred tekmo so se po Bledu in Jesenicah razširile govorice, da bodo Blejci igrali grobo z namenom poškodovati najboljše jeseniške igralce. Na žalost so tako tudi igrali. Obnašanje Blejcev je vredno obsojanja, še posebej njihovega igralca Načeta Kavča, ki je bil na tej tekmi tudi trener. Dobesedno so se norčevali iz gledalcev, ki mimogrede tvorijo tudi večino obiskovalcev na tekmah na Bledu. Da je temu tako, priča tudi podatek, da je v odsotnosti trenerja Rudija Hitija na začetku tekme vodil legenda slovenskega hokeja Bine Felc, ki pa se je zaradi nemogočega obnašanja Kavča, Vidmarja in drugih »profesionalcev« Bleda kaj hitro preselil na tribuno. To je prav gotovo antipropaganda za blejski hokej pred polfinalom državnega prvenstva. Sicer pa je bila tekma prava uspavanka. Jeseničani so igrali le toliko, da so zanesljivo zmagali. V glavnem so se le izmikali grobim izpadom Blejcev in pazili, da ne bi bili preveč tepe-ni. Kljub temu pa so zmagali brez težav, čeprav so v zadnji tretjini igrali tudi rezervni igralci četrte peterke. Gole za Acroni so dosegli: Pajič, Varja-nov, Varnavski in Povečerov-ski. Za Bled pa je bil uspešen Stolbun. V drugi tekmi tega zadnjega kola sta se že v četrtek pomerili mlada ekipa Jesenic in Olimpija Hertz. Ljubljančani so igrali izvrstne brez kakršne koli rezerve od prve do zadnje minute, tako da tokrat mladi Jeseničani niso imeli nikakršnih možnosti za uspeh. Gostje so visoko zmagali z rezultatom 1 : 13 (0 : 7, 0 : 3, 1 : 3). Z zmago je Olimpija Hertz dokazala, da je zasluzeno prva, druge so Acroni Jesenice, tretji je Bled, četrte pa Jesenice mladi. 2e danes se začne polfinale razigravanja v hokejskem državnem prvenstvu. Polfinalna para sta Olimpija Hertz in Jesenice mladi, ter Acroni Jesenice : Bled Promolinea. Nasprotniki igrajo med seboj na tri dobljene tekme (neodločenih rezultatov ni). Zmagovalca se bosta nato pomerila za naslov prvaka na štiri dobljene tekme, poraženca pa bosta igrala na tri dobljene tekma za tretje mesto v prvenstvu. Pred prvimi tekmami polfinala prvenstva smo zbrali tudi dve izjavi igralcev. Mladi igralec Jesenic Dejan Vari, ki je v alpski ligi že nastopal za prvo moštvo, v državnem prvenstvu pa je nosilec igre mladih Jeseničanov, nam je dejal: »Prvenstvo je bilo tako zame kot za vse moje kolege mlajšega jeseniškega vala zelo koristno, čeprav tudi zelo naporno. Favorita polfinala sta seveda Acroni in Olimpija. Mi se bomo borili, naša naloga je nuditi čim boljši odpor Olimpi-ji in zadovoljiti gledalce.« O tekmi z Bledom pa je razmišljal igralec Acroni Jesenic Andrej Razinger: »Čakajo nas težke tekme, toda mislim, da smo dobro pripravljeni. Če ne bo hujših poškodb, mislim, da se bomo zanesljivo uvrstili v finale prvenstva. Upam, da bomo igrali le tri tekme z Bledom.« Na hokejskih igriščih bo zelo vroče. Razplet prvenstva bo prav gotovo zelo zanimiv. B. Jeršin SMUČARSKI SKOKI Prvenstvo Slovenije za pionirje in pokal cockta Planica, 8. februarja - Zaradi pomanjkanja snega je SSK Elektrotehna Ilirija priredila tekmovanje v Planici. Nastopilo je 54 tekmovalcev na 70-metrski skakalnici. Državni prvak je postal Jure Radelj (Elektrotehna Ilirija) 67,5 in 71,5 m 216,0 točk, 2. Uroš Rakovec (Triglav) 66 in 68,5 m 206,6 točk, 3. Andrej Zagernik (Fužinar Ravne) 67,5 in 67 m 203,0 točke. Ostali Gorenjci so bili 4. Jože Kokalj (Stol Žirovnica), 5. Jaka Grosar (Tržič), 6. Robert Janežič, 9. Miha Eržen (oba Triglav), 10. Jaka Eniko (Alpina Žiri). Do 14 let je bil najboljši Jaka Grosar (Tržič) 67 m 65 m 193,0 točk, 2. Robert Janežič (Triglav) 62 in 66,5 189,8 točk, 3. Samo Lazar (Elektrotehna Ilirija) 60 in 64 m 175,2 točke, drugi Gorenjci, 4. Miha Eržen (Triglav), 5. Jaka Eniko (Alpina Žiri), 7. Matija Stegnar (Tržič), 8. Igor Cuznar (Triglav), 10. Jernej K u mer (Alpina Žiri). Moravče, 8. februarja - SK Termit Moravče je kljub pomanjkanju snega pripravil tekmovanje. Nastopilo je 76 tekmovalcev. Na prvenstvu države Slovenije do 10 let je zmagal Uroš Vrhovec (Elektrotehna Ilirija) 21,5 in 21,5 m 182,5 točke, 2. Marko šimic (Triglav) 21,5 in 21 m 179,9 točke, 3. Matjaž Jur-man (Dolomiti) 21 in 21 m 177,8 točke, drugi gorenjski predstavniki: 5. Miha Albreht (Alpina Žiri), 6. Rok Mlinar (Alpina Žiri), 9. Urban Zupan (Tržič), 10. Primož Zupan Urh (Triglav). Pri pionirjih do 11 let je zmagal Milan Živič (Velenje) 23 in 23,5 m 199,2 točke, 2. Klemen Maček (Elektrotehna Ilirija), 22,5 in 22,5 m 195,9, 3. Miha Rihtar (Ihan 22 in 22 m 195,7 točke, ostali Gorenjci 4. Luka Mohorič (Triglav), 7. Tilen Man-deljc (Stol Žirovnica), 10. Marko Šimic (Triglav). Janez Bešter šolsko prvenstvo Skakalni klub Triglav Kranj obvešča, da bo šolsko prvenstvo občine Kranj prestavljeno s petka, 14. februarja, na sredo', 19. februarja 1992, ob 15. uri na Gorenji Savi. Nastopijo lahko vsi, ki obvladajo skoke od 1.-8. razreda. Vabi vas Skakalni klub Triglav Kranj. G_____ vogelnikova spet zmagala Kope, 9. februarja - V nedeljo je bila na Kopah snovvboard tekma za državno prvenstvo v organizaciji Ski Open 92. Pokrovitelj, te odlično organizirane tekme, je MM Fashion iz Ljubljane. Na zahtevni, dobro pripravljeni progi so vozili veleslalom po pravilih FIS-a. Tokrat je bil najboljši Matjaž Remec (Ultrasport) iz Radovljice, pred Matejem Vorošem iz Ljubljane in Dejanom Koširjem iz Kranjske Gore. Dejanova uvrstitev je bila po dveh prepričljivih zmagah na zadnjih tekmah, rahlo razočaranje za gorenjske ljubitelje tega atraktivnega športa. Med dekleti pa suvereno zmaguje Alenka Vogelnik (Ultrasport - Servis Finžgar) iz Radovljice. Tako je bilo tudi tokrat na Kopah, ko je kljub veliki napaki v drugi vožnji prepričljivo zmagala pred Polono Cesar (SB - Velenje) in Valerijo Greif (S&S Ro-gla), za seboj pa je po rezultatu pustila tudi marsikaterega moškega kolega. Alenka s tem potrjuje svojo odlično pripravljenost in ostaja edini favorit za skupno zmago v državnem prvenstvu. V moški konkurenci je še vse odprto, saj se krog kandidatov povečuje iz tekme v tekmo. V skupni razvrstitvi po štirih tekmah vodita Alenka Vogelnik s 400 točkami in Dejan Košir, ki jih je zbral 320. Državno prvenstvo se nadaljuje v soboto, 15. (paralelni slalom), in nedeljo, 16. februarja, (veleslalom) na Rogli. Janez Hudovernik S5 SNOVVBOARDING tf KOŠARKA Poraz Triglava v kopru V petek, 7. februarja 1992, je bila v športni dvorani na Škofijah prvenstvena tekma zelene skupine med domačim Mi-kro Markusom in Triglavom iz Kranja. Slavili so domači z rezultatom 101 : 84 (58 : 34). Zmaga domačinov ni bila s strani Triglava nikoli vprašljiva, saj so že v 11. minuti prvega dela vodili s 14 točkami razlike (26 : 12). Za Triglav so igrali: Lojk, Ceranja 9, Milic, Prezelj, Prevodnik, Tušek 5 (2-1), Tadič 8 (6.6), Bošnjak 17 (2-1), Subic 6 (4-2), Kastigar 8 (2-2), Jeras 8 (4-2), Mitič 23 (3-2). J. Marinček Odeja marmor : mavrica ilirija 60: 47 (30: i6) Škofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 200, sodnika: Koščak in Gluščeva (oba Ljubljana). Odeja Marmor: Oblak 2, Maček 9 (2 : 0) Primožič 2, Luskovec 16 (9 : 4), Baligač 17 (9 : 7), Pejič 2(1 : 0), Kržišnik 12(2 : 1). Kljub slabši igri, kot smo je vajeni, je Ločanom uspelo zmagati. S tem so dokazale, da so trenutno po kvaliteti takoj za trojico bivših zveznih ligašic. Ob 13 zmagah v prvem delu prvenstva, ki se je s sobotno tekmo končal,so bile Ločanke petkrat premagane. Za največji uspeh pa gre šteti zmago proti mariborskemu Apisu v domači dvorani. Tokrat so Ločanke igrale skromneje, vendar so niti igre ves čas imele v svojih rokah. Domače igralke so prevladovale v prvem delu, na kar kaže izid. V nadaljevanju pa se je število napak stopnjevalo, dekleta so zaigrala manj zbrano, tako da so se Ljubljančanke v 29. minuti približale na 38 : 35. Toda v zadnjih desetih minutah so kvalitetnejše domače igralke le zbrale dovolj moči in znanja za novo zmago, ki je bila ob koncu kar občutna. V tej tekmi gre posebej pohvaliti Baligačevo, ki je bila predvsem v zadnjih minutah jeziček na tehtnici, ki je prevesil pobudo v korist domačih. Po tednu dni počitka se bo finalna skupina šestih najboljših iz prvega dela nadaljevala. Z uvrstitvijo med finalistke pa je prvi cilj Ločank že dosežen. Dare Rupar Kranj : kozmetika afrodita 78:89 (50 s 51) Kranj - Športna dvorana na Planini, gledalcev 200 Kranj: Brkič II, Znidar 5, Podrekar 12, Gartner 4, Franko 2, Ciglar 28, Kump 6. Kljub temu da so se Kranjčanke dobro upirale izkušenejši ekipi Kozmetike Afrodite so na koncu naredile precej napak in izgubile. w;vm-r.iii-ii'i!] Z gorskimi kolesi na joštu Stražišče pri Kranj, 9. februarja 1992 - Od Stražišča pri Kranju do vrha Jošta je bila prva tekma z gorskimi kolesi. Tekmovanje je pripravil Kolesarski klub Sava Kranj, udeležilo pa se ga je 61 tekmovalcev. Na 5200 metrov dolgi progi, s 400-metrsko višinsko razliko, so se pomerili v treh starostnih kategorijah: do 18 let, od 19 do 35 let in nad 35 let. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali pokrovitelji tekmovanja: Maxi sport Ljubljana, Trgovina Štefan Bauer Ljubljana, Alfa servis Kranj, Tinex Kranj d. o. o., Okrepčevalnica Gege, Valy Žagar Kokrica, Fitness center Žnidar Komenda, Žolna Ljubljana, DUO Commerce šport Kranj. Rezultati: do 18 let: 1. Žiga Bajt - Sava Kranj, 2. Peter Wro-lih - SAK Celovec, 3. Jure Studen - Sava Kranj; od 19 do 35 let: 1. Aleš Pagon - Sava Kranj, 2. Jure Robič - Astra Ljubljana, 3. Igor Bertoncelj - Sava Kranj -nad 35 let: 1. Jože Rogelj - Valy Žagar, 2. Lojze Oblak - Alpina Žiri, 3. Janez Udovič - Jakob Štucin. Jože Gašperšič S-f ŠAH Prvenstvo Slovenije v hitropoteznemšahu V soboto je bilo v Mariboru 1. državno prvenstvo v hitropo-teznem šahu. Igralo seje v treh skupinah 15 kol po švicarskem sistemu. V prvi so bili igralci z naslovom mojstrski kandidat ali višjimi (40), v drugi igralci z nižjimi kategorijami (čez 100) in v tretji igralke (14). Na glavnem turnirju je zmagal mojster FIDE Marjan Črepan pred mednarodnim mojstrom Draženom Sermekom (iz Radovljice) in mojstrom Oskarjem Orlom. Od Gorenjcev so nastopili še Leon Mazi (7. mesto), Evald Ule (14.) in Zlatko Jeraj (17.). Na ženskem turnirju je zmagala Ptujčanka Narcisa Mihevc pred Anito Ličino (Ptuj) in Francko Petek (Murka Lesce). Ostale Gorenjke so se uvrstile takole: 6. Simona Orel, 7. Nada Marušič in 11. Maja Šorli. 4. mesečni turnir markunu Šahisti šahovske sekcije Tomo Zupan Kranj so odigrali 4. mesečni hitropotezni turnir. Igralo je 15 igralcev. S točko in pol naskoka je zmagal mladi Boštjan Markun (12/14) pred Matjažem Šlibarjem in Metodom Logarjem (10.5). Sledili so: Dušan Zorko (10), Marjan Butala (9.5), Aleš Drinovec (9), Blaž Kosmač (8.5), Brane Deželak (8) itd... Po štirih turnirjih je vrstni red v iTrORFNI^KA I \C A skupni razvrstitvi naslednji: Matjaž Šlibar (365/4), Aleš Drino- vi i^ivj/* vec (327/4), Dušan Zorko (282.5/3), Marjan Butala (251/3), Martin Kovačič (211.5/3), Blaž Kosmač (211.5/3) itd... >l NAMIZNI TENIS Merkur v super ligi Člani želijo ostati v ligi najboljših slovenskih klubov, članice pa obdržati odlično drugo mesto, ki so ga osvojile jeseni. Kranj, 10. februarja - Vsa dejavnost kluba, katerega sponzor bo še naprej kranjski Merkur, predsednik pa je Darko Klevišar, je podrejena pripravam na začetek tekmovanja v slovenskih na-miznoteniških ligah. Začetek tekmovanja bo v soboto, 15. februarja. Člani tekmujejo v slovenski super ligi in so med osmimi klubi na 6. mestu. Ekipa je pomlajena in spremenjena, saj igrajo zanjo Robi Jeraša, Jože Kuntner, Aleš Smrekar, po potrebi pa Janez Maček, ki je tudi glavni trener, in mladinec Slavko Dolhar. Članice igrajo v prvi slovenski ligi. Jesen je bila uspešna. Pripeljala jih je na drugo mesto in Živa Štrukelj, Petra Fojkar, Eva Štrukelj in Urška Petrič želijo to mesto obdržati. Merkur ima svoje moštvo tudi v II. slovenski ligi, kjer igra pod imenom NTK Sava Kranj. To je mlada ekipa, ki v ligi vodi, zanjo pa igrajo naraš-čajniki Slavko Dolhar, Boštjan Bernard, Aleš Porenta in Sašo Robida. Merkur sodeluje tudi v gorenjski ligi in sicer s pionirji, redno pa se bo, tako kot doslej, udeleževal občinskih, regijskih in državnih tekmovanj. To ne bi bilo mogoče brez pomoči Merkurja in Zveze telesnokulturnih organizacij Kranja. Tradicionalna prireditev je memorial Maje Prelovšek, ki bo na sporedu še februarja ali marca, klub pa bo že tretjič zapored organiziral mednarodni pokal Merkurja z udeležbo igralcev iz Avstrije in Italije. Največji problemi Merkurja, ki ima 128 igralk in igralcev, od začetnikov in rekreativcev do ligašev, so prostori za vadbo. Treningi so na štirih lokacijah. Prostori so ovira, da klub ne more sprejeti vseh, ki bi želeli igrati namizni tenis. Rešitev bo adaptacija kranjskega kegljišča, kjer bo spodaj sodobno kegljišče, zgoraj pa dvorana za namizni tenis. Razen Janeza Mačka sta trenerja še Polona Tadina in Mirko Matjaševič. • J. Košnjek VATERPOLO Dve zmagi na gostovanju V soboto, 8. februarja 1992, je kranjski Triglav gostoval v Linzu in tam premagal domačo ekipo LSK 8 : 29 (1 : 11, 1 : 7, 6 : 2, 0 : 9). Gole za Triglav so dosegli: Hajdinjak 3, Balderman 3, Bečič 1, Čadež 3, Gantar 2, Štirn 3, Peranovič 3, Štromajer 9, Troppan 3. Na tekmi je dal trener domačih priložnost igranja vsem igralcem, tako da se je ekipa dobro ogrela za tekmo v nedeljo. V nedeljo, 9. februarja 1992, je Triglav premagal drugouvrš-čeno ekipo v prvenstvu Avstrije VVBCT s 10 : 17 (3 :4, 2 : 4, 3 : 5, 2 : 4). Gole za Triglav so dosegli Hajdinjak 1, Čadež 3, Gantar I, Štirn 4, Peranovič 1, Štromajer 6, Troppan 1. S to zmago se je Triglav še bolje uvrstil na prvem mestu. J. Marinček H- KEGLJANJE Aleš Drinovec ROKOMET Kranj, 9. februarja - V 12. kolu gorenjske kegljaške lige so bili doseženi naslednji rezultati: Ljubelj - Sava 4805 : 4814, Elan - Lub-nik 4678 : 4788, S.Jenko - Kranjska Gora 4899 : 4931, Triglav : Adergas 4939 : 5055, Jesenice - Bled 4930 : 4809. Vodi Sava pred Kranjsko Goro in Jesenicami. • T. Bolka v kranju turnir osmine finala pokala slovenije v rokometu Na prej kolinska slovan in preddvor Kranj - V soboto so se začeli turnirji osmine finala pokala Slovenije v rokometu. Prva skupina je igrala v Kranju, kjer so nastopili Kolinska Slovan, Šešir in RK Preddvor, žal pa se iz neznanih vzrokov turnirja niso udeležili rokometaši Presada iz Litije, kar je povzročilo spremembo tekmovanja. Vsa srečanja so bila odigrana v soboto, rokometaši, ki se pripravljajo za nadaljevanje spomladanskega dela prvenstva, pa so prikazali privlačna, razburljiva in kakovostna srečanja. Pokrovitelj turnirja je bil MG Gregor inženiring d. o. o., generalno vzdrževanje objektov, zunanja trgovina, marketing, zastopstvo - Češnjevek 10, Cerklje na Gorenjskem. Zanimiva srečanja v športni dvorani na Planini si je ogledalo 300 gledalcev, sodili pa so Enes Korič in Leon Kalin (oba Lj.), Edo Rakovec (Golnik) in Emil Humar (Kranj). Rezultati: Šešir : RK Preddvor 20 : 22 (6 : 8), Kolinska Slovan : Šešir 40 : 20 (15 : 10), Kolinska Slovan : RK Preddvor 26 : 18 (11 : 11). V prvem srečanju (Šešir : RK Preddvor) so prvi povedli rokometaši Šeširja, nato pa so Preddvorčani izenačili rezultat in ob polčasu povedli z dvema zadetkoma prednosti. V drugem polčasu pa so Preddvorčani že vodili s sedmimi zadetki prednosti, zmaga na kraju je zaslužena. Največ zadetkov so dosegli pri Preddvoru Arnež 7, ter Zibert in Cuderman po 4, pri Šeširju pa Rautar in Peternel po 6, Dolinar pa 5. V drugem srečanju so rokometaši Kolinske Slovana premagali ekipo Šeširja, ki se je v pr^em polčasu uspešno upirala Ljubljančanom. V drugem polčasu so Ljubljančani s hitrimi protinapadi in čvrsto obrambo dosegli kar 25 zadetkov. Najuspešnejši strelci: pri Kolinska Slovanu Papež 8, Češnovar in Cvijič po 6, pri Šeširju pa Peternel 6, Rautar 6, itd. V zadnjem srečanju sta se pomerila vrsti Preddvora in Kolinske Slovana. Preddvorčani so bili v prvem polčasu enakovreden nasprotnik Slovanu, v 41. minuti pa so Preddvorčani še vodili 14 : 13. Nato so gostje s hitrimi protinapadi in streli s kril uspeli doseči prednost osmih zadetkov, ki so jo zadržali do konca srečanja. Najuspešnejša strelca pri Kolinski Slovanu sta bila Glavač 7 in Hrovat 5, pri Preddvoru pa Tomažič 4 ter Šink in Zorman po 3 zadetke. V četrtfinale pokala Slovenije, ki bo na sporedu 9. in 10. maja 1992, sta se uvrstili ekipi Kolinska Slovan in RK Preddvor. J. Kuhar Visoka zmaga kranjCank Kranj, 8. februarja - Konec tedna se je začel pomladanski del v slovenski super ligi za ženske. Ekipa Kranja je doma gostila Burjo Centrocoop in visoko zmagala z rezultatom 21:13 (12:6). SUPER LIGA - ŽENSKE bled : partizan tabor 3 :0 (6,5,8) Blejke so pod vodstvom novega trenerja Staneta Ferjana z motivirano igro premagala tokrat zelo slabe gostje iz Ljubljane. Kvaliteta igre ni bila na visoki ravni, saj Blejkam proti slabi ekipi iz Ljubljane ni bilo treba pokazati vsega znanja. Med Blejkami se je izkazala zlasti Petra Kreigher z igro v napadu. Štefan Udrih I. SOL - moški - rezultati 12. kolo: Bled - Topolšica 3:1, Žirovnica - Vileda 113:1, Mislinja - Brezovica 1 : 3, Vizura Celje -Emonacommerce 0 : 3, Šempeter - Mikro Črnuče 3 : 2, Pomurje Vigros - Izola 3 : 0. Vrstni red: Brezovica 20, Pomurje 20, Šempeter 18, Bled 16, Žirovnica 16, Topolšica 16, Emonacommerce 12, Vileda II 10, Črnuče 8, Celje 4, Mislinja 2, Izola 2. II. SOL - zahod moški - rezultati 8. kolo: Bled ml. - P. Prvačina 0 : 3, Bohinj -Triglav 2 : 3, ČIB Bovec - Plamen 0 : 3, Termika Lubnik - Salonit III : 3. Vrstni red: Salonit 16, P. Prvačina 14, Plamen 14, Lubnik 13, Triglav 11, Bled 11, Bohinj 9, Bovec 8. II. SOL - zahod ženske - rezultati 12. kolo: Bled II - Kamnik 0 : 3, Žirovnica - Triglav 0 j 3, Vital - Bohinj 3 : 0, Jesenice - Plamen 3 : 0, Kočevje II - H iT Casinos N. G. 3 : 0, Šenčur - Koper Cimos 111:3. Vrstni red: Vital 24, K. Cimos II 23, Kamnik 19, Bohinj 19, Triglav 19, Plamen 18, Jesenice 17, Bled II 17, Kočevje II 17, Žirovnica 15, Šenčur 15, HIT Casinos N. G. II 12. B. Maček mm Ekipa scott-merida v vodstvu rekreacijske lige v hokeju Kranj, februarja - V ligi sodeluje šest ekip iz Škofje Loke j* Kranja. Na sporedu bo ta teden že dvanajsto kolo. V vodstvu j' še brez poraza ekipa Scott-Merida, druga je ekipa Profil, tretj? pa Pizzerija Oliva. Ekip, ki ne igrajo v ligi, je v Kranju in njen' okolici še nekaj. Od boljših se za ligo niso prijavile ekipe Tržiča-Kokrice in Senice pri Medvodah. Vzrok temu je slaba obveščenost in verjetno tudi visoka cena ledu, ki jo morajo plačati ekipe« saj stane ura in pol, kolikor traja tekma, 6.500 tolarjev in je dale* najdražji v Sloveniji. Tako mora vsak hokejist plačati najmaflJ 300 tolarjev za vsako tekmo. Zato so si ekipe poiskale pokrovite-•je- Lestvica po enajstem kolu: 1. H K Scott-Merida 20 točk, H K Profil 12 točk, 3. H K Pizzerija Oliva 11 točk, 4. H K Jezersko pro Looko 9 točk, 5. H K Stari Dvor 9 točk, 6. H K Discoteka Perla 5 točk. Slavko Žag»f Žiga Bajt Torek, 11. februarja 1992_____a Cilj je mehika Kranj, februarja - Žiga Bajt z Orehka, član Kolesarskega kluba SAVA Kranj, je eden naših najbolj obetavnih mladih kolesarjev. Cilj vsakodnevnih trdih treningov je uvrstitev v ekipo, ki bo letos zastopala bane mlade slovenske državice na svetovnem prvenstvu v Mehiki. Pravkar se je vrnil s treninga. Tokrat za njim ni bila najdaljša trasa, le kakšnih 85 km. Zjutraj gre v šolo - Žiga je uspešen učenec 3. letnika kranjske gimnazije - opoldne domov, da si na hitro pogreje kosilo, ob pol dveh je že na treningu. Kolesarjenje, tek, vožnje z gorskimi kolesi. Do vznožja hriba jih trener Miran Kavaš zapelje s kombijem, od tu pa fantje rinejo navkreber, v Gozd, v Jelendol, proti Kofcam, Krvavcu, na Jamnik, v Dražgoše. ?----Morda mu bo letos vendarle uspelo priti na svetovno prvenstvo v Mehiko. Lani bi morali v Colora-do Springs, pa jim je vojna udeležbo na tekmovanju preprečila. Sava jim ni dovolila zastopati jugoslovanskih barv. Samo iz Krke so šli. S štirinajstimi leti je Žiga začel s kolesarstvom. Bolj po naključju, ker je kolesarski šport tule za Savo od nekdaj popularen, tovarna Sava je blizu. Žiga je bil dober tudi v smučanju, košarki, nogometu. Pa mu ni žal, da se je odločil za kolesarstvo. Zdaj je že tri leta in pol pri Kolesarskem klubu Sava Kranj, vrsto visokih uspehov je že dosegel. Petkrat je bil državni prvak v različnih disciplinah: na kronometer v Zagrebu, v ciklokrosu v Novem Sadu, v ekipni vožnji v Kranju in v Novem Sadu, ekipno na pisti v Kranju. Vse to je dosegel kot mlajši mladinec. Lani, že starejši mladinec, je bil drugi na državnem prvenstvu v cestni vožnji v Celju. Za enega večjih uspehov Žiga šteje 4. mesto na tekmi Jugendtour na Dunaju leta 1990, kjer so se v močni konkurenci pomerile ekipe vse Evrope. Zmagal je na štirih dirkah v Italiji, na dveh v Avstriji. Leta 1990 je še kot mlajši mladinec zmagal kar na 13 dirkah. Kolesarstvo je naporen šport. Trenirati je treba vsaj petkrat, šestkrat tedensko. Najhujši so dolgi treningi zdajle pozimi, ko težko zaščitiš roke, prste, obraz. Najbolj naporne pa so seveda dirke, posebno etapne dirke z mednarodno udeležbo kje po Vzhodni Evropi, kjer so slabe ceste, slaba organizacija, največkrat prespijo v barakah, kjer jih po hudih naporih ne čaka niti najmanjše udobje. Velik izziv zanj je "Dirka miru", ki bo spomladi na Češkem, čakajo pa ga še etapna dirka "Dušika" na Dunaju, potem dirka po južni Italiji, kranjska dirka 27. junija in teden prej še državno prvenstvo. Rezultati se bodo seštevali in pripravljala se bo rang lestvica za svetovno prvenstvo v Mehiki. Da bi Žiga ne prišel v ožji izbor za Mehiko, skorajda ni dvoma. V odlični formi je. • D. Dolenc /t NAMIZNI TENIS 13. STRAN GLAS Vesele počitnice v kranju Kranj, februarja - V organizaciji ZTKO Kranj smo pripravili razgibano dejavnost med zimskimi počitnicami v času od ponedeljka do petka. In kaj so počeli otroci: V petih dneh je bilo na prostem plavanju 820 otrok. Na drsališču je drsalo več kot 3000 mladine. V dvorani je igralo mali nogomet 115 otrok, porazdeljenih v 3 starostne skupine. Skupaj je bilo odigranih 136 tekem, po skupinah pa so bili najboljši: v I. skupini - 1. - IV. razredi: 1. ADIDAS, 2. SAVA, 3. TORNADO. V II. skupini - V. - VI. razredi: 1. BELI VRAGI, 2. CRNI PANTERJI, 3. VVELS. V III. skupini - VII. -VIII. razredi: 1. MUŠKETIRJI, 2. LIPA, 3. KOROTAN. Prvaki so prejeli pokale, do četrtega mesta pa diplome. V tem času nismo pozabili tudi na vzgojo, saj so bili izvedeni tečaji drsanja, alpskega smučanja in smučarskih tekov. Tečaj alpskega smučanja je bil organiziran na Pokljuki. Večina otrok se je vozila z avtobusi, nekaj skupin pa je bilo tudi takih, ki so na Pokljuki prebivali. Skupaj je bilo v tečaju 132 otrok. Tečaj drsanja je bil izveden na ledu v dvorani PPC, drsanja pa se je učilo 32 otrok. Po štirih letih je bil organiziran tudi tečaj smučarskega teka v Kranju v športnem centru. Udeležba je bila zavidljivo skromna, le 7 tečajnikov si je pridobilo znanje obeh stilov teka na smučeh. Milan Čadež V počitnicah bogat športni program Jesenice, februarja - Tako kot vsako leto je jeseniška Športna zveza skupaj s šolami in svojimi organizacijami pripravila počitniški športni program. Tako se je smučarskega tečaja v Podkorenu udeležilo 112 otrok iz Žirovnice, Koroške Bele in jeseniških šol, medtem ko so v Mojstrani in Kranjski Gori organizirali tečaje sami. Zelo dobro je obiskan tudi tradicionalni zimski planinski tabor, ki tokrat poteka v koči v Gozdu. Vsako dopoldne je bila polna tudi telovadnica jeseniškega Partizana, kjer so poskrbeli za živahno rekreiranje otrok, poleg tega pa je potekala še šola juda. Potrudili so se tudi pri Športnem društvu Jesenice, saj so cene drsanja v hali znižali na 20 SLT, tako da je obisk drsališča zelo dober. Šola Tone Čufar pa je odprla tudi svoj bazenček, tako da so otroci jeseniških šol po predhodni najavi zabavajo tudi s plavanjem. • (bj) T NOGOMET Naslovi oddani Škofja loka, februarja - Športna hala Poden v Škofji Loki, je prejšnjo soboto gostila veterane namiznega tenisa Gorenjske, na tretjem prvenstvu posamezno. Organizacija tekmovanja je bila tudi tokrat v rokah namiz-noteniških delavcev Kondorja iz Godešiča. Naslovi prvakov so letos odšli z Buhom na Jesenice igralci od 40 - 50 let, z Becem v Kranj igralci nad 50 let in Petrovičem Predoslje igralci nad 60 let. Končni vrstni red: veterani od 40 - 50 let: 1. Rudi Buh - Jesenice, 2. Marko Zore - Jesenice, 3. Jano Rant - Škofja Loka, 4. Vinko Bernik - Gumar, 5. - 6. Peter Bertoncelj - Kondor in Tone Korenjak - Gumar, 7. - 8. Janez Starman - Kondor in Franc Prezelj -Škofja Loka. Nastopilo je petnajst igralcev. Veterani od 50 - 60 let: 1. Stane Bec - Gumar, 2. Ivko Svoljšak - Škofja Loka, 3. Lado Petrovič - Predoslje, 4. Ciril Markič - Predoslje. Veterani nad 60 let: 1. Lado Petrovič - Predoslje, 2. Franc Druškovič - Kranj. Organizator je najboljšim podelil kolajne. Razveseljiva pa je bila množična udeležba igralcev iz vseh namiznoteniških klubov Go-renJske. j. Starman Presenečenj ni bilo, razen...? Kranj - V nadaljevanju občinske lige v malem nogometu ni bilo tistih pravih presenečenj, kljub temu da so nogometaši v nedeljo odigrali kar 18 tekem. Rezultati III. kola po skupinah: I. skupina: QPR: Bon-ami-Korotan 4 : 2, Pizzerija Polana : Okrepčevalnica Fino 4:1, Hrastje : Okrepčevalnica ALF 1 : 2, BNF 313 : Besa 90 3 : 2. Vrstni red: 1. Pizzerija Polana, 2. Okrepčevalnica ALF, 3. QPR, 4. BNF 313, 5. Besa 90, 6. Bon-ami-Korotan, 7. Nogometni sodniki, 8. Hrastje, 9. Okrepčevalnica FINO. II. skupina: NK Creina : Pe-restrojka 0 : 3, Orehek - Drulovka : Carnium vid. Eva 0:1, God-larji : Pizzerija mlin Prebačevo 1:1, NK Podgorje : Mercedes benz 0 : 2. Vrstni red: 1. Mercedes benz, 2. Godlarji, 3. Zlata riba, 4. Perestrojka, 5. NK Creina, 6. Carnium videoteka Eva, 7. Pizza mlin Prebačevo, 8. NK Podgorje, 9. Orehek - Drulovka. III. skupina: Borsalino : NK Britof 3 : 1, Diplomati : Pizzerija Govc 3 : 4, Vodovodni stolp : Pizzerija Ovčar M.M. 11:1, Cafe res. Yasmin : Jug 5:1. Vrstni red: 1. Vodovodni stolp, 2. Cafe res. Yasmin, 3. Pizzerija Govc, 4. Diplomati, 5. Balantič - Duplje, 6. Borsalino, 7. Jug 92, 8. NK Britof, 9. Pizzerija Ovčar M.M. Veterani?, to so tisti, ki so stari že nad 35 let, pa so odigrali že IV. kolo v ligi. Prehitevajo zato, ker si želijo igre, srečanj in spominov. Rezultati IV. kola: Ikos : Dimko 2:1, Vinoteka Viki Rapa : Miz. Sitar Šenčur 3 : 0, Ranč Boys : Kokra 0 : 4, Vinoteka Viki Rapa : Mak 0 : 2, Alpos : Miz. Sitar Šenčur 3 : 0, Kriva ščuka : Canon Kokrica 1 : 0. Milan Čadež Z borbenostjo do tretjega mesta V soboto, 8. februarja, se je začel spomladanski del ligaških tekmovanj v odbojki. Bohinjske odbojkarice, ki so se po prvem delu uvrstile na tretje mesto v II. SOL, takoj za ekipama Vitala iz Ljubljane in Kopra Cimos II, so prvo tekmo v nadaljevanju odigrale v nedeljo, 9. februarja. Njihove nasprotnice so bile vodeče Ljubljančanke (Vital). Bohinjska Bistrica, februarja - Zadnji dnevi pred začetkom ligaških tekmovanj pa so bili za vse ekipe še v znamenju priprav. Bohinjke so med drugim odigrale tudi trening tekmo s kolegicami iz slovenske super lige, ekipo iz Kočevja, ki je bila v Bohinju na enotedenskih pripravah. Po končanem treningu smo se pogovarjali s trenerjem bohinjske ženske ekipe, Marjanom Arhom. "Čeprav sam odbojke nikdar nisem aktivno igral, le za re->vm -.............. — kreacijo, sem že tretje leto trener žen- ske odbojkarske ekipe. Pred tremi leti ni bilo nikogar, ki bi hotel prevzeti delo z mladimi igralkami. S pomočjo prijatelja, zagnanega odbojkarja, nama je uspelo, da sva mlado ekipo s trdim delom, spravila v republiško ligo." Kaj lahko poveste o tej ekipi danes, tri leta kasneje? "Razlika je seveda precejšnja. Igralke so v teh letih izboljšale tehniko, ekipa je bolj uigrana. Povprečna starost ekipe je dvajset let, ogrodje ekipe pa tvorijo iste igralke kot pred tremi leti. Veliko igralk je med časom prišlo in odšlo, zanimanje za odbojko je v Bohinju precejšnje. Vendar se z mladimi že na osnovni šoli premalo dela." V čem se vaša ekipa odlikuje in katere so njene slabe točke? "Največja odlika naših igralk je igra v polju, izredna borbenost in motivacija. Slabši točki njihove igre pa sta servis in nihanja v igri." S kakšnimi težavami se srečujete pri svojem delu? "Zaradi razkropljenosti ekipe (študij v Ljubljani) imamo treninge le enkrat tedensko, kar je premalo. Večje težave pa so z denarjem. Samo za startnino za obe ekipi - moško in žensko - bomo morali v spomladanskem delu tekmovanja odšteti kar 19.000 tolarjev. Zaenkrat še ne vemo, kje bomo ta denar dobili. Poleg tega moramo na vsaki tekmi plačati tudi sodnika. Na srečo nam vsaj pri prevozih pomagajo Bojan Jensterle, ki nas vozi na tekme s svojim kombijem, Alenka Dobravec, ki delno pokriva naše potne stroške, in Jože Godec, ki nam prav tako pomaga s prevozi na tekme. Drese in trenirke so dekleta dobila od Diskont Marketa Lipa. Vse drugo pa skušamo reševati sproti, kolikor nam pač uspeva." Vaši načrti? "Uvrstitev od 3. do 5. mesta v ligi. To bo zelo velik uspeh glede na to, kako se v Bohinju obnašajo do športa, sploh do odbojke. S to žensko ekipo, ki igra sedaj, bi se ob primerni finančni pomoči kogarkoli v Bohinju lahko prebili v I.SOL." • M. Peternelj Razplet z igriščem? Slovenija v fina Na kongresu Svetovne organizacije za vodne športe FINA je bila Slovenija sprejeta v njeno članstvo. Razvrstili so jo med države, kjer so ti športi manj razviti, v isti skupini pa so še Avstrija, Švi-•> Belgija in Danska. S to razvrstitvijo pa Slovenija zaenkrat ni- Naklo, februarja - Se bo problem zaradi igrišča Nogometnega kluba Živila Naklo razpletel? Dogovor, ki bi mu lahko morda rekli tudi zagotovilo, da se bo zadeva premaknila z mrtve točke, je bil sklenjen sredi minulega tedna, ko je v krajevni skupnosti Naklo bila redna seja izvršnega sveta občine Kranj. m~a mnw *• •, Problematika nogometnega kluba oziroma nevarnost, da bi športih • i n^St°.Pf'. "a olimP'Jskih igrah v Barceloni v vodnih f,vi,a Naklo jeseni izpadel iz lige, ker nima verificiranega igriš-«"■• Marinček ča, sicer ni bila na dnevnem redu izvršnega sveta in tudi člani sveta krajevne skupnosti je niso uvrstili med problematiko, o kateri je tekla beseda v zvezi s krajevno skupnostjo. Se je pa vodstvo kluba po končani seji obrnilo na člane izvršnega sveta in jih seznanilo s problematiko. Spodbudnih obljub jim ob tej priložnosti ni mogel dati tudi predsednik občinske skupščine Vitomir Gros, ki je prisostvoval delu seje izvršnega sveta. Kar zadeva zemljišče, občina problema ne more rešiti, da bi gradila novo nogometno igrišče, še toliko manj, bo pa pomagala, kolikor bo mogla. Problem pa, kot so povedali predstavniki kluba, v povezavi s šolskim zemljiščem ni nerešljiv. Tako je bilo nazadnje dogovorjeno, da bodo v občini skušali zadevo preučiti in, če bo izvedljiva, tudi urediti v tednu dni. • A. Ž. Pokal ratitovec 92 Davča, februarja - V prelepem sončnem vremenu je bila v smučarskem centru Cerkno druga tekma v veleslalomu za pokal Ratitovec 92 v organizaciji KS Davča. Prijavljenih je bilo 144 tekmovalcev. Rezultati 2. tekme: cicibanke: 1. Katarina Krajnik (Selca), 2. Urška Rant (Zali Log), 3. Monika Mihelčič (Zali Log). Cicibani: 1. Klemen Pogačnik (Selca), 2. Peter Rakovec (Dolenja vas), 3. Mitja Egart (Dolenja vas). Pionirke: 1. Jana Bernik (Bukovica), 2. Anita Reya (Zali Log), 3. Mateja Pogačnik (Selca). Pionirji: I. Milan Vizjak (Zali Log), 2. Tomaž Rakovec (Dolenja vas), 3. Matej Habjan (Selca). Mladinke: 1. Nataša Kalan (Dolenja vas), 2. Darka Kalan (Dolenja vas), 3. Jana Pogačnik (Dolenja vas). Mladinci: 1. Andraž Rant (Zali Log), 2. Primož Habjan (Selca), 3. Boštjan Mohorič (Davča). Članice: 1. Urška Jemec (Davča), 2. Nika Jezeršek (Selca), 3. Magda Bambič (Bukovica). Člani: 1. Jule Benedičič (Selca), 2. Franc Bernik (Dolenja vas), 3. Metod Gatej in Peter Prezelj (oba Davča). St. članice: 1. Milka Benedik (Bukovica), 2. Ivanka Gartner (Selca), 3. Minka Pogačnik (Bukovica). St. člani: 1. Franc Egart (Dolenja vas), 2. Janez Habjan (Selca), 3. Vinko Rakovec (Dolenja vas). Veterani: 1. Janče Šmid (Selca), 2. Tone Kalan (Dolenja vas), 3. Milan Ceferin (Zali Log). Ekipe: 1. Selca 285 točk, 2. Zali Log 236 točk, 3. Dolenja vas 220 točk, 4. Davča 159 točk, 5. Bukovica 138 točk. Igor Peternelj IV STRELSTVO Kranjčani najuspešnejši Kranj, februarja - Največ zmag so si v finalnem tekmovanju gorenjske strelske lige s serijsko zračno puško priborili Kranjčani. Zabeležili so štiri ekipne zmage in še tri pri posameznikih. Zanimivo je, da so bile mladinke in pionirke boljše od svojih vrstnikov. Tekmovanja v gorenjski ligi so bila odlična priprava na bližajoča se občinska in regijska prvenstva za ekipe in posameznike, ki se bodo začela v začetku marca. Rezultati finalnega tekmovanja: Člani ekinno- i v.-™; i ir»oi ^ ""-6" IVIVIIINJ » UllJU . - *"v»ynu; 1. Kranj I. 1093 krogov, 2. Kranj III. 1073 krogov, 3- P- Julek - Radovljica 1056 krogov. Člani posamezno: 1. Kern 370, 2. Korent Kr. 366, 3. Jalen Kr. 364. Članice ekipno: 1. B. Kavčič - Šk. L. 974 krogov, 2. Kranj 966 krogov. Članice posamezno: 1 Lokar Kr. 358 krogov, 2. Prezelj B.K. - Šk. L. 346 krogov, . c,zel pJ- Rad. 340 kroeov. Mladinci ekipno: 1. Kranj I. 1047 Pohod na stol zadnjo soboto maja Organizacijski odbor Pohoda na Stol (letos bo 27.) deluje v okviru Športne zveze občine Jesenice. Na svoji zadnji seji je določil datum pohoda (sobota, 30. maja) in sprejel program aktivnosti, v okviru priprav na pohod. Posebej je treba omeniti organizacijo velikega planinskega plesa, s katerim odbor želi zbrati del sredstev za pohod. Ples bo v drugi polovici marca. Priprava na i. državno prvenstvo v, r.cfc.j »~nn^. "Kranj7.7647 ^.zc, r.j. Rad. 340 krogov. Mladine, ekiP"^- * f krogov, 2. Kranj 11. 1030 krogov, 3 F. Mrak _ Preo i Kr gov. Mladinci posamezno: 1. Ptšek 360 krogp , Rranj 4DCK1H SKOKIH 354 krogov, 3. Prime Kr. 350 krogov. Mladinke e^p y SMUČARSKIH 3*^ L 1071, 2. P. J. Radovljica 1033, 3. Kranj 9l*; ^ \ Malovrh mezno: l. Kavar P.J. Rad. 367, 2. Malovrh A, W *™j 2elezni. H. Kr 359. Pionirji ekipno: 1. Kranj L49VZ. Bramiselj ki 484, 3. P.J. Radovljica 476. Pionirji posamezno ^ B.K. - šk.L. 168, 2. Umek Kr. 165 3^ Sever J Kr. w>. y ekipno: 1. P.J. - Radovljica 482, 2. Kopačevina -k P.J. Stane Žagar - Podnart 461. Pionirke: posamezno. . Rad. 175, 2. Cuder Kopač.- Šk.L. 167, 3. Sandič P .J.,ovrn Prizadevni skakalni delavci SK Stol Žirovnica, so organizatorji l. državnega prvenstva v smučarskih skokih^Priprave na prvenstvo, ki bo 21. in 22. februarja v Planici na 90 in '20-metrsk skakalnici, so v polnem teku. Prav gotovo bo prvenstve.prav, športni praznik, saj bo konkurenca za prve državne naslove zelo velika. Zanesljivo bodo nastopili vsi najboljši s Franc.jem Petkom na čelu. kovinOtehna BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE . TEL. 81-952 BARVNI TV§* GORENJE fgj Ekran 56 cm, dal), upravljanje_m Cena£M&3&5 36.7 0w|w -15 % za gotovino wmmM Barvni televizorji SYNTRONIX f-SAMSUNG KAMACROVN Jq -10 % za gotovlio NEMOGOČE JE M(*!83| KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN KRIMINAL Drago vozniško dovoljenje Anton R. iz Radovljice bi očitno rad brez velikega truda prišel do vozniškega dovoljenja. Uslugo mu je bil pripravljen narediti 25-letni Hasan Č., za primerno plačilo, seveda. Zataknilo se je, ker Hasanu denarja zlepa ni bilo dovolj. Po kapljah je od Antona R. od 15. do 27. januarja "izmolzel" 135.000 tolarjev, nekaj v denarju, nekaj v blagu. Potem je bilo Antonu R. le dovolj nategovanja in je goljufa prijavil. Kraja zelja in moke Tako imenovane socialne kraje so na Gorenjskem vse pogostejše. Ljudje ne kradejo toliko iz užitka, kot iz potrebe. Tako je v dneh od 23. do 25. januarja neznanec "zašel" v klet stanovanjskega bloka v Begunjah 160, vzel dva avtoplašča z obročema vred, razen tega pa ga je zamikalo še kislo zelje v sodu in moka. Lastnika je prikrajšal za okroglo štiri tisočake. Jezni mladenič 23-letnega Antona N. jeseniški policisti dobro poznajo kot srboritega, nasilnega mladeniča. 28. januarja popoldne je stresal jezo tudi v tujem stanovanju. Z lastnikom stanovanja sta se stepla, lastnik je poklical policijo. Policisti ga niso uspeli pomiriti, zato so uporabili strokovni prijem in ga odpeljali na postajo. Med osebnim pregledom jih je zmerjal, psoval, med samim postopkom pa nenadoma vstal, stopil do tridelne steklene stene in razbil veliko šipo. Naredil je za 1.200 tolarjev škode, nakar so ga policisti poslali v sobo za ohladitev. Zavarovalnica posumila v račune Kar je storil Tržičan S. R., lastnik BMW 316, sicer natiho uspešno počne veliko voznikov, on pa je imel smolo. Dele za svoj avto je kupil v Avstriji, račun zanje pa mu je napisal eden od domačih zasebnih obrtnikov. Žal zavarovalnica z njim ni bila zadovoljna in tako je Š. R. ovaden kaznivega dejanja ponarejanja listin. Gajbice iz trgovine v trgovino Gorenjski mladoletniki so iznašli način, kako najlažje priti do denarja. Pred eno trgovino ukradejo embalažo (bojda se najbolj splača zmakniti steklenice coca-cole) in jo nato za voglom prodajo v drugi trgovini. Policisti so dokaj nemočni, najbrž ne bo šlo drugače, kot da bodo trgovci embalažo bolje pospravili. Primeri tovrstnih kraj so znani iz Kranja, Škofje Loke, nazadnje iz Tržiča. Klečal pred nasilnežem Dogodek sicer nosi nekoliko starejši datum, bilo je dober teden pred novim letom, je pa izjemno zanimiv. 20-letni Tomaž S. se je popoldne v Škofji Loki nepričakovano znesel nad presenečenim 16-letnim B. B. Fanta je brez razloga pretepel, ga zbil na tla, zahteval, da pred njim poklekne in mu grozil, da ga bo ubil. Najstniku je končno uspelo pobegniti in nasilneža je prijavil. • H. J. Ideja za dopust 26-letni Darko B. iz Kranja je že zgodaj začel tuhtati, kako bi prišel do denarja za letni dopust. Ideja je prišla; najprej si je od soseda sposodil pisalni stioj, nato pa nanj natipkal obvestila, terjatve za "neporavnane" račune nekaterim firmam, za katere je domneval, da so pokrovitelji malega nogometa oziroma imajo svoje ekipe. Obvestil jih je, da so dolžne pokriti stroške in jim celo zagrozil s sodiščem, če bi na svoje obveznosti pozabile. Podpisal se je pod "firmo" KMN (Klub malega nogometa) Kranj. Za začetek je takšni obvestilci poslal dvema podjetjema, skupaj s položnico za 5.000 tolarjev in številko svoje hranilne knjižice. Dobro zamišljena goljufija na njegovo žalost ni uspela, javno tožilstvo je že dobilo kazensko ovadbo. Ob posel z marihuano Kranjčana Slavko M. in Jurij V. sta osumljena kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Lani sta na nasadu blizu vasi Mače pri Preddvoru pridelala okrog 60 rastlin indijske konoplje, iz katere bi lahko pridobila približno deset kilogramov marihuane. Policisti so jima vso robo zasegli in uničili ter ju prikrajšali za okrog 30.000 mark. NESREČE Smrt v Jalovčevem ozebniku Hujših prometnih nesreč na gorenjskih cestah minule dni ni bilo. Smrt je kosila v gorah. V soboto, 8. februarja, sta šla Avstrijca Peter Martin Meschik in Richard Putz iz Beljaka s smučmi za turno smuko proti Jalovčevemu ozebniku na pobočju Jalovca. Ob desetih sta dohitela Jeseničana Mira Kudra in skupaj so šli naprej. Za osvajanje ostenja po ozki zaledeneli poti so si nadeli dereze. Koje Meschik, kije hodil prvi, prispel na snežišče pred Laškim žlebom, se je z derezo zataknil ob nogo, zdrsnil po žlebu 400 do 450 metrov ter na Velikih prodih obležal mrtev. • H. J. VARNOST - TRDNOST - VARNOST KRANJ Vgrajujemo in vzdržujemo: ALARMNE, PROTIVLOMNE NAPRAVE (žične in brezžične), TREZOR-JE, RADIJSKE ZVEZE (brezžične) PO VSEJ GORENJSKI IN DO LJUBLJANE Posebej varujemo: PREVOZE GOTOVINE, DRAGOCENOSTI, NEVARNIH SNOVI, VAS OSEBNO, VAŠE DOMAČE, ZAGOTAVLJAMO SPREMLJAVO PRI SPECIALNIH PREVOZIH, RADIJSKE POSTAJE, VGRAJEVANJE, VZDRŽEVANJE varnost po. KRANJ podjetje za varovanje premoženja NAŠ TELEFON (064) 212-726 NAŠ TELEFAKS: (064)214-558 Porok, prvo zasebno podjetje za zaščito ljudi in premoženja Na brniškem letališču Porokovi varnostniki Jesenice, 10. februarja - Nekdanji policist Dušan Kaiserberger je pred dvema letoma na Jesenicah ustanovil prvo gorenjsko zasebno podjetje za zaščito ljudi in premoženja Porok. Danes je v njem zaposlenih že štirideset ljudi, poleg že omenjene dejavnosti pa se ukvarjajo še s prevozi gotovine in vrednostnih papirjev, izdelavo sistemov varovanja, pregledovanjem potnikov in prtljage, pregledovanjem in servisiranjem aparatov in naprav za varstvo pred požari in vlomi, prirejanjem seminarjev, tečajev in predavanj s področja varovanja, spremljanjem izrednih in posebnih tovorov ter kot zanimivo posebnostjo, z nadzorom bolniških staležev. Krona njihovega dosedanjega dobrega dela je celovit prevzem zaščite in nadzora na brniškem letališču. »Nova zakonodaja je tudi zasebnikom odprla možnost, da sežejo na področje, ki je bilo dotlej monopol Varnosti. Priznati moram, da pot do uveljavitve ni bila lahka, da pa smo, to zdaj že lahko rečem, uspeli. Pokrivamo že lep kos Gorenjske, od Škofje Loke, Kranja, Jezerskega, Radovljice, Bleda do Jesenic. Varujemo objekte in najrazličnejše, predvsem športne prireditve, na primer, svetovno prvenstvo lani v Planici, svetovno prvenstvo v hokeju B skupine na Jesenicah, slalom in veleslalom letos v Kranjski Gori, v Kranju smo varovali zlatarsko razstavo... Najpomembnejši posel za nas doslej je celovit prevzem letališča na Brniku, od pregleda potnikov in prtljage do samih objektov in letal, za kar smo dobili soglasje državnega notranjega ministrstva,« pravi Dušan Kaiserberger. Podjetje ima sedež na Jesenicah, na Kidričevi 41. Tam imajo med drugim tudi eno najsodobnejših central z alarmnimi sistemi pri nas. Nanjo vežejo naročnike: gostinske in trgovske lokale, pošte, šole, stanovanja itd. »Gre za dežurni center z alarmnim sistemom, ki ga nadzira operater. V primeru alarma pri enem od naročnikov se sproži signal v centru, operater takoj pokliče našo intervencijsko skupino, ki kroži po terenu in hkrati obvesti tudi policijo. Naša skupina pride na kraj alarma v dveh do petih minutah, zasači vlomilca, ki ničesar ne sluti in ga preda policiji. Bistveno je, da sistem alarma od naročnika do intervencijske skupine deluje tudi, če bi operater v centru "zatajil".« Dodaja, da nihče ničesar ne poklanja, da je Brnik plod dosedanjega dobrega dela in hkrati tudi zelo velika odgovornost. Sistem je učinkovit in se je že potrdil, takšna vrsta zaščite pa tudi ni draga. Povezava z dežurnim centrom stane na mesec 2.800 tolarjev, razen tega ima naročnik pri zavarovanju objekta oziroma premoženja tudi 30 odstotkov popusta pri zavarovalnici Triglav, kar nikakor ni nepomembno. Utaja dobička Zasebna gostinca Dragan S. in Bojan S. z Bleda sta davčno upravo prikrajšala za 188.000 tolarjev. Imela sta več lokalov. Najprej Zoisov grad v Bohinjski Bistrici, ki je bil registriran na Bojana S., aprila lani pa sta prevzela tudi regatni center na Bledu, sedanjo restavracijo Veslaški klub, registriran na Dragana S. Ker je bil dobiček premajhen, sta se začela pri drugih gostincih zanimati, od kod jim bogastvo. Dopovedali so jima, da ne bosta nikoli obogatela, če bosta spoštovala predpise. Zatorej sta začela voditi dve različni knjigi, eno za davkarijo, drugo zase. Kriminalistom je prišla v roke tudi druga knjiga, iz katere so brž ugotovili, koliko davkov sta zatajila. Če ga poštarji lomijo... Kranj, 10. februarja - V teh čudnih brezpravnih časih, ko si nekateri vodilni ljudje brez kazni prisvajajo cela podjetja in jim pride prav že samo pretirana radovednost nekega delavca, da mu po najkrajši poti pomahajo s knjižico, so disciplinske komisije, ostanek samoupravljanja, že prava redkost. V gorenjskih PTT novicah, glasilu, ki ga izdajajo PTT podjetja Kranj, smo pod naslovom Iz dela disciplinske komisije prebrali zelo zanimivo in poučno poročilo, ob katerem smo se nehote tudi nasmehnili. Disciplinska komisija je poštarju iz škofjeloške PTT enote izrekla javni opomin, ker je koristil službeni avto v zasebne namene in zapustil delovne prostore pri opravljanju notranje službe brez opravičila. Njegov kolega je bil še huje kaznovan. Grozi mu prenehanje delovnega razmerja (z odložitvijo pogojno za dobo enega leta), ker je večkrat zamujal na delo. Enaka kazen je doletela poštarja iz enote v Poljanah, ker ni dostavil določenih poštnih pošiljk, tudi denarnih, ker se ni vrnil z dostave na obračun in ni raznosil reklamnega materiala za gospodinjstva. Za "povrh" je dobil še javni opomin, ker je v dostavi sprejemal položnice prek knjige za sprejem knjiženih pošiljk, denar pa oddajal z zamikom enega do treh dni, ker je zamudil na delo in bil med delovnim časom v gostilni. Javnega opomina je bil deležen tudi kranjski poštar, ker ni dostavil 47 navadnih pisemskih pošiljk in 35 časopisov, drugi pa, ker v določenem času ni izpraznjeval poštnih nabiralnikov v svojem rajonu, medtem ko je tretji dobil ukrep prenehanj delovnega razmerja z odložitvijo pogojno za dobo pol leta, ker ni dostavil pisemskih pošiljk in nakaznic. Svojevrstno pustolovščino si je privoščila upravnica PTT enote v Kamni Gorici. Med delom je vzela službeni plinski razpršilec in šla z njim domov urejat stanovanjske konflikte. Za to je bila kaznovana z ukrepom prenehanja delovnega razmerja z do-ložitvijo pogojno za pol leta. Z odložitvijo pogojno za eno leto pa je prenehalo delovno razmerje vzdrževalca in monterja tk naprav na terenu, ker je brez delovnega naloga in brez dovoljenja vstopil v avtomatsko telefonsko centralo in samoiniciativno vklopil telefonsko tajnico s slušalko. # H. J. preprečujejo prej pogoste kraje v avtomobilih pred diskom Skala v Preddvoru in Primadono na Trebiji itd. Porok je verjetno ena zelo redkih, če ne že edina firma, ki je pocenila svoje storitve, in to kar za okroglo tretjino. »Poslovati seveda želimo pozitivno* vendar naš namen ni kovanje vi' šokih dobičkov. Zato cene stori' tev na vsake toliko časa prilagodimo,« pravi Dušan Kaisers-berger. Dušan Kaisersberger »Za sodelovanje se že ponuja tudi zavarovalnica Adriatic,« pravi Dušan Kaisersberger. »Povezava naročnika z dežurnim centrom je smiselna, če je teren sočasno pokrit z intervencijsko skupino. Razen Jesenic za zdaj krožita skupini tudi po Radovljici in Lescah ter po Kranju. Naši fantje so enotno uniformirani, oboroženi, usposobljeni za delo. Imamo tudi osem izšolanih službenih psov.« Seveda pa za zavarovanje objektov alarmna povezava s centrom, ki jo naročniki lahko sklenejo tudi za določen čas, na primer, za odsotnost med dopustom ali vikendom, ni nujna, čeprav je dobra. Lahko se odloČijo tudi za klasično fizično varovanje. Porokovi varnostniki bdijo nad IBM v Radovljici, Viatorjem, hotelom Bor, če omenimo le nekatere, »Opažam pa. da zavest o potrebnosti zavarovanja objektov in premoženja v ljudeh zelo počasi dozoreva, največkrat se ovedo šele, ko se enkrat "zgodi". Zaščito imajo za nepotreben strošek. Kriminal pri nas skokovito narašča, kriminalci že uporabljajo zahodnjaške metode, uveljavlja se oborožen kriminal.« Klasičnega detektivskega dela v Poroku ne opravljajo Pristojnosti oziroma pooblasti' la med policijo in njimi so jfl' sno razmejena. S policijo do; bro sodelujejo. Za Porokom, I je bil na Gorenjskem prvi, s' zadnje čase pojavljajo tudi druge sorodne zasebne firm*' »Konkurenca je zdrava, če se n* poslužuje umazanih trikov. Del1 samo opravi selekcijo. Z na so naročniki zelo zadovoljni Vlaganje v delavce, uniform' orožje, opremo, pse se mi zd vrača,« pravi Dušan Kaise berger. • H. Jelovčan, foto: C' Šinik Zverinsko maščevanje za nedolžni pasji lajež Afganistanski hrt polit s cevosanom Žiri, 10. februarja - Anita in Franc Kavčič iz Žirov sta predla"1 marca dobila prikupnega, mesec dni starega afganistanskega hrt* Raf je kmalu postal domači ljubljenec. Pred dobrim letom, ko sej' družina preselila v novo hišo, sta vprašala sosede, ali jih bo kufr motil. Dejali so, da ne, ne nazadnje imajo tudi sami domače živali' Ko so pri Kavčičevih dobili drugi naraščaj, so Rafu na vrtu postavi' li pasjo utico. Bil je pameten, miroljuben pes, ki se je veselil sprt hodov, bevskal, če je začutil zajca ali mačka, vsak otrok mu je lah' ko prišel blizu, imeli so ga za igračo. Koga je nedolžna žival ve*' darle tako zelo motila, da ga je umoril, in to na skrajno /verinsk1 način? »Konec maja lani je nova soseda rekla, da jo naš pes moti. Mož se ni dosti oziral na to, dejal je, da če nikogar drugega ne moti, tudi nje ne more. Približno mesec kasneje je bil Raf prvič polit, z nafto. Nekdo je prišel na naš vrt, do ute in psa, ki se ni mogel braniti, polil. Mož je potem odločil, da bo prek noči v garaži. Pes si je storilca zapomnil. Kadar je zagledal sosedo, je lajal nad njo,« pravi Anita Kavčič. Bilo je kakšnih štirinajst dni kasneje, ko je bil Franc Kavčič na službenem potovanju, Anita in starejša hčerka pa sta se pred večerom na kolesih popeljali po naselju. Ko sta prišli nazaj, je bilo z Rafom v utici nekaj narobe. Njegova dolga dlaka je bila prepojena, čudno je smrdel in se obnašal, kot bi ponorel. »Šla sem po soseda, Rafa smo takoj sprali z vodo. Nismo vedeli, s Čim je polit. Zjutraj sem šla k veterinarjem in na policijo, da bi ugotovili, kdo je psa polil. Sledi iz našega v sosedov vrt so bile namreč dobro vidne, sumili smo sosedo, vendar pa so policisti naredili hišno preiskavo šele po dveh dneh in seveda niso našli trdnih dokazov,« se spominja Anita Kavčič. Popoldne je Anita odpeljala Rafa na veterinarsko kliniko v Ljubljano. Ostrigli so ga, mu dali infuzijo, niso pa mog'1 ugotoviti, od česa ima žive rane. Potem ga je še dvakrat p*' ljala v Ljubljano. Četrtega dn< so se mu rane začele odpirati,s tačk so mu odpadali členki. »Ko je mož prišel domov i' videl, kakšen je Raf, kako s< muči, je dejal, da ga nima ve« pomena zdraviti. Dali smo g' ustreliti. Ko so kasneje v LjU' bljani naredili analizo, so ugo* tovili, da je bil polit s cevosf nom, ki je, čeprav smo ga sprali« prodiral v njegovo telo in ga \>