FoSfnfn* ffeftm* V tfofo-rtfL Leto XIV., štev. 119 Ljubljana, sreda 24« maja 1933 Cena 1.— Dir upravuisivo; L.jui>ijana, ..viuajjeva ulica 5. — Telefon St. S122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddeleK: Ljubljana, Selen-burgova uL 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. PcHiružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št- 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105 241. Naročnina znaša mesečno uua zh.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 6t_ 3122, 3123, 3124, 3125, 3120, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje. StrossmayerJeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarif u. — Uglasi HS2 iwh>'WW Nevarnost trgovinske vojne z Avstrijo Med Avstrijo in Jugoslavijo so v zadnjem času nastale močne motnje v med-sebojnem trgovinskem prometu. V trgovinski pogodbi, ki je bila sklenjena iani m ki je dala avstrijski industriji zelo velike koncesije, si je naša dizava oču-vala za svoje glavne izvozne predmete, zlasti za govedo in svinje še precej za-dovoljujoc kontingent, ta~ko da se je promet dobro razvijal. Naša država je postala, menda prvič, napram Avstriji precej visoko aktivna v trgovinski bilanci. To je tudi razumljivo, saj splošna gospodarska kriza znatno vpliva zlasti pri nas na konznm luksuznega in industrijskega blaga, ki tvori skoraj izključne predmete avstrijskega izvoza v Jugoslavijo. Na drugi strani pa sta nudila padec dinarja in nizki nivo cen aerar-nih proizvodov v Jugoslaviji avstrijskemu konzumu posebne ugodnosti pri uvozu teh kmetijskih produktov. Avstrija se ne sme ravno pritoževati zaradi pasivnosti svoje trgovinske bilance z Jugoslavijo, saj je bil položaj dolga leta ravno obraten in smo bili mi pasivni del. Poleg tega pa je avstrijska republika napram naši državi gotovo še vedno vsaj uravnotežena, kar se tiče plačilne bilance, ker je pasivnost trgovinske bilance več ko izravnana z dragimi dohodki avstrijskega kapitala iz naše države (banke, industrije itd.). Kljub temu je, kakor čujemo, Avstrila nedavno zahtevala revizijo obstoječe trgovinske pogodbe z Jugoslavijo v orav-cu, da bi na eni strani dosegla večje favoriziranje avstrijskega izvoda v našo državo, na drugi strani pa istočasno reducirala obseg in vrednost našega uvoza, sestoječega v glavnem iz agrarnih proizvodov, v avstrijske konzumne centre. Mi načelno gotovo ne moremo odklanjati želje, da se uvoz avstrijskih produktov v Jugoslaviji poveča, dokler Avstrija ostane dober odjemalec naših agrarnih proizvodov. Poslednji smo, ki bi ne želeli, da se gospodarski odnosa ji med obema sosednima državama še po-jačijo in poglobe. Toda naravno je, da Jugoslavija enostranske revizije obstoječe trgovinske pogodbe ne more sprejeti 'n da argumenti trenutne pasivnosti trgovinske bilance v nobenem pogledu ne smejo biti osnova za bistveno iz-p~emembo trgovinskega pogodbenega stanja med obema državama. Da si pripravi za pogajanja boljšo situacijo kakor jo nudi momentano medsebojno stanje, je Avstrija pač nekoliko {»d pritiskom svojih agrarnih krogov, v glavnem pa kalkulacije, da bi nas pritisnila v vlogo stranke, ki se bori za ogrožene dosedanje pozicije in je zaradi tega na celi črti pripravljena k popuščanju, doeela nepričakovano .18. maja sistirala dosedanje uvozne kontingente za debele svinje, ki so znašali tedensko 2.500 komadov in še več. Avstrija je sicer to zabrano izdala tudi proti Poljski in Rumuniji, toda ti dve državi prihajata v mnogo manjšem obsegu v posrtev, prepoved napram Madžarski pa je ostala, kakor se j-agot^- v-Ija, le na papirju. Ze prej je Avstriia prepovedala uvoz sveže zelenjave iz Jugoslavije. Vsi ti ukrepi so naše agrarne produ-cente nesporno močno prizadeli tem bolj, ker so prišli povsem nepričakovano in predstavljajo prelom točno fiksi-ranih obvez avstrijske vlade in še vedno veljavne trgovinske pogodbe med avstrijsko republiko in kraljevino Jugoslavijo. Naravno je, da naša država takega enostranskega protipogodbenega ukrepa avstrijske vlade ni mogla sprejeti na znanje. Zato je, kakor izvemo, proti prepovedi formalno protestirala in zahtevala vzpostavitev pogodbenega stanja. Protestni akciji se je pridružila tudi Rumunija. Avstrijska vlada se izgovarja, da je ta prepoved le začasna in da velja le za dobo štirih tednov. Z Dunaja sedaj poročajo, da je avstrijska vlada pod močnim vtisom najavljenih posledic sicer pristala na to da zopet dovoli uvoz svinj, vendar pa samo v obsegu ene petine onega uvoza, kakršen je bii dogovorjen ob priliki sklenitve trgovinske pogodbe. To seveda ne more in ne sme biti sprejemljivo. Ako sme pogodbenik enostransko menjati obveznosti, svečano podpisane in potrjene, potern pade osnova vsake stabilnosti v medsebojnih gospodarskih odnošajih in pogodbe postanejo iluzorne. Kakor nam poročajo iz Beograda, je naša vlada odločena odgovoriti Avstriji s primernimi protiukrepi, ki bodo Z3deli glavne avstrijske izvozne predmete v Jugoslavijo. Saj je znano, da je samo vrednost papirja, ki ga uvažamo iz Avstrije, še vedno okrog 50 milijonov, da je Avstrija med glavnimi dobavitelji produktov kovinske industrije glavnim našim konzv.mentom in da je tudi velik del strojev, ki jih potrebujeta naše poljedelstvo in naša industrija, avstriifeke- j izvora. Absolutne potrebno je, da se ; iaši sosedi enkrat pokažejo, da vsak 1 •darec izzove protiudarec, in zato po- ! pakt velesil bo bistveno različen nssolinifevega predloga se ni perSekten, ker zahteva Francija garancije, da se mirovne pogodbe ne bodo kršile in da manjše države ne bodo ustrahovane Pariz, 23. majja. v. Čeravno so vesti, da je pakt štirih velesil že podpisan, preuranjene, "te vendar gotovo, da je sporazum v vseh glavnih točkah dosežen. Direktor i j čeivorice, kakor ga ie predvideval Mussolinijev predlog, pa je i po svojih kompetencah i po svojem pomenu bistveno spremenjen. Za podiago ie vzet sedaj francoski načrt, ki je b;l obeležen v svoječasitem odgovoru francoske vlade na Mussolinijev predlog. Revizionistična tendenca pakta štirih velesil ie povsem izbrisana in celo vprašanje vrnjeno v okvir Društva narodov, kakor so to vedno zahtevale Francija, Mala antanta in Poljska. Di-rektorij štirih velesil si po novi formuli ne bo mogel lastiti odlctevania o kateremkoli vprašanju, ki se tiče malih držav brez sodelovanja in pristanka teh malih držav. Zatrjuje se dalje, da je ustvarjena možnost aktivnega, akorav-no ne direktnega sodelovanja Male antante in da je osobito v tem pogledu dala Italija zadovoljujoča pojasnila. Nemčija je prejšnje rezerve povsem umaknila, zlasti pa povodom zadnjih odločilnih razgovorov priznala vprašanje »Anschlussa« kot neaktualno. V francoskih in angleških političnih krogih se poudarja, da je od prvotnega Mussolinirievega predloga v glavnem ostala le forma, ki je dobila sedaj drugačno vsebino in izgubila vso, prvotno v njo vneseno tendenco. Kritični glasovi, ki se javljajo v enem delu francoskega časopisja, se označujejo kot ne-osnovani. Sporazum o paktu štirih velesil ustvarja tudi za razorožitveno konferenco optimistične izglede in zagotavlja, kar se v francoski javnosti dvojno podčrtava, po svoji določbi o desetletnem trajanju neke vrste politično premirje za dobo 10 let, ustvarja torej razdobje in situacijo, ki bos J a nudila dovoli možnosti, da se vsa težka evropska vprašanja v večjem miru kakor dosedaj pretresata in likvidirajo. ItaSšjassi priznavajo, da so fsiorali mnogo popustiti Rim, 23. mala A A. V poučenih krogih izjavljajo, da so podrobnosti o besedilu pakta med štirimi velesilami, ki so jih nekateri listi objavili netočne In preuranjene; več točk zahteva §e podrobne razgovore. Mussolini si zdaj prizadeva. dvarno<;t< izredno omenjena v paktu ra podlagi čl. 10 pakta DN. Prav tako bodo v paktu omenjeni locarn-ski dooov^r, Kellogov pakt in izjava o neposeganju po oboroženi sili. Rim, 23. ma.ia AA. Italijanski tiskovni urad poroča: Na sinočnii seji velikega fašističnega sveta je povzel besedo predsednik vla/le Mussolini in podal eksnoze o mednarodnem položaju v zvezi z najnovejšimi dogodiki. Mussolini je med drugim de-jal, da je namen pakta med štirimi velesilami zagotoviti cnir. Splošno politično ozračje sta poslanica predsednika Roose-velta in govor nemškega kancelarja Hit-lerj a znatno razčistili. Nato je navedel Mussolini nekatere podrobnosti o razgovorih. ki so se te dni vršili v Rimu Vrhovni fašistični svet je snrelel resolucijo o svetovni gosnodarski konferenci: resolucija poudarja, da vrhovni fašistični svet vztraja pri svojem že popaej izraženem stališču glede delovanja te konference in poziva italijansko delegacijo na konferenci, da se ravna po tem stališču. Ni konc-u ar>e!ira resolucija na italijanski narod, naj se v pirvi vrsti zanese v svojo ■ astmo moč. pri tem pa na.j bo vedno pripravljen k mednarodnemu sodelovantju. Prihodnja seja vrhovnesra fašističnega sveta je napovedana za četrtek. zdravljamo, ako bo vlada z energičnimi ukrepi pokazali, da so čim intimnejši tr-govihski odnosa ji med obema državama v interesu obeh narodov. Pri tej priliki smatramo za potrebno opozoriti na razne pojave, iz katerih bi se dalo sklepati, da koketira avstrijska vlada z gotovimi gospodarskimi načrti, ki se nesporno snujejo v zvezi s srednjeevropsko politiko izvestnih držav. Ako je temu tako, potem je Avstrija gotovo na zelo slabem potu in prepričani smo, da so avstrijski gospodarski krogi ohranili dovolj treznosti in čuta za svoje življenjske interese ter da ne bodo pripustili, da se iz nekakih trenutnih političnih računov morda kvari in pokvari, skoraj moremo reči. intimno gospodarsko sodelovanje med obema sosednima državama. V očigled konference Male antante. ki bo razpravljala tudi o važnih skupnih gospodarskih vprašanjih bi bilo potrebno, da sme si vsi tu na jasnem. Izključitev revizije je glavni p«|©j Francije Pariz, 23. maja. g. Na današnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Da-ladi-er poročal o staniu pogajanj gede pakta velesri ter je pri tem [oiasn.il navodila, ki j'lh je dal francoskim zastopnikom v Ženevi in Rimu. Njegovo poročilo je bilo sprejeto soglasno in je vlada sklenete, da pri pogaianjiih glede pakta štirih velesil mM najmanj ne popusti od svoje zahteve, oa je treba v sporazumu izrecno vključiti Ki. člen pakta DN, da se prepreči sleherna revizija teritorialnih določb mi revnih pogodb izven Društva narodov. To bi pomenilo, da štiri velesile v nobenem primeru ne bi mogle spremeniti sedarnjiih pogodb, razen v okviru Društva narodov ter da bi se vsakdo, ki bi sedanje mirovne pogodlbe kršil, smatral za napadalca vseh ostalih č'anic Društva narodov. »Mati«« zatrjuje, da ie edino z upoštevanjem 16. člena pakta Društva narodo-v podana garancija, da se prepreči artrtražrca ali našita a revizija mirovnih pogodb. Ust poroča v ostalem, da se rimski razgovor1 vršijo na osnovi francoske spomenice, ki ima namen onemogočiti reviz'io teritorialnih določb mirovnih pogodb. Končno le osnova sporazuma štirih velesil že tako zelo spremenjena, da ni več mogoče govoriti o MusSoUnijevem načrtu in zanadi tega tud< ni vzroka, da bi se Mala antanta kakorkoli vznemirjala. Posvetovanja Bukarešta, 23. maia. r- Večerni listi poročajo. da so imeli snoči zunanji ministri diržav Male antanrte posvetovanje o paktu štirih velesil ter da so sk.emli vloži- i ti r.a razoroži-fevervi konferenci protest ker Mala antanta o poteku razgovorov ni bila informirana in niti ni bila povabljena k sodelovanju. Posvetovanje ministrov Male antante se je zavleklo kasno v noč. Njihove skupne večerje se je udeležil tudi predsednik razorožitvene konference Hender-son in se je razprava o tem vprašanju v njegovi prisotnosti nadaljevala. Sklenjeno i2 bilo, da v imenu Male antante rumunski zunanji minister Titulescu na seli razoro-žitvene konference v rnmernem trenutku pojasni stališče in protestira proti temu, da Mala antanta ni bila pravočasno informirana o rimsk;h pogajanjih. Danes so ministri Male antante imeli dolg razgovor s francoskim zunanjim ministrom Paul Bon-couriem. Poljska odklanja tudi novi pakt Varšava. 23. maja AA. Polumdna Pujska sodba o p^ktu velesil je absolutno odklanjajoča. tako glede vsebine pakta kakor tudi glede oblike, ne g'ede na to. ali bo Poljska povabljena, nai «odelu.je aH ne. Poljsko javno mnenje vid> brez izjeme tu di v novi obliki p-'kta poskus, da se zavrže nadelo enakosti narodov in postavi na m*-sto tega nadoblast nekaterih držav. Avtorji prkta naj si ne delajo iluzij o t?m, da bi vsilili svojo voljo komurkoli. Poljska je suverena držav« in sp bo dala vezati «amn po takih paktih. p"i katerih bo aktivno sodelovala in ki jih bo podp'sala. Celokupno časopisje brez ozira na politično usmerjenost soglasno opozarja pri tem na prejšnje izjave Poljske Vi Male antante. čijih stališče se med tem ni v ničemer izpremennlo. Zunanji minister Beck je danes sprejel zastopnike ameriških listov in jim izjaviH, da Poljska pakt med štirimi velesilami odklanja. Dodal je, da so vsa taka prizadevanja ustvaritev novega -^jložaja v Evropi oSsojcra na neuspeh. iadnji zalet v ženevi Francija je dosegla, da bo razorožitvena konferenca istočasno razpravljala o jamstvu za varnost kakor o načinu razorožitve Ženeva. 23. maja. d. V debati, ki je sledila včerajšnjim izjavam glavnega ameriškega delegata Normana Davisa v glavnem odboru razorožitve«! a konference, so govorili zastopniki Itaiije, Anglije, Mehike in Francije. Italijanski delegat Aloisi se je v celoti pri-druž l ameriškim predlogom, pri čemer se ja skliceval na stalno soglasje med Italijo in Ameriko in je zlasti pozdravljal zahtevo po odpravi ofenzivnega orožja. Angleški zunanji minister John Simon je zahteval čim prejšnjo odločitev. Ker so se po izjavah nemškega državnega kancelarja in poslanika Nadolnega okoliščine za sprejetje angleškega načrta znatno izboljšale, ie zahteval, nai b: se pričela takoj podrobna razprava o načrtu. Francoski zunanji minister Paul Bonconr je pozdravil pripravljenost Zedinjenih držav, sodelovati pri razpravah glede ukrepov proti napadalcu v pri meni krštve miru. Ker je angleški zunanji minister John Simon predlagal. naj se prične o angleškem razorožitve-nem načrtu podrobna razprava od odstavka do odstavka, je zahteval, naj se najprej razpravlja o njegovem prvem delu. ki govori o varnosti, posvetovanja o tei zadevi naj bi ustvarila potrebno pomirjenje, da bi se lahko potem nadaliav- ln debata o podrobnostih nameravane razorožitve. Ameriški delegat Norman Daviš, ki se je oonovno prijavil k besed . je predlagal, naj bi se najprej posvetovala evropske države med seboj o jamstvu varnosti v Evropi, da bi se lahko takoj nato pričela razprava o drugem delu angleškega načrta, o organizaciji vojsk in efektivnem stanju. Ko je španski delagat De Madariaga označil poglavje angleškega načrta, ki govori o pomorski oborožitvi, kot povsem nezadostno v smisl i malih pomorskih držav, je bilo sklenjeno, da st dopoldne sestane pred-sedništvo razorožitva=ta!i nri Hendersonu 7a-?topniki Zedinjenih držav. Namčije. Velike Britar je. Frin^ie in Italije, da sklepajo, ali nai pričrip nopoldne glavni odbor raznravlja-b" o vprašanju varnosti ali pa o materijalnl razorožitvi, je Paul Bonconr poudarjal ponovno. da je razorožitev za Francijo odv sna od jamstev za medsebojno varnost in od mednarodne kontro1^ nad oboroženimi silami. zaradi časar bi bi'o logično, da se predvsem prične razpravljat o varnosti. Sr>or. ki je nastal včeraj zaradi te zadeve nu^d Bon-courjem in Davidom, so končno reSili s kom-oromisom. Razorožitvena knnfr-r nca bo razpravljala o materialni razorožitvi >n o varnosti izmenično. Ponoldne ie glavni odbor pri?«! ra^orav-liati o 'riaterinlri rnzorož tvi. julri pa bo na dnevnem redu vprašanje varnosti Ženeva. 23. ma.ia. g. f>b nričetikii današnje se;e glavnega odbora razoroži ?re \or?erence. j< sporočil tredsednik Hender- son dosežen; kompromis o nadaljnjem postopku. Nato ie angleški delegat Eden predložil izpremkiievalni predlog angleškega načrta za razorožitveno konvencijo; rotem predilog naj se kaliber za poljske topove zviša od 10-5 na 115 mm. Poslanik Na do ta y je v imenu nemške delegacije sporočil, da umakne svoje Izpreminjevatae predloge k členom 19-22. ki se tičei-o omejitve kaMbrov in odprave tankov. Pač pa bo predloži nov predlog k čl. 22., ki se tiče postopnega uničenja napadalnega orožja. Ta predlog je v smislu Rosseveltove poslanice. po katerem naj se oiači obrambno orožje in oslab. napadalno oro«ie. Ameriški optimizem Washington, 23. ma.ia d. Istočasno, ko Je glavni amerišiki de'egat na razorožitveni konferenci Norman Daviš označil včeraj stališče ameriških drfav v razorožitvenem vprašan iu, je objavil državni tajnik Hull izjavo, v ka.Ter-; je poudarjal kot glavno točko zunanje politike Zedinjenih držav ohranitev svetovnega miru in dosego vojaške ter gospodarske razorožitve. Državni tajnik HuU > nadalje označil sporazum med štirimi evropskimi velesilami kot mnogo obetajoče znamenje za usipeh raa-orožitvene konference. Izjave Normana Davisa v ženevi smatrajo v tukajšnjih političnih krogih kot pobudo ZedLnjerih držav k obsežnemu sodelovanju z ostalimi državami v svetovnih političnih zadevah. Obstoja mnenje, da je bilo s to izjavo doseženo od Francije in drugih držav kot pogoj za razorožitev zahtevano ameriško sodelovanje pri reševanju mednarodnih problemc7. Več senatorjev, ki so proti vstopti Zedinjenih držav v baaško razsodišče ali celo v Društ/o narodov, je izjavilo g.ede pristanka Normana Davisa na konzultativn) pakt, da bo senat odločno stopil proti temu. Demokratski voditelj Lewi« pa zagovarja Davisov govor r ženevi hi pravi o njem, da je oprezno preračunan, tako ne more zaplesti Amerike v morebitni evropski ali azijski apor. Konzultativni pakt pravi Lewis d£.ide, ima sicer res nalogo za-jamčiti zmagovitim državam sadove ver saillske mirovne pogodbe, toda Zedinjenc države boJo znale ohranit' strogo nevtralnost. Najprej varnost! Pariz, 23. maja. AA. Francoski listi so razmeroma ugodno sprejeli včerajšnji govor Normana Davisa na razorožitveni konferenci v Ženevi. Nekateri listi kažejo celo precejšnje zadovoljstvo, češ da je Daviš pristal na maksimum tega, kar se je moglo v sedanjih razmerah pričakovati od Zedinjenih držav, čeprav ni dal vseh jamstev za varnost, do katerih ima Francija pravico. V splošnem pa menijo, da koncesije ameriške vlade niso tolikšne, da bi se smela Francija vojaško oslabiti, dokler se popolnoma ne razčisti vprašanje evropskih jamstev, zlasti sodelovanje Velike Britanije v vprašanju varnosti. Pertinax piše v današnjem »Echo de Pariš« med drugim: V Ženevi je bi! včeraj glavni dogodek govor, ki ga je imel ameriški delegat Norman Daviš pred glavnim odborom razorožitvene konference. Norman je ponovil obljube, ki so jih svoj čas dali Herriotu v Zedinjenih državah, ki pa jih Roosevelt ne omenja v svoji poslanici z dne 16. maja. V Davisovem govoru pa je toliko slabih strani, da moramo dobre strani dobro premisliti, preden jih sprejmemo. Glede svojega sodelovanja proti kršiteljem miru so Zedinjene države zelo rezervirane. Napadalec ni definiran. Če bi se n. pr. primerilo, da prevzamejo hitlerjevci oblast v Gdansku ali v Avstriji in da bi s tem prekršili mirovne pogodbe, ali bi smele Poljska in države Male antante branitf mednarodne zakone? Odveč je poudariti, da ne morejo sprejeti ravnopravnosti, kakor si jo zamišljajo Zedinjene države. Zato včerajšnji dogodki v Ženevi ne morejo vplivati na nas, da bi oslabili svojo državno obrambo proti Nemčiji in Italiji. Kako Nemci tolmačijo ameriške predloge Berlin, 23. maja. A A. »Vblkisch^r Beo-bachter< označuje izjavo Normana Davisa pred glavnim odborom razorožitvene konference kot velevazno in velepomembno, ka.r je na nedvoumen način in s čvrstim pol-uradnim pojdarkom potrdila tezo, da ?e morajo tudi druge države razorožiti. S tem je storjen konec le pradobro znanim prizadevanjem nekaterih velesil, da ee izognejo tem obveznostim. Zastopnik Zedinjenih držav je pred vsem svetom priznal upravičenosrt najbolj bistvenih točk nemškega stališča: 1. oa je razorožitev pot, ki vodi k miru, 2. da j« razorožitev obvema za vse države in da ja Nemčija, ki je to obveznost že izpolnila, da-nas v položaju upnika nasproti drugim državam, 3. da tisti, ki odklanja razorožiterv. krši svojo lastno pogodbo in jemlje nase odgovornost za morebitne katastrofe, in 4. da je nemška zahteva po enakopravnosti neitaj-ljiva. Demonstracija madžarskih legitimistov Budimpešta, 23. maja. s. Na popoldanski seji poslanske zbornice je več govornikov govorilo o vprašanju kralja. Nastop legitimistov ima značaj širokopotezne demonstracije. Očividno na podlagi že prej določenih smernic izjavljajo Iegitimisti, da more Madžarska izbirati le med podunavsko federacio ali personalno unijo z Avstrijo. Na vprašanje ministrskega predsednika, kako si predstavljajo združitev z Avstrijo, je odgovoril neki legitimistični poslanec, da Avstrija, kakor mu je znano, novemu vladarju ne bi dala naslova cesarja. Glede na zmanjšano Avstrijo ne bi več obstojala nevarnost majorizacije Madžarov. Legiti-misti so poudarjali tudi bankrot ideje svobodne izvolitve kralja. Japonci pred vrati Pekinga Kitajci so se umaknili z zadnjih postojank pred Pekingom, ki je sedaj brez obrambe Peking. 23. maia. d. Kitajci so na vseh frontah svoje čete v toliko umaknili, da se Japonci ne morejo več sklicevati na njihova izzivanja. Kljub tamu so japonske čete prodrle dalje ter so na severovzhodni fronti zavzele mesto Šunji, oddaljeno 30 km od Pekinga. na vzhodni fronti pa mesto T mg^ov. ki je oddaljeno od Pekinga 50 km. Iz tega se more -»kl^pat1. da hoče japonska vojska zasesti Peking in Tiencin. Pa bi preprečilo nadalinje »popade, je vodstvo kitajske vojske odredilo, da za puste kitajske čete v taku noči vzhodne dele Pekinga, kjer preb vajo predvsem AngPži in Japonci. Japonci so zavzeli masto Tungšov po močnem topniškem obstreljevanju. Z zavzetjem tega mesta so dobili v svoje roke važno točko za zasedbo Pekinga. Ob severnih n vzhodnih vratih Pekinga so Kitajci postavili barikade, napravljene iz vreč s peskom, za katerimi so razvrščene strojne puške. Iz okolice prihaja v Peking na tisoče beguncev. Tokio. 23. maja. 6. Vest o zavzetju Pekinga in Tienc-ina se v tukajšnjih uradnih krogih še ne potrjuje. Nasprotno se širi mnenje, da do zavzetja obeh velikih kitajskih centrov sploh ne bo prišlo, ker bi sicer morali odposlati n Tokija nove rezerve na Kitajsko Japonska sploh ne m 'sli na tra jno okupacijo kitajskih dežel južno od Velikega zidu. marveč bo svojo vojsko jmaknila. čim bo prenehala 6leherna nevarnost za DžehoL Miselni preobrat v Rusiji Komunistični internacionalizem se „mika ruskemu nacionalizmu — Preusmerjanje ruske zunanje politike Praga, 21. maja. Notranji razvoj v Rusiji je v zadnjih petih letih iz moskovskih računov popolnoma izločil vsako senco narie na svetovno komunistično revolucijo in postavil sovjetsko politiko na trdna tla realnosti. Z odstranitvi Trockega in njegove maloštevilne rkupine so bile izpodrezane korenine romantičnem pojmovanju ruske revolucije in fantastom, ki so stremeli, da na stroške ruskega naroda ter ob njegovih ogromnih žrtvah pomagajo komunizmu do zmage po vsem svetu. Kakor znano, je Stalin z izredno brezobzirnostjo zlomil opozicijo troe-kovcev, pri čemer so mu učinkovito pomagali pred vsem trije pravi Rusi Kalinin, Ruharin in Vorošilov. Stalin, dasi sam tujec je zrušil opozicijo tujcev in na široko odprl vrata možnosti, da se ruski narod zopet zave svoje narodnosti in potisne v ozadje neplodni internacionalizem. Ob začetku izvajanja petletnega načrta Je moraia Rusija osredočiti vse svo e energije in gmotna sredstva na ureditev svoje države in zato so začele same po sebi pešati neorgansko nasta.le komunistične stranke po vsem svetu. Vzporedno s tem se je v svetu mogočno razmahnil fašizem vseh mogočih odtenkov kot reakcija na nesprejemljivi moskovski evangelij. V svojem težkem de'u se je Rusija zaprla sama vase in s tem storila prvi korak od mednarodnega socializma v specifično ruski komunizem. Stalin morda ni imel namena poudariti ruski značaj petletke, ko je iskal zveze novega reformatorstva z davno narodno tradicijo. Računal pa je dobro, ko je petletko označil kot na^ailje-van.ie reformnih prizadevanj Petra Veli-kesa. V tej zvezi je lokavi Kavkazee tudi redno naglasa!, -da je izvedba petletke jamstvo, da odslej nikoli več ne bo^o gospodarili tujci n« ruskih tleh. Take besede seveda niso ostale brez odmeva v duši ruskega naroda in da je petletka vsai Zelema ns~e'a. je treba v orecelšnrii meri pripisati okoliščini, da so znali moskovski oblastniki o pravem času udariti na rusko nacionalno struno. Vse to so kr>m"vment«» pri tvorbi norega ruskega narodnega čustvovanja. omejenega le na ozemlje SSSR. T-ntemacionalizem je moral stopiti v ozadje in se umakniti polni ruski nprodni zavesti, ki je po vsem videzu močno prevladovala tudi v boVše-■viški stranki sami. Goreči boljševik Dimi-t.rijevsski, ki je vodja ruske komunistične emigracije, je prvi presenetil rzveniruske komuniste z izjavo, da se ruski komunizem giblcie v pravou racionalizma in da opazno izerublja svoj mednarodni značaj. >V čedalje večjem številne, pravi Dimitrijevski, >s« dvigajo posamezniki iz ruskih narodnih slojev na vi§;a mesta v stranki i,n državnem vodstvu, ž njimi prihaja navadno moč- no narodnostno čustvovanje v te sfere. Eni se zavedajo svojega nacionalizma, drugi ne, vendar pa vsi delujejo v ruskem in ne več v mednarodnem pravcu. Pojem domovine in domovinske ljubezni, ki so ga hoteli boijševiki zadušiti, se krepi z vsakim dnevom. Krik Stalina in njegovih pristašev, da je Rusija v stalni nevarnosti pred napa oni tujih kapitalistov, je silno mnogo prispevaj k takemu razvoju miseinosti.< Dimitrijevski je boljševiški opozicijona-•lec in se mu lahko očita, da je ravno zaradi svoiega pretiranega nacionalizma moral bežati iz Rusije. Toda popolnoma enako slikajo današnji preobrat v Rusiji sami strankini funkeijonarji. Zadonski oa primer je na zadnjem kongresu boljševiške stranke rekel: »Naši člani se zidaj s ponosom nazivajo Ruse in se smatrajo v prvi vrsti za Ruse<. Po vsem tem je očitno, da boljševizem polagoma izgublja značaj mednarodnosti in da se ne smatra več za zaščitnika svetovnega p rolet arija* a vseh mogočih plemen irn narodov. I-z Rusije menda ne bo več čuti izjav, da je Moskvi bližja komunistična Kitajska kakor >buržuj-ska<; češkoslovaška, kar je veljajo v prenesenem pomenu tudi za Poljslko in za Ju-goslavij o. Tajnik boljševiške stranke Postyšev navaja v svodih pccočilih, da 80% strankinega podmladka prihaja iz kmetskih vrst in da vsi ti prinašajo v stranko krepko rusko narodmo zavest, ki prihaja do izraza, v vseh strankinih zadevah. Njihov vpliv je povzročil, da je Moskva morala revidirati svojo zurnanjo politiko in nanjo ne vpliva več po komunističnih strankah v tujih državah, marveč nastopa kot samostojen in zaokrožen činitelj, kot Rusija. Značilno je tudi, da se v Moskvi trudijo na vse načine kako bi poljskemu in francoskemu diplomatskemu zastopniku izkazali čim več pozornosti. Ko je Nemčija razvila vprašanje revizije, je proti nji ostro nastopil boljševiški Feolog Radek, ki je dejal, da versaj-ski mir res ni ustvaril neoporečnega sta-nra, vendar bi stvar po reviziji bila ^e slabša in bi z gotovostjo privedla do nove vojne. Pri vsem tem je odprto vpraša/nje, ali bodo notranje prilike v Sovjetski zvezi dovoMJe Moskvi, da še da'je razširi svojo politiko v smer približevanja Franciji, Poljski in ž njima Mali antanti. Na vsak način je važno, da so se sovjeti tako odločno nostavili na stran onih držav, ki odklanjajo revizijo. Gotovo pa je tudi, da čas aktivnega ruskesa sodelovanja v evetovni politiki ni več daleč in tedaj bo treba diplomatom iskati novih formul za evropsko ravnotežje. Na so^elovamje z Ruisijo bo treba morda že v najkrajšem ča«su že pirav resno misliti. Da bo tako sodelovanje mogoče, dia.ie mnogo nade opisani preokret v miš jenju vodilnih slojev puskega naroda- Velika manifestacija kmečke demokracije Nad 200.000 ljudi je v nedeljo v režim in za mir in red Bu-karešta, 23. maja. Preteklo nedeljo so se vršile v Bukarešti manifestacije, kakršnih prestolnica doslej še ni videla. 200.0(;0 članov organizacije narodne fcmetsike stranke je definiralo pred šefom »vlade V ajdo Vojevodom. Celih 7 ur so raz-me kmečke delegaore prihajale Iz vseh •krajev države v mesto. Ogromno mmožico ■Hudi je pripekalo v Bukarešto 80 posebnih vlakov, mnogo so jih pa pripeljali tudi avtobusi, avtomobili ln navadni vozovi. Ogromna množica ljudi s člani vlade na čelu je burno pozdravljala Vajdo Vojevo-•da, ki so ga. kakor znano, pred kratkim izvolili za predtsedreka narodne kimetske Btrartke. Posebno burne manifestacije so se vršile pred kraljevskim dvorom. Ta velika množica 210.000 ljudi s fanfarami in zastavami ter v narodnih nošah ie manifestirala v vzornem redu za program na-fodne Icmetske demokracije. >roti vsem ekstreimrstičnim tendencam, tako z desničarskih kakor % levičarskih strani. Na zborovanju. ki se vršV.o pod milim nebom, so govorMi voditelji stranke in zastopniki madžar^skib. nermšk b. bolgarskih Ifl ukra- Bukarešti manifestiralo za sedanji na znotraj in na zunaj jnmsfcih manjšin. Vsi govorniki so odločno izrazil svojo voljo ro zunanjem in notranjem redu in miru ter varr.osti m energično nastopili zoper ekstremizem z vseth strani Govorniki manjšin so posebno energično vstali zoper revizionistično kampanjo in izrazili želijo, da bi še nadalje živeli v bratskih odmošajih z narodno večir.o. Posledmiji je govoril Vajda Vojevod. V svojem govoru je potrdit da je rumunska vlada sporazumna z zavezniki, na polju zunanje politike in izjavil, da je zelo zadovoljen z izjavami zastopnikov manjšin, ki so potrdilili, da uživajo v Rumuniijn popolno svobodo. Riunminska vlada in rurminski rarod. je izjavil Vaida Vojevod, sta pripravljeni braniti idejo splošne varnosti in reda v državi pred vsemi elementi, ki hočejo delati nered. Dalje je Vaiida Vojevod tnaglasiil, da se bo runrumska narodna kimet-ska stranka tudi v bodoče (kžala dosedanjega programa. Množ'ca udeležencev zborovanija je priredba kraliju Karoki iai njegovi dinastiji burne ovacije. Reorganizacija nemškega centroma Berlfn^ 23. maia. g. Po novem voditelju centroma dr. Briiningu odrejena reorganizacija s^anke je v poln h n teku. Poslanci, ki so iz kateregakoli vzroka kompTOmitira-iv, ne smejo izvrševati svojega mandata, dokler od stranke imenovano častno razsodišče ne bo izreklo svojega mnenja. Čeprav se v posamezniih primerih ne bodo mogli dokazati kf-lci prestopki, bo razsodišče lahko svobodno odločilo, ali sme do-tičrm poslanec izvrševati svoj mandat. Iz hitlerjevske Nemčije Forchheim, 23. maja. d. V Gaiganzu pri Forcbbeimu je bil v nedeljo ponoči umorjen 221etni član Hitlerjeve napadalne čete. čegar truplo so potem našli v vodnjaku. Kot osumljenca so aretirali nekega pristaša klerikalne organizacije »Bavermvacht«, včeraj pa so aretirali še 20 nadaljnjih pristašev bavarske ljudske stranke, oziroma članov »Bavernwacht«, ki so jih obtožili, da so bil udeleženi pri umoru uniformiranega hitlerjevca. Monakovo, 23. maja. AA. Oblasti so aretirane in odvedle v koncentracijsko taborišče Dachau 169 monakovskih trgovcev, ker so prodajali maslo po višjih cenah, kakor so bile uradno določene. Koln, 23. maja. AA. Socialnodemokrat-ska skupina v kolnskem občinskem svetu je podala kolektivno ostavko Berlin. 23 maja. AA. Socialno-demokrat-skj poslanec pruskega deželnega zbora Kutt-ner je bil izključen od 90 sej, ker ni prisostvoval zadnji seji, na kateri je bil sprejet pooblastilni zakon za predsednika pruske vlade. Katastrofalen vihar v Ameriki Denver 23. maja g. Na vzhodu države Colorado je divjal strahovit tornado, ki je naplavil veliko škodo Po dosedanjih vesteh je bilo 12 oseb ubitih. HdhenzoIIernci za Hitlerja Berlin, 23. maja. AA. Bivši prestolonaslednik se je vpisal v avtomobilski oddelek na.nodne socialistične stranke. S tem se je pridruži.l narodnosocialističnanu pokretu, v katerem je že njegov brat Avgust postat poslanec drže ;"iega zbora. Organizacija JRKD v vrbaski banovini Banjaluka, 23. maja n. Na banski upravi je bila danes konferenca JRKD, ki se je je poleg bana udeležilo več senatorjev in narodnih poslancev iz vrbaske banovine. Na konferenci so razpravljali o razvoju strankinih organizacij v banovini in so ugotovili, da obstoja v vrbaski banovini 230 krajevnih in 25 sreskih organizacij s 54.29S člani. 9. julija t. 1. bo v Banjalulci veliko manifestacijsko zborovanje stranke, na katerem bodo govorili tudi člani vlade. Na konferenci so izbrali za pripravo tega zborovanja poseben odbor. Podpora za nove šole v dravski banovini Beograd, 23. maja v. Prosvetni minister je odobril 80.000 Din za podeljevanje podpor siromašnim občinam, ki v dravski banovini gradijo nove osnovne šole. Okrajna posojilnica v Ormožu Beograd, 23. maja v. Po uredbi o reguliranju izplačil vlog denarnih zavodov je dovoljeno delno izplačanje vlog okrajni posojilnici v Ormožu. Podpora mariborskemu sabljnškemu klubu Beograd, maja v. Minister za telesno vzgojo je odobril po sklepu ministrskega sveta 5.000 Din podpore za mariborski sabljaški klub. Nov italijanski napad na Sokole Poročali smo že o intrigi, ki so jo skušali Italiiani na razoroži t v en i konferenci v Ženevi splesti proti Jugoslaviji s tem. da so zahtevali, naj se jugoslovansko Sokolstvo proglasi za vojaško organizacijo in njegovo članstvo všteje med oboroženo silo. Pojasnila, ki jriih jc takoj poda 1 naš delegat general N ena do vid, so obrezusoešila ta napad n« naše Sokolstvo. Kakor pa poroča »Poltitika«, Italijani še niso odnehali, marveč so svojo atako v odboru za efektive ponovili in se tokrat spravili še ra m zna druge društva, ki imajo z vojaštvom ravno toliko zveze, kakor Mussolin.i z ustvarjanjem sveta, poleg tega pa so' si razne »vojaške organizacije« kratkornalo izmisli M, samo da bi naslikali Ju gos lavi k) kot najbolj militarističino, miru nevarno državo. Da bo tudi naša javnost mosl-a oceniti, kako točni in avtentični so italijanski podatki, posnemnno po »Politiki«, kai vse so Italijani trdili v Ženevi. Jugoslovanski Sokol LtnJi ianska delegacija navaja, d« je naloga našega Sokola predvsem: 1. vežbanje članstva iin naraščaja v streljanju; 2. pouk, kako se na vina z munici jo, bombami in ročnimi granatami; 3. vežbanje v orožju po predpisih za pehoto; 4. vojaške vaje na terenu v vzdrževanju zvez, čitanje vojaških zemljevidov, gradnja utrdb, okopov in slično. Pri tem trdi italijanska delegacija, da ima te podatke iz jugosilovenskih uradnih objav! Na podlagi teh »umdmih« podatkov je italijanska delegacija, zahtevala, da se šteje med oboroženo siio Jugoslavije 235.000 članov Sokola (računajoč pri tem tudi ženske in otroke'). JugcsJfoverrska milica Italijanski delegat pe v Ženevi ni veded povedati samo teh strašnih stvari o Sokolu, mea-več se je v svojih nadaljnjih izvajanjih povzpcfl še do trditve, da je v okrilju So kol. e osnovana tudi še posebna jugoslovenska milica, ki jo vežbajo žan-darmerijski (!) of.ioiirji. Ta milica je organiziram v oete in bataljone. Nekaj teh formacij je na Hrvatskem, največ pa v Sloveniji in v Dalmaciji. V okolici Vardar-je 5000 takšnih miličnikov, na Sušaku pa imajo celo svojo konjeniško četo. Cetniki aii komite S prav posebno grozo je itaK.jansiki po<-kovivik Gikioli govoril o četrtikkh aH komi tih _ o katerih je rekel: Naloga kemitov je, da izzivajo pobuno. Podrejeni so neposredno ministru vojske in mornarice. Ot-ga nizi rani so v trojkah in po oetah. Imajo pa tudi posebne formacije za razne 6pe-c;alne nujne siu<žbe. Take formacije so zdasti v Skoplju. Bitolju in Ohridu. Tom jih je kar 8600, a njihovo število še stalno nairašča. Planinci Tudi planinska društva v Jugosl-aviji je proglasil g. Giliolii za vojaške formacije, oeš da jim je nomenjeina prav posebna vloga zaradi tega, ker Jugoslavija n.ima do-vOljnega števiiila alpinski.h dd planinskih čet. Planinski šport je največje važnosti za predvojoško pripravo in za rezervo. .Samo v Sloveniji je iztaknil g. Giliolt.i nad 40.000 planincev, glede katerih smatrajo Italijani, da se moralo všteti v redno jugo-sloven.sko \«o jsko. Orjuna Četudi je bMa Orjura že pred leti ra^z-puščena, po trdi-tvs.h Italijanov dejansko še vedno obstoja in se aktivno udeležuje raznih svečanostrh v svojih uniformah. Or-i u na Lma sedaj po poda tkih iteJ i janske delegacije savski bataljon v Zagrebu, ljubljanski bataljen v Ljubljani, triglavski bataljon v Kranju in nekak snarninski bataljon. za katerega niti tako dobro informirani Italijani ne vedo, kje ie. Število Orjunašev oen.ijo Italijani na 6000. Tudi te je treba po zahtevi Italijanov računati v stalno vojsko. Tehten odgovor našega zastopnika Te lažne trditve je takoj pobil v imenu naše delegacije podpolkovnik g. Branko Naumovič, ki je v svojem govoru med drugim tudi nagia.sil, da Jugoslaviji ne bi bilo niti notrebno skrivati svojih vojaških formacij, ako bi iih res imela, kajti Jugoslavija nima nikakih omejitev ne v pogledu števila vojakov, niti glede roka službovanja. Zato je docela nelogično in smešno, da bi se jugoslovenska vojska zatekala v razna zasebna društva. V Jugoslaviji sploh ni nikake predvojaške izobrazbe in vežbanja. ker je to docela nepotrebno in zato tudi ni mogoče šteti takih društev, kakor jih navajajo Italijani, med vojaške formaoije. Na koncu svojega govora je podpolkovnik Naumovič nagiasil, da je vsak čas pripravljen odgovoriti na vsako vprašanje, ki bi mu ga v tem pogledu stavil odbor <*'-£ človek č;ta take tendcnciozne in izmišljene trditve, mora zares dvomiti v stvarnost in resnost ro x>rožitven« konfe-remc>e. če naj taki »dokazi« služijo za osn.*-vo razorožitve, potem lahko Italijani vseh 14 fTviijc.nov Jugoslovenov proglasijo za vojsko. preti- revizionističnih mitingov Beograd. 23. maja. M. Zaradi gotovih revizicni-stičnih tendenc v mednarodni politiki se jc v mnogih državah zadnje čase pojavil zopet jak p rot ire vi z icnisti č e n po-kret v širših slojih naroda Na Poljskem, v Rumunili, Jugoslaviji in Češkoslovaški so se posebni odbori dogovorili o prireditvi velikih skupnih, na isti dan se vrše-Čih protestnih prot:rcvizionističnih mitingov. Ti mitingi so bili prvo no določeni za 28. maj. Vršiti bi se morali na ta d«n v Pragi, Varšavi. Bukarešti in v Beogradu Za te mitinge so bile izvedene že velike priprave. Glede na splošno pomirjen je, ki je nastopilo zadnje dni, pa so se pripravljalni odbori odločili, da a n t irevi zio n.istič na zborovanja odgode za nekaj tednov Kongres mlinarjev Beograd, 23. maja p. Na iniciativo Zveze mlinov in v sporazumu z ostalimi organizacijami mlinarjev je sklican za 8. junij v Beogradu tretji kongres mlinarjev. Razpravljali bodo o raznih stanovskih zadevah, na dnevnem redu pa je tudi razprava o davku na poslovni promet, vprašanje izvoza in vprašanje kreditov mlinske industriie. Prometni minister je dovolil udeležencem tega kongresa polovično vožnjo. KK. BANSKA TKALNICA PREPROG DRINSKE BANOVINE V SARAJEVU OMčite xa%btave &aiajev&&ift pteptog v veliki dvorani hotela Uniona od 27. maja do 31. maja, od 9. do 12. in od 2. do 7. ure zvečer. Sprejemamo naročila na 24-mesečno odplačevanje brez naplačila. Dva pomembna politična zbora Odločne in jasne besede na sreski skupščini v Dolnji Lendavi — Velik shod v Zrečah pri Konjicah Dol. Lendava, 22. maja. V nedeljo je bila v Dol. Lendavi sreska skupščina JRKD. Kakor vedno, so se tudi tokrat zbrali na skupščini delegati vseh krajevnih organizacij okrog 1(50 po številu. Polnoštevilna udeležba je nov dokaz, da razmah stranke v srezu ni samo trenuten pojav, ampak da se je vsedržavna stranka globoko vkoreninila med prebivalstvom. Skupščino je otvoril in vodil g. poslanec Hajdinjak, ki je pozdravil delegata bano-vinskega tajništva g. Parcerja in vse delegate krajevnih organizacij. Spominjal se je pokojnega svojega namestnika in vrlega sodelavca g. Križaniča, ki so mu prisotni stoje zaklicali »Slava!« Nato je pojasnil, zakaj je bila skupščina sklicana ,in je takoj podal svoje poročilo. Opisal je historiat razvoja agrarne reforme v srezu, natančno je obrazložil vse težkoče, na katere je naletel pri razdelitvi supermaksimuma na ve-leposestvu Eszterhazv. Odkrito je govoril o tem perečem vprašanju, ki je tako živ-ljensko važno za prebivalstvo. O isti zadevi je razpravljal g. dr. Pikuš v svojem obširnem poročilu. G. Horvat pa je podal deklaracijsko poročilo o stališču stranke do vseh aktualnih problemov, ki so danes v srezu na dnevnem redu. Vsa poročila so bila sprejeta s soglasjem in velikim odobravanjem. O poročilih se je razvila živahna debata, kakršna ni običajna pri nas na raznih zborih in sestankih. Govorili so: župan Kiralv, župan Ritlop, šol. upravitelj Ozmec, Tratnjek, prekmurski solunski do-brovoljec Gregor in drugi. Glavni predmet razprave je bilo najvažnejše gospodarsko politično vprašanje: agrarna reforma. Poudarjalo se je, da je Prekmurje tako preobljudeno, da ne prenese več nobene kolonizacije iz drugih krajev. Domači ljudje so prisiljeni hoditi na sezonska dela in se izseljevati v tujino, silno pomanjkanje zemlje povzroča veliko socialno bedo. Zato je nemogoče in ne gre, da bi se zemlja dodeljevala kolonistom iz drugih krajev. Skupščina se je postavila na odločno stališče, naj se vsa agrarna zemlja da izključno le domačemu prebivalstvu. Razni nasprotniki Prekmurja so že leta in leta na delu, da črnijo prekmursko ljudstvo kot protidržavno, in protinacionalno ter ga slikajo v najslabši luči. To razorno delo je napravilo že mnogo zla. Tudi v tem pogledu je skupščina zavzela jasno stališče. Prekmurje je in bo jugoslovensko; prekmursko ljudstvo je najgloblje vdano svojemu kralju in svoji domovini. Za nas ni narodnega obstoja izven meja jugoslovenske domovine. S ponosom »o posamezni delegati poudarjali, da je danes Prekmurje v marsikaterem oziru narodno bolj zavedno, kakor marsikateri drugi kraj. Na skupščini je prišlo do burnih manifestacij za Jugoslavijo in za državno ter narodno edinstvo. Ogorčeno so govorniki odbijali razna sum-ničenja in poudarjali, da je naš srez zlasti v dobi razvoja vsedržavne stranke že do-voljkrat nedvoumno pokazal svoje nacionalno prepričanje in čustvovanje. Skupščina je v posebni resoluciji dala neomajno zaupanje svojemu delavnemu poslancu, kakor tudi vodstvu stranke v srezu; odobrila je njuno delo in postopanje ter ju pozvala na vztrajnost v borbi za resnico in pravico, v kateri borbi imata največjo zaslombo v vsem prebivalstvu sre-za. Kakor je bila ta skupščina odločna v vseh razpravah in sklepih, tako želimo, da v interesu naroda in države dobi prekmur sko ljudstvo tisto zaupanje, ki ga zasluži. Zreče, 23. maja. Sreska organizacija JRKD v Konjicah je otvorila v nedeljo svojo poletno delovanje z velikim shodom v Zrečah, kjer obstoja močna krajevna organizacija stranke. Za shod je vladalo veliko zanimanje r vseh bližnjih krajih. Do pol 8. zjutraj so ljudje že do zadnjega kotička napolnili veliko Kračunovo dvorano. Pred pričetkom shoda je igrala godba »Dravinja« iz Konjic nekaj komadov pred Kračunovo hišo. Predsedoval je shodu domači župan in predsednik krajevne organizacije g. Verčnik Ivan, ki je uvodoma pozdravil na shod došla narodna poslanca gg. Mravljeta m Gajška, podpredsednika kmetijske družbe g. San-cina in delegate sreske organizacije JRKD iz Konjic. Narodni poslanec g. Karol Gajšek je ▼ skoro enournem govoru razložil delo v parlamentu, omenil posebej še svoje delo za konjiški srez, orisal vzroke, ki so dovedli do težkega gospodarskega položaja in obravnaval tudi nekatere točke bodočega delovnega programa Narodne skupščine Njegove stvarne besede so napravile najboljši utis na poslušalce, ki so mu priredili navdušene ovacije. Nar. posl. g. Milan Mravlje, ki je opravljal pred 10 leti službo geometra v konjiškem srezu in so mu zato razmere v našem kraju dobro znane, je v lepem govoru razložil program nove vsedržavne stranke, pri čemer je pojasnil tudi glavne probleme naše notranje in zunanje politike. Poudarjal je pomen velikih strank za opravljanje javnih poslov, razliko sedanje nove dobe od dobe pred zgodovinskim 6. januarjem 1029. Pokazal je, kako važno je za dobro reševanje javnih vprašanj, da je pri državljanih razvita krepka državljanska zavest. Dotaknil se je raznih vprašanj kmečkega in delavskega stanu in na raznih primerih pokazal, kako sta ta dva stanova tesno vezana drug na drugega. Tudi njemu so zborovalci priredili velike ovacije. G. načelnik Ivan Sancin je na kratko razložil ustroj in pomen preurejene Kmetijske družbe, položaj kmeta v naših in drugih državah in izrekel nekaj prav iskrenih in koristnih besed našim kmetovalcem, ki so mu živahno pritrjevali. Član banovinskega sveta g. notar Rado Jereb je podal kratko, a pregledno sliko o svojem delu v banovinskem svetu, se dotaknil nekaterih perečih gospodarskih vprašanj konjiškega sreza, zlasti načina izter-javanja davkov, elektrifikacije sreza ter izboljšanje travništva, in končno omenil težki položaj kmetskega stanu zaradi nelikvidnosti naših domačih denarnih zavodov, kar je treba v najkrajšem času odpraviti. Gospod notar je žel za svoja izvajanja veliko odobravanje. Podpredsednik sreske organizacije g. dr. Ervin Mejak je pred zaključkom shoda na kratko opozoril na najvažnejše misli iz izvajanj govornikov, se dotaknil nekaterih organizacijskih vprašanj JRKD in končno predlagal, gg. slovenskima ministroma, slovenskim narodnim poslancem in posebej domačemu narodnemu poslancu g. Gajška ter članu banovinskega sveta g. Jerebu Ra-du zaupnico: obenem je predlagal kratko resolucijo, ki vsebuje nekatera pereča vprašanja, zlasti vprašanje rešitve denarne krize Poslušalci so zaupnico in resoluciio s viharnim vzklikanjem sprejeli, nakar je g. predsednik Verčnik zaključil veličastni in izredno uspeli shod ob 11. uri s pripombo, da tako lepega shoda Zreče še niso videle Proces proti »ustašemcc Beograd, 23. maja. p. Pred državnim sodiščem za zaščirto drža-ve je bil da nos zaključen proces proti tako zvanim Misfa-šcm«. Danes so biti zaslišani še ostali obdolženci. Drago Vlahovič priznava svojo krivdo in se kesa svojega dejanja. V njegovem skladišču je biio namreč skrito orožje, peklenski stroji in razni letaki, ki 6o jih dobili od italijanskih plooanoev z Reke. Vlahovič trdi, da je hotel svoj to znancem na/praviti samo prijateljsko uslugo, da pa je sedaj spoznal, da je s tem grešil nad državo. Iv i ca Dragi čevič prav tako priznava, da je vedel za vse te stvari, da pa zadeve ni smatral za resno in je zato ni prijavil oblastem. Prav tako je tudi Rupčič pn.nai. da je vedel za vso stvar in da tega samo iz prijateijstva ni naznanil. Po pn-ečitanju ostalega obtožnega gradiva je povzel besedo državni tožilec dr. Ivo Marochino, ki je v svojem govoru nagla sil, da so vsi obtoženci dobro vedeli, kaij delajo ter da so prostovoljno vstopil« v organizacijo teroristov. Stopili »o v zvezo z inozemskimi plačanci, da. bi dobili orožje in munioijo. Vsi obdolženci priznavajo in je s tem dokaz resmioe v oeiotn podan. S tem so se pregrešili zoper ČL 1. zakona o zaščiti država, ker so z de*wr.>en» rn orožjem iz inozemstva delali proti lastni državi. To je največji ziočin in zato naj se kaznujejo po določbah zakona. Nato so govorili zagovorniki obtožencev, ki »o apelirali na sodni dvoT, Daj upošteva priznanje obtožencev kot olajševalno okoi-nost, kakor tudi to, da je bila vsa stvar na no vnos t otročja, kajti z revolverji ee ne da delati revolucija. Zato naj sodišče sodi milo. Razpirava je bita s tem zaključena, sodba pa bo objavi j ena v petek dopoldne. Seja viade Beograd, 23- maja AA. Od 11.80 do 13-35 Je bila seja vlade pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta dr. M. Sršldča. Še eno barvanje zabranjeno Ljubljana, 23. maja- Tržno nadzorstvo, ki sistematično oskrbuje najvestnejšo kontrolo nad vsem živilskim trgom v Ljubljani, je pred dnevi pobralo od raznih tvrdk 40 vzorcev malmov-ca, kakor stalno jemlje kontrolne vzorce od vseh živil. Higijenski zavod je po strokovni analizi dognal, da je skoraj ves mali-novec, ki se prodaja v Ljubljani, barvan z anilinskim barvilom. Samo pri 4 izmed 40 preiskanih vzorcev je kemični oddelek Higienskega zavoda ugotovil glede na barvo neoporečnost. LTmetno barvanje malinovca ni priporočljivo iz raznih vzrokov. Prvič se pri nas producira toliko malin, da se malinovec prav lahko proizvaja iz njih samih in da je z gospodarskega stališča povsem odveč, uvažati draga kemična barvila iz inozemstva. Mimo tega pa je malinovec eno tistih hranil, ki so namenjena v prvi vrsti bolnikom in rekonvalescentom. da jim povrne izčrpane življenjske moči. Enako otrokom. Anilinska barvila nimajo teh lastnosti, temveč celo napadajo sluznice v želodcu in črevesju, zaradi česar barvanja tudi z zdravniškega stališča ni mogoče priporočiti. Škodljivo je tudi hranljivosti. Vitamini, ki se že z dolgotrajnim kuhanjem malin v veliki meri uničijo, se z barvanjem anulirajo do konca. — Naš malinovec je na odlični stopnji in uživa v vsej državi prav lep sloves, že nekajkrat pa se je po raznih banovinah primerilo, da so ga oblastva zaplenila velike količine, ker je bil barvan. V interesu dobrega slovesa naših producen-tov je, da se barvanje opusti. Tržno nadzorstvo tokrat ni odredilo nikakih zaplemb, naročilo pa je vsem izdelovalcem malinovca, da v bodoče blago z anilinskimi barvili ne bo več pripuščeno na trg. Ker je tudi med tvorničarji opaziti vse potrebno razumevanje za higiensko povzdigo našega živiJstva — barvanje se je vršilo doslej v veliki meri iz razloga, ker neuki konzumenti menijo, da je malinovec toliko kvalitetnejši, kolikor bolj živo je barvan — smemo upati, da se bo ob razumnem sodelovanju oblastvene kontrole in produkcije kakovosti našega malinovca še znatno dvignila. Vremenska nannved Dunajska vremenska napoved za sredo Menjajoče se oblačno, ponekod mogoče d« ževno, padec temperature. Maši kraji in lfudje Trboveljski slavčki zopet v Ljubljani Po turneji, ki jim je odprla vrata v svet, pridejo trboveljski slavčki danes zopet v Ljubljano prepevat Kako močno željna jih je Ljubljana, kaže pač že samo dejstvo, da so bile vstopnice za nocojšnji koncert razprodane v ponedeljek, za jutrišnjo ma- veljske pevske mladeži in vsi, ki so z zadovoljstvom sledili njihovo pot po Češkoslovaški. O pomenu in uspehu njehove tako lepo zaključene turneje bomo v kratkem še kaj spregovorili, danes priobčuje-mo le dve sliki, ki kažeta pevski zbor v tinejo pa je le 5e nekaj sedežev v prvih desetih vrstah. Ost-di prostori so določeni ca ljubljansko šolsko mladino. Mali pevci s« pripeljejo ▼ Ljubljano nocoj z vlakom ob 18.15. Na glavnem kolodvoru jih bodo pozdravili zastopniki mestne občine, Hubadove župe in delavskih otrok ter godba »Zarja«. Vabljeno }e tadi ostalo občinstvo, da pride k sprejemu in pozdravi najmlajše propagatorje na-še kulture med brati in sosedi. Slavčki bodo prenočevati v udobnih hotelskih sobah pri Mikliču. Prav tam v prizemni dvorani jim priredi po koncertu večerjo Hubado-va župa. Naj pridejo tja vsi prijatelji trbo- Otomoueu pred mavzolejem naših herojev in pogled na stotine bratislavske dece ▼ slovaških narodnih nošah, ki je nad vse preskrčno sprejela svoje tovariše z juga. Opozarjamo obiskovalce koncerta, da bodo pri blagajni na razpolago progranme knjižice z originalnimi teksti pesmic s češkim, oziroma nemškim tekstom poleg. Prevode sta mojstrski oskrbela lektor prof. dr. V. Burian in gospa Lili Novy. Knjižice so okusno vezane v bakrotiskan ovitek, delo Delniške tiskarne, ornamentalni osnutek pa j« izvršil inž. arh. Serajnik. Trboveljske slavčke toplo pozdravljamo! Žrtev velike opijske afere Po krivdi drugih kompromitiran se je učitelj So vrli č na sodišču ustrelil i Skopi je, 23. maja, Pred nekaj smešeči smo -že obširnejše poročali o tako zveni opijski aferi, ki se je razkrila v jiržnosrbsikiTi kna^rh kot umazana izkoriščevalska sleparija r.a škodo revnih sadaftcev maka. Nekatere banke so do-Me kredite z rurogcm, naj dajejo posojila »roducentorn opija. Bilo je natančno dolo -eno, ood katerimi pogoji se delijo posojila. in koliko pridelkov n>crrajo imeti banke ▼ svojih zalogah v kritje uporabljenih kreditov. Kredite je del-rle Hipotekama banka, ka je izvedla tudi revizije ter ugobovi-k, da so se pri Privrc-dni banki v Skop'.ju pososjla delita ljudem, kn nimajo nob+ne zveze s produkcijo op»ja m da pravi pro-ducenti sploh rrso pri Si do nu jno potrebne denarne nomočn. Za izdana velika posojila tudi ni bilo nobenega kritja in so umazane sJeparije napravile milijonsko škodo. Afera pa se širi tudS **a druge denarne •ravode, ki so bili v zvezi 6 Pri vredno banko. Ko je prišla sedaj na vrsto Veleške banka d. d^ so se odkrile zsmmrfve okol-nosti, v katerih so se po južnih krajih snovali denarni zavodi, ki so igrali glavno vlogo v gospodarskem življenju. Veleška banka je od kreditov ravno tako kakor Pri-v red na banka potroššla najmanj poldrugi milijon dinarjev. Ko so Izvedli revizijo, se je izkazalo^ da sploh ni bilo nobenega kritja. Sprva so bile neke zaloge opija, a te so si banke vzajemno izposojevale, kadar je katera slutila revizijo. Kadar so pričakovali revizijo v Privredni banki, so tja to-maile v«e zaloge opija in dolgo 8asa je bilo ▼se v redu. karjti o nameravanih revizijah je banke vedno pravočasno obveščal neki Laitma-novic, ki je bil sam član revizijskih komisrij, imel pa ie poslovne zveze z brezvestnimi izkoriSčevailci kreditov. Ko so Laitmanovica naposled zapisi, je bilo takih dobro pripravljenih m gladko izvedenih revizij seveda konec. Veleško bamko. d. d. je pred leti ustanovi! bivši poštar Gjorgjervič. kil sam sioer ni hne! nobenega kapitala, a je znal pridobiti nekaj vlagateljev in, kar je bilo še bolj važno, dob«) »e je razumel na »dobre zveze«; tako je banka prav živahno poslovala. Pred neka'j meseoi je Gjorgjevič umri in se upravni odbor banke še ni koričnovel javno konstituira L Ko _ »o bile ugotovljene malverzaoi-je s kredi tli. so v ponedeljek dopoldne zaprli vse Slane upravnega odbora ter jrh odvedli v sodrnijske KINO »LJUBLJANSKI DVOR« _Telefon 2730 WALLACE BERRY v senzaciji Nepremagljivi kovboj Ob 4., %8. in 9. zvečer. zapore. Ves aretirani upravni odbor je preko poldneva še sedel na dvorišču sodiššča in ni nihče slutil, da se bo v kratkem odigrala krvava tragedija. Med upravnimi odborniki je bil tudi upokojeni učitelj in nekdanji dolgoletni predsedmik veleške občine, Tomo Sovrlič, ki so ga pritegnili v upravni odbor nesrečne banke najbrž zaradi njegovega velikega ugleda. So vrine je bil že nekdaj pod turško oblastjo nejj požrtvovalnejši nacionalni delavec, kii si je pridobil za ves okraj velike zashigie. Koit učitelj je služboval dolga leta v raznih krajih Južne Srbije, več let pa >e vodil tudi občinsko upravo v Velesu. Takoj, ko je bila uvedena preiskava proti veleški baniki, je biLo vsem jasno, da je ta stani poštenjak brez lastne krivde vmešan v afe.ro. Sprva je bil zelo potrt, na dan aretacije pa je bil na videz pogumne jši od ^seh drugih upravnih svetnikov. Ker je v prvih popoldanskih urah začelo deževati in so se vsi začeli razhajati v prostore svojega nezaželenega bivališče, je Sovrlič zaostal, stopil k dvoriščnemu zidu ter si pognal iz revolverja, ki ga je ime! skritega v obleki, kroglo naravnost v srce. Zaradi falotarije drugih je padel zroačajen poštenjak. p vv • urozovito maščevanje Rajhenburg, 23. maja. V soboto popoldne se je kmet Jožef Gošek nad Dovškim pri Senovem strašno maščeval nad svo>im srtarrm nasprotnikom in sosedom 'Alojzom Sevškom. Soseda sta bila že dolgo časa 6prta. Ko je letos o Veliki noči pni Gošku nekdo ukradel večjo količino svinjskega mesa, je Gošek tatvine obdolžil soseda Sevalca. Pred sodiščem v Sevnici je bila zaoradii tega razprava, na katen pa je Sevšek popolnoma dokazal svojo nedolžnost. Gošek, ikn se je bavil z mizarstvom brez obrtnega dovoljenja, pa je bil nedavno ovaden zaradi šušmarstva in ko so prišLi v soboto k njemu zaradi tega orožniki, je bil mož trdno prepričan, de ga je ovadil sosed Sevšek. Oborožil se je s samokresom, ki si ga je izposodil, ter ves togoten pndirjal v Sevštkovo hišo, kjer pa gospodarja ni bilo doma. Ko se je Sevšek vračal iz gozda, mu je prihitela nasproti njegova 7 letna hčerka ter klicala vsa prestrašena: »Ograjski bo mamo ubil!« Ko je Sevšek pri hi tel v hišo in videl, kako je razjarjeni Gošek, po dcraače Oglejski, z revolverjem grozil njegovi ženi, je planil na napadalca, ga sunil v vežo in zaloputnil vrata za njim. Gošek pa je vrata vlomil in že je počil strel, ki je zadel Sev-škovo ženo v prsi. Z drugim strelom pa je napadalec zadel gospodarja v desnico. Ko jje še enkrat naperil orožje nanj, se je Sevšek^ instinktivno vrgel na tla, nakar je Gošek s tretjim strelom zadel se enkrat nesročno ženo, ki je izdihnila v nekaj minutah. Ranjenega Sevška so takoj odpre-mili v bolnišnico v Krško, umorjeno ženo pa so položili doma na mrtvaški oder med obupnim plakan jem osmero otrok. Morilec se je sam prijavil sodišču v Sevnici. Smrt Filipa Musiča-beja v Aleksandriji Dne 24. aprila je umrl v Aleksandriji g. Filip Musič-bej, advokat in bivši jugo-slovenski honorarni generalni konzul v Aleksandriji. Pokojnik se je rodil 1. 1876. v Postojni in je s svojo materjo še kot otrok prišel v Egipt V Aleksandriji je pri očetih jezuitih končal gimnazijo, pravniško fakulteto pa v Bavreuthu in Montpellierju na Francoskem, nakar je nekaj časa prak-ticiral v Trstu, pozneje pa se je kot advokat nastanil v Aleksandriji. Njegova pisarna je v najkrajšem času zaslovela. Egiptski pravniški krogi so visoko cenili g. Musiča kot izvrstnega pravnika. Postal je tudi >'lan meddržavnega razsodišča. Dosegel je plemstvo, nasiov beja. Z advokatsko prakso pa si je pridobil pokojni g. Musič tudi veliko premoženje, ki so ga ocenili ob njegovi smrti na okroglih 15 milijonov dinarjev. Po prevratu je g. Musič kot rojen Pošto jnčan, zvest svoji materi, op tiral za Jugoslavijo in pozneje izvrševal do svoje bolezni funkcijo jugoslovenskega honorarnega generalnega konzula v Aleksandriji. Kako je ljubil svojo domovino, kaže tudi to, da je vsako leto pripotoval domov in tu bival nekaj tednov. Poapnenje žil, ta za-vratna bolezen mnogih delavnih mož, ga je položila v prezgodnji grob. Enostavnega pogreba, kakor si ga je rajnki želel v oporoki, se je udeležil v imenu jugoslovenskega poslaništva v Egiptu odpravnik poslov g. Anton Novačan in mu med samimi tujci zaklical za slovo nekaj slovenskih besed____Za počastitev spomina pokojnega Mnsifia-beja, ki je kljub egiptovskemu plemstvu ostal zvest veri in domovini, je na priporočilo g. dr. Novačana podarila vdova pokojnika gospa Perla Berta za ljubljanske brezposelne 100 egiptskih funtov, za uboge slušatelje ljubljanske pravniške fakultete tudi 100 egiptskih funtov ter za celjsko Dijaško kuhinjo m za revne šolske otroke v Ljubečni pri Celju skupaj znesek 50 egiptskih funtov, torej okroglo 66.000 do 70.000 dinarjev, kar je v današnjih razmerah lepa pomoč v človekoljuben n«T>gn. — Bodi lahka zemljier. solnčnega Egipta pokojnemu g. Musiču-beju, vrlemu rojaku iz Postojne. Slava njegovemu spominu! ■■■BBnnHn Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« srenčice. Po izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franz Josefova« grenčica izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh drogerijah, lekarnah in špecerijskih trgovinah. Cestni železničarji v borbi zoper redukcijo prejemkov Ljubljana, 23. maja. Direkcija Splošne maloželezniške družbe je izdala razglas, s katerim odreja, da se znižajo prejemki cestnih železničarjev s 1. junijem 1933 v naslednji izmeri: od 1200 dinarjev do 1500 Din za 5 odstotkov, od 1500 do 2000 Din za 10 odstotkov, preko 2000 Din pa za 15 odstotkov. Rodbinske doklade se zmanjšajo od 150 na 100 Din mesečno za člana družine. Pogodbenim nameščencem se uvede 1 dan brezplačnega dopusta mesečno. Ukine se dajatev 1% inkasa, katerega so dobivali namesto napitnine. Istočasno pa je družba podražila cene za prestopne vozne listke. Redukcijo utemeljuje družba s tem, da so se dohodki družbe znižali nasproti lanskemu letu za 11 odstotkov. Redukcija je zelo razburila vse uslužben-stvo, ki se je zbralo včerajšnji ponedeljek v Delavski zbornici in ugotovilo, da je ta redukcija nezakonita, ker sme zmanjševati prejemke samo družbin občni zbor. Sklenilo je apelirati na upravni svet družbe, aa to redukcijo anulira. Še nedavno se je v občinskem svetu ugotavljalo, da je cestna železnica aktivna in rentabilna ter se uslužbenci upravičeno čudijo, kako je mogla v tako kratkem času nastati taka velika sprememba. Padca dohodkov je vsekakor kriva tarifna politika družbe, ki misli z zvišanjem cen doseči finančni efekt. Mogoče se bo ta račun obnesel junija, ko bo v Ljubljani velesejem in vsesokolski izlet ter zaradi tega večji naval tujcev, gotovo bo pa imel ta račun težke posledice, čim bo promet zopet normalen ter je pričakovati, da bodo dohodki še bolj padli. Na zborovanju se je nadalje ugotovilo, da so že danes prejemki cestnih železničarjev daleko nižji od prejemkov mestnih uslužbencev ter se je sklenilo apelirati na občinski svet, da se z enako odločnostjo zavzame za cestne železničarje, kakor se je zavzel za magistratne uslužbence. Dohodki voznika znašajo sedaj 13.200 Din letno, po 33 službenih letih znašajo 25.000 dinarjev. Če pa se bo redukcija izvedla, bodo znašali le 21.300 Din. Če primerjamo plače mestnih uslužbencev, vidimo, da znn- Danes ob 4., %8. in 9.l/4 zvečer! TONY VAN EYCK, HANS BRAUSEWETTER v krasnem filmu globokih čuvstev in ganljive materinske ljubezni OTROK LJUBEZNI Ljubavni roman, vzet iz dnevnika, ter prikazan z vso resničnostjo! Film, ki bo zapustil pri slehernem gledalcu neizbrisen vtis! Premiera! Prvič v Ljubljani! Globoko znižane letne cene! Elitni kino Matica Telefon 2124 Pazite! Nevarnost! Ker Je na opolzkih tleh tudi najmanjše drsenje opasno. V svojo sigurnost vozite samo na Superboton gumah M jim nikdar ne polzi. PODRUŽNICA LJUBLJANA Tel. 30-01. Tavčarjeva ul. 1. šajo prejemki poduradnikov in slug v prvi kategoriji od 19.800 do 38.2R0 Din, v drugi kategoriji od 14.400 do 30.000 Din in v tretji kategoriji od 13.200 do 23.700 Din letno in da znašajo prejemki najnižjega uslužbenca več kakor prejemki doslužene-ga voznika ali sprevodnika. Isto velja seveda tudi za delavniško osobje. Cestni uslužbenci so na slabšem tudi pri podelitvi dopusta in še posebno bodo oškodovani, ako bi se res izvedla redukcija rodbinskih doklad na 100 Din mesečno, saj celo državni uradi izplačujejo vsem uslužbencem in upokojencem rodbinske doklade po 140 Din mesečno. Posebno značilno za cestno železnico je, da izvaja redukcijo tik pred začetkom prave sezone, ko bo promet nr.rasel. Ni pravilno, da nt-j morebitni primanjkljaj zimskih in pomladnih mesecev plača osobje. Ako bi se redukcija izvedla, bi moralo osobje utrperi letno nad 400.000 Din na svojih prejemkih ter bodo zlasti veččlanske družine izredno hudo prizadete. — Cestni železničarji so na zborovanju sklenili prositi Delavsko zbornico za posredovanje ter so se obrnili tudi do ostalih pristojnih činiteljev, da dosežejo pri upravnem odboru družbe razve-ljavljenje odloka o redukcijah prejemkov. Z nožem v trebuh zaradi sovraštva Ptuj, 23. maja. Včeraj popoldne so prepeljali v ptujsko bolnico 22-letnega Janeza Novaka, delavca iz Koritnega, občina Majšperg. V nedeljo ga je napadel v bližini hiše posestnika Mesariča neki Alojz Mencinger, ko-čarski sin v Koritnem, mu zasadil velik nož v trebuh in mu prerezal čreva. Novak pravi, da ga je napadel iz starega sovraštva. Takoj po prevozu v bolnico je bila izvršena operacija, vendar ni upati, da bo ostal pri življenju. — Nadalje so prepeljali v bolnico Štefana Zumra iz Cirkovcev, ki ga je njegov prijatelj Jožef Frangeš na po-vratku iz vinotoča kar tako »za šalo« z nožem sunil v levo stegno. Usoden udarec z motiko Maribor, 23. maja. Dopoldne sta se zagovarjali pred malim senatom 21 letna viničarska hši Antonija Grdija iz Komanice in 22 letna dekla Amalija Budja iz iste vasi. Prvega decembra lani sta se namreč obtoženki nahajali v aomači kleti v Komanici, za njimi je pa prišel tudi neki Jakob Par, ki je bil nekoliko vinjen. Kmalu je postal podjeten in je nadlegoval Antonijo. Ta je imela slučajno v rokah motiko in je hotela z ušesom udariti Para po roki, zamahnila je pa tako nesrečno, da ga je zadela na levi strani glave, nakar se je Par zgrudil in kmalu nato zaradi izkrvavitve umrl. Amalija Budja pa je bila obtožena, ker je orožnikom prikrila vzrok nenadne Parove smrti in jim natvezila, da je v vinjenosti padel po stopnicah in se ubil. Pri razpravi sta obe povedali, kako se je zgodilo in je bila Grdija obsojena na dve leti strogega zapora, Budja pa na mesec strogega zapora in dveletno Izgubo častnih državljanskih pravic. Podrobnosti o smrtni nesreči pod Ljubnikom Škofja Loka, 23. maja. Od nenadne smrti nepozabne Sokolice gdč. Anice Ankeletove ni bilo v škofjeloškem okolišu dogodka, ki bi se bil tako globoko dojmil prebivalstva, kakor tragična smrt g. Boguša Burdvcha. Na vsak korak čuješ razgovor o nesrečni Kobili, ki je tir-jala življenje mladega idealista. — V prvem nadstropju domače vile so položili Boguša v ponedeljek zarana na mrtvaški oder. Tjakaj so že teku podoldneva prihajali zvesti prijatelji, znanci, zlasti pa sokolski bratje in sestre kropit. Med cvetjem, ki je z njim ves obsut, je našel Boguš tisti mir, ki mu ga življenje ni moglo dati. Planince predvsem zanima, kako se je mogla na sicer tako nedolžnem izletniškem pohodu, kakor je Ljubnik, zgoditi tako huda nesreča. Kobila, ki ie nekak planinski prelaz v škofjeloških hribinah, sama po sebi ni nevarna, pač pa zahteva od planinca toliko previdnosti, da ne zaide na njen rob, kjer je speljana spodaj nova cesta, vsekana naravnost v živo skalo. Kljub sicer mirnemu nebu, se je zavil večer kar hitro v gosto temo. Steza vodi ves čas po lepi poti, edinole par sto korakov pred pričetk »m sestopa v dolino je breg strm in naslonjen na skoro navpično pečino ob tis ti. Usodna je bila napaka, da ie krenil pokojnik na desno, namesto na levo pri eni izmed velikih, kvadrasto oblikovanih skal. Samo kakih 10 korakov je napravi! na desno in že je bilo po njem. V travi in r»a zemlji se še dobro razločijo step nje. Po par korakih je stopil v prazno, zmanjlca!o mu je tal pod nogami in preko skalnate stene je treščil dobrih 10 m globok i na cesto, najbrž tako. da si je zlomil s padcem na hrbet najpreje hrbtenico, potem pa je zadel z glavo v tamkaj nasuto, izredno ostro kamenje, ki mu je prizadejalo smrtonosno rano na glavi. Med padcem se je skušal ubogi mladenič uloviti in je odtrgal c2ir, par bornih javorjevih vejic, ki naj bi mu bile rešile življenje... Ako bi bil šel Boguš samo tri metre naprej, tako hude nesreče ne bi bilo, ker se spušča tam strmina precej položnejše proti dolini. Na kraju nesreče je videti kaj malo. Pošastno se dviguje pred teboj izsekana skalnata stena, pod njo pa ležita ob cesti dva okrvavljena kamna, tik markacije SPD. To je vse. Odbor škofjeloške podružnice SPD se je sestal snoči pod predsedstvom industrij-ca Franca Dolenca ml. k žalni seji. Soglasni sklep je bil, da vzidajo škofjeloški planinci svojemu dobremu prijatelju, članu jamskega odseka, na kraju nesreče lepo spominsko ploščo. Bukev je ubila fanta Poljčane, 23. maja. V znanem Franclovem gozdu v Poljča-nah se je v soboto dopoldne zgodila strašna nesreča, ki je zahtevala mlado človeško življenje. Vihar je pozimi v tem gozdu na veliki strmini podr! močno bukev. V soboto sta se zgodaj zjutraj odpravila 241etni Ivan Ajdnik in Strmšck v gozd, da izru-vano, a še visečo bukev spravita v dolino. Že sta bila z žaganjem pri koncu, ko sc je precej močni in dolgi štor nepričakovano zaradi velike teže prevaga! ter z nasprotnim koncem z vso silo udaril in potlačil nič hudega slutečega Ajdnika pod seboj, da je bil pri priči mrtev. Tudi Strm-ška je oplazilo po nogi, vendar je le še pravočasno ušel smrti... Nesrečnemu fantu je bukev strla prsni koš, ga oplazila po obrazu in mu zlomila roko in nogo. Na pomoč poklicani delavci iz bližnjih kamnolomov so s težavo odvalili težki štor z mrtvega fanta. Pokojni Ajdnik je zjutraj z nekako težko slutnjo odšel na delo. Ko sta sc s Strmškorn po strmem pobočju bližala usodni bukvi je dejal: »Kaj, ko bi naju podrla, kdo hi prišel po naju.« »Pa menda ja ne!«, je odgovoril Strmšek. To je pri nas že drugi primer take smrti. Leta 1929 je v Prihovi na prav enak način ubilo neko ženo; previdnost v takih okol-n tih ni nikoli dovolj velika. Nesrečna družina je s tragično izgubo sina, ki je bil pokopan v ponedeljek ob lepi udeležbi, tembolj prizadeta, ker je to že druga žrtev nesreče v Ajdnikovi družini. Leta 1Q30 je bil namreč njegov brat .lernej na dozdaj še nepojasnjen način ponoči povožen od vlaka. Prip iprave za L vsedržavno hiriensko razstavo Beograd. 23. maja* Kakor že javljeno. priredi Jugoslovensko društvo za čuvanje" narodnega zdravja v Beogradu od 19. avgusta do 20. septembra prvo vsedržavno higiensko razstavo v zgradbi ter na celotnem prostoru tehniške fakultete. Razstavna odbor, ki je naletel n« popolno razumevanje pristojnih činiteljev ter odličnega sodelovanja in pomočii higienskih zavodov m banovinskih odborov, je zaključil vsa glavna pripravljalna dela. po katerih se že'sedaj lahko pričakuje ogromen uspeh te velike higiensko-p posvetne manifestacije. ProgTam in organizaicija dela sta izvršena, strokovnjaki za urejevanje posameznih odsekov so določeni, zagotovljeno je sodelovanje društev in ustanov, kakor tudi tehniška izpeljava potrebnih konstrukcij. Vsi trije deli razstave: stnokovno-popu-krni, zabavni kakor tudi trgovinski, bodo zastopani po predviden m načrtu, kar bo s svojo zanimivo in obilno vsebino gotovo preseglo vse dosedanje prireditve te vrste. Čeprav je raztava domača, se zelo zanma za njo tudi inozemstvo, zaradi česar bodo v znatnem številu zastopane v trgovinskem delu tudi inozemske tvrdke, na katere pa odbor ni tn ni računal. S tem, da je odbor tako uspešno izvršil vsa predhodna dela, prične že v naslednjih dneh tehnično do-vrševanje: urejevanje zemljišča ter dviganje paviljonov. Ker je odziiv domačih tvrdk prekoračil za to predvideni prostor v paviljonih, a prijave še vodno prihajajo, se je odbor odločil, da poveča število pBadner Zeitung< piše o njej: >Z zadovoljstvom smo pozdravili operno in koncertno pevko Vero Majdičevo, katere blesteči, visoko dramatski sopran smo občudovali že pri njenem prvem nastopu pred tedni. Tokrat nas je očarala z dovršenim petjem Elizabetine arije (»Tannhauserc) in s Sentino balado iz »Letečega Holand-ta«. A tudi v Brahmsovih pesmih, ki jih je morala delno ponavljati, je bila odlična in velja zlasti omeniti njene lepe piane. Bilo bi vendar zanimivo videti enkrat to sposobno moč f iz šole Rado-Danieli, Dunaj) na odra. — Enako pohvalno piše o njej >Badener Volksfrlattc >Njeni ariji sta bili mojstrovini dramatske pevske umetnosti. Blesteč glas, polno navdušenje in sila dramatskega stopnjevanja so učinkovali osvajajoče in so izzvali vihar odobravanja. Morala je še in še dodajati. Solopetje ge. Vere Majdičeve je bilo poleg dveh zborov višek lepesra koS£erta.< ♦ Doklada na Železnike vozne listke ee uklne_ Z odlokom ministra za promet se s 1. junijem ukine izredna dokla>da na železniške vozne listke na karte 3. in 4. razreda potniških vlakov za proge do 20 km. ♦ Ljubljana postaja moderno mesto, njeni prebivalci so sol;dni in delavni, po delu pa si žele tjdi zabave. To bo preskrbe} letošnji spomladanski Ljubljanski Velenjem od 3. do 12. junija domačim in številnim tujcem v obl:ki lepega zabavišča, kier se bo pokušalo razna domača vina in izdelke naše živilske industrije. Za mladino in tudi za starejšo so pa predvidene razne decentne komedije. ♦ Gospodarski stroji bi orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem XIII. ljubljanskem velesejmj od 8. do 12. junija. Zastopani bodo oddelki naše države, Avstrije, Čehoslova£ke, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madžarske, Nemčije, Švedske Ln Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnic.fc, čistilnice, elamorezniee, pluge za okopavanje in osipa-nje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji in električnim tokom. ♦ Uprava bolnice v Novem Celju sporoča, da je sprejem nadaljnjih bolnikov y zavod zaenkrat nemogoč zaradi nedovrše-nih adaptacij in ker so vsi razpoložljivi prostori zasedeni. Tudi v bodoče je treba v vsakem primeru za sprejem pismeno zaprositi in priložiti zdravniško izpričevalo. O rešitvi take vloge bodo prizadeti pismeno obveščeni. vesti ♦ Usodno poznansvto na železnici. Sedel je že precej ur v svojem kupejn, ko je vstopila »ona<. Zagledal se je v njen obraz, v njene temne lase, v njene modre oči, in mahoma, ko se je začela, da sama ni vedela čemu, smejati svoji knjigi, se je zaljubil vanjo. In kakor se čudno sliši _ zaljubil se je najprej v njene zobe. Zdaj sta oba srečno poročena In zdaj ima tudi on prav tako lepe zobe kaikor ona, pravilno in redno negovane s Sargovim Kalodontom. Sargov Kalodont, edina zobna krema pri nas, ki ima v sebi sulforicinov oleat po dr. Braunlichu, ohrani zobe trdne in svetle, ker odpravi polagoma in zanesljivo zobni kamen, tega največjega zobnega sovražnika, za vselej. ♦ Poriarejevanje denarja v kaznilnici. V Požarevcu je bilo te dni odkrito ponarej« vanje 20 dinarskih kovancev. Največja zanimivost te ponarejevalske afere je seveda v tem, da ponarejevalci niso bili zasačeni v kaki zakotni delavnici, temveč v kaznilnici Zabeli. Tu so bili v kovačnici zaposleni kaznenci Mihajlo Ilič, Zvonko Rupert in Svetozar Nešič, ki so si na še nepojasnjen način pridobili nekje potrebno kovino ter začeli s kaznilniškim orodjem izdelovati kovance. Nešič, ki je odsluževal zadnji del svoje kazni je spadal med takozvane svobodnjake, se je prosto kretal po vseh kaz-nilniških prostorih in so ga po raznih opravkih često pošiljali tudi t mesto. Zalotili so ga, ko je skušal s ponarejenim kovancem plačati tobak v neki trafiki. Lahki moški polčevlji z nsnjatbn podplatom. Iz močnega boksa, rjavi ali črni, z gumastim podplatom Din ANT. KBISFER, Ljubljana Mestni trg 26 6398 Stritarjeva ul. 1-3 ♦ Poneverbe v Zvezi nabavljalnlh zadrug državnih uslužbencev se obravnavajo te dni pred beograjskim sodiščem in nastopata kot glavna obtoženca uradnika knjigovodstva Zveze nabavljalnih zadrug Marijan Bulič in Ante Markovič. Obtožena sta zaradi 200 primerov poneverb in sleparij, ki so povzročile škodo za 1,012.000 Din. Markovič je špekuliraj z obveznicami vojne škode, zgubo pa je plačevala Zveza nabavljalnih zadrug. Kakor se vidi sedaj na razpravi, sta se Bulič in Markovič menda še pred aretacijo dogovorila, da bo Bulič prevzel na sebe odgovornost za vse mal-verzacije. Na razpravi si vneto prizadeva vsa BuJičeva rodbina, da bi razbremenila Markoviča. Ta vnema vzbuja sum, da sta oba obtoženca izvedla še kake druge sleparije in da je Markovič svojega tovariša podkupil, da bi čimprej prevzel nase vse doslej odkrite zlorabe ter na ta način preprečil nadaljevanje preiskav. ♦ Pogrešajo 18 letnega pastirja Janeza Vilčnika, ki ie bil v službi pri posestniku Majeričn v Velovleku. Pastirja so še pretekli petek zvečer videli domači, naslednje jutro pa so ga pogrešili. Pri iskanju so našli na obrežju potoka Pesnice njegov klobuk. O samomoru menda ni govora, pač pa o nesreči, ker rje bila Pesnica zaradi deževja zelo narasla. Kdor najde truplo, naj to javi bližnji orožniški postaji. ♦ Kopališče Usmiljenih bratov v Kamniku (Mekinje) je od 20. t m. dalje zopet otvorjeno. Na razpolago so tudi gorke kopeli Ln sicer ob sredah, sobotah in nedeljah. ♦ Uničevanje gosenic a strupom. V ministrstvu za gozdove in rudnike se vrše priprave za pobijanje gosenic, metuljev in drugih škodljivcev z zaprašenjem gozdov s strupenim praškom iz letal. Sprva se bodo vršili samo poskusi, da se preikusi učinkovitost praškov. Potrebne količine praškov je ministrstvu za gozdove in rudnike brezplačno ponudila na poskušnjo bohominska kemična tovarna iz Bohumina na češkoslovaškem, »Aeroput« pa je takisto aal ministrstvu brezplačno na razpolago letalo. Prvi poskusi prašenja gozdov s tem praškom se bodo vršili na področju gozdnega ravnateljstva v Vinkovcih. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. ♦ Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči >Franz-Jožefova< grenčica< najboljše olajšanje. Vsem dolžnikom dravske banovine! Vaša dolžna razmerja urejuje v vseh slučajih naše društvo realno, poceni in hitro. Pristopite k društvu! Letna članarin«. 30 Din. Društvo za zaščito dolžnikov v Jugoslaviji, glavno zastopstvo za dravsko banovino Ljubljana, Aleksandrova c. 4. 6240 Dajmo k Slamlčn hiteti, tam je danes na tapeti, kar želodcem vsem ustreza: fina ribja majoneza! Iz Ljubljane n— Tudi Trboveljski slavčki so nas nai- odličneje zastopali in uveljavili z našo .pesmijo med brati na Češkoslovaškem in na Dunaju. Prva pot po povratiku jih pripelje v Ljubljano, kjer so že tolikrat nastopili z največjim uspehom. Prijetna dolžnost nam bo pozdraviti vodstvo Trboveljskih slavčkov ter ljubeznivo sprejeti mlade pevce ob njihovem prihodu v naše mesto. Pripeljejo se danes ob 18. liubadova žuipa jih 'pozdravi ob prihodu. Vabimo ljubljanske pevce in vse prijatelje mladih trboveljskih pevčkov, da pridejo k sprejemu na pos, dobe ?i3 danes ves dam v Matični knjigarni in, ko-IiRor bo na razpolago, še v četrtek od pol 10. dalje pred veliko unionsko dvaaano. u— Cerkveni koncert Glasbene Matice bo v petek, 2. jiunija v ljubljanski stolnici. Matični pevski zbor rzvaia vrsto Gallusovih a-cacellia zborov, priznani orgfeki virtnoz mons. Staulko Premri pa zaigra 3 skladbe na orglah. Gallusovi mešani in mošlki zbori so najtvečje umetnine svetovne glasbene 'oteratura. Matični pevski zibor jih je lani izvajal nia koncertu v Filharmonion: dvorani z izrednim uspehom. Do mnogo večje veljave bodo prišM sedaij, ko se izvajajo v stolni cerkvi, ki je izredno akustična. Pred-prodaja vstopnic od 25 Din navzdol v Matični kmiiigarni. u_ Praznik sv. Cirila in Metodlja. Danes je pravoslavni praznik prvih slovenskih apostolov sv. bratov Cirila ln Metodija, katerima bo posvečena nova pravoslavna cerkev v Ljubljani. Svečana služba božja bo danes v pravoslavni kapeli (kasarna vojvode Mišiča) točno ob 10. Uprava paro-hije opozarja vse pravoslavne vernike ln dijaštvo na ta pomembni cerkveni in narodni praznik, ter jih poziva, da se službe božje polnoštevilno udeleže. u_ Za triurni opoldanski odmor. Ljubljanski trgovski pomočniki vodijo zadnje dni akcijo, da bi se v poletnih mesecih zapirale trgovine v mestu od poldne do treh popoldne tako, da bi imeli trgovski pomočniki opoldne eno uro več odmora. Pomočniki utemeljujejo svojo zahtevo zlasti s tem, da bi zavoljo tega trgovski promet prav nič ne trpel. Trgovci sami so zavzeli najprej odklonilno stališče, pozneje pa so izrazili, da so pripravljeni na kompromis. V ponedeljek zvečer je bila v Trgovskem domu seja Združenja trgovcev, ki Jo je vodil g. Gregorc in ki so se je udeležili tudi zastopniki pomočniškega zbora. Trgovci so ponudili pomočnikom kompromisno rešitev zastopniki pomočnikov pa so izjavili, da bo o tem sklepal še pomočniški zbor. — Potek dosedanjih pogajanj kaže, da bo prišlo do odločitve, ki bo zadovoljila obe strani. u_ Krajevna organizacija JRKD za ko- lezljski okraj vabi k redni seji, ki pa ho za mesec junij, v petek 26. t m. oh pol 20. v gostilni g. Svetiča, Gerbičeva N. Prosimo točnosti, ker bo potem poročal nar. poslanec g. dr. Rape o političnem in gospodarskem položaju. u_ československfi Obec v Lublanl prešinila do buidovy >Zvezda« II. posehodi, dvefe č. 87. _ Knihy se pujčuji tamtčž každy čtvrtek od 19. do 20. a nedeli od 11. do 12. u_čeprav ee maj že poslavlja, Je vreme vendar še kujavo in prav rado po aprilsko ponagaja. VčerarJ se je zlasti dopoldne kuhala soparlca, oipoldne je grmelo in deževalo, šele proti večeru se je nebo kolikor to-likor toliko zjasnilo. Večeri so še precej hladni. u_ Hud krošnjar. Krošnjar Juro Štefa- nec doma hs okolice VaraždLna, je prišel predsinočn jim hudo okajen ' domov na Zavrti 12. Na dvorišču hiše se je pričel prepirati z ženo krojača Josipa Brandsteterja in jo slednjič napadeL Seveda je prihitel ženi na pomoč soprog, ki je skušal pijanega človeka odriniti. Takrat se je Juro še bolj razjezil. Potegnil je iz žepa nož in usekal Brandstetterja večkrat po levi rami in roki. Prerezal in razmesaril mu je roko na več mestih ln mu narezal tudi do odvodnica Hudo po8ko4uru6Si Brandstetterja so morali nemudno prepeljati v splošno bolnico, dočim je skušal štefanec pobegniti. A že na ulici so ga prijeli pa-santi in ga izročili stražniku. u— Ljubljanski original je mesarski gonjač Janez Marinko. Pred malim senatom je včeraj slavil posebej jubilej: tri-desetič je bil kaznovan zaradi tatvine, goljufije in potepuštva. Ne krade veliko, i mika samo malenkosti. Aprila Je ukradel na Vodnikovem trgu suknjo in Jo takoj prodal za 10 Din, čeprav je bila vredna 400 Din. Sodba: 7 mesecev strogega zapora Kazen je takoj sprejel, še prav rad. u_ Zaradi 2.50 Din kar 5 mesecev. Samski delavec brez stalnega bivališča Tone ž. je 25. aprila vlomil v hišo posestnika Le-barja v Prevaljah pri Kamniku. V hišo je prišel skozi podstrešje. Vse je prevrnil in povsod je stikal. V nezaklenjeni skrinji je bilo 400 Din, a našel Je le 2.50 Din. Zaradi teh je bil obsojen na 5 mesecev strogega zanora Ciganske tatvine konjev. Cigan Tone Hudorovič je bil že lani zaradi tatvine dveh konjev v Veliki '^.igojni obsoden na pet let robije. V mariborski kaznilnici se je tako zredil, da sta ga njegova eoobtoženea pri včerajšnji razpravi pred malim senatom komaj spoznala. Včeraj je namreč bila proti Tonetu Hudoroviču, Janezu Hudoro-viču in Cilki Rajnhartovi razprava, ker so septembra 1931. ukradli posestniku Arku v Livoldu na Kočevskem 4000 Din vredno kobilo. Sodba: Janez 3 leta in dva meseca robije ter 120 Din denarne kazni, Cilka 1 leto 7 mesecev robije. Tone pa itak že sedi in je zadovoljen, kakor sta se zadovoljila s sodbo tudi Janez in Cilka. u— Tatvine zlatnine. Posestnlca Jožica Kramarjeva na Starem trgu 11 je prijavila policiji, da sta ji zmanjkala iz stanovanja dva zlata prstana z vdelanimi dragimi kamni, v vrednosti 2500 Din. Te dni pa je bil ukraden neki gospe v Aljaževi ulici izpod paipirja na kredenci v kuhinji zastavni listek, glaseč se na zlato zapestnico, prstan z brilja.ntom in zlato brožo, v vrednosti 600 Din. Neznani tat je te predmete v zastavljalnici tudi že dvignil in Jih gotovo takoj prodal. o_ Sumljivi tipi. Kakor v vseh drugih večjih mesitih se kreta tudi po LJubljani stalno večje število ljudi, ki nič ne sejejo, nič ne žanjejo, a vendar dobro žive. Videti jih je vedno po gostilnah in kavarnah ter raznih zabaviščih, kjer trosijo denar, ki ga jim menda nikoli ne zmanjka. I»med teh so domačini le redki; po navadi so najživahnej-ši nekateri tujci, ki se pa kar stalno zadržujejo v Ljubljani. Baš te dni sta bila aretirana dva taka sumljiva tipa; izdali so Ju njuni znanci, ki »o vedeli za njuno skrivnost. Bila sta navadna tatova, ki sta se po ves dan potikala po trgovinah in s pomočjo raznih trikov kradla različno blago. Bila sta to >boljša{ človeka ln sta že nad leto dni stanovala v nekem hotelu. u— Najden embrlo. Tkalka Jontes Marija, stanujoča na Vožarskem potu, je včeraj dopoldne prala perilo ob levem bregu Gradaščice, kjer pa je čez čas opazila v travi na bregu manjši zavitek. Ko Je Jon-tesova razvila kos rjuhe in odstranila papir, je na svoje nemalo začudenje našla notri trnpelce nedonošenega deteta Zavoj je Izročila policiji, uvedena je preiskava. u— Mestni gradbeni urad ne uradu Je za stranke v dneh 26. in 27. maja zaradi sna-ženja uradnih prostorov. u— Mestna klavnica ljubljanska prične začetkom Junija zopet z razvažanjem umetnega ledu strankam na dom. Led se bo dostavljal pod istimi pogoji, kakor dosedaj v nalašč zato prirejenem avtomobilu strankam v zgodnjih jutranjih urah. Reflektanti se vabijo, da sporoče mestni klavnici naslov ln količino ledu. u— Bluze, razno damsko perilo, torbice tn rokavice najnovejše mode, dobite le pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg. Iz Celfa e— Ljudsko vseučilišče je Imelo v ponedeljek zvečer občni zbor. Zaslužni (predsednik vladni svetnik g. Emilijan Lilek Je pozdravil narodnega poslanca g. Ivana Prekorška in zastopnika tiska ter se zahvalil podpredsedniku g. Cilenšku in tajnici gdč. Debelakov! za njuno požrtvovalne dela Podpredsednik g. Cilenšek je poročal, da so bila predavanja na Ljudskem vseučilišču v preteklem šolskem letu od 17. Oktobra do 24. aprila redno vsak ponedeljek razen o božiču in veliki noči. Vseh predavanj je bilo 24 ta so bila po večini zelo dobro obiskana. Ruski tečaj se je izjalovil zaradi premalega zanimanja Tajnica gdč. Debe-lakova je navedla, da Je bilo od 24 predavanj 16 s skioptičnimi slikami Po vsebini je bilo 14 zemljepisnih, 4 zgodovinska ter po 1 psihološko, pedagoško, glasbeno, zdravstveno, industrijsko in finančno predavanje. Predavalo je troje domačih in 21 tujih predavateljev. Predavanja je obiskovalo povprečno po 115 oseb. Za predavatelje je skrbel g. Cilenšek, skioptikom pa je oskrbel g. Zdravko Kovač. Ljudsko vseučilišče ima letos 118 članov, 25 več nego lani. Poročilo blagajnika g. Zdravka Kova- Ali potrebujete sredstvo za Iztrebljenje? Zjutraj za rano boste imeli normalne milo izpraznjenje, ako boste na večer poprej vzeli 2—S dražeje AUTIN DR. WANDEBA. \ Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatlice za 8.— Din zadostuje za 4 do 6 krat. 3705 Odobreoo manto trseni ne. poOt1fr» ja a* S. kr. 1225£ po nk tiriTj*. odd-elei od 12. Julija 1932. ča izkazuje 3231 Din društvenega imetja. Knjižničar g. Javšovee je poročal, ge je društvena knjižnica letos pomnožila od 152 na 166 knjig. Vodstvo ljudskega vseučilišča ostane v glavnem v dosedanjih rokah, je pa v odboru tudi nekaj novih moči. e— Slava 39. pehotnega polka v Celju v spomin na zavzetje črne na Koroškem Po oddelkih celjskega polka, L 1919. bo v nedeljo 28. t m. na GJaziji. Ob 10. dopoldne bo bogoslužje, parada garnizije in zaku-ska na Glaziji, od 15. do 18. bo tam vojaška zabava, ob 21. pa se bo pričel družabni večer v Narodnem domu. e— šolski nastopi gojencev Glasbene Matice v Celju bodo 25., 26. in 27. t m. ter L Junija v Mestnem gledališču. Pri prvem javnem nastopu jutri ob 10. bodo sodelovali gojenci nižje stopnje klavirske ia violinske šole, pri drugem v petek ob 18. gojenci srednje stopnje, pri tretjem nastopu v soboto ob 18. gojenci srednje in deloma višje stopnje, pri nastopu v četrtek L >»-nija pa samo gojenci višje stopnje in šolski orkester. Vstopnine ni. Vabljeni vsi, M se zanimajo za razvoj tega odličnega glasbenega zavoda. 0 0 0 0 ® © ©00000 © Naznanjam cenj. damam, da sem svoj damski salon popolnoma preuredil z vsem komfortom, tako da delam z najboljšimi aparatL TAČEK AVGUST, frizerski salon, Gosposlta ulica 16 Trajne kodre (Dauerwelie) izdelam po najnovejši metodL Barvanje las z zelo ceneno Ineo-to Rapid kakor tudi z L'Oreal-Henne. Nega lepote po znanem salonu Getta Vignier »Wiener Kosme-tikume — ter vsa v našo stroko spadajoča dela. 6437 © © © © O © © © 0 © © © ®©0©Q0.©©©0©© © e— Smrt pod tovornim avtomobilom, V ponedeljek popoldne se je vračal z zaboji naložen tovorni avtomobil tvrdke D. Rakusch v Celju iz Maribora v Celje Na avtomobilu je sedelo nekaj uslužbencev tvrdke J. Weinerja nasL v Celju, ki je last tvrdke Rakusch. Na nekem ovinku v &mar-Jetl pri Celju je zavozfl avtomobil t kup gramoza Močni sunek Je vrgel 36 letnega na Cesti na Dobrovo pri Celjn. stanujočega delavca Maksa Žerjava z avtomobila, žerjav je padel pred avtomobil. Kolo Je šlo čes njegovo glavo in mu zdrobilo lobanjo, tako da so izstopili možgani žerjav je bil takoj mrtev. Pozvali so reševalni avtomobil, ki je kmalu prispel iz Celja, se Je moral viral-ti prazen, žerjava so prepeljali v mrfcvaš-nioo na okoliškem pokopališču. Nepoboljšljiv prijatelj tuje lastnine Je 27 letni Franc Cestnik. Bi! je že večkrat kaznovan zaradi tatvine, a ga kazni še niso izučile V ponedeljek je bil v Celju aretiran zaradi splošnega suma, pa so kmalu ugotovili da ga zasleduje orožništvo v Žalcu zaradi raznih tatvin. Cestnika, ki ima levo nogo poškodovano, eo izročili okrajnemu sodišču. e_ Elitni letno Unten. D?mes ob pcU rt, hi pod 21. irvočni velefllm »Zasanjan« ustne< in »večne predigre. Iz Mžtfitusra a_ Zgodovinsko društvo v Maribor priredilo v letošnji zimi 10 znanstvenih zgodovinskih večerov, na katerih so mariborski referenti pokazali, da je v Maribora znnastveno deio živo, tako da ni bilo treba prositi predavateljev od drugod. To je prvi tak primer v vsej mariborsiki preteklosti V nadaljevanju svocega dela bo ZT>M prirejalo v poletju zgodovinske ki narodopisne izlete. Prvi bo v nedeljo 28- t. m. na Črno (Ptujsko) goro, kjer si bodo izietafki ogledali tamošnje umetnine. Odhod iz Maribora x vlakom ob 12. povratek zvečer. Zaradi preskrbe prostorov na vlaku prosi ZiDM udeležence, da se osebno ali pismeno prijavijo do petika popoldne ali v študijski knjižnici banovinskem arhivu ali pa v muzeju. ICULTUBN] Največja pevska slavnost na svetu Ena največjih kultjrnih manifestacij ob Baltiku bodo pevske svečanosti v Talinu od 23. do 25. junija t. 1. 0 tej tradicionalni priraditvi nas poučujejo naslednje vrste: Pesem in glasba sta imela važno vlogo že pri starih Estoncih. Ljubezen do petja in glasbe pa je 06tala estonskemu narodu do danes, kar najbolje dokazujejo mnoge pevske prireditve, ki so postala že tradicionalni prazniki v Estoniji. Pevski prazinik — to je magična beseda ki vžge srce vsakega Estonca. Desettisoči mož in žena iz vse dežele se od leta do leta. od dne do dne vadijo v zborovski pesmi in instrumentalni glasbi z namenom, da se pozneje snidejo k pokrajinskemu ali državnemu pevskem j prazniku. V skupnem prepevanju in glasbi pozabljajo ljudje vsakdanje skrbi in nadloge. Ob vse-državnem pevskem festivalu se veseli ves estonski narod. Prvi pevski praznik je bil 1. 1869. Z njim 9e ie pričelo narodno prebujenje v Estoniji. Ti prazniki so imeli pozneje važno vlogo pri vstajenju tega naroda, ki je mnogo trpel pod ruskim carizmom Sedaj je estonski narod svoboden in enakopraven z drugimi kul turnimi narodi sveta, za kar se ima v prvi vrsti zahvaliti sv/ji pesmi. Mirno lahko tr- PREGLED dimo, da je baš pesem ustvarila estonsko kalturo in pripomogla do demokratske republike Estonije ob Baltskem morju. Pevski prazniki so postali veličastne manifestacije glasbene kulture in narodnega edinstva Estonije zlasti po prevratu 1. 1918. Danes se praznujejo kot narodni prazniki in vzbujajo posod veliko navdušenja in veselja. Zdrav patriotizem, duševna nepokvarjenost, moralno bogastvo in estetični doživljaji vežejo ob pevskem prazniku v skupno simfonijo čuvstev vse Estonce, vzpodbujajoč jih k plemenitemu dela in k prizadevanju za vse lepo, za slavo in srečo svoje majhne domovine. Kakor pri 6tarih Grkih olimpijske igre ali današnjih Čehih sokolske svečanosti, so v Estoniji pevski prazniki prava manifestacija narodnega genija. Tako se bo zbralo v dneh od 23 do 25. junija t. i v Talinu (Reval), glavnem mestu estonske republike, 18.000 estonskih mož in žena k 10, jubilejnemu pevskemu prazniku. Ta jubilejni pevski praznik bo največjega obsega in najveličastnejši v vsej zgodovini estonskih pevskih praznikov, obenem po največji na svetu. Priprave zanj so se pričele že leta 1929. Pri tem eo estonski pevci in njih voditelji, najboljši estonski skladatelji in zborovodje, osredotočili vso svojo energijo za skupni smoter — pokazati glasbeno sposobnost in kulturo estonskega naroda. Nastopil bo mešani zbor 15.000 oseb na le- pi obali estonskega glavnega mesta; ta se bo razlegalo prepevanje množice, kakor da bi hotelo tekmovati z valovi Baltskega morja Na festivalu bo sodelovalo 590 pevskih zborov in orkestrov z 18.200 pevci in glasbeniki, med njimi bo 45o mešanih, 40 moških, 20 ženskih zborov in 80 orkestrov na pihala. Program festivala obsega skladbe najboljših estonskih komponistov, kot dirigenti pa bodo sodelovali najslavnejši strokovnjaki: prof. J. Aavik, Z. Neumann, T. Vettik, V. Nerep. J. Simm in R. Kull. Sočasno s pevskim praznikom bosta prirejena muzikalna razstava in prvi salonski glasbeni teden, ki ima na programu simfonične in komorne koncerte, operne predstave in oratorije, vse iz originalnih estonskih del. Med festivalom bo prirejenih več gledaliških predstav v prosti naravi; tu bo prostora za 100.000 ljudi Vsi je že pripravljeno in samo čaka prihoda zgodovinskih dni. Kakor ob priliki prejšnjih pevskih prazni-nikov, se bo zbrala tudi sedaj v glavnem mestu estonske republike vsaj ena četrtina vsega estonskega naroda in mnogo inoa črncev iz vseh dežel sveta. Sprememba v Zikovem kvartetu. Iz Prage poročajo, da je izstopil iz Zikovega kvarteta. ki ee je 9vojčae osnoval v Ljubljani, prvi goslač Ribard Zika. Kvartet obstoja leto« že trinajst let in je pridobil baš po zaslugi Riharda Zike in njegove kjltivirane> violinske igre velik sloves doma in v inozemstvu. Nastopal je z velikanskimi uspehi v Ameriki, Španiji, Nemčiji, Holandiji, An- gliji, Irski, Franciji, Skandinaviji ter Finski S temi turnejami si je pridobil velik ugled v glasbenih krogih. Novi »Praški kvartet«, pri katerem je od 09n0vateljev edino še mojster viole Cerny, se bo predstavil občinstvu v jeseni, prihodnje leto pa pojde na prvo novo turnejo v skandinavske države. Slovenische Erzahler. Deutsch von Joža Glocar, Ljuibljaua. Nova založba. 1933. 175 str. Din 30.—. V tej zbirki ee predstavi Nemcem in nemščino berečim inteii-gentom vsega sveta prvdč izbor prevodov lepe slovenske proze. Zastopa jo dvanajst slovenskih pisateljev s skupino e>no hi dvajsetimi primeri; težo odgovornosti nosi Iv. Cankar z osmimi novelama. Prevoda sami so povečini prebili svojo preizkušnjo že pred leta, ko so izhajali v »Prager Presse«. Sedaj so izbrana, predelani in razširjeni z novimi, tako da dobi čitatelj vsaj neki vpogled v umetno slovensko prozo, kolikor je možen na teko omejenem prostoru. Knjiga je namenjena v prvi vrsti udeležencem na letošnjem mednarodnem kongresu PEN-klubov, ki bo ob koncu maja v Dubrovniku; njim naj pokaže, kaj in kako so oblikovali na tem polju slovenski pisci. Prepričani pa smo, da bodo po tej svojevrstna in zanimivi knjižni novosti z veseljem segli tudi nasi slovenski knjigoljubcL Oprema je lična, oena nizka. »Muzičar. glasilo »Saveza muzičara n kraljevini Jugoslaviji«, ki ga urejuje naš stalni 9otrudnik g. Žiga Hirscbler, izhaja dvakrat na mesec v Zagrebu in prinaSa poleg obilnega stanovskega gradiva tadi Sanke Informativne vsebine ia glasbenega sveta. Predvsem je »M/jzičarc odločen bojevnik za interese poklicnih glasbenikov in godbenikov ter skuša s članki in polemiko razčistiti razne stanovske zadeve in vprašanja. V najnovejši številki (z dne 15. maja) je izšel daljši članek z naslovom >0 koncesijama salonskih nozičara«, ki tolmači odredbo prosvetnega ministra, da morajo imeti vodje salonskih orkestrov koncesije, le-te pa dobe samo tedaj, če predložijo spričevalo o absolviranem konservatoriiu odnosu* glasbeni šoli. List vidi v tem napredek, tem bolj, ker bo prošnja vedno rešena le sporazumno s »Savezom muzičara«. Novinarska ustanova Prage Kulturni odsek praske mestne občine je sklenil osnovati novinarsko ustanovo, ki bo nosila Havličkovo ime ter se bo podeljevala vsako leto drugemu novinarju. Proviln k za podeljevanje ustanove bo urejen s posebnima predpisi, ki^ jih bosta izdelala sporazumno sindikat čsl. novinarjev in klub Če-ScSh novoarjev v Pragi. Polarni kongres v Kodanju V sredo je b'!a v Kodanju otvoritev polarnega kongresa. Zborovanju predseduje danski meteorolog Le Court. Navzoča sta med drugimi tudi dr. Sverdrup in profesor Stromer iz Norveške, dr. Simpson iz Anglije in prof. van Dvk iz Holandske. Naloga kongresa je, enotno obdelata rezultate polarnega leta. m— Priprave m »Mariborski teden« ao t polnem teku. Predsinočnj.im je imel upravni odibor zadruge »Mariborski teden« svojo sejo. na katard je bil določen glavni spored te naj-ve>oje gospodarske, narodne m tujsko-prometne prireditve v našem obmejnem mestu. Odibor je razposlal v bližnjo in širšo oikolioo Maribora nad 1000 okrožnic z -vabilom k sodelovanju, ker je va-žnos da »e na tej edimrtveni in velepo-membnri pCTreditvri poikaže tudi najširše zaledje. Spored prirediitve bo zelo pester i-n bogat. »Mariborsfci teden« bo trajal od 5. do 15. avgusta ki bodo uživali udeleženci ■znaten popust na vseh državnih železnicah. Glavne točke te velike poletne mariborske revije bodo: tujsko-prometna razstava, velike športne prirediitve in tekmovanja, razstava domačih narodnih vezenin, velika poskušnja štajerskih vin, lovska razstava in razstava kuncev, lot bo združen® s kongresom vseh kimcerejcev v naši dTŽavi-Vsi veselični m razstavni prostori bodo letos koncentrirani sredi mesta, in sicer v veliki dvorani in verand>i pivovarne Union. Na prostornem vrtu za Dijaškim domom in na dvorišču Cankarjeve šole bo pa veselični prostor. Med slavnostnim tednom bo tudi več predstav v gledališču in na prostem. Baje so že v teku pogajanja za. gostovanje zagrebške opere in baleta. V slavnostnih dneh se bodo prirejali tudi dobro organizirani izleti v razne kraje. a-— Izpraznjeno mesto obrtnega referenta. Kakor smo že poročali, je bil na zadnji občinski sejn imenovan za novega magi-stratnega direktorja na mesto upokojenega direktorja g. Kochlerja bivši mestni obrtni referent, mag is trat ni svetnik g. Franc Rodošek. Z njegovim imenovanjem pa je bilo izpraznjeno mesto obrtnega referenta, ki ga sedaj razpisuje mariborska mestna občina kot mesto drugega jurista. Prošnje, katerih predogoj je dovršene juridična fa-kulteta m upravno-politični izpit, je vloži Si do 20. j urni je z vsemi prilogami vred pri mariborskem mestnem načelstvu. a— Zve za mladih intelektualcev v Mariboru bo imela odslej svoje seje ob torkih ob 20. v prostorih Delavske zbornice. Jutri bo izlet k Sv. Križu. Podrobnosti se i*vf>do danes popoldne v zve zinem lokalu. a_ Javni nastop Sokola Maribor matica Jutri v četrtek prične ob pol 16. kakor vse kaže bo nastop, ki se vtšI pod geslom: reviia sodobne telesne vzgoje, nekaj izrednega. a— ITI. deška osnovna Sola v Mariboru bo proslavila 40 letnico svojega obsoja s posebno jubilejno proslavo, ki bo dre vi ob 17. v šolski telovadnici na Ruški cesti. Šolski mladinski zbor bo izvajal spevoigri Josipa Petza -»Potovanje po domovini«. a— Gledališki abonenti in abonentj na bloke, ki so se vedno v zastanku s svojimi obroki, se ponovno naprošajo, da jih poravnajo. a— Temperatura na Mariborskem otoku je bila včeraj dopoldne ob 9. uri naslednja: v velikem bazenu 17 stop., v srednjem 19 stop. im v otroškem 20 stop. Celzija. Zračna temperatura je znašala 23 stop. C. a—• Sumljiva smrt mladenke. Zaradi prezgodnjega poroda je umrla pretekli petek v Berni-ci, obč/ma Sv. Marjeta ob Pes-nitc-i 30 letna šivilja Marija Čehova. Po-ko PTica bi morala biti pokopana že v nedelja, ven da-- na je oblast pokop prepovedala m odiredrila za včeraj obdukcijo trupla. ker obstoja močan sum. da gre za namerno odpravo plodu. a— V znamenju alkohola. Predvčerajšnjim popoldne je podla po betonskih stopnicah pod »Veliko kavarno« v vinjenosti starejša brezposelna delavka Neža M., ki n:ma stalnega bivališča. Z nevarnimi 'poškodbami na glavi je obležala nezavestna in so jo morali reševalca prepeljati v bolnišnico. a— Žrtev pretep«. Pred dnevii i« napadel neki moškri v Studencih 22 letnega brivca Karala Stojnška s Koroške ceste in ga udaril po levi rami * tako silo. da mu je nevarno poškodoval ključnico. Stojnšek se zdravi v bolnišnici. a— Pasja steklina. Poročali smo, da ge je SO. t. m. po mestnih ulicah klatil sumljiv pes, kt je bil pozneje ustreljen. Po pregleda so n gotov H i, da Je bil stekel. Ker si točno znano, če morda ni pes ugriznil ka ke osebe ai11 živali, naroča mestno načelstvo, da mn je treba vsa* sumljiv primer takoj prijaviti. Odrejen je -do nadaijn/ega strogi pasji zapor. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 24.: Karel in Ana. C. Četrtek, 25.: Roksi. Izven Znatno znižane cene od 15 I>in navzdol. Petek, 26.: Zaprto. Sobota. 27.: Tartifte. Premiera. Izven. OPER A Sreda. 24.: Marta. Red Sreda. Četrtek, 25.: Grofica Marica. Izven. Znižane rene. Petftk. 26.: zaprto. >Roksi< je ena najbolj prikupnih veseloiger letošnjega repertoarja. Ponovi se jutri. Ker so cene izredno nizke, smo prepričani, da bo odziv občinstva številen. Premiera Molierore komedije. V soboto bo v režiji dr. Branka Gavelle pr-za uprizoritev komedije >Tartuffe«. Naslovno vlogo Tartuffa igra e. Kralj. V ostalih vl< gah nastopijo: ge. Nablocka, Marija Vera. Vida Ju-vanova, Mira Danilova in gg. Lipah, Jan. Drenove«. Jermav, Sanein. Zeleznik in Mur- >Warta«. Drevi bodo peli v operi za stalni abonma Sreda melodiorno opero »Marta« z gc. Ribičevo in Bernct-G0l0b0 70 ter gg. Panojem in Tv-tpftom v glavnih rlojrah. Dirigira kapelnik dr. švara. Režiri ga. Cirila MetJvedcva. Predstava je lzvistaa- 0bi6k naj-topl^ie or i poročamo. »Orofira Marica«, opereta, ki je doživeta največ predstav, se ponovi v delno novi zasedbi fjtri zvečer. Vlogo Populeeca poje nrvič g. Zupan, V ostalih vlogah nastopijo 2a. Poličeva, e. Gosti5. gdč. Kukčeva, g. Pe-ček. ga. Rakarjeva, g. Janko in drugi. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 24.: Adieu Mimil Izven. V korist Udruženja gledaliških igralcev. V korist »Združenja gledaliških igralcev« &> bo drevi uprizorila moderna opereta »Adieu Mimi«, ki jo odlikujejo V9e lastnosti v resnici dobre operete: zabavna, de kraja zao'.et=»na v=*b:na ter lahka in temperameni-na glasba Pri obeh uprizoriva n tega d0la se je občinstvo izborno zabavalo- Nastop: ves operetni in dramski ansambl. K?r srf-čisti dobiček te predstave v korist stanovske organizacije igralcev, naj občinstvo drevi napolni gledališče do poslednjega kotička. Gospodarstvo Zasedanje tarifnega odbora odloženo Ljubljana, 23. maja. Včeraj ln danes se je nadaljevalo delo plenuma tarifnega odbora v okvirju ljubljanskega zasedanja. Razpravljali so o vseh načelnih vprašanjih, ki so v zvezi z načrtom tarifne reforme. Posebna pozornost je veljala zlasti posebni tarifi, ki naj bi veljala za koruzo za prevoz v črno goro in posamezne kraje Hercegovine. Razen tega so razpravljali o posebnih tarifnih olajšavah za druge življenjske potrebščine pri prevozu v te kraje. Tarifni odbor je soglašal v tem, da glede na izredno gospodarsko stisko v teh krajih predlaga prometnemu ministru, da se dovolijo za gotove sreze v črni gori in Hercegovini v novem tarifnem načrtu olajšave. Obširna je bila tudi razprava o usmeritvi izvoza naših žitaric čez domače luke. Ugotovili so, da je konkurenca vodne smeri čez Brajlo tako velika, da bo šel največji del naših žitaric v inozemstvo čez Brajlo in ne čez naše luke, kar bi bilo naravno. Pri tej priliki je direktor rečne plo-vidbe inž. Borah štefanovič v obširnem ekspozeju očrtal stanje našega rečnega brodarstva glede na inozemsko rečno bro-darstvo. Iz njegovih izvajanj je razvidno, da je direkcija rečne plovidbe pripravljena sodelovati z generalno direkcijo državnih železnic pri usmeritvi našega izvoza žitaric čez naše domače luke. Zastopniki zadružništva so utemeljevali zahtevo, da bi bilo velikega pomena v sedanji dobi podpirati kmetijsko potrošnjo in po večati potrošnjo v kmetijskih krogih. Zaradi tega predlagajo, naij se v novo tarifo uvede sistem zadružne tarife, in sicer talilo, da se samo kmetijskim zadrugam priznajo posebne tarifne olajšave za prevoz njihovih pridelkov, namenjenih domači potrošnji, dalje za izvoz kakor tudi za dovoz, sredstev, potrebnih za pospešitev kmetijske produkcije. Ker so bili ti predlogi o zadružni tarifi predloženi brez pismenih referatov, je tarifni odbor sklenil, ker gre za nov tarifni sistem, naj pride to vprašanje na dnevni red ene prihodnjih sej tarifnega odbora in da se pred tem tarifnemu odboru predlože pismeno utemeljene zahteve o tej zadružni tarifi. Na prihodnji dnevni red je dalje odložena končna rešitev vorašanja o izenačenju dubrovniškega pristanišča s pristaniščem v Metkovičem. Ker pa ima tarifni odbor pred seboj ogromno gradivo, ki je bilo zbrano na dosedanjih anketah in ki predstavlja želje interesentov, ni mogel, da vse te predloge podrobno analizira brez predhodnih referatov. Zato so bili določeni za vse skunine domačih proizvodov referenti _ posamezni člani tarifnega odbora, da vsako skupino prouče in da stavijo na prihodnji seji predloge tako v skladu z zahtevami interesentov, kakor s finančnimi potrebami državnih železnic. Ker je za to delo referentov potrebno da.lj časa, je bila seja tarifnega odbora prekinjena in je bilo sklenjeno, da Se seja nadaljuje v Beogradu 19. junija t I. Občni zbor Ljubljanske borze Včeraj popoidaie se je vršil v borzni dvorani Trgovskega doma Vili. redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote, ki ga je o-tvoril in vodil predsednik gosti. Dragoti-n Hribar. Zboru je prisostvoval namestnik borznega komisarja finančni poddlireiktor v pokoju g. M. Spimdiler, za bamsko upravo pa banovinsiki tajnik gosp. Šiiuk. Predsednik g. Dragotin Hribar ie v svojem poročita omenil, da ie bilo tudi borzno poslovanje v minulem letu v znaku gospodarske depresije, toda končni uspeh je navziMc vsem nep-rilikam zadovoljiv. Gospodarska depretsija je zajela ves svet Na-vzilic temu mora biti maša največja naloga, da z vsemi razpoložljivimi silami uredimo naše domače gospodarske razmere, saj nacionalno gospodarstvo ne nasprotuje svetovnemu. Vedno moramo imeti pred očmi, da more posameznik uspevati le tedaj, če gre vsem dobro. Tako je tudi uspeh en 2 dežele mogoč !e tedaj, če uspevajo tudi druge. V imenu finančnega odbora ie podal obširno poročilo g. Jos. Gogaia, ki je nied drugim navedel, da znaša čisti .pre-bnitek za leto 1932. 149.500 Din. Ugotovil je. da je knjigovodstvo v najlepšem redu, kar je treba pohvalno priznati. Občni zbor je soglasno odobril bilanco in podelil borznemu sveta Tazrešnico. K besedi se je oglasil predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jeiačin. ki ie obširno razpravljal o naših kreditnih razmerah. Poročal je o anketah in konferencah posebnega posvetovalnega odbora, ki je bil imenovan pri trgovinskem ministrstvu in kii priredil tudi v Ljubljani anketo. Pri tem je prišlo do izraza splošno mnenje, da brez novih denarnih sredsteiv ne bo mogoče kmalu normalizirati naših kreditnih razmer. Denarni zavodi niso sami krivi sedanjih težkoč. Tudi v drugih državah je denarništvo prišlo v velike tež koče. Češkoslovaška je v pravem času sanirala denarne zavode, tako da se v svetu za to skoro n zvedelo. Celo Avstrija je rešila težko s i Slačijo, ki je nastala zaradi potoma Kreditan-stalta, kier jedeficit znašal 1 milijardo šilingov, to je skoro 9 milijard dinarjev. Napačna je tudi politika Narodne bank-/ ki je zašla v napačno strujo in drži neprimerno visoko obrestno m-jio, kakršne razen Bolgarije in Grčije nima noben-a druga evropska država. Tudi pri nas bomo morali priti z odločnimi ukrepi. Zato je potrebno za-prositi kralj, vlado, da mišljenja, ki so b;'a predložena posvetovalnemu odboru i vrst gospodarskih krogov, temeljito prouči in da čim prej izda ukrepe za zboljšanje naših kreditnih razmer. Sledile so še volitve petih članov borznega sveta, pet^h članov finančnega odbora in 15 članov razsodišča. V borzni svet so bili ponovno in soglasno izvoljeni gg.: K. Čeč, Iv. Jeiačin, V. Meden, inž. VI. Remec im Mil. Perkovič. V finančni odbor so oili soglasno izvoljeni gg.: Jos. Gogaia, Iv. Gregorc, I. Jovan, Awt. Kralj in dr. M. Lu-kan. v razsodišče pa gg.: O. Ebenspang-r. Ern. H eng, dr. F. Loretto, V. Naglas. Ant Pauli, dr. Ern. Rekar, R. Rozman, Fr. Rus. Ant. Soršaik, Jos. Urbanič. Jos. Bahovec. K. Detela, dr. Al. Lunaček, Ant. Rojina in St. Vidmar. £b©ff okroi odbora obrtniških združeni v Maribor« Maribor, 23. maja. V ponedeljek 22. maij« dopoldne in popoldne ee je ws:la v Mariboru ustanovna skupščnna »Okrožnega odbora obrtniških združenj za mariborski okoliš«. Predsednik g. Franjo Bureš je v uvodnih besedah pozdravil zborničnega podpredsednika in načelnika obrtnega odseka gospoda Josipa Rebeka. zborničnega člana Franja Hohnjeca. zborničnega tajnika dr Jos'pn Pretnarja in zastopnika banske uprave zadružnega nadzornika Ignaca Založnika. Nato je podal navzočim delegatom kratko in jedrnato poročilo, v katerem ie opo/er-jal na zgodovmlci trenutek, v katerem so se zbrali delegati obrtništva vsega mariborskega okoliša k ustanovni skupščini okrožfiega odbora, ki s tem prične poslovati. To je za mariborski okoliš tem važ-neje. ker gre pri tem za obrtništvo ob severni meji. ki ima svoje posebne potrebe in zahteve, za katere potrebuje svoiega glasnika, kar mu bo ravno okrožni odbor. Za izenačenje konkurenčnih pogojev v trgovini Iz trgovskih krogov smo prejeli: Podatki, ki jih je objavilo »J ltro« v številki od 23 t. m. o poslovanju nabavlialnih zadrug drža vn h uslužbencev, nam dajejo znova povod razpravljati o vprašanju izenačenja konkurenčnih pogojev med trgovci in koneumnim zadružništvom. Sedanje stanje postaja že nevzdržno. Občinstvo obsoja pogosto po krivici trgcvca. češ da hoče preveč zaslužiti, ker zahteva, kar se zgodi seveda le v redkih primerih, za nekatere predmete za malen kost višjo ceno. Pri tem pa se javnost ne zaveda, da mora trsovec nositi težka davčna in druga bremena, ki j:h konsumne zadruge nimajo. Gotovo je. da bi trgovec nastavil še mnogo nižje cene. kakor eo v konsumnih 7,a-drjgah. če bi imel enake ugodnosti kakor zadruga, na bi navzlic tamu bolie zasluž i neso zasluži danes. Zahteva mnogih trgovcev, da bi se kom-sumno zadružništvo sploh ukinilo, are seveda mnogo predaleč. Tudi konsumi so lahko kor stni e splošnega narodno-gospodarskega vidika, kakor sploh vsaka zdrava konkurenca, kadar prispeva k reguliranju cen v nadrobni prodaji in preprečjje izkoriščanje konsumenta. Tola io nalo.-ro morejo konsumi v splošno korist vršiti le tedaj če nočlujejo r>od enakimi konkurenčnimi pogoji kakor trgovci, to je kadar nosijo enaka javna bremena in enake režijske stroške Pod tak:mi pogoji se solidne-tn" iri dovo'- agilnemu trooveu ni bati knn-kurenc od strani konsumnega zadružništva. Umetno vzgajanje konsumov z raznimi davčnimi in drjg mi olajšavami na ie ^krai-no mzdraM. Sedanje ugo lnosti ne dajejo samo cot-ihe v pogledu neracionalnega n 'ahkomiselneea poslovanja, temveč oovzrofs-'O tudi da odpade državi in samoupravam vzooredno z umetnim in nezdrav m 5"rie njem konsumnega zadrjžmŠtva vedno več »i* ov za davčne dohodke, ki po večini izvirajo iz trgovskega prometa. Delo okrožnega odbora bo olajšalo zlasti dejstvo, da ima 6voje lastne prostore obenem z drugimi obrtniškima organi-zaoiia-mi, za kar gre posebna zahvala Zbornici za TOI v Ljubljani. Zbor je nato pozdravil zbornični podpredsednik g. Josip Rebek. ki je med drugim poudarjal nujno potrebo čim tesnejšega sodelovanja okrožnega odbora, ki ie predstavnik obrtništva vseh 6evernoh sre-zov dravske banovine, z Zbornico za TOI, ki je gospodarsko predstavništvo ceje banovine i-n ki ima trdno voljo po svojih •nočeh pomagati obrtništvu. Dotaknil se je še raznih perečih obrtniških vptaianj, 6 katerimi se bo moral v bližnji bodočnosti ba-vitri okrožni odbor. S toplimi besedami je pozdravil zbo.rovalce tudi zadružni nadzornik Ignacij Založnik, ki je zlasti poudarjal potrebo strokovne izobrazbe obrtniškega 6tanu. Sledilo je poročilo tajnika J. Novaka. V okrožnem odboru je včlanjenih 47 obrtniških združenj z nad 6000 člani. Zbornica TOI je s svojim razpisom z dne 14. aprila 1933. imenovala upravo okrožnega odbora s predsednikom g. Franom Burešom in podpredsednikom g. M.i-hom VahtaTjem. Poročilo blagajnika Ivama Horvata je bilo soglasno odobreno. Prav tako je bil soglasno sprejet proračun v znesku 70.000 dinarjev z d okla do 10 Din na vsakega člana posameznih združeno. Za tajnika je bil definitivno imenovan J. Novak. Sprejete so bile končno po ob širni in temeljiti debati resolucije, nanašajoče se na zavarovanje samostojnih mojstrov, glede katerega se zahteva postopna uvedba in neodvisnost od delavskega zavarovanja ter avtonomija za vsako banovino po okrožnih odborih, nadalje resolucije glede neupravičenega izvrševanja obrti (šušmarstvo), glede katerega se bodo zbrali podatki m bo meseca avgusta v Mariboru posebno zborovanje glede zavarovanja delavcev in zmanjšanja sociaitnih dajatev, glede strokovne izobrazbe obrtništva in obrtnega naraščaja, glede mojstrskih izpitov, davčnih olajšav, nedeljskega obrtno - nadaljevalnega šolskega pouka, glede zahteve, da se ima vajeniška vzgoja prepustiti mojstru »n prepovedati prirejanje shodov mladoletnih vajencev itd. Posebna resoluoija zahteva ustanovitev posebne državne obrtne šole v Mariboru. Razpravljalo se je tudi o zaščitnih carinah na obrtniške izdelke in o carinskih olajšavah za uvoz sirovin, ki jih potrebujejo obrtniki za predelavo ter o vprašanju oddajanja občinskih del obrtnikom. Zborovanje je potelklo sicer v zelo živahni debati, ki so se je udeleževali vsi navzoči članu odbora; vladala pa je popolna harmonija in trdna volja delegatov, da se iz okrožnega odbora razvije krepka trdnjava obrtništva na severni meji naše banovine. Zveza trgovskih združenj t Ljubljani Je nedavno sklenila podvojiti akcijo za izenačenje konkurenčnih pogojev v trgovini in zainteresirati za to vprašanje ostale stanovske organizacije v državi. V tej zvezi bi bilo umestno opozoriti na uspeh slične akci-e trgovcev v sosedni Avstriji. Tam je konsjm-no zadružništvo močno razvito, čeprav n« uživa, kakor pri nas, popolne davčne prostosti. Z najnovejšimi ukrepi avstrijske vlade pa je bilo baš v zadnjem času izvedeno nadaljnje izenačenje konkurenčnih pogojev Akcija za izenačenje konsumnih društev z obrtnimi obrati je pred kratkim dovedla do tega, da so bila konsumna društva z novelo k obrtnemu redu proglašena kot obrt in podrejena določbam obrtnega zakona. Najnovejši ukrep avstrijske vlade j>a se tiče obdavčenja konsumnih d raste v. V Avstriji imajo zadruge sicer davčne olajšave, vendar le v omejenem obsegu. Tudi konsumna društva niso docela prosta davkov. Dosl.»j so uživala ugodnostno postopanje v toliko, da so plačevala družbeni davek v višini 12 odstotkov, toda 6amo na vsoto, ki ostane od čistega dobička po odbitku 1 odstot. doseženega prometa. Ce je imelo konsumno društvo pri prometu 5 milijonov šilingov čistega dobička v višini 55.0C0 šilingov, tedaj je davčni urad od teh 55.000 šilin. odbil 1 odstotek prometa, to je 5O.G0O šilingov, in je konsumno društvo plačalo 12 odst. dr.Tek od preostanka 5000 šilingov. Večji davek so torej plačevala le konsumna društva z velikimi dobički. Pretekli petek pa je avstrijski ministrski svet odobril novelo k davčnemu zakonu (v obl ki zasilne uredbe) po kateri morajo odslej tudi konsumna društva plačevati enake davke, kakor ostale zadruge, ki imajo davčne ugodnosti, to je progresivno 8, 10 odn. 12 odstotkov čistega dobička pri davčni prostosti za dobčke do 1500 šilingov. Odpade^ torej dosedanja ugodnost konsjmnih društev, ki je obstojala v odbitku 1 odst. doseženega prometa od čistega dobička pri ugotavljanju davčne osnove. Po novih določbah se bodo tudi pri zadrugah z davčnimi olajšavami obdavčili izdatki za darila in razne druge po-klonitve. (letne nagrade). Tudi pri nas bi bilo treba ta problem slič-no rešiti. Predvsem je treba urediti vprašanje obdavčenja. Zadruge, ki vršijo izrazito trgovske posle, bi morale plačevati vsaj osnovni davek (10°'o) z avtonomnimi dokla-dami, in bi bilo gotovo dovolj olajšave, če bi se konsumi oprostili dopolnilnega dav ka, ki je bil o priliki davčne reforme uveden namesto prejšnje osebne dohodnine. Ukiniti bi bilo treba vrhu tega oprostitve, kolikor obstojajo glede davka na poslovni promet (pri blagu, kjer se pobira splošni poslovni davek ali pri moki iz mlinov tiabav-ljalnih zadrug, ki so oproščene 6Vn skupnega poslovnega davka). Končno pa je še potrebno, da se zadruge, ki vršijo izrazilo trgovske posle, podredijo v celoti določbam obrtnega zakona. Gospodarske vesti — Zboljšanje angleške in poslabšanje francoske trgovinske bilance. Trgovinska bilanca Anglije se je letos v prvem četrtletju navzlic skrčenju obsega ponovno zbolj-šala. V primeri z Iansk;m prvim četrtletjem se je uvoz skrčil za 17.7°/«, izvoz pa !e za 5.6%. Skupaj je Anglija letos uvozila za 159.2 milijona funtov (lani v I. oe-trtl. za 193.4). izvozila pa je za 102.3 milijona funtov (108.4). Pasivnost trgovinske bilance, ki je v prvem četrtletju 1931. znašala še 89.1 milijona funtov, lani pa 85.0 milijona funtov, se je letos skrčila na 56.9 milij. funtov. — Zunanja trgovina Francije pa se nadalje neugodno razvija. V prvem letošnjem četrtletju je presežek uvoza nad izvozom dosegel že 3242 milijona frankov, dočim je lani v prvem četrtletju pasivnost znašala le 2000 milijonov. =; Da rek na poslovni promet. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo, da se skupni davek na poslovni promet po novi uredbi, ki je bila objavljena 13. t m. v >Službenih novinahe, pobira po onih stopnjah, ki so navedene v novi tarifi, in ne v dvojni višini, ker je lOOodstot. lanski povišek v novih stopnjah že upoštevan. — Tvornica kvasa v Celju. Finančni minister je odobril Jos. Kirbišu iz Celja, da zgradi tvornico kvasa v Celju, vendar brez pravice vzporedno proizvajati špirit. = Dobare. Direkcija državne železarne Vareš - Majdan sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave olja za dinamo. 500 komadov širokih lopat za premog, 100 ko madov okroglih lopat za pesek, 50 kg bo raksa v kosih, 100 komadov vlitih SUnifer-jevih mazalic št. 4 in 100 komadov bT. 5, 10 kg šelaka in 100 kg hydrola. — Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. junija ponudbe glede dobave 35 ton kovaškega" koksa in 12 ton livarskega koksa. D rekcija državnega rudnika Senjski Rjdrnk sprejema do 6. junija ponudbe glede dobave raznega orodja. — Dobave. Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 15. junija ponudbe za dobavo 1.50f> kub. m kisika in 120 kub. m disu-plina. do 18. junija za dobavo 348 kg železne pločevine za kotle. 368 kg železne pocinkane pločevine. 30 kg železnih vijakov in 168 kg azbesta v ploščah, do 19. jinija t 1. pa glede dobave raznega materi jala. — Komanda pomorskog vazduhoplovstva v Di-vuljab sprejema do dne 19. junija ponudbe gede dobave 100 komadov telovnikov, napolnjenih s kapokom. Borze 23. maja. Na ljubljanski borzi je danes deviza New-york po včerajšnji okrepitvi malo popustila: tudi Berlin je bi] nekoliko slabejši, dočim notira London čvrste j še. Avstrijski šilingi so se v privatnem kliringu trgovali po 8.90 (v Zagrebu po 8.88). Na zagrebškem efektnem tržišči se je Vojna škoda trgovala po 195 in 196. Promet je bil še v 7odst. Blairovem posojilu po 31.25 in v 6odst. begluških obveznicah po 31.75. V Beogradu so ee precej dvignile 4odst. agrarne obvezr.ice, ki so se trgovale po 27.50 in 26. Devii«. Devize: Amsterdam 2310.40-2321.76 Berlin 1344.58—1?55.38. Bruselj 799.13 do 803.07. Curih 1110835-1113.85, Londou 193.64 -195.24. NevVork ček 4963.82 do 4992.08. Pariz 225.88—227. Praga 170.90 do 171.76. Trst 298.79 - 301,20( premija 25.50/«) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8i90 Zaereh. Amsterdam 2310.46 — 2321.82. Rprlin 1344.02 - 1355.38. Bruselj 792.27 -803.07 London 191.30 _ 195.25. Milan 299.59 - 301 19. \p\vyork kabel 4925 85 - 4992(18 Curih Pari? 20.38. London 17.5150. New-y0rk 447.50. Bruselj 72.10. Milan 2695. Madrid 44.25, Amsterdam 208.50. Berlin 121.35, PYRAMIDON-ta blettt so samo pristne, če imajo na zavitkih Bayerjev kril Zdravniki celega sveta priznavajo dober učinek Pyramidon tablet pri glavobolu in migreni. V. *.: .JtiGEFA" k. d.. Zagrek, 6ajtw St 0s>« J* rtgistr. pod S. br. 1031 »d IS. I. 1933. Dunaj 58.50, Stockholm 89.90, Oslo 89—, Kobenhavn 83—, Praga 15.42, Varšava 58.05, Bukarešta 7.70. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.25, London 30.57, Milan 46.95, NevTork 776.35, Pariz 35.47. Praga 25.46, Curih 174.01, 100 S v zlatu 127.47 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 195 — 198, 7odst invest. 43 — 46, 7odst. Blair 31.50 _ 33. 8-odstot Blair 33—36, 6odst begluške 31— 3? 5p Zagreb. Državne vrednote: Vojna »koda 194—197, 7odst. invest. 43.50 — 45, 4odst. agrarne 23.50 den., 7odst. Blair 31.50 — 32.50, Sod si. Blair 32—35, 6odst- Begluške 31.75 _ 32; bančne vrednote: Nar. banka 3600 den., PAB 219 — 221; industrijske vrednote: Šečera-na Os jek 145 — 150. Trbovlje 160 den. Beograd. Vojna škoda 191, 195 zaklj., 7od-stot. invest. 45 — 46, 4odst. agrarne 27.50, 26 zaklj., 6odst. begluške 32.59, 31.60 zaklj., 7odst. Drž. hip. banka 44 zaklj., Narodna banka 3701 zaklj., PAB 222, 219 zaklj. Dunaj. Slaatseisenbahngesellschaft 15.01. Trboveljska 16.10, Alpine 13. Blagovaa tržišča ŽITO -f- Cihcag-o, 23. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 67.375, za julij 69.50, za sept. 71.125, za dec. 72.375; koruza: za julij 45, za sept. 46.75; za dec. 48.50; oves: za maj 24, za sept. 25.625; rž: za julij 55.75, za sept. 56-50. 4- \Vinnipeg, 23. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 61.625, za julij 62.50, za okt. 63.875. + Ljubljanska borza (23. t. m.). Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo) plačilo 30 dni: pšenica (po mlevski tarifi): baška 76 kg po 277 do 282.50, baška 77 kg po 295—297.50; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna po 112.50 — 115, za maj po 120—122.50; moka: baška *0« po 425 — 430, banatska po 435 — i40. -f Novosadska blagovna borza (23. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet 4S vagonov. Pšenica: baška, okol. Sombor, Novi Sad, srednjebaška. baška ladja Begej, gor-njebaška in &remska 202.50 — 207.5«); baška potiska in ladja Tisa 205 — 210; gornjeba-nat. 200—205. Koruza: baška in srem. 62—64; za junij—julij 66—68; slavonska 65—67; banatska 61—63; baška ladja Sava 64—66, ladja Begej 65—67; ladja Tiea ali Dunav 66 —67. Oves: baški, sremski, slavonski 90 —92. Ječmen: baški. sremeki. 64'6o ke 95—«7.50; pomladni 66 67 kg 100—102 50 Mika: baška in banatska sOn« in >9gg< 345—360; »2« 325—340; »5* 305—320; >6« 277.50 da 282.50; >7« 175—185; »8« 65—67.50. Otrobi: baški 52.50—57.50; banatska 52.50—55.50. + Somborska blagovna borza (23. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 59 vagonov. Pšenica, baška, okol. Sombor, srem-ska, slavonska 205—207.50; gornjefcaška, banatska potiska 207.50—210; banatska 205—207.50; baška potiska 210—212.50. Koruza: baška 61—63; za junij-julij 65— 67; Dunav, Tisa šlep 65—67. Moka: baška, banatska j>0g« in 340—355; J>2« 320 —335; »5« 300—315; »6« 270—280; »7« 170 —200; J>8« 65—67. -f Budimpešfcanska termlnska borza (23. t. m.). Tendenca prijazna, za koruzo slaba. Promet slab. Pšenica: za junij 10.60— 10.65; za okt. 10.43—10.45; rž: za junij 5.90—5.98, za okt. 6.88—6.90; koruza: za maj 7.18, za julij 7.2v—7.2o. Iz živlfenfa isa deželi VOJNIK. Dramski odsek celjske »Soče« bo gostoval na praznik 25. t m ob 16. v posojilnični dvorani v Vojniku z burko v 4 dejanjih »Vražja misel«. BLED. Kino »Bled« bo predvajal drevt ob %21. in jutri na praznik ob %16. in. iA21. uri nemški zvočni film »Pat in Pa-tachon 1000 besed nemško«. Z Jesenic Sokolsko društvo Jesenice vprizori v sredo 24. t. m. in na Vnebohod 25. t. m., obakrat ob 8. zvečer Offenbachovo burleskno opero „ORFEJ V PODZEMLJU44 Iz Zagorja z— Ur»dni dnevi v Zagorja »o bili STO-ječasno ukinjeni. Sedaj pa ie apelacijsko sodišče v Ljubljani odločilo, da se imajo zopet vršiti, in sicer enkrat v mesecu, prvi ponedeljek, 6e je pa ta dan praznik, sledeči dan. z— Dva požara v okoliša. Na Izlakah je nedavno jut1"" ob 3. nričel goreti kozolec posestnik* i'eregrina Jesenska. Domači gasilci so takoj vstopili v akcijo, vendar pa ognja niso mogli omejiti. Sum je padel na nekega 401etnega delavca, ki so ga orožniki že odpeljali v litijsko sodišče. Vzdržuje se trditev, da je zažgal iz maščevanja, ker je pred tremi leti Jesenšku ukradel konja, pa so ga priieli in hudo pretepli — Drugi dan je pa nekdo zažgal hlev nekega posestnika na Vačah. Podnevi na vodi, ponoči na snhem Tip najnovejšega, gnmastega čolna, ki rabi za veslanje po vodi in služi čolnarju ponoči za sladko počivališče na suhem Tr! vdove In štirje milijoni dolarjev Zagonetna smrt ameriškega zakotnega bankirja Na Japonskem deluje mnogo ženskih salonov, ki goje klasično lepoto ženske pričeske Petdeset let novinar V Pragi je te dni obhajal 50 letnico svojega novinarskega dela 73 letni Moritz Wien. urednik »Prager Tagblatta«. Jubilant je zdrav in čvrst in je poleg svojega krušnega dela napisal tudi serijo romanov zabavne vsebine. Na tej kameli je jahal Napoleon Bonapar-te za svojega vojnega pohoda v Egiptu. Zdaj so jo uvrstili v muzej tik hiše, kjer je bival Napoleon meseca julija 1815, preden se je vkrcal na ladjo »Bellerephon«, ki ga je odpeljala v suženjstvo na Sv. Heleno >Kako nastane krog?« »S prvo nogo se zapičimo ▼ tla. z drupd pa krožimo okolu nje.« Posledice pozne večerje Nelepa navada, da ljudje jedo pozno zvečer, potem, ko so živci in mišice od dnevnega dela močno utrujeni in izčrpani, je poglavitni vzrok, da nastajajo motnje pri prebavi hrane, v spanju namreč deluje želodec zelo počasi. Razumljivo je torej, da spričo izčrpanosti organizma soki, ki pospešujejo prebavo, ne delujejo, kakor bi bilo treba. In ker tudi srce v spanju bije počasneje ter je ta proces v zvezi z vsem organizmom, ni čudno, da se pojavljajo ne rednosti v prebavi. Kdor vse to premisli, mu postane jasno, da so hude sanje, nespečnost, mora in slični pojavi prav utemeljeni. To je tudi vzrok, da pozni jedci vstajajo zjutraj nespočitl ali vsaj delno utrujeni. Ameriški higienik dr. Kellog pravi, da ne bi smeli ljudje jesti najmanj par ur preden ležejo k počitku. Tedaj šele bi mogel želodec obvladati delo, ki mu ga nalagajo funkcije v organizmu. Samo tedaj bi tudi prebavila lahko izkoristila hrano po načelu dobre ekonomije, če ravnamo drugače, škodujemo sebi, zdravju in si sami prikrajšujemo življenje. Kši belgijskega prestolosiasSe&nika Vsak dan ena IS m dolg avtobus v Chicaga oo pitvazaj ooisiioviiAce ieto&nje svetovne razstave po mestu in jim. razkazoval chicaške zanimivosti Številke, ki si jih Narava potrebuje za vzdrževanje človeškega oganizma silovito površino krvi, ker se notranje dihanje vrši s pomočjo tega dragocenega soka, in to tem bolje, čim večja je njegova površina. Ker pa je množina krvi v telesu prilično majhna, si pomaga narava na zanimiv način. Prevažanje kisika po telesu in odvaža-r.je porabljenih saiovi se vrši z rdečimi krvnimi telesci, ki so v bistvu sila majhne. neznansko tenke ploščice. V telesu je kakšnih 25 bilijonov teh ploščic, ki ima laik ne predstavlja vsaka površino 15 stotisočink kvadratnega milimetra. Navzlic tej neznatni povr-šinici posameznega krvnega telesca znaša tedaj skupna površina vseh 25 bilijonov telesc kakšnih 4000 kvadratnih metrov ali površino 25 štirinadstropnih hiš — česar si gotovo nihče ne bi predstavljal. S to razmeroma velikansko površino krvi narava z lahkoto zmaguje svoje delo v človeškem organizmu, česar ne bi zmogla nobena, še tako fina mehanika človeških rok. Narodni socialisti v Nemčiji so zdaj postavili režimu prvi spomenik v Krummesse-Kronfeldeju pri Llibecku. Bistvo spomenika je seveda kljukasti križ Zaradi jabolka Nenavaden zloSLn je obravnavajo te dni porotno sodišče v Parizu. Ne zatožni klopi je bila elegantna stara d?»rod.i jabolka Adam .kv Ev« izgnana iz raja. Tu je bil dogodek nekoliko drugačen. 2. novembra lani je hotela ga. Gerinova deliti jabolko s svojim sinom. Tedaj je prišlo do nesoglasja med njo in snaho. Prftppr se je stopnjeval od ure do ture in je dosegel ob pol 19. zvečer takšno stopnjo, da je tašča potegnila samokres ir ustrelila obso-viraženo sinovo ženo. Baje sta se ženski pr<»d činom sprli ;n si očitali vsakovrstne reči. Zanimivo .je bilo zasliševanje Gerinove, ki slabo sliši in je izjavila, da je izvršba umor zatradi teh očitkov. Sodnik ji je dejai, da je to vendar nemogoče, ker ni mogla slišati. Če ji je snaha kaj rekla Gerinova se je odrezala, da je snahi prečitala njene besede z ustnic. Vendar je priznala, da je že pred tem oikk>futa'!a snaho. Porota jo je zaradi umora obsodila na dve leti ječe. Newyorška kriminalna policija proučuje umor, ki spada zaradi osebnosti žrtve med najzagonetnejše zločine zadnjih let v Manhattanu in okolici. Pred dnevi Je bil umorjen zakotni bankir Edvard A. Ridley. Našli so ga mrtvega v njegovem uradu, ki je bdi v kletnih prostorih napol podrte hiše neke samotne ulice. Toda kako so bili iznenadeni detektivi, ko so preiskali blagajno in ugotovili, da zapušča pokojnik štiri milijone dolarjev! četrtina zapuščine se lahko takoj dvigne, ostale tri četrtine pa so v takšnih obligacijah, ki se lahko tudi kmalu vnovčijo. Oblasti so zaradi umora zasttftale okoli 200 prič, večinoma oseb, ki so jemale na posodo pri pokojniku, čeprav so ti ljudje izpovedali marsikaj zanimivega, je vendar ostala uganka umora slej ko prej nepojasnjena. Zagon etnost Ridleyeve smrti povečuje posebno dejstvo, da se je pokazal Ridley v svoji oporoki velikega človekoljuba. Ker ni kazal za svojega življenja nikoli te poteze v značaju, stoje oblasti pred čudno uganko. Ri<2ey je stanoval ▼ skromni hiši, ki je bila bolj podobna bajti nego dostojnemu bivališču. Veljal je za skopuha brez primere. Edina svetla stran v njegovem značaju je bila naravnost pobožna skrb za ženo, ki je živela ločeno od nJega, in za vdove dveh svojih bivših tajnikov. Med temi tremi ženskami je izbruhnil po Ridlevevi smrti spor zaradi zapuščine. Ridley je namreč volil znaten del svoje zapuščine tajniku Millerju, ki Je z njim delal do smrti. Njegov delež je zelo velik in presega delež, ki naj bi po oporoki pripadel Ridleyevi vdovi in vdovama njegovih dveh prejšnjih tajnikov. Mrs PJdle-yeva pa zahteva delež, kakor se spodobi pravi ženi pokojnika. Tudi vdovi obeh prejšnjih Ridleyevih tajnikov tmati svoje zahteve in terjata od oblasti, da se Jima poveča delež, češ da nista bila njima moža samo tajnika, ampak naravnost kom, panj on a zakotnega bankirja. Spor je to rej zelo zapleten in ameriški Salomoni st bodo morali precej razbijati glave, -fe pridejo stvari do pravega dna. Cesarjeva svakinja -krojačica V Motnaikovem je c tvori le v hočeta »Pri štirih letnih dobah« modno krojjaonico aa dame grofi oa Frančiška Wernbergova z Dunaja. Ime lastnice je izmišljeno. Pod njim se skriva žena brata bivšega avstrijskega oesarja Karia Habsburge Zadnjega, Frančiška Hohenlohe-Habsburg. Avstrijski nadvojvoda Mete )e namreč vzel za ženo hčer prince Hofoenlofoea, nekdanjega cesarjevega namestnika v Trstu. Hohenlo.be je postal pozneje ministrski predsednik in dvorna komorni k na Dunagu. Zakon z iepo princeso je bLl v začertku srečen, po prevratu 1918 pa so nastala med zakoncema nespora zuml jenja, poglavitno zaradi nedbs tajanja denarnih sredstev. Nadvojvoda Maks je popolnoma obubožal, princesa Hohenlohe pa mu ni prinesle t zakon skoro nobene dote, tafco da nista imele od česa živeti. Oepcav mista zakonca formaVno ločene, živita že dolgo vsak zase. Nadvojvoda Maks je životaril nekaj časa med Dunajem in ▼ Monakovean, princesa Frančiška pa ae je zdaj »talno naselila v Monako-veui. S pomočjo svoje sestre, ki je amož*>-n z nekim veleposestnikom, je odprla salon za dame, ki ga vodi sama. Seveda se je poprej temeljito izučfla krojaške obrti, ki jo bo gotovo boljše redila kakor njen nekoč visoko doneči naslov. Japonski cesar Smrt alpinista - smučarja Na Zngspftzi se je pred kratkim primerile nenavadna turistovska Refe-render dir. Kohl rz nemškega Braokenhei-ma je hotel zdrčati s Zugspitze v dolino na smučeh. Ko ni prispel na cilj v napovedanem časa, je začelo znance skrbeti, kaj je z njnm. Organizirati so reševafo» odpravo, kr je našla 15. moja najprej smučarsko pelaoo. Iskali so dalje in našli tudi re-ferendarja. Ležal je pod 2 m debelo sneino odejo. Zdravniška preiskava je dognala, da je zadek smučarja med vožnjo na turi kap. Hirohito koraka v svetišče, kjer IsžS pepel 117» vojakov s kitajskega bojišča Korošci in dr. Sfcnbl Dunajsko omizje Korošcev, M so privrženci Hitlerjeve ideologije, je te dni izključilo iz svoje srede znanega policijskega pod ravnatelja dr. Skubla zaradi njegovega ^pozdrava« hitlerjevskih ministrov, ki so nedavno obiskali Dima j. Ta^ krat Je namreč dunajska vlada delegirala dr. Skubla z naročilom, naj pove hitler-jevskim odposlancem, da je njihov obisk vse prej nego zaželjen, on pa je to po službeni dolžnosti opravil. ANEKDOTA »KakSna je razlika med kapitalom la delom?« »Ta-le: če vam posodrm 100 Din, hnemu jemo to kapital; če Jih bom hotel nazaj, pa bo treba za to veliko dela.« princesa Josephina Charlotta a svojo materjo, princeso Astrid, na 59. rojstni dan belgijskega kralja Alberta Eo se začno krvne cevi poapnjevati deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Moj' stri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« grenčico, ker odpravi zastaranje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. Režim si gradi spomenike FrfzersM salon za dame na Japonskem Kje ss živi najcenejše? V kateri evropski državi je danes življenje najcenejše? Na to vprašanje odgovarja neki francoski list takole: Živila so najcenejša v Španiji:, obleka pa v Nemčiji. Ce primerjamo Francijo in Anglijo, moramo reči, cia je Anglija cenej Š3, vsaj za obleko, do cm so v Franciji ocnejši čevlji. V Angliji je cenejša tudi zelenjava, meso in nekatere vrste sočivja. Sladkor in premog p tal v Franciji dvakrat draižia nego na Angleškem. Meso je v Franciji za 10 odst. dražje kakor pred vojno, čeprav je padla cena živ;ni m 25 odst. Ribe so v Franciji m meroma dražje kakor 1. 1914, izjemo tvori edinole morski jezik. Mati »morila svoja otrofca V Douavu na Francoskem je umorila neka 30 letna ženska v naipad-u melanholije svoja dva otroka, 51eo zl-etu. Zletni odbor je že pripravil železniške legitimacije za vse zletne dneve: za sokolski tabor v Vižmarjih, za oba predzletna dneva, za medzletne tekme in glavne zletne dneve. Te legitimacije se bodo razpošiljale i>o naročilu sokolskih edinic. Vse legitimacije ?o natiskane v treh varijantah na belem papirju. Lt-s-it macije za telovadeče članstvo — za brezplačno vožnjo — se morajo izpolniti s um imenom telovadca(ke) z označbo izhodne železniške (luške) postaje, krajevno sokolsko drjštvo pa jih mora potrditi z društvenim žigom, na levi spodnji strani. Lastnik železniške legitimacije mora isrto T>odp;sati na desni spodnji strani. Ta že-1 *zniška legitimacija velja za brezplačno vožnjo v 111. razredu potniških vlakov iz izhodne podaje do Ljubljane in nazaj. Na hrbtu ie legitimai-ije je opomba, da velja ta legitimacija le v zvezi s člansko sokolsko legitimacijo Ako telovadec uporabi (o legitimacijo za brzovlak ali višj razred mora nlačati čatrtinf;ko vožnjo. Vsak pripadnik Sokola (član (-nira). naraščajnik (niča) ali deca). ki se hoče poslužiti brezplačne ali četrtinsk? vožnje, se mora izkazati s člansko lfgit'macijo, izdano od svojega društva ali čet=. kakor je to na železniški legitimaciji predpisano. Legitimacije za pripadnike Sokola-netelo-vndce — za četrtinsko vožnjo dajejo pravico za vse vlnke in v vseh razredih iržav-:iih železnic do Ljubljane in nazaj. Legitimacije za četrtinsko vožnjo morajo biti iz-pol-iipnp tako. kakor one za brezplačno vož-v 7.\^7a s člansko sokolsko legitimacijo. Lastnik te legitimacije mora kupiti na izhodni oo^taii polovično vozovnico, ki velja — opremljena z mokrim žigom — tudi 7.a povratek domov. Sokoli inozemci morajo kupiti na obmejni postaji četrtinsko vozno karto do Ljubljane, a pri povratku prav-tnko četrtinsko do poljubne postaje na državni m»ii za prehod iz naše države. Čelevniške legitimacije za polovično vožnjo morajo biti pravtako izpolnjene z imenom lastnika in njegovim lastnoročnim podpisom. Kupiti mora na svoji izhodni postaji cel vozni listek, ki velja za brezplačen povratek domov. Seboj more vzeti na zlet e-nega ali dva otroka v starosti od 4 do 10 let. krni pa cel vozni listek, ki velja tudi za povratpk domov. Vse žel ?zniške legitimacije so veljavne za p«rrafek le takrat, f? so potrjene od zlotneca odbora. Kje se bodo legitimacije žigosale, bo pravočasno obiavljeno. Veljavnost vsph vrst železniških legitimacij oziroma olajšav za zlet ie omejena na dneve: Hft 1. legitimacije za sokolski tabor ▼ Vižmarjih (te legitimacije veljajo do Ljubljane ali do postaje Št. Vid-Vižmarje) veljajo: za prihod od 22. do 25. maja t. L, ra povratek od 25. do 28. maja t. 1., torej tri dni pred in tri dni po taboru. 2. legitimacije za prvi predzietni dan — nastop dijaštva — veljajo: za prihod od 2. do 5. junija t L, za povratek od 5 .do 8. junija t. L 3. legitimacije za drugi predzietni dan — nastop naraščaja in vojaštva — veljajo: prihod od 15. do 18. junija t. L, za povratek od 18. do 21. junija t. 1. 4. legitimacije za medzletne tekme in glavne zletne dneve od 25. do 29. junija t L veljajo: za prihod od 21. do 29. junija, za jx>vratek od 25. junija do 10- j-ilija. Železniške legitimacije za izlete železniške legitimacije za dva poljubna izleta po glavnih zletnih dneh bo izdajal zietni odbor kasneje. Za sedaj moremo le javiti, da bo utegnil vsak udeleženec sokolskega zleta po zletu napraviti dva poljubna izleta sam ali v skupini na poljubno daljavo, in sicer v času od 29. junija do vključno 31. julija t. 1. Za te izlete mora vsak izletnik kupiti cel vozni listek od izhodne postaje do izletrega mesta, ki velja obenem tudi za brezplačen povratek. Točna navodila bodo izdana kasneje. Ker naraščaj in deca nimata predpisanih sokolskih legitimacij, katere se pa zahtevajo glede voznih olajšav za pokrajinski zlet, bo načelništvo Saveza SKJ razposlalo obenem z železniškimi legitimacijami posebne tiskovine, ki bodo veljale kot so-kolske legitimacije in katere bodo morali posamezniki lastnoročno izpolniti. Vse dosedanje odredbe glede voznih olajšav za zlet v Ljubljano, ki smo jih dose-daj objavili, ie smatrati kot neveljavne, v kolikor niso v skladu z zgoraj označenimi odredbami. SofcolsRe vest! Sokolska župa Ljubljana poziva vse članstvo župnih edinic, predvsem ljubljanskih in okoliških društev, da se jutri pol-noštevilno udeleži tabora v Vižmarjih in okrožnega zleta. v št. Vidu nad Ljubljano ob priliki razvitja prapora, članstvo dobi glede voznih olajšav vsa potrebna navodila v dnevnem časopisju in v »Sok. glasniku«. Zbirališče članstva v kroju z društvenimi prapori je ob 12. pred *"arod-nim domom, odkoder je točno o.I. .30 skupen odhod v povorki z godbo na čelu v št. Vid .odnosno v Vižmarje. — 2upna uprava. « Sokolsko društvo Ljubljana IV. poziva članstvo, da se udeleži jutri vižmarskega tabora. Zbirališče članstva v kroju ob 12. pred Narodnim domom. Mainiški izlet sokolskega društva Konjice z obema četama bo na praznik 25. tega meseca na Kure.no z odhodom prve skupine točno ob pol 10., druge skupine točno ob pol 13., obakrat izpred telovadm.i-ce. I/le t je za vse članstvo ;n če tolike obvezen. Uspe! lahkoatletski miting Concordie v Zagrebu Minulo nedeljo je priredila Concordia v Zagrebu lahkoatletski miting, ki ga je smatrati kot uspelega ne samo zaradi do brih rezultatov, katerim prednjači no r rekord Dr. Narančiča v metu krogle, terr-več tudi zaradi velikega števila sodelujočih tekmovalcev, starih in mladih. Razumljivo je. da so zlasti prišli do velja /e poleg Dr. Narančiča all-round atlei Bu-ratovič, Kallay Le vin, Kovačevič, Gojič itd., toda tudi mlajši so dosegli par odličnih rezultatov. čisto drugače pa je bilo to pri nas minulo nedeljo, ko je miting Primorja beležil veiiko praznino ne samo na prostoru gledalcev, temveč tudi na tekmovalnem prostoru Kljub temu se je mala peščica atletov izkazala z dobrimi rezultati v večini disciplin, kar nam daje upravičeno upanje, da bo miting Primorja danes popoldne in v četrtek dopoldne nudil boljšo kvaliteto in večjo kvantiteto. Zaradi primerjave rezultatov med Zagrebom in Ljubljano omenjamo dosežene rezultate pvrih dveh plasiranih iz vsakega tekmovanja: 100 m; 1 br Buratovič 11.2, 2. Marti-nec 11.4; Ljubljana: 1. Kovačič 11.4, 2. Gaberšek 12.3. 400 m: 1 Ferenščak 53.4, 2. Braun 57.2; Ljubljana: 1. Gaberšek 54.6, 2. 2orga A. 54.9. 1500 m; 1. Predanič 4:27, 2. Šindelar 4:39: Ljubljana v štafeti 4X1500 m: Gaberšek 4:29.7, Goršek 4:35. 5 krti; 1. Stanislav 17:47.6, 2. Gales 18:01. MO m z zaprekami: 1. Dr. Buratovič 15.6. 2. Jug (Hašk) 17. Skok v daljavo: 1. Dr. Buratovič 6.56 2. Bučič 6.42, Ljubljana: j,- Korče 6-10 m. 2. Raič M. 5.82 m. nkok v višino: 1. Dr. Buratovič 1.75. 2. Kai!ay L 1.70: Ljubljana: 1. Slanina 1.65 m, 2. žorga A. 1.55 m. Troskok- 1 Bučič 12 66 m, 2. Kallay L 12.16: Ljubljana: 1. Korče 1270, 2. Per-par 12.43 m. Skok ob patici: 1. Dr. Buratovič 3.43. 2. Feigl 3.00 m. Krogla: 1. Dr. Narančič 14.24 (!) novi jug. rekord 2. Kovačevič 13.78; Ljubljana- 1 Stepišnik 12.27 2. Jeglič 11.56 Ois!«: 1 Dr Narančič 40 07, 2. Manoj-lovič 38 69: Ljubljana: 1. Slamič 38.48 m, 2. Jug 36 55 m. Kopje- l Kallay L. 49 89. 2 Kovačevič 48.17: Ljubljana: Putinja 42.25 m. Kladivo: 1. Gojič 46.98, 2. Manojlovič 32.07 m. | Tudi v Beogradu se je vršila uspela | lahkoatletska prireditev, ki je pokazala I dobro formo starih naših znancev Spalni-1 ča, Miokoviča, predvsem pa Hirijana Zupančiča Nelija. V metu krogle je Spahid s sunkom 13.83 m premagal državnega prvaka Kleu-ta. ki je dosegel daljavo 13.52 m; Zupančič Neli pa 12.59. V teku 100 m je zmagal Neli v dobrem času 11.4 pred Mioko-vičem 11.9. V metu diska je Kleut (38.97) premagal novinca žeželja (36.62); Neli je dosegel marko 34.28. Neli je zmagai tudi v skoku v višino z dobrim rezultatom 1.71 m, sigurno je tudi zmagal v teku 400 m z rezultatom, ki pa ni ravno za njegovo sposobnost zadovoljiv (58). Zagreb in Beograd sta v nedeljo pokazala nekoliko odličnih rezultatov, Ljubljana naj to pokaže danes popoldne in jutri dopoldne na mitingu Primorja Državno prvenstvo za moštvo (3. in 4. junija) je pred vratmi, zaradi tega so slovenski atleti dolžni, da naši športni javnosti pokažejo sad svojih pripr?-' — 'i tekmovanje. Propagandni klubski miting; ASK Primorfa Danes ob 16., jutri dopoldne ob 10. Danes in jutri priredi Primorje na svojem igrišču propagandni klubski miting za verificirane in neverificirane atlete svoje člane in člane Ilirije. Program danes ob 16.: tek 100 m, skok v daljavo predteki 400 m, met diska, skok v višino, tek 1500 m, met krogle in finale 400 m, jutri ob io. dopoldne: predteki 200 m. troskok, tek 800 m, met kopja, finale 200 m, omogoča vsem atletom, da preizkusilo svojo formo pred tekmovanjem za državno prvenstvo. Pričakujemo, ia bodo zlasti atleti pokazali za to prireditev večje zanimanje kot mmulo nedeljo fn da bomo imeli priliko ugotoviti zlasti formo naših najboljših. ki smo jih zadnjič pogrešali na startu. Ostalim atletom pa se nudi prilika, da v borbi z našimi najboljšimi dosežejo svoj maksimum v formi in s tem ugotovijo možnost dosege minimuma v raznih disciplinah na drž. prvenstvu. Konkurenca bo vsekakor zanimiva, vstopnina propagandno nizka, zaradi česar pričakujemo ,da bo občinstvo vsaj z zadovoljivim posetom delno podprlo plemenita prizadevanja naših atletov. Prihodnje ligine tekme T nedeljo v Ljubljani Primorje ; BASK. Tekmovanje za državno prvenstvo ee nadaljuje danes na praznik sv. Cirila in Metoda s tekmo Jugoslavija : Hajduk ▼ Beogradu. Na jutrišnji praznik Vnebo-hoda se bosta v Zagrebu borila za. točke Gradjanski in BASK, v nedeljo pa bo nastopilo zopet deset moštev, in sicer ▼ Ljubljani Primorje : BASK, v Novem Sadu Vojvodina : Hajduk, v Zagrebu Gradjanski : Slavija (O), r Beogradu Jugoslavija : Hašk in ▼ Sarajevu Slavija (S) : Concordia «. Za ljubljansko tekmo med Prtmorjem in BASKom vlada z ozirom na nedeljski uspeh proti Hašku v nedeljo veliko zanimanje. Primorje je prejelo iz mnogih krajev Slovenije, pa tudi iz dragih krajev (Split, Zagreb) pismene čestitke k lepi zmagi nad Haškom. Vse čestitke so zvezane z bodrilnimi besedami, ki jasno kažejo, kako si naše občinstvo iskreno želi, da bi slovenski predstavnik ostal v ligi. Moštvo Primorja pa naj tudi upošteva te želje javnosti. Njegova dolžnost je, da nam tudi v bodoče zaigra kot v nedeljo; v tem primeru mu je naklonjenost ln pomoč tudi širšega občinstva zagotovljena Službeno i* LNP. Drevi ob 20. seja u. o. v Delavski zbornici. Odbor za Izvedbo JraitorsMh pokalnih tekem ima. važno plenarno sejo danes ob 19. pri Fritzu. Vsi odborniki naj se iste sigurno udeleže. ASK Primorje (Lihkoatletslca sekcija). Danes ob 16. in jutri dopoldne ob 10. bo klubski propagandni miting, na katerem Ljubljanski table-tenis podsavez. Drevi ob 13. redna seja pri Keršiču. Vsi in točno. Novo delo za propagando Dolenjske Ljubljana, 23. maja. V ponedeljek zvečer so polagali funkcionarji društva »Krke« obračun enoletnega delovanja, ki je bilo zelo plodonosno. »Krka« je imela od ustanovitve občnega zbora lani pa do danes 33 prireditev, od teh 19 izrazito propagandnega značaja za našo Dolenjsko. Med temi prireditvami ni všteta velika tujsko-prometna razstava Dolenjske na ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija. O pripravah za to razstavo je naš list že poročal. Iz izčrpnega tajniškega poročila g Pod-bevška smo slišali, da je zbrala »Krka« okoli sebe okrog 500 članov, med njimi 85 ustanovnikov. V nasprotju s prvim »pro-pagadnim« letom bo tekoče leto predvsem »organizacijsko«. Pričela se bo delati kartoteka vseh Dolenjcev, bivajočih v Ljubljani, tako da se bo »Krka«, kar se tiče članstva, do danes leta najmanj potrojila. — Blagajnik dr. Perko je poročal, da je imela »Krka« v prvem letu svojega obstoja 39.251.75 Din dohodkov. Skupno premoženjsko stanje izkazuje 5613.12 Din. — V imenu nadzorstvenega odbora je predlagal g. Rodič absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. Na predlog ustanovnega člana g. Smerkolja se je izrekla še posebej zahvala tajniku g. Podbevšku. Precej živahne debate je povzročilo med številno zastopanim članstvom obravnavanje spremenjenih društvenih pravil. Končno so bila tudi ta soglasno sprejeta »Krka« vpeljuje dve vrsti novega članstva: pokrovitelje, ki plačajo enkrat za vselej 1000 dinarjev in društvenike, ki plačajo enkratno 100 Din in vsako leto še posebej članarino. Ostali člani so ustanovniki (250 dinarjev enkrat za vselej), redni člani (20 dinarjev na leto) in podporni. V krajih, kjer ima društvo nad 20 članov, se lahko osnujejo krajevni odbori za dotični kraj ali za večji okoliš. Ustanovitev krajevnega odbora odobri centralni odbor in mu tudi določi okoliš delovanja V to svrho poveri enega društvenega člana dotičnega okraj.*, da skliče članski sestanek, na katerem si člani izberejo iz svoje srede odbor treh do petih članov. Ta odbor si sam izbere predsednika. Krajevni odbori zastopajo nasproti centralnemu odboru lokalne interese članov. Za poslovanje teh odborov bo izdal centralni odbor poseben pravilnik. Nov je tudi posvetovalni odbor, ki ga tvorijo centralni odbor, nadzorstvo in vsi predsedniki krajevnih odborov. Pri volitvah centralnega odbora so bih soglasno izvoljeni za dobo treh let usiod-nji: predsednik: dr. Milan Perko, xobo-zdravnik, I. podpredsednik: Gustav Puc, kleparski mojster, II. podpredsednik inž. Franc Strajnar, uradnik tehničnega oddelka banske uprave, tajnik Anton Podbevšek, novinar, blagajnik Slavko Rodič, bančni uradnik, gospodar Stane Stojan, bančni uradnik; odborniki: Josip Boc, krojaški mojster; dr. Milan Dular, velesejemski direktor; prof. Božidar Jakac, akademski slikar; Jakob Jerman, sodni svetnik; Leon Samec, trgovec; nka Waschtetova, učiteljica; Franc Vodnik, cand. phil.; člana nadzorstvenega odbora: Janko Bukovec, uradnik Kmetijske družbe; Alojz Paulin, lastnik damske konfekcije. — Občni zbor je še sklenil, da se izreče dosedanjemu predsedniku g. Rostanu, ki je zaradi zrahljanega zdravja prepustil predsedstvo mlajšim močem, pismena zahvala. G. Rostan je bil prvi predsednik »Krke«, prvi njen ustanovni član in je v posebnem pismu na občni zbor tudi izrekel željo, da postane njen prvi pokrovitelj. Želel je, da bi našel mnogo posnemovalcev, kar je občni zbor pozdravil z velikim odobravanjem. Ženska sekcija Jadranske straže v Ljubljani Kako lepo napreduje JS v Ljubljani dokazuje dejstvo, da se vedno in vedno množico prijave novih rednih članov, kakor tudi pomagačev, tako da šteje ljubljanska JS sedaj že preko 2000 članov m c«. 25.000 podmladka. Posebno pa je pripomogla k uspehu rednih članov zamiisel. da se izvede organizacija JS po stanovih. Ustanovljena je bila že mornarska sekcija, ki šteje že precejšnje število člauov *n ki ma že svoj veslaški odsek, ki bo v kratkem oasu pričel svoye vaje po Ljubljanici Dalje obstoja železnica reka 9ekcije. ki šteje nad 1000 članov. Poseben odmev pa je imela JS pni damah, b 90 se v velikem številu zbrale dne 18. t. m v damski sobu kavarne Emona, ko 90 ustanovile svojo sekcijo. Ustanovitveno sejo je otvoril predsednik krajevnega odbora g. Pogačnik, kri je v lepih besedah razložil pomen m potrebo ženske startajo tudi atleti Ilirije. Naslednji atleti morajo biti ▼ garderobi danes najpozneje ob 15-30 in jutri dopoldne oto 9 30: Perm, Zel, Gvardijančič, Perpar, Schaup, Kramar, Peterin, Tajnik, Kranjc, Sovan, SvigelJ, Polič, Jordan, Levart, Janowsky, Stoifa, Korče, Cerkveni!*, Regally, Ber-var, Perovič Jože in Ivo, 2gur, Cerar, Ga-šperšič, Medica, Teršar, Urbančič, Lučov-nik, Cvahte, Cernetič, Kosi, Cepin, Krašo-vec, Celeari, Putinja, Raič I in n, Umek, Zdešar, Cimperman, Gaberšek, Kovačič SketelJ, Škrabar, Grad, 2orga A. in F., Skušek, Orehovec, Fajon, Sket, Ora-žem, Karba, Serše, Jurkas, Košir, KOrbos, Slanina, Sterniša. Poleg imenovanih Je zaželen tudi nastop ostalih atletov, zlasti Slami ča, prof. Petkovška. Czurde in Juga V. 4SK Hermes. Seja centralnega odbora drevi ob 20. pi Beliču. Poleg odbornikov se vabi tudi g. Erlih E. in g. Lozar E. SK Panooija, Zg. Šiška. Redni trening prične danes od 17.30 dalje ter bo vsako sredo ln petek na igrišču, za vse igralce strogo obvezen. Celjski nogomet na praznik. V četrtek 25. t. m. ob 16.30 bo na športnem igrišča pni »Skalni kleti« pni(jateljaka tekma med OVmpom in Jugoslavijo, ob 15. pa predtekma med rezervama Atletiko v in Olimpa. Cross eountrv SK Jugoslavijo ▼ Celjti na 10 km, Id je bil določen za 25. t. m., je preložen na 18. junija. Razpis se popravlja v toliko, da je pokal za prvo kakor tudi za celjsko moštvo srebrn, kolajna za prvega in drugega pa »rebrna ter pozlačena. Tekma bo zanimiva ker so udeležbo za junij obljubila prva. moštva v Sloveniji. sekcije JS. Zaprosil je de me, da noddjo JS vso pomoč, da se nje>ne ideje razširijo v široke mase ljudstva, posebno pa med mladino. Nato je bii prečita« poslovnik ženske sekcije, nakar se je prešlo k volitvam. Izbran je bii sledeči odbor: načelni ca ga. Marija dr. Pirkmajerjeva. podnačelmc* ga. Fernonda dr. Majaronova, L tajnica ga. Nada Kmetova, namestnica gdč. Helena Frenketova, L blagajnričarka ga Mira dr. Zirovniikova, namestnica ga. gen. Popovič Desa, gospodarica ga. Desaraka Knezova, namestnice ga. Titka dr. Zbašntkova, ga. Stojenoviič Radimila, ga. Minika Gašperla-nova, prosvetarka: g*. Mraka Krofta knjrž-oičftrka ga Mira Znidaršioeva, odboraice gga. gen. Cukavac, Kostar Josipoma, Anfi dr. K namer jeva, Atba dr. Mohoričeva, Olga dr. Puoova. Novo ustanovljeni žemefai sekcijo želimo veliko uspeha in smo prepričani, da bodo vse nacionalne ljubljanske dame podpirale njeno delo. Organizirani skrunilci grobov Skoplje, 23. maja V zadnjem času so se na pokopališču v Skopi ju dogajale številne tatvine vencev in tudi dražjih križev i grobov. Policija je sprva menda, da so »e navadna tatovi lotili giroboskrunalstva, pozneje pa eo razne okoliščine privedli e do ugotovitve, de je gioboskrunnJstvo dobro organizirano ki da so r zrfočinski zvezi tudi neki pogrebni zavodi Ti pogrebno!« so najdi tatove, da »o že v prvi noči pokradla z grobov dragocene vence in križe, katere so pogreb neki potem osvežila in prenarediiii ter drago prodajali za druge pogrebe. Z največjo opreznostjo izvedena preiskava je te doaners potrdila v polnem obsegu, ni pa še ugotovljeno, kdo je pravi organizator vsesh grobo-skrunilskih tatvin. DogodMi so se tudi primeri, du so rio-Sinci Sli na jbrž preko naroM in da se »so polastili samo vencev j® križev, marveč so rs skopali tudi nekatere sveže grobove ter oropali mrliče. Ugotov^o 9e je celo nekaj primerov, da so iz grobov izginile dragocene krste poleg reakdta, ki je btl z mrKS položen v grobove. Ko bodo zbrani vsi dokazi. bo sledila senzacionalna aretacija brezvestnih zločincev. Doslej so aretirali sicer že nekaj rloč-in-skih tipov, loi pa se se obotavljajo s popolnim priznanjem o or-eaniziaci in gnusnega počet ia. Radio Hreda 84. maja. Ljubljana. 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vasti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Angleške plošče. — 18.30: Junaki današnjega časa. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Naša bodoča občina (dr. Pirkmajer). — 20.30: Prenos koncerta Trboveljskih slavčkov v ljubljanskem Unionu. — 22: Čaa, poročila, salonski kvintet četrtek 25. maja. Ljubljana 8.15: Poročila. _ 18.30: Gimnastika. — 9: Versko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Grška filozofija in Slovenci. — 10.90: Mladinski po-kret Narodne odbrane. — 11: Samospevi gg. Gostiča in M. Rusa. — 12: Čas, plošče. — 15.30: Magistrov šramel kvartet. — 16.30: Recitacija (V. Bratina). — 17-Radio-orkester. — 20: Pevski koncert »Za-vršanovega kvarteta«. — 20.45: Pilihov Sramel kvartet. —■ 21.30: Čae, poročila, salonski kvintet. Beograd. 12.05: Radio orkester. — 16: Narodna glasba. — 19.30: Slovanska glasba. — 20.30: Narodne melodije in pesmi. — Lahka godba orkestra. — Zagreb, 12: Nabožna glasba. — 17: Koncert godalnega kvarteta. — 20: Orkestralen koncert — 22.10: Lahka godba. — 22.40: Plošče. -19: Piano-harmonika kvartet — 22.15: Lahka godba. — Brno: 19: Brahmsovi »Ogrski plesi«. — 19.25: Orkester balalafk. — 30: Prenos iz Prage. — Varšava 17: Violinski in klavirski koncert. _ 20: KonceTl operne glasbe. — 22: Godba za plee. — Dunaj. 11.30: Simfoničen koncert. — 12.45: Lahka godba. — 14.50: Brahmsove komorne skladbe. — 17.25: Popoldanski konc?rt. — 19.05: Ženska v opereti, plesu in pesmi. — 21: Havdn: Nelsonova maša. — 22.15: Godba za ples. — Berlin. 20.05: Orkestralen koncert. — 21.20: Nadaljevanje. — Plesna glasba. — KoniRsberg. 2020: Op?rni večer — Plesna glasba iz Berlina. — Miihlacker. 20: MeSan program- — 21: Operetna glasba — 22.30: Znamen;ti viriuozi na ploščah. — 22.45: Nočni koncert iz Kolna. — Budimpešta. 17.30: Odlomki iz oper. - 19.40: Madžarske pesmi s cigansko godbo. — 20.50: Dramski večer. _ 22.30: Jazz. — Rim, 17.30: Koncert orkestra. — 20.45: Operni večer. men?a nova bela koža srečo v 3 dneh! Ko je bila moja koža temna, tiskava in nelepa, z razširjenimi porami in sojedci, nisem imela niti enega oboževatelja in nikamor m« niso vabili. Z uporabo enostavnega recepta sem dobila v treh dneh novo belo kožo in to je popolnoma spremenilo mojo usodo. Preje aisem imela niti enega snubca, a sedaj imam kar tri ženitne ponudbe. Vsaka žena zamore polepšati svojo kožo ter j« storiti nežno in belo, ako uporablja vsak dan nove kremo Tokalon, bele barve (ne mastne). Sestoii iz preparirane sveže smetane in olivnega olja s primesmi, ki kožo osvežujejo in delajo belo. Krema Tokalon pronica neprestano v kote, ublažuje razdražene kožne žleze, zožuje razširjene pore, odpravi sojedce ter omehča najbolj temno in raskavo kožo in jo stvori belo. Krema Tokalon daje koži v treh dneh tako Ifepoto ia svežost, kakršne ne bi mogH na noben drug način doseči. Uporablja naj •e vsako jatro. SVETOVNO ZNANI RDECILI ZA OBRA7 Cendre de rose in rouge mandarine ln nadaljnjih dvanajst prekrasnih nijans BOURJOIS PARFUMEUR- PARIŠ pomenijo dovršenost ▼ negovanju lepota moderne dame, ki se nikdar ne dajo dosečL Slabe potvorbe bi vam mogle povzročiti huda razočaranja. Boor Jois - Parteeuf izdelovalec modernih kreacij parfemov j som DE PARIŠ, PRINTEMPS DE PARIŠ, MON PARFTJM., FIANČKE. Spedjelnl entel oblek, ažuriranje, predttsk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Strukel. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje. izdelovarje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79 Ali trpite na tej bolezni nog? Prvi znaki so vedno rdeča koža ia občutljivost med prsti. Koža med prsti je vlažna, rarpokana ali luskin a sta z neugodno srbečico, ali pa je bela, odebelela in neprijetnega vorja. Premotrite noge takoj zvečer. Če najdete le enega od teh znakov, okre-aite takoj potrebno. Vodi dodajte Saltrat Rodell. Soli izločujejo kisik ter dajo vodi videz aeposnetega mleka. Ko pomočite noge v to mlečno kopelj Saltrata, prodre kisik ▼ znojnice in naglo uniči parazite gnojnega lišaja, ki so povzročitelji te nevarne bolezni. Čudovite Saltrat kopeli umirijo ia zdravijo utrujene noge ia pa noge. ki pečejo. Z uporabo Saltrat kopeli se omehčajo vsa trd« mesta in žulji, ki jih lahko takoj odstranite s koreninami vred. Saltrat Rodell se prodaja e jamstvom uspeha ▼ vseh lekarnah, drog arij ah ia parfnmerifah. > JUTRO« St 119 James OItver Carwood: g Hči divjine Roman Dva ali trije zvonci so še klenkali, a z zmanjšanim zanosom; $ slabo razsvetljene ploščadi, ki se je sivkastobela širila v pošastnem soju oljnih svetilk, se je urno usiipala množica lačnih potnikov na lov za jedjo in pijačo; hvalospevi o »vročih zrezkih in jetrih s čebulo pri .Kraljici Aleksandri'« so utihnili in se umaknili dobrodelni tišini, ki jo je prekinjalo samo čedalje glasnejše Topotanje krožnikov, pridušeno sikanje lokomotiv in hripavi glas sprevodnika, ko je razlagal prtliagarju, da kepa med njegovimi rameni ni glava, ampak vozel, ki ga je napravil Stvarnik v svoji modrosti, da se ne bi od saime zanikarnosti razlezel. Niti obljubljanje udarcev in udri-hanje, ki se je nato začulo v sivem somraku lizpred prtljagarjevih vrat, ni odvrnilo Davida od njegovega iskanja. Ko se je čez nekaj minut vrnil, .ie gruča sočutnih prijateljev spravljala prtljagaria k zavesti. Ze je hotel kreniti mirno te skupine, ko ga je nekdo zgrabil za komolec in mu je zazvenelo na uho znano, veselo hitetanje. Oče Roland je stal zraven n;ega. »Bog nebeški, to vam .ie bili strahovit udarec, David!« je vzklikni! mali misijonar. »Grozanski udarec je bil, naravnost iz ramena in kakor skaJa, tako trd! Položil ga je kakor majhnega otroka. Ali ste videli?« »Nisem.« je odvrnil David, osuplo strmeč v tovariša. »Zaslužil ga je.« je razlagal oče Roland. »Lep udarec je kar prijetno videti, ako je zaslužen, David. Pomnim čase, ko je bila ================== s =============== krepka pest več vredna od pridigarja in njegovih molJtev.« Blaženo se hahljaje je kreni>l z njim nazaj proti vlaku. »Zastran prtljage je vse vredu.« je dodal. »Pri Francozu naju odložijo.« David je bi1! spravil zavojček v žep. Nič več ga na tolikanj mikalo, da bi omenil Rolandu tisto žensko — vsaj v tem trenutku ne. Njegovo iskanje .ie bilo zaman. Ženska je bila izginila, kakor da bi se biila res utrnila v črno temo na oddaljenem koncu ploščadi. Njegov zaključek je bil preprost. Ta kraj — Graham — je bil očividno njen dom; gotovo so bili prišli prijatelji ali svojci pon.io; nemara da je prav zdajle pripovedovala njim ali možu o čudaku, ki je spotoma zijal van-o. Razočaranje, ker je ni našel, je bilo povzročilo reakcijo. Na tihem ga je težila mučna zavest, da se je kaj čudno vedel in da mu je domišljija ušla izpod brzde zdrave pameti. Kar na slepo je bil sklenil, da mora biti silno nesrečna. Ravnal je pošteno in z viteškim namenom. A glede na to, kar se je bilo zgodilo med njim in očetom Rolandom v oddelku za kadilce, in glede na to, da ni moge! preveriti svojega prepričanja, je sklenil, da ohrani nocojšnje srečanje zase. Glasno klicanje je naznanilo, da ie trenutek odhoda prišel, in ko so jeli potniki vračati v vlak, je oče Roiand odvedel Davida k prtljažnemu vozu. »Dovolili so nama, da se peljeva s prtljago, tako da ne bo kake pomote ali zamude, ko pridemo do Thoreauja,« je rekel. Zlezla sta v topli in razsvetljeni voz, in ko jima je prtljagar kislo pokimal, je bilo prvo, kar je David opatzfl, njegova in misijonarjeva lastnina, nakopičena zraven vrat. Davidova prtljaga je sestajala iz ladijskega kovčega in dveh črnih usnjenih torb, prtljaga očeta Rolanda pa iz škatelj in trdo natlačenih vreč, ki naibrže niso tehtale dosti manj od tone. Poleg kupa je stala tehtnica. David je z g'avo pokazal nanjo in se čudno zasmejal. Obšla ga je misel, ki mu je pri- • Sreda, 24. V. 1933 « Jata. S pomočjo te tehtnice Je mogel dokazati nesmiselnost tovarištva, ki je bilo nastalo med njim in misijonarjem. Stehtal se je, in oče Roland je pazil. Tehtnica je pokazala sto dva in trideset. »Pet čevljev devet palcev sem pa visok,« je zlovoljno dejal »Sto šestdeset bi moralo b^ti. Zdaj vidite, kako je z menoj!« »Nekoč sem poznal prašiča, ki je shujšati z dve sto funtov na devetdeset funtov, zato, ker je redi-l njegov lastnik tudi srn radiji vce.c je s svojim čudnim smehom odvrnil oče Roland. »Razen črnih koza im svinčenke v prsih je slaba volja najgrja in naimorilnojša reč na svetu, David. Ali vidite to vrečo?« Pokazal je na eno izmed trdo nabitih vreč. »Tu je p roti strup.« je dejal. »Najboljše zdravilo, ki ga poznam za zbitega človeka. V tej vreči ga je dovolj, da napravite z njim tri dedce, če hočete.« »Kaj pa je?« je radovedno vprašal David. Misijonar se je sklonil in pogledal na kos lepenke, ki je bil privezan k vreči. »Da vam povem čisto natanko: sto deset funtov fižola,« je odvrnil. »Fižola! Za Boga! Trpeti ga ne morem!« »Večina zbitiih ljudi tako pravi,« je veselo pritrdil oče Roland. »Baš v tem je posebna psihološka vrednost fižola. Fižol vam bo povedal, kada.r bo jela izginjaiti iz vašega telesa zadnja sled po ja-sto?:h in morskih parkih. Prišel bo čas, ko ga boste hotelj imeti vsak dan na jedilnem testu in ko se vam bo zdelo lepša zabava posekati drevo kakor rti v veliko opero. A fižol mora biti pravilno skuhan, David, zarumenien kakor oreh, sočen do jedra in naložen okoli stalne drvje race, jerebice ali nežnega kunca. Oh!« Mali misijonar si je navdušeno pomel roke. Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Dm 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Dm 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«. »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stropi«, »V rednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt"r in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Zs odgovor Efl vznnmUah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki te zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dtn 5.— za Šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, ori-roma jih je vposlati r pismu obenem z naročilom. J Kd'»r i S e e ta.*l'iika, plač« za vsak« be.-itvio par; za analov al: 5 fro 3 Din. — Kdor n u 't i zaslužek. pa za vsako b-sedo 1 Din, u dajanj« naslova a'i za Šifro pa 5 Din. (31 B rez k on k ur en č rti 1 [r^r za jifbi,-nn «ki Veleseiem oddam. I>»-pi na 11.1*».»; A. Zorku, Jlaribor, A'e*.-a 3 Din. (11 Posredovalnica Ogrinc t*> »fon ■»!<"» — M kioSV-ev« res ta 2H. a i«i za sef fj« v.-č d hro ;zvežbanih ser-r:-k. h« .-skb kuharic in bogajničark. p-'poro-i« i»a t.«5 p-ldtvb dekle-t. ittlftj 1 Boljša hišna S-riij«. ki fimo izdeluje oh"kc. dobi dri« oa' Celovški 14. 16150-1 2 mesarska pomočnika V poštev prid'*-> mm dt- 3vfri z dobrim" s-nričevaii. — Po-ntudbe na oga*. ©dd^ek ».lurra« pod srač.ko »I>obn liclavid', i s: 45-1 Dekle z dežele službo p-i trgovski a-uim:. Pomidbe n« o?!, o^deie-k »Ju'ra« pod Šifro »Juni; dežela«. IftifitVl Natakarico -"m'[*ai.ič-ii.o in po^reno sprejmem v boij^o gostilno v Ljubljani!. Nfl«=-'t>v v pk^po »>.uri »Jut>ra« Bf-žgtad. !6116-1 Postrežnico pre-daio poitPno. k.i 7.n« M^koii-lro ku^iatn. ^prpjniT'-j-in>-m takoj. Naciov v va ajj za -vfr-o 3 Din. (6i Ure za birmo na hran-::ne knjožire prodaja Ivan Pakii. Ljubija.aa — P'txl ikofijio 15. 16175-6 SlMbeišie V«.ka beseda 50 par; «a da oni* narMova »H za Šifro 1» 3 Din. (2) Brivskega pomočnika • o r r ) m e takoj Vildtnan. Nai»o e-o-n»v trg. 16'../8-1 Poslovodjo Ta vodovodno in«t3 'st^r-»ko fi-b-t išfp-mo. Orira e* 1 p na pte, k: r>nyw'r-o- ma zTc.oTini in voljini d«!ati •v^ako d*io. ki ee nanaša na ti" obrt- P-e^in-oftt ima-j«. ki razumejo Hidi k ^"a.nr-ra-aik o a i i ki -fti ohrrt. J. fH6ar in dru^. 0''r;f r>~ B>du. lFil3Ti-l Samostojen miz^r delo. Gre tifd' na d- m N'aV<»v v og aene-m oddelku »Jutra«. " 16043-2 Kavam, kuharica z vpčii&no p-aki-o. išče za-j^otvf-nje — tudi i^ven Maribor«. — Ponudibe ua i>f>-dnj^iro »Jutra« v Mari-borii poi2S-2 Mladenič Mar 28 .et. pošten i-n ve-išče službo d''avca. »Jmadfščmrka ali sluge. — 1'onud-be na 0-jr'ae. odd^Hek »Jutra« pod štfro »Vesten drtivec«. 16154-ž Gospodična z liovršerM žie^i^ko i»ort.7vo šolo. jgje fiužbo. Najraje br šia k otrokom. N'a« ov v otf.aenmt oddeiku Jutra. 16186 Trgovski pomočnik w> aS£iioe pro«t, z vpčlptJio p-«kM> in šoferskim i»r»i--•Kn. e 25.0OO Din gotovina, ž<>M meeto po-tnika aii kaj sličneja. Ponudbe n« os'3*. oddeiok »Jutra« r>od snačiko »25.000«. 16187-2 Brivski pomočnik Mar 91 let. Wf »In-fbo. Ha?to-pi lahko takoj. Ladislav Ogrizek. bHrvfaki po-mofflvk. CeH'i«. Rai'^^« 11'ioa 9 1G203-2 G. Th. Rotman: Vrtismrček in Šilonoska spet ca delu štorklja Je divjal a kakor ot^sedena. Otepala Je s perotmi in viekla, vlekla, dokler nI izdHa količka Iz tal. In ko so žabe, ki so drttale za vrvico in ki Jih je pri tem izp»va vrdigfiiia s seboj. Štrbunk, štrbunk! po«icakale v vodo, je odletela z vrvico in kolltkom vred... Mesarski pomočnik vojaščine pro«t. vesten in p-« v dober delavec, išče [»■'■'tn-rn ^ na-m+vtiteT pri dobrem me^apsk rjn po« 16137-20 Vilo 9 X Ssobno s kopa-lnrro, skupno aH scif*i:atsio oddam za 1:100 Din v najem v Sišiki. Vprašati v Erjavčevi ulici št. 4 — P. D. 16:7S-20 Irg. oglasi [v> 1 Din beseda: za dajanje na siorva ali za šifro 5 !>' Oglasi socialnega zna "aja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za Šifro 5 Din. (13> Sokolski kroi proda šefcg, brivec v Slš-ki, ČernetOAulica štev. 33. 16153-i 3 Vsaka bBSe«la 1 Din: za dajanje naslova ali za Šifro j>a 5 Din. (19 Mlekarna na prometni točki ugodno naprodaj. Ponndbe na ogl. oddeaek »Jutra« pod ši.f-o »Sredina mesta«. 16100-19 Pisarniške prostore zračne in svetle odda za-varovalmka »D u na v« v svoja palači na Aleksandrovi eest.i. Informacije se dt-bijo istotam v družibetnu pisarni. 10168-19 Lokal na Bledu v »Pa-khO'feilii« takoj ove hi&ni upravitelj Fr. U r š > č, Selenbargova uilica 4. Prikladino tudi za trg, f*wamo ali zobarskt ateij«. 16003-21 2 enosobni stanovanji oddam « 1. nvgu.sto.rn. Na slov pove og:asnj oddeiek »Jwtra«. 16.t®-2i Trisob. stanovanje s pritik.li.nami oddam ta koj ali pozneje v Bolear siki ulici 25, blizu kavarne »Viadukt«. 16151-31 2 stanovanji msobno in eno sobno od dam takoj na Rimski cesti 5t. 28. 16174-21 Stanovanje 2 parketiranih sob in pri frvklin takoj oddam v Mo stah. Zvezna ulica št. 35. 16184-31 Stanovanje 4 sob. kmpa.luice. prkik"n in vrta. 5 mrnut od električne posita je oddam. — IVizve se pri g. Pranji Fak n, Mos.t«, Prtdovičtva št 7. Iti: 67-3: 2 komfortni stanovanji tri- in ipetso-b.io f-^-da zavarovalni! ca »D u r. a v« v i?voji (Kalači na Ale.ksan-diori cesti. Informacije s«-'par:.raino. leipo opremljeno, v 1» i-šini Reisijeve ceste oddam solidnemu in stalntmu gotapodn. Nas.lov t ogia.sne.m oddelkn Jutra. 16182-23 Opremljeno sobo tračno, oddam sol i dn emu gos-podu al.i zakonsk»-mn paru Novi Voditnat V on mateka ulica 19. 16:91-23 OnremMeno soho šolnino in čisto. 9 posebnim vhodom, balkonom in s<)ii-po'«bo kopalnice oddam bo'jšemu gospodu v L:var-ski u!tei 10/1. 16193-23 VsaJca b»*eda 50 pa.r: za dajanj« naslova ali za Šifro 3 Din. (23-a) Stanovanje eno- ali dvosobno, v m«^ s'.u iščeta za julij 2 boljši osebi. Dopise na og..is.nii oddelek »Jutra« pod šifro »Julij«. 1599.j-21/a Zdravstvo Vsaka i Din; u dajanj« naslova ali '.» Šifro oa 5 Din. (40) Občutek sigurnosti dosežen s pravilno nego kože, vam daje posebno dražeet.. Z uif>orabo rhi^iSf-pt mila bost« tudi vi to lo segli. 169-40 Več stanovanj cenenih, družinskih, oddam v centru mesta za avgusit, ozir. že za julij. Pojasnila konzorcij v Gajevi ul. 9 — pisarni. 10207-21 Vsaka beiseda 50 par: za (lajanje naslova aJi za šifro 3 Din. (23) Opremljeno sobo solnčno in zelo č,is.to. takoj oddam v Gorupovi ul. št. 3/U, dod »Biižina Kongresnega trga«. 16192-33/a Boljši gospod išče '-no ali ivj sobi. elegantno opre«nJ.ieM, s tneplo in ni.-zi o vodo, centralno kurjavo im prostim vhodom — če mogoče v vili v oki°-lici banovin«. Sam-o temu odgovarja-ioče ponudbe na osas .oddeiek »Jntra« pod »Toče» 5 Din. (31) Izjava Podpisani Saiiadin Ivan. poses.tnik. Podiože as. 58. preklicnjem ditte 32. mo^ca t. 1. glede eg. Saga d in Franca iji Katarine, po sesrmikov in trg. i živimo iz Ptu je-ke gore. :ttfč »n«~dfc! II M. Hrnjsk lekarnar — Sisak Vse, kar lobtte v »Jutrovems •na'»m ^eiasnDni Vsaka beseda 50 |or; za dajanj« naslova alt za šifro pa S Din. (28) Izgubljen j« W1 v nedeljo 31. t. m. v gostiln« pri »Karel-mi« a^i pa v avtobusu Stabovioa-Kamnik otroški nahrbtnik z zelenim jopičem jn tna lim Zeis« fotoaparajo«. — Pošten najditelj s« naproša, da ga proti dobri nagradi ooda v Ljubljani — Mestni trg 15. :6172-38 Gostilničar]! poz©? Prodam po zelo nizki ceni pristni iz lastnih sadonosnikov. JOSIP ŽUMER. Celje, Glavni trg. Najtoplejše Kopališče v aravaia oanovmi ČATEŠKE TOPLICE pri Brežicah so odprte od 14. maja t. L Radioaktivna terma 50 stopinj Celzija zdravi revmatizem, išias in ženske bolezni. V predsezemi popusti. Zahtevajte prospekte! 6345 Čitajte tedensko revijo »žrW.mTJF IN SVFTV r" testa (Teigmischerja) 6486 išše vceja in resomirana tovarna testenin. Nudimo povoljne pogoje. Zahtevamo popolno znanje in čim prejšen nastop. Ponudbe pod »Testenine« na ogl. odd. »Jutra«. ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem, ki so spremili v tako velikem številu našo preljubo, nepozabno mamico dDicimcsr na zadnji poti, najiskrenejša zahvala! Zlasti se zahvaljujemo preCastiti duhovščini iz Zreč, Konjic, Skomarja in Sv. Kunigunde na Pohorju, posebno preč. arhidija-konu g. t ranču Tovorniku iz Konjic za pretresljivi poslovilni govor ob grobnici, cerkvenim pevskim zborom iz Zreč in Konjic za ganljive žalostinke, požarni brambi iz Konjic za častno spremstvo, vsem številnim darovalcem cvetja in vencev, vsem mnogobrojnim sožalnim izjavam, vsem vsem, ki ste nam pomagali in pripomogli k tako veličastnemu pogrebu. 6481 Ponovno še vsem najiskrenejša zahvala in prosimo, ohranite blagopokojnico v najlepšem spominu. Zreče, dne 22. maja 1933. Žalujoči soprog in otroci. Zahvala. Tem potom izrekam v svojem kakor tu