51. MKo. o munjom t soboto 3. nuno nzi Uto UJI. Ixha)a vsak dan Dopoldne, tevmaaftftft aedalj« la prasaftk*. rati x Kamnov s atloa si. S. I. nadstropja Tolo-aa otov. 34. Doplna sprofo-aa io »otiisais la sa đonimo Iraakovano. Rokopisov no no vrni o« W Posam3zti3 Številka: v Jugoslaviji vse dni po Din 1 v Inozemstvu navadne dni Din 1, nedelje Oln 1*25 PoStnlna plačana v gotovini. .Slovenski Narod4* velja: V JhkosIitIJI V laoienstTO j y Ljubljani po pošti 12 mesecev...... 3....... 1 a »••••• Din 120— 50 — 30 — . 10- Din • w m 144 — 72 — 36*— 12*— Din 2!6— . 10S--. 54--. is- Pri morebitnem povijanja se ima da!;ša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno HP po nakamd. Na p^r-»7en kakor stare hlače in stru jam, raznoglasjem in kandidatom ni konca niti kraja. Posedaj je v Srbiji. Hrvatski in Voi-vndin? vloženo menda že okrog 37 kand?cfatsfrffi list, radikalna stranka imR 90. demokratska pa 22 ločenih Tst. Trdi pri nas v Sloveniji razmere niso noorve kako idealne. Odveč bi bilo ponavljati staro nesem o slabih razmerah v naši državi ko pa so kljub temu še veliko Koli^e kakor v marsikateri drugi večji in prirodno bogatejši državi, nas zanima samo eno vprašanie in sicer — kako ta položaj zboljsati. Vse stranke in vse struje s kandidati vred imajo najboljše namene, ni nobenega dvoma, da ne samo stranke, marveč tudi vsak pošten človek, ki mu je kaj ležeče na obstoju in napredku države, želi da bi se današnje razmere čim prej predrugačile. Vprašanje je le, če bo to mogoče doseči na ta način, da se razdelimo na nešteto strank in struj. da si skočimo v lase in nadaljujemo nepotrebno in škodljivo prepiranje v lastni hiši. Stari pregovor — sloga jači, nesloga tlači, velja še vedno, pa najsi bodo politične zahteve posamnikov še tako velike in dalekosežne. Kdor fma kol'čkai pameti v glavi, ve, da je vsaki državi potrebna v prvi vrsti dobra vlada, kajti edino tedaj, če vlada v državi red in mir, je mogoč napredek — in ta nam je krvavo potreben na vseh poljih — in ta vlada mora uživati ugled na zunaj, kar je tudi zelo važno. Pustimo vprašanje o prejšn j:r liarodni skupščini na strani in oglejmo si perspektive ,ki nas čakajo v tem pogledu v bodoče. Če se dotični, ki danes morda podzavedno delajo v škodo naroda in države, pravočasno ne zavedo, ako bo ta politična psihoza, lov na mandate, osebne ambicije ;o cepljenje v strančice trajala še dalje, bo naša bodoča narodna skupščina židovska šola. ne na parlament kulturne države. Kakšen ugled pri drugih državah in kakšno avtoriteto nai ima doma narodna skunšcina. kier bo na vsakem stolu sedel polneč posebne stranke ali struie? Kje je mogoče kako pozit:vno delo, če je i^kljn^ena vsaka močna parlamentarna večina? m kontno, bm nas privede ta pretirana politična d^orencttecM^0 T^^^da sta dva — anarhija ali na diktatura. Obo**e ie zlo: anarbna pomenia raz-nad države, dTkmtnra — re^^'o. Za to pravimo: na ta način, kakor se pripravljamo za volitve, ne bomo mnogo dosegli, najmanj pa zbolj ■' '»»»sf — Položnice pr'teeramo danes onim ceni ^n* m n^ročr'k^m zvnnj TJi'hljfnc. katerem je pofektn naročnina koncem fe^rrarja. Prosimo J nrrrsočosne obnovitve. » Josip Stritar. (1836. V domu Mirodolskem — vili Jan-komir, sedaj Stritarjevem domu — v Rogaški Slatini obhaja 6. t. m. starosta naših pisateljev in pesnikov Boris Miran svoj 57. rojstni dan — prvi po svojem povratku v domovino. Mirno, kot si je želel, potekajo tu njegovi dnevi. Srečen in zadovoljen uživa ljubezen, s katero je nekdaj v tako bogati meri osrečeval svoj slovenski narod in katero mu sedaj vračajo v malem njegovi rojaki. Bal se je do zadnjega trenotka, da bi se izpolnitvi njegove srčne želje — povratku v domovino — postavile nasproti nove ovire. In če si tudi starček žc mesece in mesece ni upal stopiti na sveži zrak, hrepenenje po domovini je bilo močneje, kot skrb pred napornim potovanjem. Zapustil je kraj, na katerega so g2 vezali najlepši spomini, k:"er ic poznal daleč naokoli vsak kamen, vsako drevo. Tam je spoznal in vzljubil svojo družico, kateri ima v prvi vrsti zahvaliti svojo visoko starost. Od tam je dobival naš narod njegove najlepše pozdrave, njegovi učenci sodobni pisatelji in pesniki pa smernice njih literarnemu delovanju. Lahko trdimo, da se je iz As-panške kotline, kjer je Stritar preživel leta in leta svoje počitnice in kjer se je nastanil po svo;em vpokoienjn, vodilo v tisti d^bi literarno življenje našega naroda. To nam potriuieio vsi istodobni pisatelji v svojm spisih, tako ga priznava tudi naš nepozabni dr. Tavčar v svoiem »Cvetju v jeseni* kot svojega učite! ia. Pes je, da je iz Aspanške kotline prifrča'a v domovino tudi marsika^a o*tra pš;ca. ki je strelcu nakopala na glavo precej sovraštva. Stritar je bil pravičen, a oster in neizprosen kritik. To dolino je za veke zamisel sivolasi oesmk brez solze v očesu Bila ie ve^ar ttm^a. v kateri ie zid^ia leta veliko trpel drloma vsled hrepenenia po osvobojeni domovini deloma vsled j pomam'kanja najvažnejših življenjskih potrebščin. Nestrpno z uro v roki je med vož-nfo pričakoval še daleč od me:e trenutka, ko bo stonil na domača tla. In ko so mu pokazali meinike, za katerimi je os+ala niegova pret~?rio*t in pred katerimi je ležala v solnčm krasoti toliko za^l ^na dorraxa zcmi;a. tedai so oživele migove oči. onaz'1 je vsako cerkev na jrriču, vin^jr^a-Jte \r\ tr&in&ike in ;e zaklrcal: »Kako vse drugače je tu, tako domače.« In : dor je vinH tal"-at megov obraz, izkaze niegovih se tako *iv:h oči. ie moral sn^znati. da se je starčku v tistem trenutku izo^^a mo-reb:ti za^"**a. a najbolj vroča želja njegovega ŽTvfierna. - 1923.) Iznenadil ga je sprejem šolske de-ce v Il.u, katerega ni pričakoval, moči njegove radosti je pa presegal veličasten sprejem, katerega mu je priredil slovenski Maribor. In ko je ob tej priliki izrekel besede: -^Sedaj vsaj vem, da nisem zastonj živel,« tedaj se mu je videlo, da se mu je odvalil od srca težek kamen. Vsled bivanja v tujini sc je odtujil domovini in domovina se jc odtujila n;'emn. Poznal sem njegove br;e od trenutka, ko sem ga prvič našel v največji bedi v Aspangu. ko je izrekel željo, da bi rad umrl v domovini in ko sem sklenil, da ne bom preje miroval, dolicr se mu ta želja ne izpolni. A ko se mu je pot v domovino pripravila, ko sem ga nagovarjal, naj se za preselitev odloči, tedaj jc opeval. Opešal je z dvomom v srcu, da ga domovina res pričakuje, da ga bo sprejela kot svojega sina. In ta dvom se je vračal, ko ie ponovno stopilo na mega vprašanje povratka v domovino. Šele sedaj, ko sem mu dokazal, s kakim veseljem ga pričakujejo hvaležni rojaki, ko sem mu opisal biser Jugoslavije, v katerem bo v miru in brez skrbi preživel svoje zadnje dni, tedaj je premagal vse dvome in se je odločil za pot, ki je bila najvišji cilj njegovih želja. Slovenski Maribor si mora šteti v veliko zaslngo, da je olajšal njegovo srce težkega bremena, katerega je nosil skrivoma v sebi in katerega bi bil drugače nesel s seboj v grob. skrbi, da Zi slovenski narod ne ljubi, da se je zamer! svojim rojakom. Kako srečen je bil. ko se je o r-asoratnem prepričal. »Kralja bi ne mogli Irpše sprejeti,« tako je vzkliknil drngo jutro, ko se je zbudil iz okrepčuiočega spanja. Njegova zvesta družica mi pri nobenem obisku ne pozabi zatrjevati, kako je oživel, kar je v dorrovini. kako svež je postal in kako vse drngaren kot ie bil v Asoan-gn. Nič več ga ne tare skrb, da ie izgubil Inib^zm sv>j°ga naroda, zato diha prosto v svoti oproščeni domovini in to mu jc z^p~t okrepčalo dušo in telo. Hm-d^> mu 'e samo to, da ne m^-e več slišati prijazne govorice svon'a roakov, da ne more več čftafi ea^onisov, iz katerih bi se ta^o rad ponofl o razmerah v svrbMni domovini. T^da skoro je b~j'e tako. M**rda b' si sicer njegova rhx'"f^T^'n dnsa zaželela po irimi AsnpTMSJri dolmi. Na? živi m ka^ar B<"\e: odloČi. rrrri*e v prepričanji, da je vse lerj^ in d^bro v don-aei zemlti, iz katere *e izš^l in v katero se je vnn'1 da ji odda zop<*t pmh svo?*»«ra telesa, katerega mu te nekdaj izročila. —er. Uspehi avstrijskih pogajanj v Beooradu. M GOVOR ZTjNANIEGA MINISTRA DR. GRCNBERCEPJA. — Dnnaj, 1. marca. (Izv.) V parla^ mentarnem odboru za zunanje zadeve je zvezni zunanji minister dr. Grunber-ger danes popoldne zelo obširno poročal o sesianku zveznega kancelarja v Beogradu ter navajal podrobno vse dosežene uspehe. Med drugim je omenjal, da je bil glavni cilj potovanja odstranitev vseh ovir, ki so bile na poru rednemu in normalnemu med^ebonemn prometu in odstrative v^ch med ohem* državama visečih spornih vprašani. Glavno pa je bilo. da se ustvari kos»io-darskl sporazum, k? bi pod varovanem vitalnih interesov obeh strank ssr;?aL doseči kor'st? za obe pogorlbeni stranki. S tega vidika lahko smatramo da je bila naša pot v Beograd kronana z uspehom. Tekom kratkega bivanja v Beogradu smo sporna vprašanja smo sporna vprašanja končnoveljavno rešili in se nam je posrečilo ustvariti atmosfero k? bo c?:ed"a za rešitev še ostalih Jn nerešemh vprašani. Sklenili smo štiri konvencije. Y tem oziru jc treba naglasati da bodo te konvencije predložene parlamentu f odobrenje in ob tej priliki bo ministar zbornici po:asnil vse podrobnosti. Štiri konvencije so: I. konvencija o sekve-strih; 2. konvencija o poravnavi še pred I. marcem 1919. med pripadniki obeh držav nastalih starokronskih dolgov; 3. konvenciia o gotovih bosansko - herce-govinskih akcivah in 4. konvencija m transportnih olajšavah. S temi konven-ci'ami je likvidirana preteklost in s« odstranjena vsa nesoglasja vladajoča nekdai med obema državama. Vprašanje trgovinske pogodbe je bilo razmotrivano. Mi deluicmo na to. da se to vprašanje definitivno reši. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da sf« bila naša izva"ama v Beogradu sprejeta s posehno naklonienosrio. Beograjska vlada jc pripravljena skleniti v A\*-striio novo trgovinsko pogodbo na š'0-š! nndfa*! in z gotovimi določili glede tarifov. Treba je izdelati nove carinske tarife in pričakovati je. da se pogačama glede te pogodbe nadaljujejo koncem meseca marca. Glede ebmejnegn prometa se ;e dosegal sporazum, ki baz;ra na podlagi greškega protokola z dne 4. oktobra ?°22. in so stavliene še nekatere nove določbe. D-^'^le so se tudi oTa;Šave glede potn'škog-a nrometn med Avstri'o in .Tug-»s!avo"To. .^n^razuin je dosežen tudi srlrtde žclezn^-'h zvez. V tem oziru io določeno, da se pri direktnih brzo-v'nHh Tr^t - Dunai in Zacreb - Praga o^nrav! c^'nska in potnika kpnrrria tekom vožr-e Podpisana ie bila že te- 4. E. VV. Mason: 30 mi m m a FTPHinJi ivliu fin i otfiliu Romrn. »Pa « je rekel Hanaud. »Pričakoval «em, da se boste tako odločali.« Vzel je vozni red v roke. »Iz Ženeve ce bo prinoliala skoz*" Culoz. Poglejmo!« Listal ie po knjici. »T^n vlak Prihaja iz Culoza v Aiv sedem min^t po treh. S tem vi-kom bo prišla. Imate li avtomobil?« »Da.« »Izborno. Ali hočete priti ob treh pome v moi hotel? Pelinla se bova doli k postali in si ogledala prišlece. Bomo vsaj vnaprej videli, s kako osebo imamo opraviti. To je prednost za nas. Sedaj vas pa zapnst?m. ker imam mnogo dela. Oglasil se bom pa mimogrede pri We-thermill i in mu povedal, da ni ničesar noveea.« Vzel je svoj klobuk in palico in pogledal za trenutek skozi okno. Nato se je sam iztrgal z odločno kretuio iz svoiega samarjenia. »Kot vidim, imate razgled na Mont Re-vard. Zdi se mi. da je VVethermiliov razgled na vrt fn mesto lepši.« ie deial in odšel iz sobe. Ob treh se ie Ricardo s svojim avtomobilom, ki ie bil odprt, zelo močan voz, ustavil pred Fi^ardovim hotelom in oba moža sta se odpeljala na Dostajo. Čakala sta pred izhodom. kier so potniki oddaiaT svoie listke. Ninno za-n'>?nie jo vzhvd^a mala žer,cka. k' je bila ^Ho roi?nn. ln-eTa ie čer'no. a shbo črno oMeko nične rokavice so bile obr~Hjene in zefo se j' n-^'Tfo. Ko je prišla ven, je vprašala do-stre^čka: Mož ji je pokazal hotel, k? je bil v mes^ n?i v*-^*5 in p ^ t no k">+o**; rmr f>^Hitj# »Too*a r^^ic'e s^ la^ko s hete^kim omn:-busom.« v je na svetoval. ^enski se je pa vendar r^reve^ mudilo. Ornnr-in; fe moral namreč ^kat1 na prtljago. \Tpfei-i ;e 7-»r»rt in se v«edla vnni. »Če sre^o sedai z avtom p^T^j. bomo ze nrmrovttVni <*e r»r?rf^ „ \^ deial f^an^"d. Prcfrfefi ;«Trr0?^Va na griču, ki leži poleg posta-*e. V07TI je korakoma. »Izgleda no^teno.« je rekel rfanavd. *Tz rr^^nnskr dn^ine je in se boji, da bi ji ušlo štiri t?soč frankov.« v nor mfrmtah so bPi v hotel«. ^Pr»hT*l? bomo vaš avto v trerm'k'i, ko bo odšl-* Hffs»rfa Ho^'ti t je dejal Hanaud. »Počakal mju bo tn.« »ffe-« je rek°l H^pn^ff^ »n^^V^ ivHN n^i v ^zk? rli^l za mof'm hotelom. Tam fe NjU neopazen kot tu. Imate li bencina za dolgo potovanje?« P^ardo ie d^l mirno Šoferi^i navodna in c!eo*fi ffana"*^p v hotel. Qk'",'ri sfekf^fio okno so •nnmfi videti Wethermilla. ki je kadil cigaro in pil kavo. »Izgleda, kakor ne bi bil spal,« je rekel Ricardo Hanaud je prijazno nokimal in dejal: ^Pli^a^o se koncu. Ta dva dneva sta b;la ^efo nerm>na zanj, to se lahko prav natančno vidi. In mr^esar ni storil, kar bi nam bilo neori-ietnn. Nesrečni mo-rie so včasih človeku v škodo. Za to sem Vethermillu hvaWen. Toda MT*amo se koncu. Kdo ve? V eni ali dveh urah bomo imeli zanj novice.« Govoril je z g1r»r*okfm občutkom in oba ^o^a sta stopala v Ricardovo sobo. Ta dan ie *e d^pinč ffeftaud*' zapustil nfegov profesijoni-stovski mir. Iz okna sta vMe'a v^^d ^r botet Hanaud je t?red?! sobo: med tem pa. ko jo Je "reieval. je tekel vsak trenutek k oknu, se naslonil ven in gledal, kdaj bo prišel voz. »Položite bankovce na mizo.« je dejal kar ima povedati. Ali je še ni videti? Ne.« »Ne more ?e Ht5 f»r. Od pr?+T*fp r* * *em *e dof^a pot,« je dejal Ricardo, »in ves čas navzgor.« »r>a. res je,« ie odvrnil Hanaud. »Če sedimo kot kaki sodniki pri mizi. ir soravimo v »zadrego. Vi boste sedeli v tem nn«doni°ču.«- P>nro-» cC je vscdel, prekrižal noge in sklcml roke. »T^ko. ne Preveč sodniško!:.* je deial jHanai^d. »Jaz hočem sedeti tu pri mizi. Storite [karkoli, sa^o ne preplavite je.« Hanaud se ic vsode! na sto! ki ra je pripravil zase. »Marta r?oMn bn sedeta nasproti, z obrazom proti svetlobi. T?a*o 1 c In sk°xr! ie pokonci i-i nr:nr'>^'i| zanio stol. :>Sarno ne preplašite je,« je popov1"!. »Nervozen sem. Tako mno^-o ie odvisno nd te«»a sestanka.^ čez trenutek je bil spet pri oknu. Ricardo se n? premaknit .Qe«tav'l si je v m;sh*h vprašania, ki ;;.h bo stavil. FV1 ie ves zamišljen in vendar gospodar položoia. Vprašanja bodo razkrila čudna dejstva. Hanandn se ni tre^a bqt\ Ne ^o ie n*-^nT',,"i] r>t+i ?^r:_ jazen in uljuđen. Nežno in czirno bo obrnil to dobro žensko od znotrrv" na zunai kot rokav* Vsi njegovi umetniški ž'vci so drhteli v pričakovanju dramatičnega položaja. Naenkrat se je Hanaud naslonil skozi okno. »?e priboiflf rv^-rn"»r» rr1'^ nf»«r|/>, mrzPčno šepeta je. »Med vozovi vidim iz-voščka.« »Pustite ga, naj pride!« je rekel mogočno Ricardo. Stran 2. »SLOV CMS K I NAP OD* d n e 3. marca 1923. štev. 51 tem našegra bivanja dotična naredba In te dni objavljena carinarnicam. .'Glej gospodarsko rubriko! Op. ar.) Zunanji minister je dslie obravnaval nekatera speciiaiui vprašanja k: sc to tičejo pokojnin nekadanjih bosansko-licreegovinskih uraJitikov. Obravnava« lo se je tudi vprašaje lastnine, pripa- državljanom, na ozemlja kraHevine SHS, kakor tudi zaplemba velfltfh pošilja te v, ki so bite zaplenjene teta 1918 v Novem Sada, a namenjene v OHent. — Dunaj* 2. marca. (Izv.) OSMimi ekspoze je v eni točki salo zračil en, ker ne omenja, kako se Je r^Sfla aktualno in najvažnejše vprašanje soravna- dajoče nekdanjim oficirjem, avstrijskim | vc starokronskib dolgov. Telefonska In brzojauna poročila Nove fežkoče pri likvidaciji jadranskega problema. ZAVLACEVALNA TAKTIKA ITALIJANSKE DELEGACIJE. — ITALIJANI STAVIJO NOVE ZAHTEVE. — VAŽNA KONFERENCA MINISTRSKEGA SVETA NA DVORU. — VPRAŠANJE BAROSA L\ DELTE. — Beograd, 2. marca. (Izv.) la Ri-tnz j« prišlo včeraj poročilo, da je kurir našega poslaništva Stanković 28. februarja dospel v Rim ter izročil poslaniku Antonljevica originalne konvencije, ki jih je 27. februaria ob 16.30 podpisal kralj Aleksander. Antonije v ić je včeraj, 1. L m. izročil konvencije ministrskemu predsedniku Mussoiiniju, — Beograd, 2, marca. (Izv.) Na poziv nekaterih listov so bile včeraj beogradske glavne ulice v znak osvoboje-oja Sušaka in Dalmacije okrašene z državnimi in narodnimi zastavami Po glavnih ulicah je včeraj dopoldne bilo opažati veliko in živahno vrvenje. Beogradska javnost je bila popolnoma gotova in uverjena, da se končno vendar enkrat izvrši izpraznitev Sušaka in tretje dalmatinske cone. Temu veselemu razpoloženju pa se je pozneje pridružilo pesimistično razočaranje. Prihajati so začele vesti, da se izpraznitev Sušaka zopet za nekaj dni odgodi in da je to pripisovati zavlačevalni taktiki italijanske delegacije. Ratifikacijske listine, podpisane od obeh kraljev so bile izmenjane, a kljub temu iščejo Italijani novih izgovorov in stavijo nove pogoje za izpraznitev, pogoje, ki nikakor niso vstavljeni v odobrene san tmarghe ruske konvencije. V političnih krosih ie nastopila radi tega gotova vznemirjenost Vodilni vladni krogi so tudi tekom včerajšnjega dneva v glavnem pazno zasledovali vse okolnosti, ki so vplivale na dosedanji položaj na Sušaku in na Reki. Zunanji minister dr. Ninčtt je Že tekom dopoldneva sprejel italijanskega poslanika na našem dvoru Negrottija, ki sta obširno razpravljala o izpraznitvi Sušaka in dalmatinskega ozemlja. Omenjalo se je tudi novo zahtevo italijanske delegacije, da se mora popre je vzpostaviti med Reko in njenim zaledjem popolen železniški promet, to da bi bil glavni predpogoj, da se potem iivr-9 popolna izpraznitev Sušaka. Dotaknilo pa se je tudi vprašanje Delte in Da* toša. Zunanji minister dr. Ninčič pa je dalja del j časa konferiral z admiralom Pričo. Popoldne pa je dr. Ninčič poročal ministrskemu predsedniku o na no* yo ustvarjenem položaju. Kako resno presojajo položaj me-todajni krogi, je sklepati iz tega, da Je aa kraljevo zahtevo bila sklicana na dvora konferenca ministrov pod predsedstvom Ni. Vel. kralja samega. Te konference so se udeležili ministrski predsednik PašTČ ter ministri dr. Nln-drć, dr. Stojadinovld, Ljuba JovanovkS ki Vuj'čić. Ostal? ministri so poprejšnji dan odpotoval v razne kraje in agita-cijsko potovanje. O tej konferenci se ni izdalo nikako oficijelno poročilo. Kratko javljajo, da se je konferenca bavila s politično notranjo situacijo. Beogradski listi, med drugim posebno »Pravdacf prinašajo o snočni ministrski konferenci na dvoru nekatere podrobnosti. Med drugim veli »Pravdac, da je konferenca zborovala pod predsedstvom kralja in razmotrivala gotove težkoče. Konferenca je tra»ala od 17. do 20/ Razmotrivala Je vprašanje nove italijanske zahteve glede vpostavitve iefezniškega prometa med Reko in zaledjem In vprašanje Delte in Baroša. Po »Pravdinih« Informacijah Je ministrski predsednik PašJč vztrajal pri starem stališču da se na Reko ne more pustiti popreje nit! en železniški voz, dokler se ne izvrši izpraznitev Sušaka Id zasedenega dalmatinskega ozemlja. Vprašanje Baroša povzroča znatne težkoče in bodo zadevna pogajanja dolgotrajna. Na tej konferenci se Je dalje sklenilo, da ostaneta šef delegacije admiral Priča in dr. Matko Laginja v Beogradu kot posvetovalna organa zunanjemu ministru dr. Ninčiču. Sklenjeno je bilo dalje, da je naša delegacija v Opatiji samo Izvršilni organ, ki prejema svoja navodila in sklepe iz Beograda. Stall-5če naše vlade Je, da se zahteva brezpogojno Izpraznitev Sušaka. PARITETNA KOMISIJA. — Opatija, 1. marca. (Izv.) Italijanska delegacija paritetne komisije Je v neprestanih stikih z zastopniki Reke. Italijanska delgacija Ima po Izjavah Ouartijeriia in ostalih članov glavno nalogo, da se pogaja s Jugoslovensko de?egac;Jo edino le g'ede razmejitvenega prcb!ema in g'ede gospodarsko • finančnih vprašanj. Politična vprašanja en x fcrmhrl? jikffi^fii Po izjavah Italijanske delegacije polaga v resnici Mussolini veliko važnost na to, da se doseže sporazum in pomirjenje med Italijo in Jugoslavijo. Temu vprašanju posveča Mussolini posebno skrbnjo pažnjo In si Je pridržal pravico o vsaki malenkosti sam odločevat L Komisija bo eliminirala Iz svojih razprav vsa politična vprašanja* posebno pa ona, ki se tičejo odnosajev na Reki. — Trst, 1. marca. (Izv.) Meritorna posvetovanja paritetne komisije v Opatiji se po poročilih listov še niso pričela. Člani jugoslovenske delegacije niso še polnoštevilno zbrani Pričakuje se, da se to zgodi v soboto. Izpraznitev Sušaka ima v smislu santmargheritskih konvencij slediti v soboto, 3. t m. Italijanska delegacija zahteva, da se vzpostavi železniški promet med Reko In zaledjem In da se šele potem Izvrši Izpraznitev Sušaka. Jugoslovanska delegacija pa vztraja na tem, da se železniški promet vzpostavi šele po definitivni rešitvi vprašanja Delte in Baroša. Na Sušaku pripravljajo veličasten Sprejem jugoslovenski vojski in jugoslo-venskim oblastem. Manifestacije bodo na Trsatu, na Regentovem in na Jela-čićevem trgu. ITALIJANSKA ZASTAVA NA REKI. — Reka, 1. marca. (Izv.) Na mostu, ki veže Sušak z Reko, vihra na reški strani italijanska zastava, ravnotako na reški carinarnici, ki je tik pri mostu. Zastava ie bila izobešena v znak. da stoji Reka pod protektoratom Italije m da Italija nad njo izvršuje suverene pravice. NIKAKE MANIFESTACIJE NA SUŠAKU. — Rim, 1. marca. (Izv.) Polofici-jozna »Štefani« iavlja iz Beograda pod datumom 28. februarja, da je beogradska vlada izdala svojim oblastem odredbo, da se povodom izpraznitve Sušaka in zasedbe s strani jugoslovenske vojske ne prirejajo nikake veliko manifestacije. Notranji minister Vujlčič je izjavil, da je že odposlal primerna navodila političnim oblastem, odrejajoč, da se ne prirejajo na Sušaku is na zasedenem dalmatinskem ozemlju nikake burne manifestacije. — Beograd, 2. marca. (Izv.) Z ozi-rom na najnovejši položaj pričakujejo, da se izpraznitev Sušaka in eventuelno dalmatinskega ozemlja izvrši v soboto, dne 3. t. m. JUGOSLAVIJA IN AVSTRIJA GOSPODARSKI SPORAZUM Z AVSTRIJO. — Beograd, 2. marca. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva je obiskal avstrijski odpravnik poslov dr. Hoffmger zunanjega ministra dr. Nirčiea. s katerim je konferiral o vseh vpratarjth sporazuma v Avstrijo. V glavnem gre za določitev roka za nadalje van ie pogajam v svrho sklenitve defi.iitivne trgovinske pogodbe. KONFERENCA, O JUŽNI ŽELEZNICI. — Rim, t. marca. (Tzv'r.) V palači Chigi jc ministrski predsednik Mussolini danes spreel člane delegacij na konferenci o Južni železnici. Delegate je predstavil predsedniku generalni tajnik konference conte Viola. Mussolini je izrabil svoje zadovoljstvo, da konferenca uspešno poteka. V Imenu delegacij se je Mussoiiniju zahvalil za spreem jugoslovenski delegat Avramovlč. Mussolini Je na to sprejel zastopnike francoskih delničarjev in lastnikov prioritet, ki so se mu zahvalili za njegovo izdatno podporo. DIPLOMATIČNE POSLEDICE BUBARESKEGA PROCESA. — Dnnaf, 1. marca. (Izvir.) Po poročilih fz Budimpešte je obsodba v znanem bu-kareškem procesu proti Madžarom atesta tor jem na romunsko kraljevako dvojico izzvala v političnih vladnih krogih telo se* ugoden dolem. Prepričani so, da bo ta proces imel znatne zunanjepolitične posle« đlce. Budimpeštanski vladni krog! prtča-ku'ejo, da bo romunska vlada diptomatie-nhn potom zahtevata Izročitev vseh tncoa-tumatiam obso'euih. ki se sahsis'o as madžarskem teritoriju la to sa pod lasi fct-ternacljonalnHi pravnih običajev. BOJ MED BOLG ARSKIMI ANARHISTI IN POLICIJO. Soffa. I. marca, (Izvir.) Sofijska polTcra ;s odkrita Tsk-l, k?cr so se shajali bolgarski anarhisti aa sestanke. Močna Jfrrljffrt četa is obkolila Joka! si Prt test le rabila orožje I" sta bila dva anarhista ustreljena. DrugI so srečno po-begnili te lokata v sosedno bito. Ko le policija lokal zapustila so anarhisti racali metati aan'o bombe. Ministrski predsednik Stambolljski je odredit stroge odredbe, da se udušl anarhistično gibanje. Izvršenih |e bilo već lasnih preiskav. GRŠKA ZAVLAČUJE SOLUNSKO POGODBO. — Beograd, 2. marca. Izv.) Orški poslanik le včeraj imel daljši- konferenco z zunanjim ministrom. Poslanik je obvestil našo vlado o sad'i itn skhmih g-Ške vlade glede ureditve svobodnega pristanišča v Soluna sa naš eksport in import. Opažati je, da grška vhida skuša pogajanja h» s tem dcflnlglvmj re-lilsv vprašanja za v leči v nedosleden čas. Nastale so tudi med obmia \bJama radi tega diference in napetost. Politične vesti. as D' Annunzlo mm turški paša. Turška vlada je imenovala Gabrijela D* Annunzia za častnega glavnega komandanta celokupne turške armade in mu dala čin paše. Odslej se bo torej imenoval D* Annunzio paša. Kakor poročajo iz Milana, se je D* Annunzio izrazil, da je v slučaju potrebe pripravljen prevzeti komando turške vojske ter oditi na bojišče v Malo Azijo. = Radić proglasi 19. marca republiko? Listi poročajo, da Je Stjepan Radič na nekem shodu izjavit, da bo 19. marca t. j. dan po volitvi v narodno skupščino proglasil hrvatsko seljačko republiko. Na to Radtčevo izjavo reagira »Hrvatska Obrana«, ki je glasilo hrvatskih radikalcev, prav umestno takole: »Kakšne bodo posledice? Razvila se bo strašna državljanska vojna, tekli bodo potoki krvi. vasi bodo gorele, kmetu bo propalo vse.« Na Radloevo obljubo, da ne bo po programu republike nihče plačeval davkov, da se bo Slovenija odloČila od Hrvatske in da bo vsak obmejni promet ustavljen, vprašuje »Hrvatska Obrana«, kako bo potem ta republika živela, ako ne bo imela davkov in nobenih dohodkov, In kako bo živel Radič sam?« — To je vse res, kar pravi »Hrvatska Obrana«, toda klerikalci se kaj malo razlikujejo od Radića, saj tudi oni neprestano ščuvajo proti državi kot takšni m netijo mržnjo zlasti proti Srbom. To njihovo delovanje ima lahko za posledico državljansko voino, katere grozoto tako živo opisuje baŠ »Hrvatska Obrana«. Nemška mržnja proti dr. Rašinu sega preko groba. Pokrajinski nemški tisk v Cehih je pokazal vso svojo niz-kost. Niti nad grobom ne more pritajiti svoje podle čudi. Dobro bi bilo, da bi bilo, da bi sirove članke nemškega časopisja slovanski germanofili in d efai tisti prečitalt »Abwehr« (Varnsdorf) pile: »Dr. Rašin je bil sovražnik nemškega naroda, in to njegovo sovraštvo je bilo največja gonilno pero njegove politike«. — »Nordbohm. Tagblatt« (Ds-Cin): »Dr. Rašin je korakal čez trupla(!). Njegova finančna politika je bila nenaravna in je zahtevala nebrojno žr-tev(?) V Rašinu je umrl Cehom Poin-care in tudi za nas Nemce imate obe imeni enak zvok. Rašin je bil poosoblje-no nasilje (!!) in na svoji krvavi poti brezobziren.« — »Tag* (Duhov) piše: »Drja Rašina smrt je krvav simbol Ra-Šinove države ...« »Leipaer Ztg.« pa se je znesla nad slovečim finančnikom, iskrenim rodoljubom in navdušenim Slovanom drjem Rašinom takole: »Vse svoje sile, kar jih je sploh Imel, je dr. Rašin porabil v preganjanje in zatiranje nemškega naroda.« — A baš nezaslišana nemška mržnja dr. Rašina sve-doči jasno in glasno, da je odšel ž njim mogočen duh, prvi boritelj za pravice svojega naroda, eden izmed ustanoviteljev češkoslovaške države ter stavi-teij njenih gospodarskih zakladov ob junaškem in požrtvovalnem izvrševanju svojih dolžnosti Večna mu slava I kličemo z brati Cehi vred vsi Slovani. s= Nemcem je povsod ž rožicami postlano. Število Nemcev v Slovakih znaša 140.000 duš, pa imajo i 10 ljudskih, 5 meščanskih ter 4 srednje Šole, torej razmeroma več kakor Slovaki. Dasi del omenjenih šol tvorijo takoime-novane cerkvene šole, vendar nosi veliko večino stroškov za njih vzdrževanje država ter so za nje prispevki zadevnih verskih občin jako pičil V zadnjem času se |e število šol na Slovaškem močno pomnožilo. V bivši madžarski državi je bilo iz skromnega šolskega proračuna posvečeno ljudskemu šolstvu samo 33 odstotkov. Pa dasi so torej izdatki za nižje šole na Slovaškem jako narastli in se je vlada še posebno ozirala na nemške manjšine, vendar nemški šovinisti kriče v svet kako so Nemci zatirani — O ko bi imeli naši koroški bratje le trohico onih ugodnosti, ki j0i uživajo Nemci v čs. republiki! s Avstrija odpravi svo'e železniško ministrstvo. Dunajska vlada izdeluje načrt po katerem se prekine železniško ministrstvo in se ustvari generalno ravnateljstvo državnih železnic ki bo tvorilo povsem neodvisno administrativno telo. Oddelki sedanjega ministr-kar jih še ostane v funkciji, se lunvskemii minjitrstv«w Gospodarstvo. ska . *£ £va!k aTJJrttek POTNIŠKE OLAJŠAVE V BRZO VLAKIH. — Beograd. 1. marca. (Izvir.) Na predlog ministrstva prometa je finančni minister po poročilu carinskega iveta in nj temelju čl. 373 carinskega zakona sklenil: 1.) da se pregled ročne potniške prtljage potnikom, ki prfha ajo In odhaja; o s medna rodn'mi brzovlakl Iz inozemstva, kakor tudi onih. ki potule'o skozi našo državo v direktnih vagonih, dalje onih. ki prl-ha'ajo v našo kralievino v direktnih vagonih, vrši v bodoče v teh vagomh in da Hm v svrho pregleda nI treba Izstopiti iz vagona v carmske pregledovalnice: a) potniki, ki nosilo s seboj ročno prtljago podvrženo p'&čiki carine, kakor tudi onim, ki morao hiti po čl. 142 carinskega zakona carinsko pregledani, morajo v to svrho izstopiti iz vagona v carinske pre-gledovaln'ce; 3.) ostali potnfld. ki ne potujejo v direktnih vagonih, morajo v svrho pregleda prinašati svojo prtljago v carinske pregledovalnice; 3.) Isto vet'a za potnike, ki vstopno v direktne vagone brez direktnih voznih 1'st-kov, v nasprotnem sfnčajn te odgovorna železnica po čfctrm !S2 cnrinskega 2akona: 5. ) V svrho popoTnega carinskega nadzora nad temi vagoni bodo spremljali te vagone poleg pregleda na obme'nlh carinskih posta'ah Se carinski organi: en nradnfk fn dva poduradnika finančne kontrole. Niibov* naloga ho med vožnjo končati carinski pregled v kolikor to nt bilo stor'eno na obmejni carinski postafl In po potrebi pregledati vozne obekte v kom-poziciif vagonov, lokomotiv In ambulacij. 6. ) Na isti nae;n se mora vrSltl carinski pregled pofniSke prtljage in potnikov, ki odt?aJa!c fz nase zemlje; 7. ) 2 b'agom. ki se nadc pri carinskem pregledu v vagonih in se ne more smatrati za potniško, kakor tudi k potni-Ik|m blagom. k| je \-redno več kakor 200 d*nar"ev, se mora postopati kot z drugim iz voznim blagom. To vel »a tudi za blago In prfl'ago onih potnikov, ki se samo vozijo skozi naio državo.; V direktnih vagonih mestni potniki ne smejo potovati. # 9 * BILANČNO STANJE NARODNE BANKE dne 22. februarja 1923. Aktiva: I. Kovtnsfča podloga 2L Dana posojila 3. Račun aa odkup kronskih novčanie A. račun začasne raz mene 3 Državni dolg 6. Vrednost drž. domen 7. Satdo rarnih računov 34* Q3«>. 117.71 D '1.545.311.953.45 • 1.239 2t6.353.4rt » 312 056.300.gQ » 2.951 600.000.00 » 2.139 377.163.00 » 53 131.375.45 » Skupaj , Pasiva 1. Vplačana glavnica 2. Rezervni fond 3. Novčanice v obtolcu 4 DrSavni račtm razmene 5 Državne terlatva S. Fazne rbveznosH T. Držav, terjatve za za-atavne domena §1595,632.362.96 D 18.4«7.3,VJ.OO D 4949.534 29 • S.253.670.*05,.00 ■ ai?636.39Q.*9 i 419 976.477.41 » 446114.683.17 ■ 2.13* 377.163.00 a Skupaj , aV595.6323S2.96 D Obtok* papirnatega d^arfa le znašal v zadnjem Času ra 31,608.065 dinarjev. m m • —g Novosadska blagovna borza. 1. marca. Novi Sad 1. marca. Cene v d;nari?h notiralo: bačka pšenica 452 50—455. bački :ečmen 312.50, banatski 315, srPcmskl 337.50. bački oves ponudba 290, bačj;a koruza 240—250. pSenfčna moka »0« 665, ponudba 655. »2« poir.Tdba 630, »6« ponudba 525, »7« ponudb« 455. Tendenca stalna. —S ZagrebSk! trg. Zagreb, t. marca. Cene v dinarjih za 100 kg. postavno bačka odnosno vojvodinska posta'a notira'o: Pšenica (76—77 kg) 447.50—455. nova rumena koruza 250—275, umetno sušena 295 —310. rž (71—76 kg) 350—390. ječmen za pivovarne 320—375, ga krmo 305—315, oves 287.50— 312 50, pisani fižol 400—415, beM 39)—425, pfienlčna moka »0« 6S7.50. —700, »2« 662.50—-675. »4« 637.50—650. aa krmo 225, otrobi drobni 170—190, debeli 225—230. Mirna, nespremenjena tendenca. —S 2*tnl trs v Somhorn. Sombor, 1. marca (Izvir.) Tendenca na Žitnem trgu Je krepka. V prvf vrsti se proda?a koruza v velikih množinah, cene se iribTe'o med 250 do 260 dinarjev za t*ko'5n?o dobavo, za aprila pa med 275 in 2S5. Cene pšenici 450 do 460, Zadnje dneve pa se je moka zelo podražila. P5enTčna moka »0« 675 do 700, oves notira 310 do 315. Opažati je po-manjkan'e vagonov. —S Beogradska blairovna borza 1. marca. Cene notiralo: Pšenica 77 kg 3—4% franko vagon Beograd, prompt iskanje 265, ponudba 460. začasno suha koruza franko Beograd, prompt iskanje 265, ponudba 772.50, začasno suha koruza, franko Beograd pol kase 260—270. koruza za 15 marec bačka postaza, pol trase ponudba 270, resetani oves franko Klenak prompt ponudba 300, beli fižol, rešetanl pariteta Beograd 440—470, beli resetani fižol, franko Bsocrad prompt 445—480 otrobi v papirnatih vrečah franko Beograd 170—175. Tendenca nespremenjena. Brez zaključka. Cene fižolu skačejo, medtem ko ostali Produkti ndzpremenjeno aotirajo. —S Predsedstva »Lfablfanskeva vefe~ aarass« sporoča vsem društvom, korpora-eram. lrrabom Itd., da te letošnji vzorčni velasemen) vrši v eaan od 1. do 10. septembra ter jih naproša, da blagovolilo svoe nameravane kongrese, koncerte ftd„ sklicati oziroma prirejati v času letošn'e-sa vćlese'ma. Vse svo'e tozadevne namera, žei!e Ud., naj blagovollo sporoči« urada »Ljubljanskega vtlescjos« V UaaJ, —g Me-no cene v Mariboru. V ga četku februarja se ic podražilo tudi meso čeprav je bil ves okraj vsled živinske bolezni zs seme zaprt. Cene ?o poskočile od 60 na 68 K od 50 na 64 K, pri tretji vrsti od 48 na 56 K. svin.sko meso pa od 80 na 123 K. Z ozirom na zadnje Živinske cene obeta'c mesaru za 1. marec sopetno po* draženje. —S 2>!nske ceno v Maribora, V lorek dne 27. febr. sc e po preteku enega meseca zopet vršil živinski se?em v M irlboru. Vse ;e bilo radovedno, kakšne cene se pojavi* jo na tem prvem se mu. Nekateri so mislili da bodo cene padle, ker 'C vsled zaprtte zaostalo mnoso živine, ki bi bila sicer prodana ra izvrz. In ker prlm: n kuje trvino-recem krme. Drugi so računa;«, da ostane v vsDavf cena zadn cga sc ma, ker so bilo žc takrat cene pretirane, eni kot drugi so se zelo moti!!. Maribor je na tem seTmu doživet cene. ki se zde naravnost never-zetne. Številke, ki so bile prt zadnlem sejmu kot najviš e predstavljajo na tem sejmu na;n'ž|o ponudbo. N. pr. Na se'mu dne 24. anuarja Je bila v posamnem slučaH: najviša cena za debele vole K 43, na tem se'mu pa le bila na'nižia ponudba že K 44, najviš'a pa K 51. Tudi nada! ne cene pri kravah in mladi živini, so strašne. Vklub visokim cenam !e bila kt'p!ija živahna. Prignalo se ie: 5 bikov. 171 krav, 209 volov 3 teleta 3 kon:e. skupaj 391 glav. Cene za kg žive vage v kronah: debeli voli 44— 51, poldebell voli d9—43, plemenski vol! 30—37, biki za klanje 30—35. klavne kra-ve 34—40, plemenske krave 26—34, krave za klobasarje 2f>—2\ molzne In brc e krave 28—38. m'ada živina 29—40. — |nsolven*ne tvrdka ▼ Ccrtu Nad premoženjem trgovca z manufaktura ft. Rozmani ie uvedeno poravnalno p^stopa-n'e. — Dalje postalo fnsolven^no ttidf neko tvorničko m rudniško podjetje v Celju. Kultura. rfperto** NAKonvrrn gleda. LISCA V LJirmjANL OPERA. Petek 2. marca: Rigoletto Red C Sobota 3. marca: Nižava. Red B„ NedeP3 4. marca Tosca. Izven. Ponedeljek 5. marca: Zaprto. DR A MAPe te k 2. marca: Madame sans Gene It B, Sobota 3. marca: VoMČek. — Delavska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja 4. marca: Ob treh popoldne: Za pravdo in srce. frven. Nedel'a 4. marca: Ob fi. zvečer: UgTabi;en* Sablnke. Izven. Ponedeljek 5. marca: fdljot Red B. • • ■ — Knrz Iz zgodov'ne nm etnos t i, V soboto dne 3. marca ob 6- zvečer se vr$l deseto predavan'e v zbornici blv. deželnega zbora. Tema: Francosko srkarstvo XVIII. atol. Predavatelj: Univ. docent dr. Voeslav Mole, Vstopnice po 8 Din. pri vhodu. Glasben! vesfnik mm Koncert fluhitanskesa pevskega zbora ZJt v Slov. Rlstricl. vršeč ae v soboto 3. marca ob H 8. url zvečer v dvorani hotela »Beograd«, obeta biti zelo za-nfmrv. Ker so vstopnice že v predproda* se p. n. občinstvo opozarja, da si Jih pravočasno preskrbi, — Zveza pevskih zborov neznanja, da Išče Veliko gradišćansko pevsko drušfvo v Velikem OrndišČu. učitelja petja. Reflek-tante naj pošllejo do 15. marca L 1. svoje dokumente in kvalifikacijo ter ponudbe na naslov: Pevsko društvo v Velikem Gradišču. — Koncert Sow*lskl — Kramcr. Danes zvečer, točno ob 8. ari vrši se v dvorani Pilharmonične družbe koncert opernih pevcev: sopranist!n'e ge. Hilde Kra-mer In tenorista naše opere f. Marcela Sowl1skega. Koncert ima sledeč velezani-mlv program: 1. Mascagni: Adri'a San-tuzze iz opere »Cavalleria Rusticana*. pole ga. Hilda Kramer. 2. »Adamič: Molitev št. 2 in Pesem slepcev, b) Lajovlc: Svetla noč, c) Mich: Da jo 1'ublm. Samospevi poje g. Sowilskf Marcel. 3. Wagner: Arija Elizabete Iz opere »TannhSuserc, poje ga. Hllda Kramer. 4. a) Schubert: Kralj duhov, b) R. Strauss:Ta'nt poziv, samospeva. po;e 2. SowiIski Marcel. 5. a) Scbumann: Posvetitev, b) Noč vsako v san'ah, c) Ne srdlm se, samospevi, po'e E. Sowi!ski Marcel. 6. Hafevv: Arija Iz opere »2fdovka«, poie ga. Hilda Kramer. 7. Wagner: Povest o Gralu iz opere »Loh-engrln«, po?e g. Marcel Sowilski. 8. Verdi: Dvospev Radamesa in Amneris fz oper« »Aida«, pojeta ga. Hilda Kramer in g. Marcel Sowilski. Vstopnic vseh vrst je še dovoli na razpolago v Matični knilgarnl na Kongresnem trgu, na kar občinstvo o* opozaramo. Iste bodo zvečer od 7. ure dalje pri koncertni blaga'ni. — Gdč. MIml Svajgar. koncertna pta* n?stka. izvaja na svojem koncertu, ki s« vrši v poneđet'ek. dne 5. trn. v FHharmo-nični dvorani, kot prvo točko znamenitega betglskega skladatela Cezaria Prancka: Preludll. Koral in Fugo. Cezar Pranck. rojen Belgijec, ie dovršil svoje flasbene studi e v Parizu. Dasiravno ie on prežel popolnoma latinske kulture, vendar rad stopa po pot:b svojega velikega ro'aka Beethovna. Globoka dinamična sfla Pran-efcovfh skladb, je plod n'egovega dušev-nega ritma. Vendar pa kakor vsa njegova domovina, se tudi on m mogel ubraniti pred nekatero težino In gos točo Izraza, kar le bolj podčrtava ufeeovo notranje čustvovanj. Imenovane skladbe preveva globoka mistična Čustvenost. Cezar'u Pran-cku sledi slavni Čeh Viteslav Novak. Na koncertu 'e zastopan s svojo klasično skladbo »Manfred«, katero je komponira! na podlagi tragične Byronove balade o isnaku »Manfredu«. Predor odala vstopnic v Matico^ knjigarni as JCoesn ftev. 51 »SLOVANSKI NAROD« dne 3. marca IS23. Stran 3 Dnevne vesti. V Lmbtiani. dne 2. marca 1923. — Ne strast, razum naj govori! Lansko leto so se politične strasti že dokaj polegle. Politične borbe so se omilile in vse je kazalo na to, da pride med posameznimi političnimi in plemenskimi strujami do poštenega sporazuma v korist narodu, v korist državi. Volilna borba pa je znova zanetila politične strasti in danes je borba med posameznimi strankami in plemeni dosegla znova višek. Nesrečni Stjepan Radić je, kakor vedno, tudi to pot tisti, ki s svojo pogumno politiko povzroča, da se valovi političnih strasti ne morejo pomiriti, kamo-li izgladiti. Na drugem mestj poročamo, da se je na nekem svojem shodu javno izrazil, da se z Beogradom neče sporazumeti, ako Beograd ne pristane na vse njegove zahteve; v tem slučaju pa bo tudi dne 19. marca proglasil na Hrvatskem samostojno hrvatsko seljačko republiko. Da te Radičeve grožnje na srbski strani niso mogle ostati brez reakcije, je jasno. Beogradski »Balkan« z dne 1. t. m. se bavi s to Radićevo napovedjo hrvatske republike in izvaja: »Stjepan Radić zopet objavlja v imenu večine Hrvatov vsem, ki ga hočejo poslušati in ki se ga boje: l.) Ako dobi Pašić pri volitvah večino, je vsak sporazum izključen. 2.) Kot prvi predpogoj za sporazum je sklicanje državnega hrvatskega sabora v Zagrebu. 3.) Bosni In Hercegovini se mora priznati narodna uprava in finančna neodvisnost. Evo odgovor g. Radiću, odgovor, kakor si ga mislijo vsi Srbi: 1.) Ako tudi Pašić 18. marca ne dobi večine, vendar nočemo z novim sporazumom razbiti te države, ker bi značil ta sporazum v svojem bistvu samo razpad države: rat o bomo ponovno zgrabili za meč, da iztrebimo defetiste In vse notranje sovražnike države- 2.) Na sklicanje hrvatskega državnega sabora, t J. na razpad te države, ne bomo nikdar pristali brez krvi. 3.) Pogajanja glede Bosne In Hercegovine kategorično odbijamo. To vprašanje je definitivno rešeno na Suvo-boru In Kajmadčalanu. Kdor bi znova skušal načeti to vprašanje, naj računa, da dobi svinčen ko v čelo.« — Kakor je iz navedenega razvidno, se na tej in oni strani Igrajo gospodje z državljansko vojno, kakor da bi bila državljanska volna in nrelivanie dragocene človečke krvi edino sredstvo, ki naj reši državo in stvori soo-razum med prepirajočimi se brati. Tako stališče le brezvestno in blazno! Samo eno je namreč gotovo: Naša država bo močna in bo uživala ugled na zunaj samo, ako jo tvori trofedfnl narod Srbov, Hrvatov in Slovencev! To mora uvideti vsak pameten in trezen človek, predvsem pa vsak moder in trezno računajoč politik. Zato Je dolžnost vseh onih, ki jTm je blagor vseh treh Jugoslovanskih plemen na srcu in ki jim Je dobrobit te naSe, iz krvi stotisočev najplemeniteiših sinov porojene države nafvišj? zakon, da strnejo vse svoje s?Ie v to, da pomirijo te do ekstaze in blaznost? razpaliene politične strasti in dovedejo ljudske mase zopet k pameti fn treznemu raz-sejevaniu dejanskih razmer . — Minister dr. NIko Zupan?5 se vrne koncem tega tedna v Ljubljano. Sprejemal bo stranke v Ljubljani, nato poseti dolenjska mesta in trge. — G. pokr. namestnik Ivan Hr"bar je odpotoval včeraj popoldne v službenih poslih v Beograd. — Parastos za blagopokojnim dr. Iv. Tavčarjem je bil danes v pravoslavni kapeli vojašnice vojvode Mišica. Para-stosu je prisostvovala vsa pokojnikova rodbina in številni pokojnikovi prijatelji in častilci. Udetežili so se parastosa med drugim veliki župan dr. Vilko B a I-t i č, zastopnik mestne občine mag. ravnatelj dr. Miljutin Z a r n i k, zastopnik delegacije ministrstva financ viš. finančni svetnik S p i n d I e r, zastopnik dravske divizijske oblasti polkovnik B o g i č e v i ć, mnogo drugih uradnikov in oficirjev, zlasti Številno pa je bilo zastopano narodno ženstvo. 2alne obrede ie opravil prota Dimitrije J o v a n o -vić. Sodeloval je celokupni ruski pevski zbor, čegar v srce segajoče petje je napravilo na vse navzoče najgloblji vtis, takisto tudi ginljive svećenikove molitve za mir in pokoj ter spas pokojnikove Suše, za pokoj »raba božjego, brata Ivana«. — Slika dr. Ivana Tavčarja na mrtvaškem odru. G. akad. slikar Fran Stcrle je naslikal dr. Tavčarja na smrtni posteH kratko na to, ko je izdihni] svojo veliko dulo. Slika ic napravljena z ogl em, rdečo kredo in akvarelom. Uporaba teh tehničnih sredstev ja-" bo zmagal? Kako bo končal neenaki bej? Ta nais jajnel-ša atrakcija se predvaja v treh delJh v Kinu Tivoli. _ Starka v Bosanskem Brodu. Kakor poroča »Politika« Iz Beovrada, so stopili delavci lesnega podetia Eisler & Orflleb in Zavld^viČ v stavko. Stavkutočm Je ofeo-1? 10O0. Vzrok stavke je nezadostno plačilo. StavVu'oči so zagrozili d* bodo pod-|et!e uničili, ako se ne nf^di n'lhovlm zahtevam m je bilo zato odposlano v Prod orožništvo. Vest o stavk? še ni potr'ena. — Vharl na Jadran«. Zađn'e čase le vladalo na celi obali Jadranskega mor'a viharno vreme, kf le povzročilo precej škode. Poleg neštetih malih lad Ic In Jadrnic, se le tudi potopi p-robrod »Btsko-voc, last paroplovne družbe »Dalmacija« Človeških žrtev ni bilo. — Velko Te prenose!... V nekem selu pri Smederu Je sellak Slavko MaftČ notorlčen pManee v neki krčmi trdil, da spl'e po vrsti sedem litrov fganla. Uudie mu n?so verelf. nakar le stavil za ton df-nnrev. Lnjdc so zbrali denar In alkoholni Junak se le sprav*! na delo. V dveh urah Je sril sedem litrov žgania. Ko pa le spil poslcdn'o čašo ie postal ves modrikast in nenadoma se Je zrušil mrtev na tla. Stavo Je pa dobil... — Roparski napad v vt-skn. V noči 24. februarja Je orožnik Privošnik v Zldanenv mostu aretira! zasebnega uradnTka Pe*er-kovfča jz f.mbl'ane, ki ;e na progi med La« zami in Zidanim mostom napadel neko gospo fz PHštan'a In li hote! odvzeti za 2^.000 K blara. Na n'ene obupne kT?-e na pomot* so prHi!*eTf sopotnik? fer prf;et! nasilneža, ki ie bil nnto oddan orožništvu. — Cevfe knpo?te od domač'h tovarn tvrdite Peter Koz?na & Ko. z zTf-mko »Pekoč, ker so fsti priznano na hoVšf m na1-cene'ši. OTavna zaloga na debelo in drobno LhthTiana. Breg 20» ter Aleksandrova cesta št. f — Koncert v kavami »rTvropf« se vrši v soboto 3 t. m. Zadetek rb 9. uri zvečer. Godba Dravske div. oblasti Vstop prost. Darila. — Za §entt»f>o*»sfc' iftrmT Rode Matfa v spomin pok. Josipa Zentrtcha 50 Din. — O. Z. Javnih n~mp|gcncev fn vnokn- Jencev imi v poncdetfrk 5 /. m. oh 20. uri ftn mcstn*>m ma"1s*ratu nrtđ «s# važno selo širše** odbora, kf naf s* fe mfrteie v*/ de- ssgsnsstsl tklet* o prireditvi •Dnevo f-vnfh ntim+*leneev* v nrdeffo 11, t. m., ko IV>mo morda im~'i tast nozdravUi šefa centralne vlade. — rVedsedstro. — I redni ot-en? zbor podrtizti*c« Kota Jt7*"*»*1ovansk*h se**er v Mostah se vrši v re 4. rr»*» rca pr>drre ob 4. ori v g-»1» sk? feVrvarfnl'-f v Mostah. TVbmfr»tfc! ?n priTate?;f rdetežite se tega zborovanja, da se prepričate o deTovanTu. — Dmža^n« ^rčer priredi društvo un?-versite*nrh služUeT'cv v nedelo dne 4. marca 1921 v sa1onu c^sMTne pri Levu, On«jposve*ska cesta. Kdor si zeli enkrat d^bro zabavati na? pride v nedelio na družabni ve^er. Vstopnina prosta, začetek ob 7. uri zvečer. — ITI. Drr»'ahnt večer priredi za svo-Te članovo, nih svoce ?n pr1'ateT?e društva »Društvo trgovskih in TnoSistrKskih nameščencev ŠtovenTe v Liub!;ani« v soboto dne 3. marca 1921 ob S. url zvečer v si Ionu restavraci'e hotel LJoyd. Na «po-redn fe poleg razMh porofffl društvenega pred«cd**va tuđi po**3v*tev Hst^ega pevw skega zbora ?n porazgov«r glede raznih nTircdltev tekom spomladi ?n r-Met'*. nato prosta 7*b**va. Vse člane in prl"atd!e društva v.h'mn, da se prireditve, ki 'e spalno prfvhPena v kar nalveč 1m številu udeleže. Odbor. — Sefcci*a Udruženja p©resk*h č"nor-n'ka LjuMana bo imela svoj redni letni občni zbor ne 4. tm., temveč v začetku aprila t. I. Težkoče rad? obračunavanj pogrebnega sklada zahtevajo, da se občni zbor predloži na prihodnji mesec In to tembolj, ker se je ravno 1. tm. Brl'avfo več novih članov. Podrobne'e bomo objavili pravočasno. Predsedstvo*. — Odbor društva konceptnU oratfnf* kov politične uprave v Slovenci skllcu'e v zmlsln I 15. društvenih pravil (na zahtevo članov) Izredni ol-čn! zbor, ki se vrši v sredo 7. t. m. ob 15 % uri v kn;ižnični dvorani pokrajinske uprave v L«ubl ani (11. nadstropje). Predmet: »Nevzdržen gmoten položaj konceptnih uradnikov politične oprave« Vabljeni so, da se tega občnega »bora udeleže vsi drž. kooeeptnf uradniki tmh nečlani. Da bo mogoče pravočasno dostaviti tegtHmacIje aa mr*«ano vožnjo ■s MiH železni M. na« tovar*, kf so na. morava'o udeležiti občnega zbora. p^šVs-k» frankTraoo koverto so vsak or»d o ovo-fim naslovom tafnikv. N?»rte VotTkee's» AhacHevs cesta. It 13. L»^brane. Ako do-spe ofa $tvs na drž. železsfct ss Ossf pra» voCasno rb veste. — DrvJ'vo delovooli 'n isnfnstr*>kll oradoTrov vabi vse svo'e Člane na zborovanj dne 3. marca ob 7. nrl zvečer v rokodelskem domu, Komenskega ni. 12. Opozarja se na to, da se redno spi e'emafo novi člani, ter naj vsttk »aveden delovodja piisinpi k ter etTei stanovski n sad- Za orevoz kosti naših v Juden-burgu ustreljenih vojakov. V malu leta 1918 ie b^o po prekem sodu v Judenburgu ustreljenih 6 vojakov bivšega 17. p. P. Zemeljski ostanki nstrelenfh žrtev so pokopani v Judenburgu. Za upor} v čeških polkih Je sledil un^ v slovenskih polk-h in batalionih. Nemško m madžarsko voaštvo pa !e ostalo trdo in neoma'eno v globoki zavesii. da se morajo strahote nadaTevati ker rre za koristi nemštva in madžarstva — prot| koristim Slovanov. V dušah slovenskh vo'akov fc za žarela iskra odoora proti dnfra, s katrrim le bilo prenas'čeno s*reml>n'e nadaljevati vono do nVskra'neTših sil, prot! duhu rr-m-^skega in madžarskega nasM a. Duša n^š~~a preprostega kmetskera sina }e za-slut'la. da ie prevarana in da krv->vt le za tire koristi. Zavestno in podzavestno je flo skozi srca slo\'ensk'h voiakov prepričanje, da Av«trf"a n} naš pravf dom. da ie en-* naša zapiralka, k? nf vredna tuliernl naš:h src. ndsnosti naših duš In zvestobe v tor^h deanjlh. V mislih na?*h vo'-kov ie d^Trela voVa In boteVe po nrr'-dni svobodi, po lastni državni rnđ'vfdttaTnosM. Temu sveVnra nntran'emn razpoloženju so slovenski vo>kf dnTi vid^n Izraz z uporom T7. p. p. v Judenb*:rg»T. Ta noir Je v str venskem narodu še ctopT'e rr**ht?a| vero v AvstrTjo fn Te ostvarit fn rtrd'1 tia. na Irsferm le m«ge! dozoreti r^rr^d mrv-sarbf o In na katerh ie vzcvetela svobodna irTrle prave k**T?tire, Izkrvaveli so v boju svobode z nr«smem. K tem mučen^VoTu svobode h!te ob petletnici nsše misli! NTih spomin ne m^re n-^rod !eo?e v^ru stac»ti fn svn'e glrh^ke hvaležnosti n^ izraziteje p^ka-^atf kakor da povzroči prevoz n;ih zemeT'skih os»anVov Iz mr^le tr»-iine v domačo grudo, da Vm tu postavi dostojen sporoen'k fn da ie*o za letom roma na n'ih grobove Isk^t bodrila v težkem bojo za narodovo srečo in btaerbTt. IncPativa za to misel le Irš^ iz vrst bivših vo'akov 17. p. p.. k» so za fzvrš?*ev of»»*^nega namena ustanovili izvrševalnf odbor. Dnevi prevr"i fn p^Vom Tudenb^rškm Žrtev moo'o bl^T v*»T*5astno poč?šx*'T',e snomina naših nabo'^m sinov Jn ve »časten i-raz sre*e našTh src. da živimo v svobodni las*ni državi: t? dnevi morafo b't! nmznfk svečane obnove prisege, da hočemo za ohranitev fn ooglolvtev te svobode dat! vse najboljše sile svojega razuma in svo'Oi rok. Prevoza m pokopu !odenb*tr5Vjh žrtev Je treba dati veličasten itmanH si'a:: tenega vsem. ki se zgrrdfli In nmrli v ednoru proti m-sfiTu za rršo svobodo, kot vidno znamenje našega sulenTstva in vstaTen'a. Odbor si dovofVe Izraziti prošn'o. da b! omenene institucije blagovolile izraziti svo'e sogbšane s stavi'ooTm predlogom In da bi označbe osebe svojih predstavnikov, katerim bi si podp'sanl odb^r dovoli! predlrffti v prdn*« okl^c m narod in katere bi tvor;,e predlagani Š'rŠJ odb"»r. čig*^r žef'^m bi por*OT«,ajii Izvrševalnf odbor podredil svoje delo. C^or n prenos t 1918 v«»ed imorji v Judeaburgn no p-rVfn% sodu nstreljenjli vojakov bi v Je ga 17. p, o. ^nkofetvo. •— SoV^l I. fn drt??»vo ra rT»**»o slrtf^tt'eta članek? s*«t-»nek, ki se vrši v soboto 3. t. m. cb T>. urf na Tab^m. Na dnevnem redu so aktualna poročila odborov. — »Sokol« v prirez X man t. 1. ob 2"V v restavrac**i pri VaTavu (Pei-n'eh^ps^ člansko ča:anko z naTazlične'*im dp'-^abnim sporedom. — Vstop prost. Do-voi:en le le efnnsfvn In po n'em vpel?an»m gostom. — Bratje In sestre, katerim n!«o b'la drsf a vijena vab*la, so na'pri«rčne*še dobrodošli. — Zdravo! — Veseličn! odsek. — Sokol Moste priredi v srboto dne 3. t m. v društvenih prostorih družabni večer s sledečim sporedom: Konrčni prizori, godba, petje, ples in šaliiva poŠta. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. »V- Turisfika In sport. — Kfm> Sofesarjev fn motoc*krs*nv »ITr*^©« v L^blianf v?»bi na VI, redni občni zbor, kateri se vrši v uedel'o dne 11. marca 1 t ob 9. tiri dopoldne v reft+*vra-cfjf Naiudnoga doma v L'ubljani. Dnevni I. Poročflo predsedstva. 2. ta'nika^. b'agalnflra. 4. oregfednfVov. S. kfnb-^rega rmnodar1*. 6. volitev odbnrs, pregledni« kov, redr>eVevv 7. sluč-».ino$tl. V slnča'u nes^Tep^nos'i se vrši ročni rbor v smlsm f 22 klubovh pr^vM I uro pozne'e. kateri le ob vsakem številu članov sklepčen. Samostojni predlogi se mora*o Š dni pred občnim rb^rom p'smeno prKavt! podpred-sednfkn kl-ba g. R?»dn Paternoster, R'm-«*a eešta ft. 2. Poznete pf^avreni predlo- i si ss se bode rseilsvslL Odbou. 1 NAJNOVEJŠA FOnGČlLA. Mussolini o italijanski zunanji politiki. IMHKEKTNl VZROK ZA ODGODITEV FZ-PllAZNlTVE SUŠAKA. — ZA POVZOIGO TRSTA. — R!m. 1. marca. (Izv.) Na današnji seji ministrskega svcia je prcdsi.d,i.k MussUiOJ !m:I dalj« ekspozć o zunanj^pclitični situaciji. Mussolini jc navajal, da Italija stremi za gospodarsko konsol danijo Srednje Evrope, kar d> kazuje p dpora Italije Avstriji. Glede Francije je poudarjal, da je Italija solidarna s Francijo, tou'a Italija nikakor ue more sklepati kake aliance. ki bi bila kvarna italijansk m grspodirskim interesom. Kratko ie or?;enjal orlentsko vprašanje. Koncem svojega govora je razmotrival Sporazum z Jugrslavijo, navajaioč po vrsti odredbe vlade povodom Izpraznitve zas-de-nih pokrajin. Omenil Je incident ki se je te dni prigod*! v Zadru, kjer so mornarji nekega Jugo?laven«kega broda zasranovail ItcIFanc. Incl-cnt se Jc za Italijo povoljno rešil, ker *c finr^»«-|-»venski konzul v Zadro dal primerno zado?č^nje. O konf:renri dede Južne železnice Je kratko delal, da ta zelo povoljno poteka. — Rim. 2. marca. (Izv.) Na včerajšrrM seji ministrskega sveta je Muss lini navajal tudi načrt tospndarskn - trgovske povzdige osvr bolenejra mesta Trsta. ItaMn »tremi z vsemi srsedniml d-žavami ki so bile nekdmf v tcsn'h sM'kih s Trstom, skleniti trgovinske pogodbe, da zasiguralo Trstu nekdanie blagostanje in procvit. Rimska vlada sklene v kratkem z Avstrijo defntlvno trgovinsko po^r-dbo. Obe deTegaciji se aprila meseca sestaneta v R;mu. Tudi z Jugoslavijo so prioravlja načrt definitivne trgovinske pogodbe. Anfjora sprejel? na^t mirovne pogodlie. tmm London. 1. marca, (trvlr.^ Reuter-lev urad iavl'a iz Carigrada: Tnr>ka narodna skrmščlna v Angori ie vzela na zna-n'e poročlo vlade o načrtu mirovne pogodbe, predložene lausannski konferenci. Ismot paša le obširno pojasni' skupščini stališče vlade, — Par'z, I. marca. (Izvir.) Havas reproducira poročilo turških Fstov. ki vele. da le angor*fa sknpšč'na sprelefa vlad no Izlavo o načrtu mirovne konference. Vei govornikov je v skupščini načrt ostro kritiziralo — Pariz, t. marca (Izvir.) »Petit Pa-ris'en« javl'a Iz Angore, sta Imela na vče-ra:šn| se;i narodne skupščine dališe govore M ustala Kemal paša in Izmet paša. — Skunšč'na le spreiela predlog Izmet paše« po katerem se Turč ta odreka Kangaču v Trakti *n predlog da se za leto dni odloži mos-'sko vprašan'e, fnančna in gospodar-sa vpra'^o'a pa za 6 mesecov. — Carigrad. 1. marca (Havas). Dobro informirani parlamentarni krogi 50 prepričan', da Je r.avern'škl načrt mirovne pogodbe nesprefemirv. Zabtevafo. naj se vrše poga'^nia gTedo novega načrta, ki bi odgovarjal port'čnlm In gosnodarskim interesom botf kakor aedanfl. (?) Borzna poročila. — Zagreb. 2. marca (Izv.) Zaključek borze ob 13. Devize: Pariz 5.90—6.025. Curfh 18 55—15.75. London 4fi6.--472.— Berlin 42.--44.—, Dunaj 14.--14 175« Praga 295.-- 299.—. Trst 474.--481.— Newyork 98.75—99.75 (Kabt). Budimpešta 335—3.40, Varšava 23.--25 50, Brusel 525.---.—. Valute: dolar 97.--98.—, Hal lira 465.--470.—. — Z»greb, 2. marca (Tzvir.) Po poročilih fz Curiha 'e snoči dinar na ettriškl borzi no**ral 5.30, doč m onoldne K.12. — C ur! h. 2. marca (Izv.) Današn;a predb^rza: Zagreb 5.325, Berlin 0.0234« Amsterdam 211.—, Newyork 5.3325, London 25T8. Pariz 32.34. MIlan 25.f>2. Praga 15.80, Budmpešta 0.1775. Bukarešta 250. Varšava 0.0125. Duna' 0.0074?/a, avstr. žig. krone 0.0075. Sofiia 3.10. — Trst, 1. marca Zagreb 20.S0, Berlin 00025 Praga 62—, Par»z 127.—, Loodos 98.—, Newyork 20.77, Curih 39L—. Hd.?M stvari. • Morala v Rtts'1. L'nđskf k om H at pravosodla le predložil vladi načrt zako^ na, ki ima namen boriti se z otroško pre-s'opnos'io. Lansko leto le bilo v republiki (Brez Ukra"ine) 36 tisoč procesov proti redo'etn'm zločincem, od n'ih 60% radi tatvine, 25% radi ropa in 15% radi uboja. Starost nedoletn'h zločincev se gibFe v tele proporc?"!: 20% od 8—12let. 35% od 12—15 let in *5% od 15—18. let. • Nor uspeh v medlc'nl Bakterllolo-ga Rokfelerovega instituta eksperimentalne medicine dr. Meitls In dr. OTicki sta našla mikrob influence. Mikrob je viden pod mikroskopom, ki poveča naimanj 1000 krat. Na;ti ga Je pa mogoče samo v slu> ča'u nalezFive Influence in tekom prvih 36 ur bolezni in sicer v nosu in grlu boi« n»ka. Način kako preprečiti bolezen le nt dognnn, vendar pa ameriški zdravniki npa;o. da se jtm tud' to kmalu posreči. Olovni tfednfk? KASTO WW&ff%f PW*1>ll. Odgovorni mrednik; VALENTIN KOPITAR. mmmmmmsrni >budoha< r,..„ , .,. J5UDDHJF f RA0E HRRH C Stran 4. ■ ——at »SLO VERSKI NAROD« dne 3 marca 1923 poznat* Feller ]ev Elza Fluid? »kaj mm ae njim ne spomstef io !■ — zavuj ga na vpeljeta v ve 41 poelovNlol t VI vendar žalite, d» pomnožite število vaslh odjemalca*! Prilika aate In dober zaalužek nudijo vam FELtERJEVI EIZA - PREPARATI« Falerjev Elzaffuid, močUejii in boljši kakor francosko žganje; Elza Ulljno- mlečna n»iSe, olnon« samostojno n«u Istopim lahko takoj. — Ponndbc n* [upravo i>SIovcnskega Naroda« pod j »Stavbenik'2160«. i Svila, tipke I modni nakit! A. Šinkovic illil. E. Eoss L JU LJAMA, Kes t Ji trg 10. Zamenjani gnoj za seno. Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 2206 Sprejme se izurjena I i k a r i c a. Naslov pove uprava lista. 2193 Službo išče mlad, izobražen 19letni moški kot SLUGA ali kaj sličnega. — Ponudbe pod »Pošten/2182* na upravo »Slov. Naroda«. 2182 Prepisovanja NA PISALNI STROJ SE SPRE* JEM A.TO. - Naslov pove upra» va »Slovenskega Naroda«. 2189 Gostilno in mesarijo t»a prometnem kraju SE VZA* ME V NAJEM. — Naslov pove uprava lista. 2121 Proda se kredenci, pripravna tudi aa Coi Uno \v, hra*to~= ve«?a lesa in EN PSIČEK VOLČJE PASME, dva me^ra star. — Poizvc se: Rožna ulica 15. 2CT9 Izkušenega cbratovedjo za vodo visoke napetosti in trans* formatorske postaje TSČE Elektrarna faca, Maribor. 2119 Sobo, Odda ss soba Z DVEMA POSTELJAMA ZA TAKOJ. — Ponudbe pod K. L./2185 na upravo »Slov. Naroda«. 9mAmm CAbstcigquartier) TRAŽE C&tfj 2 trgovca iz Zagreba u centrumu grada; može biti i bez pokučtva. —. Pigmene ponude s?ati: Kralj, hotel »Slon«. 2154 Trgovina nrosrtori v Industrij. krafu 1 minuto od žal. j?osiai<\ Miza CcH», se d« v na-icm. Več 3. Kvartlč, Celie, Za Prežijo 16. 2222 prazno ali opremljeno. lsCK i Rs GOVEG za nekaj ur čer. ds?n. — Ponudbe nod »Trgovec/2166« ns upravo »Slov. Naroda«. skoraj nova elsla'ti rd 18 let sta:er^ dijaka, fn rov novi*£tfl3x za sred*, o postavo. Sta«.* o Vrazov trg 4-1, np de«?-o. vrata 91. 2225 I *--r kmfrf .-tt »•»; Nov šte^ik znamke »Gcbe« z dvema kuha!« nima odprtinama in nanravo ze segrevanje vode SE POCENI PRODA. — Marija BURGFR Zgornja Šiška 40. 2162 Višji upokojeni državni uradnik ali častnik SE IŠČE za zastopstva prasfc W Ljubljani. — Ponudbe pod zastopstvo/2064« na upravo »Slovenske? V* Naroda«- ■marslce »ti sadlarsko šote v Maribora ZEU VSTOPITI V SLU2BO KOT OSKRBNIK. Vnaprej že zagotavlja, da br> marljivo in vestno izpolnjeval vse ('jn" dolžnosti. — Naslov pove uprava »Slov. Vnrcda«. 2120 Lokomoklla. KUPIM LOKOMOBTLO 35 konir okih sil v uporabnem stanju. Ponudbe pod »Nujno« n« An. s« vod Drago Beseljak In dru«;.. JLjubljana. Sodna ulica 5. 204« Za mlinarie! Imam v zalogi več sto malo obrabljenih korclcov (peharjev) za nosila, široke 11 X H cm. Joie KRALJ, mlinski in stavbi n« ski mizar v Trzinu. 2106 - :- r Parni kotel, stoječ, 7 Atm.. 8 m9 kurilne plo* afcre, v prav dobrem stanju, ie UGODNO NA PRODAJ. — Po* jasnila daje Karel Zaloksr, Maribor, Tattenbachova 25. 3091 Stavbna parcela tik glavnega kolodvora na naj« prometnejsi ulici, * že oddeljenhn stavbnim načrtom za vilo in skla« dišče SE CENO PRODA. — Več te izve v upravi »Slov. Naroda«. Traži se kompanjon za jednu stolarsku industriju o Bco* gradu. Ista. je instalisan* sa veliko« sgradom i mašinerijama, vrlo dobro raaradjcna, TRA2I RADI PROSIM* NJA POSLA KOMPANJONA OD 200—400 hiljada Dim. — Ozbiljni reflektanti neka ae obrati Biroja »REKLAMA« Kn. Mthajlova tit II. teL 26—39, Beograd. 2104 Prida se pred desetimi Teti zidana TRI?" \D* STROPNA. MODERNA HI?A z lepimi svetlimi stanovanji in kletmi ter dvoriščem v Spodnji SiSki. Ponudbe pod Lepa h-«?*.- D:n 325.000 n: Asoncni zarod Drago Beseliak in d\a, LJubljana; Sodna tri. 5. nri Frana Ambrož, sobni al* Var, Ljubljana, Rimska cesta st. 11. 1891 PRODAM več dobro obranjenib štedilnikov in sobnih vrat. Poieve se: Ljubljana, Tobačna ulica 5/1. 2102 Vrtnar išče stanovanje ALI MESTO HIŠNIKA, ki bi oskrboval vrt. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 2207 Naprodaj srnjak in srna (krotka, stara devet mesecev). — Poirve se v trgovini Alojzij Zor« man. Stari trg 32. 2208 Sprejme se učenec za trgovino mešanega blaga. — Ivan Uftonlenik, Studenics pri Pofjčanah. Sprejme se služKinja ki se razume pri kuhinji. Plača dobra. Poiave te v trgovini na Karlovski cesti štev. 4. 2226 Pouiulem itaillonsCino. Praktična in brzi metoda v 25—40 lekcijah do gladkega znanja. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 2215 Sobo iš Dva bančna uradnika IŠČETA MESEČNO SOBO. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 2209 Baraka SE PRODA v soboto dne 3. t. m. ob desetih dopoldne dražbenim potom na PRULAH, SREDINA. 2161 rMIovano sobo, po možnosti s posebnim vhodom, IŠČE SAMOSTOJEN GOSPOD. — Ponudbe r-i »Štabilno/2190« na ur>r«vo »Slovenskega Naroda«. > oprava ss ororia ^TUDI POSAMEZNO). — Josip KOSARZ. belgijska vojašnica, objekt IV/II. Metelkova ulica štev. 2. 2192 rti s M t- m j NO f-VL^V v r^-či l.hsh-;:anske krc^'fne bar?>:^. — Osebji ro T*rn^"A"aviti v poneetdjek 8.J <*o 10. ?.h**~ro.:;. 2202inim vhodom W^iW9M SflhfCfl S POSEBNIM \mODOM SE 15ČE ZA TAKOJ. — Ponudbe po-! »Srwtžno/2lS3« na upravo »Slovenskega Narod*«. Službo zspfa resmti ^»VE ^O^^ODICNT, ki sta iz< vežbani v odvetzusid pisarni. — Nas*ov pove uprava »Slovenske* ga Nmv ca'?. 2184 H£»r*nrlhodnjo sredo r.a IKtpil !8j S ii DUNAJ, LEIPZTC, MLtJNCKEN FV PERUN fer prevzamem evenfuahm naročile.. — Ponudbe pod »T>r'rt!/217°« na uoravo »Slovenske3a Naroda«. 1 samec in mlado poročen par v sredini mesta. Ponudbe pod B. U. G. ?2?0 na upravo Slov. Naroda. 2220 Knjigovodja išče službe za poooldne. Ponudbe ped .Čehoslcvak 2221" na upravo S loven. Naroda. 2221 veSS v manufakturi, špeeeriji in usnji, feli službo premenltl. Isto imam veselje do potovanja. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 2212 Sprejme se prorfaialka V TRGOVINO Z MEŠANIM BLA» GOM v večjem trgu na Spodnjem Štajerskem. Posebno zmožnost pri manufakturi. — Prednost imajo z dežele. — Naslov pove uprava »Slo* vensVrf«« Naroda*. 2172 S?etf?ci]n sarejme Sped'cllsikcga prak-tl*i2n*i al! ursjln'^i. Ponudbe z referencami na gor~ii nisiov. 2219 Perfektna slovenska itenosrcfMf! in sfrolcplsKs z dalj.?o prakso ?e!i namenjati mesto. Mrstop 1. apris. Event. tudi prej. Ponudbe na upravo • loven. Naroda prd .S^enofrrafinja ^216. 2216 f UCSmICS T- kovana .s oos&b* c. s c ri eno r.i t* J, m ^- . * lav f TN DRTJGE D17 vET.NH PKTnrL? KE (seno °00 K, s'araa 600 K), franko vs«;ka postnja v Sloveniji, dobav? f a domači tvrdica PUKL TN VERCE, w$ trgovina z dež. pridel!:i. ŠOŠTANJ. svelljavo solidnemu gospođu. — Ogleda se od 11. do f. — Naslov nove uprava 5>S7ov. N^.r.«. 2184 Uprav« rtv*z*$% vr^**iir%4*: n 6?fee»vim (Medjtmurje). U državnom vinogradu n Vnksoisvou im?de na r>r?d?.|u 260 l»k'!. vina hcr*>e 1922 , 497 lit. raki.e d«o£djenke i 256 Hiara rakije trop;c?« V no je dobre lju-omer^ke k v «'iteT*, strogo sortfrano po vrati i kakvodi. Bcrba aaroeela 15. okt. gvr ila ls. novenkra. Tovare«!* ori-kladno Središče ob DravL Patanje opate kod uprave n Čakovca (Gradjansko novjerealStvo aa Mcdjimurje). 2223 Čista Bis^vtm sobo ■'. e'.s!ctr'*crto razsvetljavo z W. marcem t. !. SOLIDEN BANČNI URADNIK. — Potiud* be pod »10. m2rcc/2l°4ten- g--fie ter samosralneg hrvatskega in nem-' e^a dopisovanja Ponudbe pod .Izvrstna sila 19S1 • nn itr»ravo 9ov. Naroda. 1981 Slamo pšenično te mmmm mmm%% v vsaki množini, pttftam v balah, oddaja takoj in nafkalantnaje Nova Bukovica pri Slatini, Slavonija Kdor ima kak dežrik v po* j nravi!u. naj se zglasi pri FRANC B^ATOV2*u na Starem trrju 20 od 2. do 15. t. m. od 1. do 5. ure popoldne. 2180 liče se stanovanje, obstoječe is dveh ali treh sob in kuhinjo ZA TAKOJ sli POZNE* JE. Najemnina postranska stvar. Placa se tudi ss leto nsprej. — Ponudbo: Rožam ulica st. 41 (Vil* koaooa s« N. B.). 2205 Slikara napisa koji je vješt na staklo kao i druge re* klammc slikarija, PRIMAM. — Osam pisce po dogovoru dajem i postotke. — Ponudbe: Fr. TO* MASIĆ, dekor, slikar, Zagreb, PriHz 44/11. 2188 laMi k niccifili strela pravi, zajamčeno pristni asbest-škrllj 1127 Zlrovnica-Mo^te, Gorenjsko. Na stanovanje SE SPREJMETA TAKOJ DVA PRIPROSTA GOSPODA. — Na* slov pove uprava »Slovenskega Na* roda«. 2176 _ 5tontSKI ^BISSING« tovorni auto 7 železnimi obroči in v zelo do* brem stanju se pod zelo ugodni* mi pogoji TAKOJ PRODA. Anton PETRIČ. lesni trgovec. Kandija*Novo mesto. 2178 Kdo potrebuje delavce? Biro rada d^avne kom.. ljubljanski odsek, prrdlaca STROKOVNJAKE VSEH STROK. IN2ENJERJE, TEH* NIKE, AGRONOME, KNJIG O VOD* JE. UPRAVITELJE POSESTEV. UČITELJE RAZNIH JEZIKOV IN GLASBE, ŠOFERJE itd. ter NA« VADNE DELAVCE. — Ljubljana, hotel »SOČA« 14. — 5ef odseka: Dr. E. Borisov»Moro20v. 2195 Išgs se stanovanje s 3—4 sobami ter kuhinjo, najraje v kaki vili ali pa SE VZA« ME V NAJEM MAJHNA VILA. _ Ponudbe pod »F. G./2159* rta rpravo »Slov. Naroda«. Vodja za bager SE IŠČE. — V tej stroki popoh loma izvežbeni reflektanti z dobrimi spričevali naj pošljejo po« f.udbe na unravo »Slovenskega Naroda« pod »BAGER/2174«. Seno, slamo, najboljše, čisto, zdravo v balah prešano PO NAJNIŽJI CENI. kakor tudi OVES in KORUZO razpošilja dnevno na vsako po« stajo v Sloveniji FRANC KAMBIČ. ZAGREB. Tka'čičeva ulica 71 B. 2133 Praktik za vsa pisarniška dela, zmožen slovenščine, srbohrvaščine in nemščine v govoru in pisavi, se sprejme v večjem podjetju. Pismene ponudbe pod .Praktikant 2500* na upravo Slov. Naroda. la log i piai št. i od 15. i&Dizarfa 1913 na „Postupak ta elehtrcosmetfčrio preredUivanJe anapenzifa" ae isčeio kupci ali licenčniki. Ponudbe na Ing. Milan Šnklie, LJubljana, Bleiweisova o. 5. FIAT 50! specialni športni voz, skoro nov, malo vožen, 3 in 4 sedežen, svetlosiv, novo lakiran, za vsako porabo ae ceno proda En^elhart, Eg^enberg b (Graz, Osterreich), Annawe? 4. 3a Lodiai, ^c^snsHega ulioa, v meataoSolsUan poslopja : Večerni tečs]l za ponovitev ter višjo izobrazbo — konverzacijo — korespondenco v srsotoHiiii, frawoHni, iMiliiJani. Vpisovanje pri šolskem slugi in ob 7. zvečer pred poukom. Zamenja se za hišo o Ljubljani s!5 proda za Izsekanie gozd prvovrstne kvsMete, na ravnini ob cesti, o&sfojet Iz hrastov, brestov In deloma smrek. Naslov v upr. Slov. Naroda. 2168 išče velika italijanska lesna importna tvrdka, da mu izroči nakui in prevzemanje lesa. — Zahteva se strokovna izobrazba, znanje italijanščine in prvovrstne reference. Piše naj se na Fratelli Chir-a C^ssslla postalo 3639 r.'---; 5 53 Ha. 2210 im Inižanfe naročnino i Sadi znižaa]a poštofh tarifov za Kralje?' •? SHS stane sedal Prager Tagblatt s •svodnevisim ■»■■•■ttsilssa postnim pošiljanjem . . Tin s vao*ntliH lasalantjem .........Din 53-- 'titranjega Izdanja poadlna ilcvllka ....... Din 2*- Frlsnan kot aafbolfo Informiran fn nafrasčirfaae!5l nomikl dnevnik v Cehoalovaaki. N»!vač,a gospodar* ska laveatitellaka alntba s leatalml kabelov! mi brzo. lavkaad amerlikega blagovnega irtutm. nokazano naJveCJI in nalnapoinolii oglainfk. Jtevilke na onled ter tarife oglaaa noilfe Uprava „Prager Tagblafta" Prag, Pansfed 12. .Račun past. hran. 33.112 pri Hrvatski Etkomptnl banki, Zagret, la Mak aMarodna aiakanie«. MLF