XIX - 90-91 - 1998 ACROCEPHALUS Gnezditev dolgoprstega plezalcka Ceithia familiaris v loki reke Mure Breeding of the Common Treecreeper Ceithia familiaiis in wooded floodplain of the Mura river Franc BRAČKO Ponavadi je razlikovanje dvojniških ali sestrskih vrst ptic zelo težavno opravilo, posebej kadar gre za bežno srečanje z njimi. Prav gotovo mednje sodita tudi oba naša plezalcka - kratkoprsti C. brachy-dactila in dolgoprsti plezalček C. familiaris. Oba med seboj najlaže in najzanes-ljiveje ločimo po petju, predvsem spomladi, ko gnezdita in prepevata, Nekoliko teže je določevati vrsto na osnovi opazovanja njunih morfoloških značilnosti, na primer: belina trebuha oz. bokov, dolžine kljuna, nadočesne maroge itd., povrhu vsega se te značilnosti pri obeh vrstah med seboj nekoliko prekrivajo, Samo z opazovanjem torej ne moremo vselej zanesljivo določiti vrste, kadar ptica ne poje, Verjetno je najmanj težav z določevanjem v roki, pri tem si lahko pomagamo s ključem, kot je npr. Svens-§on-ovT1992). V Sloveniji dolgoprsti plezalček prebiva predvsem v smrekovih in jelovo- bukovih gozdovih, ki pokrivajo sredogorski in visokogorski svet. Gnezdi v drevesnih špranjah, za odstopljeno drevesno skorjo, pod skodlami in deskami najrazličnejših stavb v gozdu. Gnezditveno prebivališče krat-koprstega sorodnika pa so svetli listnati in mešani gozdovi, zlasti gabrovo-bukovi, hrastovi logi, sadovnjaki in parki. Gnezdišča pa so podobna kot pri sorodniku (Geister 1995). V tem sestavku ne bomo govorili o določevanju in razlikovanju med obema vrstama, (zaradi težavne determinacije je seveda prav, da v uvodu spregovorimo o tem), temveč o habitatu in ugotovljeni gnezditvi dolgoprstega plezalcka v poplavnem gozdu murske loke, Doslej smo pri nas dolgoprstega plezalcka običajno obravnavali kot gnezdilca gorskih gozdov. Toda že Perušek (1991) poroča, da je v pragozdnih ostankih na Kočevskem gnezditvena gostota dolgoprstega plezalcka mnogo višja od kratkoprstega in sodi celo med dominantne vrste. Pojavljanje dolgoprstega plezalcka za Krakovski gozd omenja Gregori (1992). Posebno v tem primeru gre za gnezditev v tipičnem nižinskem vlažnem gozdu, ki ga zaznamuje hrastovo-gabrov sestoj pragozdnega Slika 1: Prebivališče dolgoprstega plezačka CeiMa tamiliaiis v loki ob Muri pri Krapju (F, Bračko). Fig. 1: Habitat of the Common Treecreeper Ceithia familiaris in a wooded floodplain near Krapje (F. Bračko) 165 ACROCEPHALUS XIX-90-91 1998 značaja. Na avstrijskem delu murske loke je gostota poseljenosti negotova in niha med 0 in 1,3 območnega samca na 10 ha. V manjših in razredčenih gozdnih predelih doline ob Muri ga ni (Sackl, Samwald 1997). Zanimivo, da dolgoprsti plezalček gnezdi tudi v poplavnih vrbovo-topolovih in hrastovih gozdovih Donave in na Vršackih planinah (400 m n.m.) v Vojvodini (Obradovič 1990, Rašajski 1990). Na osnovi teh dejstev in lastnih opažanj sklepam, da v nižinskih gozdovih na poselitev dolgoprstega plezalčka od-ločilneje vpliva starost gozda kot pa drevesna vrstna sestava. V starih sestojih ima več možnosti gnezdenja za odstopljeno drevesno skorjo starih dreves, v različnih špranjah in duplin. Pa tudi hrane verjetno ne primanjkuje. Podobnega mnenja je tudi Sovinc (1994), ki meni, da je sestava drevesnih vrst pomembnejši dejavnik od nadmorske višine, čeprav mu bolj kot kratkoprstemu ustrezajo iglavci. Seveda pa moramo pri tem vedeti, da so iglasti in mešani gospodarski gozdovi v sredogorju in gorskem svetu v povprečju starejši od nižinskih, z mnogimi odmrlimi in trhlimi debli z možnostjo gnezdenja, ter z obilo hrane in marsikje kažejo pragozdni videz in sestoj. Tako je tudi pogostnost dolgoprstega plezalčka v teh gozdovih pričakovana. Značilne panonske poplavne gozdne sestoje najdemo sicer na manjših površinah, tudi v rečni loki ob Muri. Za dolgoprstega plezalčka posebno privlačna so območja, kjer je najti več doba in veza Queico roboris-Ulmetum laevis in stare drevesne sestoje mehkolesnih listavcev topolov in vrb Salici-Populetum, ki kažejo pragozdne značilnosti vlažnih listnatih poplavnih gozdov. V poplavni loki Mure je posebno bujna tudi podrast. Na višku vegetacije v poletnih mesecih je poplavni gozd skoraj neprehoden. V takih drevesnih združbah pa kar mrgoli najrazličnejših žuželk, ki se skrivajo za drevesno skorjo in na deblih, kjer se plezalček prehranjuje. Predel loke, kjer je dolgoprsti plezalček gnezdil, prepredajo tudi številni "živi" rokavi in mrtvice reke Mure. Gnezditev dolgoprstega plezalčka v poplavni rečni loki Mure na vsega 175 metrov nadmorske višine je po doslej znanih podatkih ena najnižjih v Sloveniji. Opazovan je bil na dveh lokalitetah: * 11,3,1995, Melinci (loka), samec poje * 17. 4. 1995, Krapje (loka), par (samec poje) * 26. 5. 1995, Krapje (loka), s hrano v kljunu (samec občasno poje) Gnezditev dolgoprstega plezalčka ob reki Muri ponovno priča o ornitološki pomembnosti poplavnih rečnih lok. Žal mi ni uspelo najti gnezda, ker je bila loka 26. maja pod vasjo Krapje zaradi bujne podrasti težko prehodna. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kolikšna je nasploh navzočnost dolgoprstega plezalčka v poplavnih gozdovih ob reki Muri, kjer pa je zelo pogost gnezdilec tudi kratkoprsti plezalček. Menim namreč, da odkriti gnezdeči par prav gotovo ni bil osamljen na tem območju. Zal pa stari drevesni sestoji poplavnega gozda ob reki Muri s sečnjo tudi tukaj postopno izginjajo. LITERATURA Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana. Gregori, J. (1992): Ptiči hrastovega pragozda in bližnje okolice v Krakovskem gozdu. Acrocephalus 52: 66-75. Obradovič, R. (1990): Gnezdenje krat-kokljunog puziča, Ceithia familiaris, kod Apatina. Ciconia 2: 79-81. Novi Sad. Perušek, M. (1991): Ptice pragozdnih ostankov Rajhenavski Rog in Pečka. Acrocephalus 49: 124-136. Rašajski, J. (1990): Gnezdenje kratkok-ljunog puziča, Ceithia familiaris, na Vršačkim planinama. Ciconia 2: 82-84. Novi Sad. Sackl, P. & O. Samwald (1997): Atlas der Brutvögel der Steiermark. Sonderheft zu den Mitteilungen Landesmuseum Joan-neum Zoologie. Graz. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. TZS. Ljubljana. POVZETEK 26. 5. 1995 je bila v kraju Krapje v poplavni loki reke Mure ugotovljena gnezditev dolgoprstega plezalčka. Opazovani par in pojočega samca sem na tej 166 XIX-90-91 -1998 lokaliteti zasledil že 17. 4. 1995, v bližnjem kraju Melinci pa že 11. 3. 1995. Vrsta je določena po petju, sicer pa v poplavni loki Mure pogosto gnezdi tudi kratkoprsti ple-zalček. Dolgoprsti plezalček ob Muri gnezdi v značilni panonski poplavni združbi vrb in topolov Salici-Populetum in združbi doba in veza Querco roboris - Ulmetum laevis v starih vlažnih sestojih z bujno in poleti skoraj neprehodno podrastjo. Nadmorska višina je 175 metrov, omenjena gnezditev dolgoprstega plezalčka je po sedaLznanih podatkih ena najnižjih v Sloveniji. Zal stari poplavni gozdovi ob Muri tudi tukaj postopno izginjajo. SUMMARY On May 26th 1995, a Common Treecre-eper was established to breed in a wooded floodplain of the Mura river. The observed pair and the singing male were present at this locality already on April 17th 1995, while in the nearby village of Melinci they had been observed as early as on March 11th. The species was determined on the basis of the male's singing, for in this wooded floodplain the Short-toed Treecreeper is often found to breed as well. The discussed Common Treecreeper breeds in a typical Pannonian riverine association of willows and poplars Salici-Populetum and in the association Querco roboris - Ulmetum laevis, particularly in old and damp stands with exuberant and in summer virtually impassable undergrowth. The locality is situated at an altitude of 175 m a.si, and this Common Treecreeper's breeding is, according to the available data, one of the lowest in Slovenia so far. The sad fact is, however, that the old riverine forests are gradually disappearing from along the Mura river as well. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 2000 Maribor ACROCEPHALUS Iz ornitološke beležnice From the ornithological notebook ČRNI ŠKARNIK Müvus migrans $&d BLACK KITE - Pair on 25trfMay 1997 at Murska Šuma (SE Slovenia) Dne 25. 5. 1997 sva z J. Smoletom opazovala par črnih škarnikov, ki se je spreletaval v neposredni bližini Murske šume kakšnih 5 km jugovzhodno od Lendave. Opazovala sva ju približno deset minut, škarnika pa sta v tem času neprestano letala drug ob drugem. Občasno sta se oba hkrati dvignila više v zrak in se nato ponovno spustila, kar je nekoliko spominjalo na svatovanje sršenarjev Pernis apivorus. Pri tem sta se medsebojno tudi zaletavala. Glede na čas opazovanja, vedenje, primeren habitat (nižinski poplavni gozd) in dejstvo, da je skoraj zagotovo bil opazovan par teh ptic, se mi zdi gnezdenje črnega škarnika verjetno. Luka Božič, Pintarjeva 16, 2106 Maribor PLANINSKI OREL Aquila chrysaetos GOLDEN EAGLE - Adult on 29th September 1998 at Motnik and juvenüe on 20th August at Menina planina (C Slovenia) Jutro dne 29. 9. 1998 je bilo oblačno z rahlim dežjem, vendar se je sonce okoli desetih prebilo skozi oblake. Zaradi precejšne vlage je bilo soparno. Okoli enajste ure sem se peljal proti zaselku Brezovica, ki leži nad Motnikom v Tuhinjski dolini. V zraku sem zagledal veliko silhueto neznane ptice, ki je priletela iz jugozahodne smeri. Pomislil sem, da gre mogoče za črno štorkljo C. nigra, ki sem jo lanskega junija že opazoval nad Motnikom. Takoj sem ustavil avtomobil in segel po daljnogledu. V zraku je bil odrasel planinski orel brez beline v repu in s svetlorjavimi krovnimi peresi na zgornji peruti, medtem ko je bila spodnja stran peruti enotno rjave barve. Orel je letel na nadmorski višini približno 650 metrov. Krožil je ob pobočju nad Brezovico in poskušal pridobiti višino, kar mu (verjetno zaradi prešibkih vzgon- 167