Inseratl s« sprejemajo in veljA tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
12 ,, ii n n - »
16 „ n n n 3 ,,
Pri večkratnem tiskanji se «ena primerno «manjša.
Rokopisi
t« ue vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu li. št. 16.
«t m manm
wlill M mlLL.
PotltiCen list za slovenski narod
Po poŠti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl.
/.a pol Ibta	.	ö ..	*
V.H četrt leta	. . -> ,, ® . ^V i..-™
V administraciji velja :lf	r '
Za celo leto . . S gl. /.a pol leta . . + „ 20 r.a četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani ua dom pošiljali velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je ua Stolnem trgu lds. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden iu sicer v torek , četrtek in soboto.
Zavoljo velikonočnih praznikov bo prišel prihodnji list še le v četrtek 1. aprila.
Vabilo
k naročevanju na
„SI,
„Slovenec" velja, kakor do zdaj:
Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „četrtleta2 „ 30 „ „ ,. „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejemali;
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— „ 70 „
posamezne številke . . . — „ 7 „ Po pošti:
Za celo leto.....10 gl. — kr.;
„ pol leta.....5 „ — „
„ četrt leta.....2 „ 50 „
„ en mesec.....— „ 'JO „
posamezne številke . . . — „ 8 „ Tudi se zamore zanaprej vsaki pri gosp. Gerbe rju naročiti, in če je komu drago, tudi tam svoj list prejemati ali posamezne številke kupovati.
Gg. bogoslovci in študentje plačajo le polovico naročnine.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen).
Vredništvo in opravništvo.
Dika jugoslovanska.
(I)alje.)
„Glej, kaj naj se srcu in umu pridobiva na vseučilišču. Mladost je živega srca in vzletne misli; zato bode, ne dvomim, vsaki mladič, kteri to vzčita, sklenil z vso resnobo, da preskrbi umu svojemu to blago, ta kras in to snago, kar se največ dat toda vpraša se, kaka ima biti duša, da bode sposobna za tolike darove? Po odgovoru na to vprašanje ravnal se bode največ vspe.h delanja in prizadevanja na vseučilišču našem. Duša niladenča, kteri se na vseučilišču posveti naukom, biti ima skozi iu skozi krščanska. Kakor se nič bolj vzvišenega na tem svetu brez truda in upiranja ne more doseči, tako tudi ne znanje in umenje Kakor moramo zemljo, da nam rodi zaželenega sadu, namakati s potom svojega obraza; tako nam je tudi seme resnice in pravice, ktero se seje na dušno zemljišče, noč in dan rositi z znojem našega lica, ako hočemo, da nam pri nese sad: sicer je palo seme ali na kamen ali med trnje in ostalo je prazno, ali ga zemlja ni pokrila, ali so došle ptice nebesne ga pobrale. Ako v srčnem in umnem delu hočemo napredovati, treba je sam sebe zatajevati, razvese-ljevanju in razuzdanosti se odrekati, ves svoj čas znanosti in umetnosti žrtvovati. Sveto pismo, da človeka vzbuja na delo, obrača ga na mravljo iu bučelo; naše novo vseučilišče ako hoče doseči svojo svrlio, postati mora nekako mravljinjak in bučelnjak. Vsak izmed nas je prejel od Boga lepih darov, eden deset, drugi pet, a tretji dva talenta, a treba je daru božjega se posluževati ter s prejetim talentom novih obresti iskati. V resnici je Bog, in kdor služi resnici, služi Bogu, ter bode Bogu dajal odgovor, kako se je poslužil časa, prilike in
darti božjega. Vsakemu mladenču biti bi mogla ona evangeljska prilika o hlapcih, kteri so od gospoda prejeli svoje talente, da z njimi kup-čujejo, vedno pred očmi.
Naš sveti .Jeronini, največi duh in najbolj učeni človek svojega veka, svetuje duhovnikom, da se s kruhom svetega pisma v potu svojega obraza hranijo vsaki dan, da naj se jim sveta knjiga nikdar iz rok ne izmakne, da z njo budijo in z njo da zaspijo; naposled krepko, kakor zna, reče: Duhovniku je kot preroku, o kterem se bere „devoravit libruin hunc", svete knjige vživati, prebavljati in v krv svojo pre-minjati. To isto mora se reči vsakemu mladiču: Treba je, da se knjiga mladenču vedno nahaja v roki; treba je velikrat noč pretvoriti dan, treba nauk, ki ga slušaš, ako smem tako reči, požreti ter v meso in kri svojo ga predelati. Ne velja tu pozivati se na duhovitost in lahkoto v učenji, kajti prvo, duhovitost (genialnost) je vrlo redka stvar, in velikrat, kar se tako imenuje, nič drugo ni nego gola domišljija in praznija; a drugo, kakor je zdravemu in čvrstemu telesu več hrane treba kot slabemu, prav tako darovita duša potrebuje več duševne hrane, sicer ostane, kakor to skušnja večkrat uči, „aes sonans et cymbalum tinniens". Čim bolj si obdarovan, mladeneč moj, t,im bolj resnoben in delaven, verjemi mi, moraš biti, ako hočeš dospeti do resnice in do slovečega imena. Ako si bolj obdarovan, spadaš tedaj med one izvoljence, kterim je Bog zastavo dal v roke, da druge hitreje vodijo s I seboj na strmo goro, ktera na vrhu svojem ] hrani krasno lovoriko, pripravljeno onim, kteri stanovitni ostanejo do konca. Napoleon I., najduhoviteji človek našega veka, v svojih spomenicah (memoirih) sto potov ponavlja, da vojak, kteri misli do znanja in bojne slave
H a n a n i,
ali
poslednje dni v Jeruzalemu.
(Spisal K. (iuenot — poslovenil F. Jaroslav.)
(Dalje.)
XI.
Previdnost božja.
Aposteljna ni bilo več, ali proganjanja kristijanov še ni bilo konec, llerod je čutil, da si je jako naklonil Farizejee, ker je bil dal umoriti Jakoba. Prav ugodna tedaj mu je bila novica, da se Peter apostoljski knez vrača v Jeruzalem, in zato ukaže, naj ga takoj primejo in posade v ječo, po velikonoči pa umore.
Noč in dan so verni kristijanje iskreno molili, naj bi Bog odvrnil udarec, ki preti mladej cerkvi, ako izgubi apostoljskega kneza.
Noč je vlegla se na zemljo, drugi dan je
imel Peter umreti. Apostelj je bival med dvema vojakoma zapet z lanci za njuna pasova. Sladko dremanje je objelo njegovega duha. Mahoma se nebeška svetloba razlije po ječi, angelj Gospodov se dotakne jetnika, in zbu-divši ga, veli: „Peter, brzo vstanil" In lanci so zrožljali na tla.
Angelj nadaljuje: „Opaši se, obuj črevlje!" Peter sluša.
Angelj zopet veli: „Ogrni se z vrhovno obleko, in pojdi z menoj!"
Petru se je videlo tako, kakor da se mu sanja. Stopaje z angelom mimo prve in druge straže pride do železnih v mesto vodečih vrat, ki so se sama od sebe odprla. Šel je dalje po ulicah, in med tem je mahoma izginil angelj. Peter zavedši se, de: „Da, gotovo, Gospod je poslal svojega angela, ki me je rešil roke Herodove, ter tako zavrl hrepenenje naroda judovskega".
Ogledavši se krene proti domu Marije, ma-
tere Janezeve, kamor so se verni zbirali k molitvi Ko je potrkal na vrata predvežina, prišla je. vprašat Roda služabnica, kdo trka. Spoznavši las Petrov zbog veselja pozabi vrata odpreti', zdirja nazaj kriče: „Peter je zunaj!" Zavrnili so jo, da se jej uieša, ali ona je svoj pot trdila, da se jej ne meša. Ugovarjali so jej, češ, da se je zmotila, morebiti bil je kak angelj ; a ker je Peter vedno še in tim močneje trkal, šli so odpirat. Peter namigne osupnje-nim, naj se vpokoje, in jim na kratko omeni, kako ga je Gospod izpeljal iz ječe. „Sporočite Jakobu, in tudi drugim bratom", prosi jih odhajaje.
Nemudoma hitel je iz mesta.
Ne dii se popisati radost, ki je prešinjala kristijane, vide, da je knez apostoljski v zavetju. Spustil se je proti Riuiu, in odslej je vsled božjega sklepa to mesto postalo glavno mesto kristijanstva in sedež glavarja cerkve.
Apostelj tedaj je ubežal, ali kristijane so še vedno preganjali. Mnogi verniki zdihovali
dospeti, mora, kakor on pravi, obledeti v bu-denji uad knjigami in kartami geogratiškimi; da je budalo, kdor misli, da se vojaška znanost uči samo dejanski. Nekdaj mu vojvoda Neuchätelski reče o nekem generalu: „il sent, le poudre" (diši po smodniku); Napoleon pa odgovori: „l'aimerais mieux, qiiil sentit l'huile de la lampe" (rajši bi, da diši po olji nočne lampe ali svetiluice). Vredna in dostojna beseda tolikega moža! Ravno ta veliki mož reče nekemu mladiču v vojni šoli: „Travaillez sans cesse, chaque heure perdue est une chance de malheur pour 1'avenirl" (Delajte brez pre-stanka, kajti vsaka izgubljena ura more biti povod nesreče za bodočnost). Kako lepa in resnobna beseda! Kako se poda reči, o kteri govorim!	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. marcija.
Avstrijske dežele.
Na Dunaj?. Postavo o upravnem sodišči je sprejela zdaj tudi gosposka zbornica, tedaj ji ne manjka druzega, kakor cesarjevega potrjenja. Sostaviti misli, kakor se sliši, vlada to sodišče kar iz ministerskih svetovalcev, tako, da bi jim bilo to pristransk posel. Ker bodo pa ti svetovalci imeli soditi o svojih predstojnikih, se od tacega sodišča ni nič kaj posebnega nadjati. — Za poslance v delegaciji so bili iz slovenskih dežel voljeni: Za Kranjsko dr. Schaffer, namestnik dr. Razlag, za Goriško Coronini, nam. VVinkler; za Tržaško Teuschl, uam. Porenta; za Istro Franceschi, nam. Vidulič; za Koroško Ritter, nam. dr. Egger. — Predsednik pri Ofenheimovi pravdi Wittman in državni pravdnik Lamezan sta dobila red železne krone III. vrste in vsak po 1000 gld., kterih pa prvi ni hotel sprejeti.
Na Češkem je vlada razpustila dve društvi, delavsko „Tyl" in neko društvo , pro-stomislečih'- ali brezvercev. Češkim listom se to dobro zdi, kajti društva, kakor omenjeni dve, so v resnici nevarna, ker nameravajo vero in javno varnost prekucniti.
SlaliuatiiiMki deželni zbor se bo letos pričel zavoljo cesarjevega potovanja še le 19. maja.
Merskih ministrov je prišlo pet na Dunaj k ministerskemu svetu, kteremu bo predsedoval cesar sam pred svojim odhodom v Dalmacijo. Posvetovanje ima biti o tem, kar bo treba storiti med potovanjem cesarjevim.
Vuanje države.
Na Vruskem priganjajo cesarja Viljema k potovanju na Laško. Jezi jih, da se bo naš cesar prej sošel z laškim kraljem kakor pruski. Vendar nemški cesar ne bo potoval do Rima, marveč le do Milana, kamor mu bo Viktor Emanuel nasproti prišel.
Na (Laškem delajo velikanske priprave za sprejem avstrijskega cesarja. Menda Lahi še niso pozabili, kako dobro jim je bilo pod avstrijsko vlado memo zdaj. Gotovo so se „svobode" že naveličali in streznujejo se po prvi pijanosti, in zdaj bi radi zopet kaj jedli.
Na Šiiaiijskem je zopet vse bolj živahno, o pomirji ni govoriti. Pri Oloti so Karlisti premagali Martineza Camposa. Karlos je dal Lizzarago v Kataloniji prijeti ter Cab-rero odstaviti, in je ukazal, da se ima izročiti vojni sodniji, če pride Karlistom v pest.
X Mi*h»ki skupščini se je, kakor se dunajskim listom telegrafira, zgodil 24. t. m, velik škandal. Poročevalec peticijskega odseka je namreč poročal v imenu odseka o neki peticiji, ktere odsek prej še v rokah imel ni. — Na to nastane strašen hrup, in 44 poslancev gre iz dvorane, tako da skupščina ni mogla več sklepati. Več poslancev je položilo mandate, med njimi ministerski predsednik Marinovič. Pravijo, da vsled tega vtegne skupščina raz-puščena biti.
Izvirni dopisi.
Iz (■orenjskesa, 25. marca. (Pohvala kostanjevške pošte.).... Gorenjski tovorniki jeseni iz Dolenjskega vino po železnici domu vozijo in ga prodajajo krčmarjem. Nekteri kupovalcev sami gredo na Dolenjsko si vina kupit. Jaz sem pa hotel pismeno vina kupiti od vinorejca, na čegar poštenost in pravičnost se tako zanesem, kakor sam na se. Toraj mu pišem 11. nov. 1874 zastran vina. Nič odgovora! Pišem drugo, tretje, četrto pismo. Ali zopet nič odgovora! Se ve, da sem bil pri-moran, vina drugej iskati, da bi na zadnje še brez njega ne ostal, 24. marca t. 1. vendar-le prvi odgovor na svoja štiri pisma od imenovanega vinorejca dobim sledečega zapopadka:
„Še le zdaj se bova zmenila. Vidjo, jest sim dobil njihove štiri pisma še le 14. dne sušca t. 1. zvečer ob osmi uri, in ko sim jih prebral, mi je blo tako hudo, de nisim večerjal, ne roženkranca molil tisti večer, de štiri mesce njihovo pismo je na pošti (kostanjevški) ležalo to prvo, kteriga so pisali 11. nov. 1874
desiravno takrat moj gemajndedinar je bil dvakrat vsak teden na pošti, pa pisma meni ne poslati! in to drugo, tretje in četerto ravno tako!! Neka žeuska pošto oskrbuje, ne vem, kaj bi bil ž njo storil, ko bi bil tisti večer ž njo prišel, ne bi bilo dobro, ker sim bil tak, de ne kmalo tako nevoljen, de še spati nisim mogel. Prvič zato, ker oni so lahko od mene mislili, de sim jest tako nehvaležin, de nočem jim nazaj odgovora dati; drugič pa zato, ker jim zdaj z vinam ne morem postreči, ker sim vsiga že prodal" itd. itd. 17. sušca 1875. M. B.
Ali zaslužijo taki odpravniki, da se c. kr. pošta v njih roke položi, ali še v njih rokah pusti?
Ix Štajarskega, 21. sušča. *) Že večkrat se je v teh listih opomnilo, naj častiti duhovniki ne prosijo za državno subvencijo; razlogov se je navelo obilo, zakaj da ne, ali dozdeva se mi, da se vse govori gluhim ušesom. Zopet letijo prošnje v kancelije c. k. okrajnih glavarstev, in gospodje uradniki se smejejo, ko berejo imena. Ne davno je eden vskliknil: Et Tu Brute! Tudi Ti, ki si bil pri slednjih volitvah velik agitator pravne stranke, celo njen kandidat!! G. c. k. glavar patetično reče: „Nič ne dene, priporočili ga bodemo, in verjemite mi, gospoda, da bode dobil 200 gold." „ist dass herlich (nadaljuje), in einem Decennium werden aus diesen zelotischen Römlingen die submissessten Staats-pf......"
Tako gosp. c. k. glavar. In zopet se prebirajo imena, in c. k. davkarski uradnik, kteri ima svoj votum dati in puncto indigentie, se zareži: „Auch dieser Kauz mit 15,000 Gld. in der Sparkasse etc. etc." „Es verschlügt nichts, reče modri c. k. glavar, wir werden ihm 100 Gulden votiren, so schwächen wir die klerikale Opposition, binden den Pf.....für die
künftigen Wahlen die Hände, ihre weltlichen liberalnationalen Kandidaten haben sie in ihren Blättern selbst vor dem Volke discreditirt, die Candidatur dieser ist nun nicht mehr möglich und ich wette: Keiner von ihnen muckst sich mehr und echauffert sich für diese dumme windische Sache, dessen nimmersatten Sack die Stremaierschen Groschen, wie sie die Unterstützung nennen, füllen. Zopet se bere ime, in velik krohot: „ja der brauchts, hat Extraauslagen etc." In tako do kraja.
Slednjič še opazi c. k. okrajni glavar: „es wundert mich, dass der Pfarrer v. St. V. nicht
*) Niamo mogli temu spisu prostora odreči, ker tako živo kaže sad Streraarjevih grošev.
so po ječah; to nemilo osodo je nekoliko olajševala ljubezen sobratov, kterim sejesponeslo straže pregovoriti, da so jih pustile zahajati k jetnikom, tješit in vedrit jih, ter tudi obleke in hrane donašati jim.
Abigail in Dina prišli ste kmalo iz ječe na posredovanje Demino; ali bil je tako zelo razkačen zbog njunega prestopa k veri Naza-rejca, ki je njemu bila največa nespamet, vzlasti zbog priporočane zdržnosti, da niste smeli nič več k njemu; stanovali ste pri nekem kristijanu, kjer ste mogli natanko živeti po svojej veri. Iskreno ste prosili Boga, da bi razvetlil tudi moža in očeta, ter pripeljal na pot zveličanja.
Eleazarja, ženo in otroke so sprva skupaj zaprli. Hananiju se je posrečilo priti do njih-Ali ko je vsled prijazuosti jetničarjeve v drugič prišel k njim, bili so ločeni: Suzana in deca bili so skupaj, za očeta Eleazarja pa niso znali, kje biva in kako se mu godi.
Hanani je vsled jako previdnega postopa-
nja izvedel od nekega čuvaja, da Eleazar sedi v globokej, podzemeljskej ječi, ter da neki mlad mož, na videz tujec, jako pospešuje konečno obravnavo proti njemu. On je kriv, da so rodovino ločili, njemu izročila je sodnija tudi ključe Eleazarjeve ječe, kterih nobenemu neče zaupati. Hanani je takoj slutil, kdo utegne biti mladi človek, in slutnja njegova se je tudi potrdila. Grk je komaj čakal dneva, ko mu ima pripasti obširno premoženje Eleazarjevo, tudi umazanih posredkov ni zametal, da bi odstranil vse zapreke, in Elezarja tim preje pogubil.
Ilanani se je zastonj trudil, da pride v ječo k Eleazarju; Karikelj je ostro čuval svoj plen. Zadovoljen moral je biti s tem, da je mogel ostati v zvezi z ostalimi zaprtimi, ali manj ostro zavarovanimi prijatelji, in pri tem šel mu je na roke neki ključar, ki je rad sporočal mu vse novice.
Toda poročila niso vesela bila. Herod ves srdit zato, ker je bil uskočil knez apostoljski,
ukaže stražnike ostro kazniti, in neke celo umoriti. Potem se je podal na daljno pot, a predno je odšel iz Jeruzalema, zaklel se je na veliko veselje Farizejcem, da po vrnitvi da pomoriti vse kristijane, kteri do takrat ne bodo se odpovedali svojej veri.
Verni so izprevideli, da človeška pomoč je do cela pošla, in zato so samo v Boga zaupali ter se pripravljali na mučeniško smrt. Spominjali so se opominjevanja aposteljna Pavla, ki je pred odhodom iz Jeruzalema priporočal trdno zaupanje na pomoč božjo, a ne na pomoč ljudsko.
Vernim po ječah godilo se je čedalje sla-beje; kedar so jih prepeljavali iz ječe v ječo, morali so spotoma poslušati ostudno zaničevanje in kletev nadraženega ljudstva, tudi prijatelji in znanci niso smeli tako pogosto zahajati k njim.
(Dalje prih.)

eingekommen ist, der ist wahrhaft bedüfrtig, auch der von St. Z., auch der von St. U; in eden c. k. uradnikov se oglasi: „Diese kommen nie ein, dass sind feste Charactere; solche sind zu fürchten, übrigens ist gut, dass einige nicht einkommen, das bringt Zwiespalt unter sie, Haben Sie nicht, Herr Bezirkshauptmann, im „Slovenec" und „Slov. Gospodar" gelesen, wie sie sich schon einander Vorwürfe machen, — solcher Hader ist auch nützlich für unsere Sache, ich höre, dass sich jene Priester, die auf kirchliche Treu und Priesterehre noch was halten, schon von den anderen absondern, und isolieren, und sie haben recht, denn ich würde selbst gegen einen Collegen mistrauisch sein, der sich seine staatstreue Gesinnung bezahlen lässt.
Tako se je pogovarjalo prve dni cvetnega tedna v ueki c. k. okrajni kanceliji. Menda bode vendar še eden ali drug učenec Gospodov si pomislil, predno stopi v Judeževo službo in pomaga v grob polagati ne samo cerkev, temuč tudi ubogi slovenski narod, kteri se blodi in moti od vsih strani, čudno se nam zdi, da celo eden mariborskih kanonikov nagovarja duhovnike, naj prosijo za podporo, kterega smo dosle kot skoz in skoz odločnega cerkvenega moža častili: radi bi slišali njegova argumenta. Prečestiti sekovski škof vse dru-gači sodijo o državni subvenciji.
Hrvaškn, 23. marca. Današnje „Na-rodue Novine" so prinesle imenovane velike župane, ki so sledeči: Dragutin Pogledič pl. Kurilovič za zagrebško županijo; Ognjoslav Utješenovič-Ostrožinski za varaždinsko županijo; Emerik Kršnjavi za virovitiško županijo; Aleksander Fodoczy pl. Fodrovec in Borkovec za ročko županijo; Lazar Davidovič za križe-vačko županijo; Ljudevit pl. ltazner za belo-varsko županijo ; Ivan Vardian za požeško županijo; Julij Bubanovič za sremsko županijo. To so tedaj novi veliki župani, ktere so morali Hrvati zopet sprejeti, čeravno se je ban Mažuranič temu dolgo branil. Ali da se enakost v upravi hrvaškej z ogersko ne zgubi, morali so jih zopet imenovati. Sicer bi se bilo vse eno lahko vladalo brez njih, kakor se je dozdaj, ter zemlji prihranili lepi stroški — ali Madjar hoče tako in mora biti. Sreča je, da so vsaj ti ostali, ktere je naš ban predložil, kajti Madjari so hoteli čisto svoje ljudi, za ktere so javno po novinah pisali in zopet Hrvatom grozili se, da bo treba bolj uzde nategniti pri hrvaškej vladi, kajti sedašnji ban preveč na svojo roko dela. Komaj so ti siromašni Madjari dobili novo ministerstvo, ki se ima na vse strani otepati, pa že mislijo, kako bi pritiskali Slavene, posebno Hrvate, ki so jim največi trn v očeh, dobro vedoči, da so oni skala med Jugoslaveni, na kterej se mora ladija velike madjarske države razdrobiti. Zatoraj vedno gledajo, da nam nagajajo, če le morejo. Tako tudi pri imenovanju velikih županov. Oni so hoteli samo Itauchovce, ki bi pot gladili madjaronstvu in vsakemu neredu, neglede na to, je li so ti ljudje sposobni za delo ali ne.
Madjari so hoteli sedem hrvaških veliko-županskih stolčekov podeliti kot sinekure med svoje nesposobne privržence, ali to jim je spodletelo. Zatorej toliko veka v njihovih časopisih. Naš ban je gledal, da se reši na vsak način tacih nesposobnih ljudi, s kterimi se ne da nič delati, posebno pa zdaj pri novem preustrojstvu. Samih čistih narodnjakov zatorej ni smel predložiti, kajti gotovo ne bi bili potrjeni. Vzel je tedaj izmed činovnikov ljudi, ki so sposobni pri poslovanju, čeravno so dozdaj služili vsakej vladi, razun Bubanoviča in
Utješenoviča, ktera je Rauch odstranil. To so vsi stari, izurjeni in skušeni činovniki, dozdaj upokojeni, ki bodo pa v novej službi vendar le še lahko delali, zemlja pa si bode s tem mnogo prihranila. Tako gleda naša vlada na vse strani, da si kaj prihrani, samo da more stanje zemlje zlajšati, kar je gotovo vse hvalevredno. Se ve, da ne bodo vsi zadovoljni s temi novimi vel. župani, ali bolje je manje zlo trpeti nego veliko, ko že mora tako biti. Madjari tudi niso zadovoljni ž njimi, pa vendar morajo biti. Mi se pa nadjamo, da se bode po novem preustrojstvu zemlje vse popravilo in pod sedanjo modro vlado vse na bolje obrnilo, samo da nas naši sosedje v miru pustč.
Od današnjega dana so po celej Hrvaškej, Slavoniji in vojniškej granici živinski sejmi odprti. Kuga je prenehala. Huda zima jo je pregnala.
Domače novice.
V Ljubljani, 27. marcija.
(Narodni volilci ljubljanskega mesta) so pri shodu v čitalnici pretekli četrtek sklenili, da narodna stran se bo letos vdeležila volitev za mestno starešinstvo v I. in III. razredu. V II. razredu nam pa tudi letos ni mogoče voliti, ker je ta razred čez polovico sostavljen iz c. k. uradnikov in penzijonistov, ki vsi na komando volijo. Dokler se v tem razredu ne pre-naredi volilni red, ni mogoče, da bi bili voljeni drugi, kakor tisti, ktere vlada hoče. Sestavil se je tudi brž volilni komite, čegar predsednik je gospod Pfeifer. Kandidati narodne stranke so razglašeni na zadnji strani današnjega lista.
(Iz seje deželnega odbora 20. marca.) Sporočilo deželnega glavarja, da je bil od cesarja potrjen bolnišnični vodja profesor dr. Valenta 20. t. m. po zastopnikih deželnega odbora in deželne vlade v to dostojanstvo vpeljan, vzelo se je na znanje. — Sklenilo se je, da se oskrbni stroški za prisiljeuce v deželni prisilni delalnici od 1. aprila t. 1. povekšajo od 42 na 50 kr. Pretresal se je proračun zemljiške odveze za leto 1870 s potrebščino 630.962 gld. in z dohodki, v ktere je že všteta 20% pri-klada na direktne davke in na vžitnino s 412.556 gld. 80 kr., toraj s primanjkavo 218.405 gld. 20 kr. Sklenilo se je, da se na čas deželnega zborovanja sklicani enketi stavijo zarad prememb v občinski postavi in zarad vpeljanja glavnih občin sledeča načelna vprašanja: 1) Ima li ostati delokrog občin nespremenjen, kakor je? 2) Ali naj se spremeni samo v izročenih opravilih ali tudi v lastnem področji? 3) Ali naj se izročeni delokrog tako spremeni, da se občinam vsa ali le nektera od vlade izročena opravila politične službe odvzemo, ali pa, da se v načelu sprememba obmeji na to, da se občinam za izročena vladna opravila daje odškodovanje iu kako? 4) Ali naj se spremeni lastni delokrog občin na ta način, da se nektera opravila dosedanjega lastnega občinskega področja izroče državni upravi, in ktera opravila naj bi se izročila? 5) Ali naj se zgodi sprememba lastnega občinskega delokroga po tem načinu, da bi občine nektera opravila, ki jih zdaj opravljajo v lastnem področji, v prihodnje opravljale le v izročenem področji? 6) Kako naj bi se potem občine podredile v teh opravilih nasproti deželnemu odboru in nasproti cesarkim oblastvom, in posebno, kako naj bi se uredile v policijskih rečeh stopinje za pritožbe na cesarska oblastva? 7) Kako stališče naj se d;i podžupanijam (soseskam) in kako naj se obmeji njihovi delokrog nasproti občinam (županijam) iu ali se
ima podobčinam še kaj druzih opravil odka-zati nego gospodarstvo premoženja svoje po-dobčine? 8. Ali naj se postavijo glavne občine po združbi sedanjih občin kot podobčin v novo občinsko postavo in postavodavstvo? 9) Kaka zastopstva naj dobijo podobčine? 10) Ktera oblika naj se priporoči deželnemu zboru pri dotičnih sklepih? ali morebiti resolucija, da bi se naznanila vladi v prevdarek pri reorganizaciji politične uprave?
(Nerazumljivo). Iz več krajev, zlasti iz Nemško-Českega, se sliši, da pošiljajo kupčijske zbornice po Ofenheimovi pravdi zelo pre-hlajenemu ministru Banhansu za „tlašter" zaupnice. Če ima pa sploh kaka kupčijska zbornica vzrok hvaležno skazati se temu ministru, ga ima prva gotovo kranjska, kajti le njemu se ima zahvaliti za svoje rojstvo in življenje. Nerazumljivo ali — naravnost rečeno — brez-taktno in nehvaležno pa je, da mu dozdaj ni še poslala nobene zahvale. Ali gospod Dreo, predsednik njen, ne ve, kaj gre dobrotniku, ali mu ni znan navadni vsakdanji takt? In vendar do zdaj nismo še čuli besedice o kakem predlogu, da bi se poslala Banhansu zaupnica. Pač! Nek po več gostilnicah dobro znan novovoljeni „svetovalec", ki se deloma peča s kamnoseštvom, deloma pa s tem, da svojo vzvišeno omiko po raznih krčmah razkazuje, je zadnje dni postal nenavadno zamišljen; ljudje, ki ga poznajo, pravijo, da ta tihota nekaj pomeni, zlasti ker ga večkrat slišijo ponavljati besede: „Meine Herren" in „Se. Excellenz". In tisti, ki „se zastopijo" na vreme, trdijo naravnost, da bo iz kraterja njegovih ust bruhnil v eni prihodnjih sej kupčijske zbornice predlog, da naj se pošlje ministru Banhansu zaupnica. Ta predlog bo gotovo enoglasno sprejet, a čudno pri tem bo to, da bo, kakor se je nadjati, prišel iz ust moža, kteremu bi se možgani menda ne mogli vneti. Taki so tedaj izborniki „inteligencije", da jih mora najzadnji „cof" spodobnosti in takta učiti.
(Razpis daril). Odbor „glasbene matice" je v seji 16. t. m. odmenil sledeča darila in sicer: I. 20 goldinarjev v srebru za najboljšo zbirko narodnih pesmi, to je iz naroda slovenskega nabranih napevov, kterih pa mora biti na številu najmanj deset Zložene naj bodo čveteroglasno, ali pa enoglas s spremljevanjem glasovira. Pri vsaki pesmici naj bo tudi zaznamovano, kje se je našla, kdo jo je nabralcu pel in v kterih krajih je znana. Skrbeti je tudi za to, da se besede, to je vse kitice ene pesmi natačno spišejo. II. En cekin za skladbo, ki je primerna za Šmarnice, to je Marijna pesem, ktera zna biti sestavljena ali za mešan zbor, ali samo-, dva- ali trospev s spremljevanjem orgel. — III. En cekin za cerkveno skladbo, ktera služi pri sveti maši kot vloga za ofertorij. — IV. En cekin za cerkveno skladbo, ki je pripravila za kak večji praznik n. p. velikonočni, božični itd. O sostavi zadnjih dveh veljajo ista pravila, kakor pri drugi. Kompozicije morajo biti v lahkem, narodno-cerkvenem duhu zložene, da se lahko rabijo tudi v krajih, kjer se ne nahajajo posebno izurjene pevske moči. Besede morajo biti v slovenskem jeziku. Skladbe naj se pošljejo družbenemu tajniku g. Vojtehu Va-lenti do 31. majat. 1. brez podpisanega imena, ktero naj se priloži v zapečatenem listku. Poslani rokopisi se ne bodo vračali *)
V Ljubljani dne 22. marca 1875.
Odbor „glasbene matice.'-
*) Odbor prosi, da bi vsi slovenski časniki ta razpis priobčili, da se vdelc/.e konkurencije skladatelji vseh slovenskih pokrajin.
(Poziv!) „Glasbena matica" je prevzela nalogo, nabirati pri svojih členih doneske za dr. Costov spominek. Častiti družbeniki se torej vabijo, da pošljejo svoje doneske društvenemu blagajniku gospodu Franju Dre-nik-u, kteri bode došle darove dotičnemu odboru izročil.
(Narodni volilci ljubljanski,) pazite, da vas pri mestnih volitvah nemčurji ne bodo opeharili, kakor pri volitvah za zbornico kupčijsko! Pripoveduje se nam, da po hišah nabirajo volilne liste, ter jih drugi dan z nemčurskimi kandidati napisane volilcem vračajo. G. Doberlet je zlasti po Trnovem in Krakovem veliko tacih listov napisal. Ne dajte toraj volilnega lista nobenemu, kterega ne poznate kot značajnega narodnjaka!
Razne reči.
—	Ženo iz Gočeve v Slov. goricah Ana l)amiš, ki je 8. decembra 1874 svojega moža zabodla, so porotniki v Celji obsodili na vislice. Morivka je 2G let stara. Njen zagovornik se bo zoper sodbo pritožil.
—	V A rji vasi pri Žavcu se je Janez K. obesil. Brat pa pride še o pravem času in prereže vrv. Ko se Janez zopet zave, začne hudo razsajati, da se mu je sebe usmrtiti za-branilo. Žugal je hišo zažgati in vse pomoriti.
—	Cerkev na Ponkvi so nepoznani zločinci 2. t. m. oropali. Vzeli so z oltarjev perilo. Tudi Skrinjico za darila so odprli, pa menda malo našli.
—	Kat. polit, društvo pri sv. Jurji na Šavnici bode imelo na belo nedeljo ob 3. uri popoldne v navadni hiši občni zbor. Prav vljudno so udje in tudi drugi povabljeni.
Odbor.
—■ Politično, katoliško- slovensko društvo se snuje vStariloki, ne v Loki, kakor je po zmoti poročal „Slovenec v št. 35.
Volilci glavnega [mesta ljubljanskega!
Zbor ljubljanskih volilcev, kterega je politično društvo ,,Slovenija" sklicalo, se je odločil za to, da se letošnjih mestnih volitev v d e 1 e ž i m o, toda le v III. in I. volilnem razredu. Razlogi tega postopanja se vam bodo obširneje priobčili po posebnih listih. — Danes vam le v kratkem priporočamo sledeče, enoglasno postavljene kandidate:
Za III. volilni razred:
gosp. Dr. Karol Bleiweis, primarij v dež. bolnišnici; ,, France («orsič, orgljar in hišni
posestnik; „ Vaso Petrifcič, trgovec in hišni
posestnik; „ Franjo l*ototnik. vpokojeni c.
k. stavbenski svetnik. „ Jožel Ilegali, mizar in hišni posestnik.
Za I. volilni razred:
gosp. Janez X. Ilorak, rokovičar in hišni posestnik
„ Miha Pa kič, rešetar in hišni posestnik. Krepko na noge, volimo složno in zmaga bode naša!
Narodni odbor za mestne volitve ljubljanske.
Umrli so:
22.	marca. Jožefina Štrukelj, mesarja otrok, 14 m , za pljučuo sušico. — Polona Bonadej, zasebn. pisača vdova. 31 1., za vnetjem možg. mrene. — Martin Merčun, delavec, 44 1., za kr-votokom.
23.	marca. Peter Mulec, delavke otrok, 2 1., za vnetjem vratu
24.	marca. Alojzij Tckavec, čuvaja v cig. fahr, otrok, 4 1„ za vnetjem vratu. — France /eiko, kondukterja otrok, 2 dni, za slabostjo. — Jože Smolej, prodajalec sladkorja, 51 i., za pljučnim oslabljenjem.
Telegralične denarne orne 24. marcija.
Papirna renta 71.15. — Srebrna r.>nta 75.85. — 18601ctno državno posojilo 112.40 — Bankine akcije 963. — Kreditne akcije 237.25. — London 111.30 — Srebro 104.50.— Cos. kr. cekiui 5.23. — 20Napo)*on 8.88.
Eksekutivne dražbe.
1.	aprila. 3. Jož. Skubic-evo iz Police v Litiji. — 3. Mih. Žnidaršič-cvo iz Kozarš (1355 gl ), — 3. Ilel. Jancžič-eve z Zgornjega jezera (1950 gl. j, obe v Ložu. — 3. Tone Zupaneič-evo iz Kozlevc (1346 gl.), — 1. Fr. Plevel-ovo iz Koroške vasi (4000 gl.), obe v Zatičini. — 3. Ljudevik Milae evo (9000 gl.) v Ljubljani. — 2. Jan. Kobe-tovo iz Vrba, — 2. Jurij Türk ovo iz Jelševnika (150 gl.), obe v Črnomlju, — 2. Jan. Illebec ovo (143 gl.) v Mokronogu.
2.	aprila. 2. Jan. Lekan-ovo iz Laz (3930 gl.), — 2. Jan. Kogovšek-evo iz Laz (3255 gl.)
—	2. Jau. Jerina-vo iz Zgornje vasi (3070 gl.),
—	2. Matevž Drenik-ovo iz Spopnjo vasi (1440 gl.), vse v Planini. — 2. Martin Zrimšek-ovo iz Gošič v Ložu.
3.	aprila. 3. Lukcž Belc-evo iz Osredka (5073 gl.), — 3. Jože Kernc-evo iz Suše (1433 gl.), — 3. Jož: Svigel-novo iz Male vasi (5594 gl.), vse v Ljubljani. — 3. Jož. Prijatcl-ovo iz Vrha (1110 gl.), — 3. Jak. Lavrič-evo iz Pupleta (3555 gl.), — 3. Marije Vidrih-ove iz Male vasi vse v Laščah. — 3. Ivan Orlič-evo iz Kriške vasi (2193 gl.), — 3. Marije Tomc eve iz Primostka obe v Metliki.
Tržna renn preteklega tednu:
Mernik
. i H, i i i
0) | a i «j	«
Mesta: •= I g Jg ■ ®	S j	a
i S % > s 2,	2	5
I	i i___L_
i i i *
v Ljubljani 2 60 1.8oj 1.50 1 05 1.60 1.50	1.65	2 00
v Kranji 2.65 1.75 — 1.00 — —	l.'!0	—
v Lotu 2,65 j 1.70 — 1.00 - 1.50	1.70	—
vNovomcstu 2.65 1.85 1.75 0 95 1.90 1.60	2.00	2 15
v Sodražci 2 85 - 1.85 1.00 1.90 1.60	1.85	—
v Mariboru 2.25 3 (li 1.95 1.10 1 50 1.40	1.90	—
v Ptuju 2.15 1 70 1.50 1 00 1.38 1 23	1.65
r Celji 2 50 2.00 1.20 1.30 1.60 1.60	1.60	-
v Celovcu 2.26 2.15 1 50 1.00 1.44 —	—	—
v Trstu 2.44 1.9oj 1.92 1.40 1.80 —	—	—
v Zagrebu 2.12 1.65 1 35 — 1.40 —	—	—
v Varaždinu 2.05 1.55 1.50 0.95 1 30 1.00	1.00	—
na Dunaju 2 50 2.00 1.50 1.16 1 60; —	—	—
v Peštu 2 45 1.50 1.60 1.10 1.75
v Pragi 2.60| 2.16 1.90 1 40 — —	—	—
v Gradcu j 2.43j 2 90 Jl.30 1.131 1.46| —	— j —
%	........................ 5J
Zobni zdravnik |
I docent dr. Tanzer 1
i	H
iz G raca.	%
55	*
% ordimra tu v Ljubljani „]iri Moitu" f| 55 v sobah .'IG in 37, II. nadstropje, v zobo-55 zdravilstvu in zobotehniki. vsak dan od
55	«
55 osmih zjutraj do petih popoldne.	^
Ostal bo tu še do velike sobote zvečer.
55	__A
55
Dr. Tanzer-jeva
|| antiseptikonska ustna voda, prah in pasta f) za zobe se dobiva pri gg.: E. Malir-u, pri § g apotekarjih Itirsdlilz-ll in Piccoli-u v Ljub- § g Ijani, in v lekarnah v Kranju, Loki | in Kamniku.	(24-3) g
Holnilioii» v pi'id
navedemo v sledečem več pohvalnih pisem, ki so najboljši dokazi o izvrstni moči
j» r n v e :i
Wilhelmovega
antiartritičnega antirevmatičnega
kri eistečega nij».
Gospodu Franju Wilhelmu, lekarju v Nenuhirchen-u.
V Hainburgu 21. nov. 1874.
Vaša hlagorodnost! Iz bvaležnosti se čutim dolžnega Vam naznaniti, da me je pri Vas narejeni Williclmov antiartritični antirevmatični kri čisteči čaj rešil bulezni, ki bi se u» dala po lo-benem drugim zdravilu ozdraviti.
Kakor je resuica, pritrjujem s svojim imenom iu pečatom, da sem osem mesecev vsak dan rabd ga eno purcijo iu bil po tem ozdravljen
božjasti, ki me je že 7 let metala,
tako, da sem se je popolnoma znebil, ker me že 14 mesecev ni nobenkrat več vrgla.
Blagovolite to v prid drugih bolnikov po časopisih objaviti.
(L. S J	Ignacij Berger.
O. št. 4218.
Jaz potrjujem, da je osebno mi znani gospod Ignacij Borger, e. k. načelnik telegratijske postaje v HaiuOurgu, to pismo pred lueuoj lastuo-l učno podpisal.
V Hainburgu tridesetega novembra tisoč osem sto sedemdeset iu štiri. Alit. Purnvicilli 1. r.
(L. S.,1	c. k. notar.
Gospodu Franju Wilhelmu, lekarju v Nenuhirchen-u
V	Alteufeldcuu Gor. Avstr. 30. nov. 1874.
Vaš Willielmov autiartritičui antirevmatični čuj
za čišfeuje krvi, kterega dobivam iz lekarne gosp. Avgusta Hofstütterja v Liucu, dela pri nas veliko dobrega, je vse časti vredeu in se po našem priporočanji zelo razširja; celo nas gospod dr. Nii*kl se čudi temu čaju, kur sein čez leto in dan pri njem jemala zdravila, pajeputkaiu slabost čutuic pri vsem tem postajala čedalje hii|ša : zdaj pa selil porabila ,1 pakete čaja in zdrava sem.
Zares z vsem spoštovanjem Vas pozdravlja Julijatia Krame!, hiš. posest, Se. 6.
Gospodu Franju Wilhelmu, lekarju v Nenukircheii-u.
V	Komornu (ua Ogerskem) 30. nov. 1874.
Vaša Blagorodnost! Dovoljujem si izreči Vam
s.'ojo n»jprisrčncjšo hvalo, da sem bil tako srečen zvedeli za Vaš Wilhelmov antiartritični autirev-matični čaj za čiščenje krvi. Hog vsegamogočni mi je pripomugel do tega zdravila, ker sem 12 let, toliko pretrpel, 3 leta toplica obiskoval; vse, kar se mi je svetovalo, za mazati in pariti, stalo me mnogo denarja iu bolečin, pomagalo pa ni nič.
še enkrat mojo tisočem« zalivalo za dobri čaj. brez kterega ne Iii hinein biti nobena hiša. ker on je zdravnik pri njej.
Ker me zdaj toliko ljudi poprašuje, kaj mi je tako hitro pomagalo, moral sem mnogim povedati Vašo adreso. Prosim še, da bi mi vljudno poslali še 4 pakete tega Wilhelmovega antiartritičnega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi, ker ga potrebujem za guspoda mestnega glavarja. Prosim, pošljite mi ga proti poštnem povzetju.
Spoštovanjem Jožel' Schartner, stavbeni mojster,
(18—5)	Wassergasse št. 1196.
Svarimo preti ponarejanjem in sleparijo.
Pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikacije Wilhelmovega antiartritičnega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neun-kirchcn pri Dunaji ali v mojih časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po pred pisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezikih 1. gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. obfiustva se pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi tudi dobiva: v Ljubljani pri Peter Lasniku; v Postojni, pri Jožefu Kupferschmidu; v Celji, pri Baumbachu lekarju, Franc Rauscherji, lekarju in Karol Krisperju; v Gorici priFranzonič-u lekarju; v Celovcu pri C. Clementscbitschu ;vMariboru Alois Quangestu; vl'rassbergu pri Tribucu: v No-v e m ni e s t u pri Dom. Ricoli-u ; v B1 a k n pri Matevž Fiirstu; v Varaždinu pri dr. A. Halterju lekarju.