Leto LX. številko 56.
U Ljubljani, u crtrteli 10. marca 19Z3.
Cena Din V
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemšl nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,
Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
reklarae,   preklici   beseda   2.— Din.
Upravništvo: Knailova ulica štev. 6, pritličje. — Telefon štev. 304.
Poštnina plačana v gotovini«
Uredništvo: Knaflova ulica Štev. 5, L nadstropje. — Telefon štev. 34.
Zaključek splošne proračunske debate
Včerajšnji seji Narodne skupščine. — Zadnji govorniki opozi-- Radićevci umaknili svojo zahtevo po novih govornikih.
cije. -
— Beograd, 9. marca. Včeraj Je bila zaključena v Narodni skupščini generalna debata o proračunu. Na popoldanski seji je govoril Pavle Radič, ki Je zagovarjal politiko HSS In naglašal, da so bili radikali napram radičevce-m skrajno nelojalni.
Radičevci so v zadnjem trenutku prijavili še pet govornikov. Predsednik skupščine pa jim ni hotel dati besede, češ, da so se prepozno prijavili. Proti splošnemu pričakovanju, so radičevski poslanci vzeli to izjavo na znanje brez posebnih protestov.
Na popoldanski seji, ki je pričela ob 17., je govoril še radičevec Mžik, na kar je t>ovzel besedo poročevalec večine dr. Ga-vrllovič, ki je na kratko odgovarjal vsem predgovornikom- Naglašal je, da se je proračun dejansko zmanjšal. V daljših izvajanjih je nato polemiziral z bivšima ministroma Pucljem in Širperino in dokazoval, da se je proračun sestavljal z njihovim sodelovanjem. Država se nahaja v gospodarski krizi, ki obstoja že od prevrata sem in je posledica svetovne vojne. Kljub temu pa se
je posrečilo izvesti stabilizacijo valute. Vlada stremi za znižanjem davkov in regulacijo obrestne mere. Storila bo, kaT ji je v danih prilikah mogoče.
Govornik je nato branil vlado pred očitkom opozicije, da ni sposobna rešiti gospodarske krize ter da ne vživa zaupanja. Skušal je na podlagi proračuna dokazovati koliko je vlada storila zlasti za povzdigo poljedelske in druge gospodarske namene. Tekom njegovega govora je prišlo ponovno do prerekanja med opozicijo in vladno večino.
Ob pol 19. je predsednik zaključil debato. Med odmorom se je vršila seja zastopnikov parlamentarnih klubov, na kateri se je razpravljalo o glasovanju, ki naj bi se po vladnem predlogu vršilo že včeraj. Z ozirom na to, da je bilo napovedano glasovanje šele za STedo, je opozicija zahtevala, da se glasovanje odgodi. Vladna večina je na to pristala in je bila seja kmalu po 19. že zaključena.
Državni proračun v načelu sprejet
S 151 proti 109 glasovom je bil danes v načelu odobren državni proračun. — Seja finančnega odbora.
Beograd, 9. marca. Današnja seja Narodne skupščine je trajala samo 40 minut. Predsednik je ob pol 11. o tvoril sejo ter takoj prešel na dnevni red. Ker se je finančni minister odrekel besedi, se je takoj nato vršilo glasovanje. Navzočih je bilo 260 poslancev. Za proračun so glasovali vsi radikali in klerikalci, ki so bili zbrani polnoštevilno ter so oddali 151 glasov. Opozicija ni bila zbrana polnoštevilno, ker je mnogo poslancev odsotnih iz Beograda. Proti proračunu je bilo oddanih 109 glasov. S tem je proračun v načelu sprejet.
— Beograd, 9. marca. Pred sejo Narodne skupščine se je vršila danes dopoldne plenarna seja finančnega odbora, ki je razpravljal o vladnih amand-manih, nanašajočih se na vrhovno dr-
žavno upravo, na ministrstvo pravde, ministrstvo prosvete in ministrstvo ver.
Razprava je bila vseskozi zelo živahna in mestoma precej burna. Opozici-jonalni govorniki so zamerjali vladi, da amandmani ne predstavljajo nikakega izboljšanja pomankljivega proračuna, marveč samo partizanski honorar. Vladna veČina je vse svoje predloge sprejela, odbila pa je predloge SDS, ki je zahtevala, naj se ukine dispozicijski fond ministrskega predsednika, ki znaša 4,200.000 Din. Poslanci SDS so nadalje zahtevali, naj se reducirata plači ministra ver in njegovega šoferja, ki dobivata 97.000 Din letno, ker se to ministrstvo v smislu zakona o vrhovni centralni upravi letos ukine.
Važne določbe finančnega zakona
SLS ni mogla doseči nikakih ugodnosti za Slovenijo« — Uredništvu groze z novimi redukcijami« - Gospodarski odbor dvomljive vrednosti, — Finančni zakon ne pozna oblastnih skupščin.
— Beograd, 9. marca. Včeraj dopoldne se je med skupščino sejo vršila seja ministrskega sveta, ki je mestoma potekla zelo živahno. Vršila se je razprava o amand-manih zakonodajnega značaja. V političnih krogih je vzbudila splošno pozornost vest, da je radikalna večina odklonila vse zahteve in predloge slovenskih klerikalcev, kar je izzvalo v vrstah SLS seveda ve'iko poparjenost Klerikalci so vedno računali s tem, da bodo svojo popustljivost m kapitulacijo pred radikali lahko maskirali z navideznimi uspehi, tičočih se manjših zadev v Sloveniji, kot izplačilo doklad za okrajne ceste, povišanje subvencije za bolnice itd. Vse to pa je padlo v vodo. Minister za javna dela inž. Dušan Sernec se je v ministrskem svetu nad eno uro zaman trudil, da bi izsilil od radikalov vsaj malenkostne kredite, toda radikali so vse njegove zahteve in zahteve njegovih tovarišev gladko odbili.
Pač pa so radikali sprejeli veČino svojih predlogov. Tako je bil med drugim sprejet amandman finančnega ministra glede ustanovitve posebnega odbora, ki naj prouči gospodarske razmere in izvede štednjo v državnih ustanovah. Odbor bo štel 20 Članov. Od teb Izvoli skupščina 11, finančni minister imenuje v ta odbor osem strokovnjakov izven parlamenta, enega pa imenuje kralj. Predsednik odbora bo finančni minister. V političnih krogih se o tem odboru zelo skeptično razpravlja. Splošno se domneva, da naj bo to le pesek v oči gospodarskim krogom, da vlada tako zakrije svojo nezmožnost, izvesti temeljito gospodarsko sanacijo i v državni upravi 1 v javnem gospodarskem življenju.
S posebnim amandmanom se pooblašča vlada, da izvede revizijo uradniškega zakona. Finančni minister se pooblašča, da Izda tozadevno naredbo z zakonsko močjo, kar je vsekakor proti parlamentarni praksi, ker se zakoni ne morejo spreminjati z naredbami. Po seji ministrskega sveta so posamezni ministri izjavljali novinarjem, da imajo ti amandmani predvsem za cilj razbremenitev državnega proračuna. Kar se tiče povečanja finančnih izdatkov potom amandmanov, je finančni minister naglasu, da bo mogel te naknadne kredite izplačati le tedaj, če bodo to dopuščali finančni
dohodki države. Ker pa je spričo vladajoče gospodarske krize malo verjetno, da bi državni dohodki presegali v proračunu predvidene vsote, prevladuje v vseh političnih krogih mnenje, da z amandmani dovoljenih kreditov sploh ne bo mogoče realizirat:.
Mnogo komentarjev vzbuja dejstvo, da v amandmanih ni niti besedice o kredit;h za oblastne samouprave v onih pokrajinah, kjer so se na novo ustanovile. Doslej je finančni minister le nekaterim dovolil posojila.
Zanimivi tiskovni pravdi
Pred štiričlanskim kazenskim senatom ljubljanskega deželnega sodišča, kateremu je predsedoval sodni nadsvetnik dr. Mladič, se je včeraj popoldne vršila zanimiva tiskovna pravda proti odgovornemu uredniku komunističnega lista »Enotnost« Cirilu Sko-čirju, ki je bil obtožen pregreška po členu 45 tisk. zakona radi razširjenja komunistične literature in propagande. Dne 25. januarja zvečer je Skočirja pred Karlovskim mostom ustavil stražnik Fran Kvas ter ga vprašal, kaj nosi v zavitku. Pozval ga je nato v stražnico, kjer so ugotovili, da je nosil Skočir v zavitku več komunističnih listov In brošur, ki so bile natisnjene v inozemstvu. Obtoženi se je zagovarjal, da je ta zavitek prejel od nekega »Jožeta«, ki ga je naprosil, naj mu zavitek shrani. Ni vedel, kaj je notri. Po kratki razpravi je sodišče proglasilo oprostilno sodbo z motivacijo, da posest komunističnih knjig in brošur ne more tvoriti podlage za obsodbo v smislu Čl. 45 tisk. zak., zlasti ker ni dokazano, da bi obtoženec vedel za vsebino v zavitku.
2e na4 dve leti trajajoča tiskovna pravda, ki io vodita ljubljanski škof dr. Jeglič in sarajevski škof dr. Sarič v imenu jugoslovanskega episkopata proti »Slovenskemu Narodu«, radi uvodnega članka »Intrige jugoslovanskih škofov«, tudi včeraj še ni bila končana. Razprava je bila po temperamentnem obrambnem govoru urednika dr-Birse in po prečitanju izpovedi zaslišanih škofov preložena na soboto 12. t. m. ob 8.30 dopoldne.
Rumunijo v angioltomon^em bloku
Na intervencijo Anglije je Italija priznala pripadnost Besara-bije k Rumuniji- — Rum unija je s tem priklenjena na Italijo proti Jugoslaviji in na Anglijo proti Rusiji.
_ Zenera, 9. marca. Največjo senzacijo
včerajšnjega dne je tvorila uradna- izjava italijanskega delegata Scialoie, da je Italija ratificirala znani besarabski pakt. Ta pakt je bil sklenjen leta 1920. med Anglijo, Francijo, Italijo in Japonsko ter priznava Rumuniji posest Besarabije. Pogodba vsebuje določbo, da stopi v veljavo šele takrat, ko jo podpišejo najmanj tri od imenovanih držav. Poslej sta samo Anglija in Francija ratificirali to pogodbo, dočim se je Italija tej ratifikaciji radi svojih odnošajev s sovjetsko Rusijo «io-alej izogibala. Ratifikacija te pogodbe s strani Italije se tolmači v diplomaticnih krogih tako, da je Rumunska prišla pod vpliv italijanske politike, ki je naperjena v prvi vrsli proti Jugoslaviji, ker onemogoča Jugoslavija razSirjenje italijanskega političnega vpliva do Carigrada. V službeni izjavi Scialoie se naglasa, da je vodilo Italijo k temu koraku prepričanje, da Italija le radi tega doslej ni ratificirala te pogodbe, ker je upala, da bo prišlo med obema zainteresiranima državama Rusijo in Rumunijo do direktnega sporazuma, kar bi tudi olajšalo in zboljšalo itali-
janske odnošaje napram sovjetski Rusiji V izjavi se nadalje izrecno naglasa, da Italija s tem korakom ni zavzela napram Rusiji nikakega neprijaznega staližča.
— Dunaj, 9. marca. V tukajšnjih političnih krogih je ratifikacija besarabske pogodbe s strani Italije vzbudila splošno senzacijo. Ta korak se tolmači tako, da je Rumuniia s tem definitivno stopila v an-gleško-italijansko interesno sfero. Angleško italijansko sodelovanje je bilo dogovorjeno že v Livornu ob priliki sestanka med Mus-solinijem in Chamberlainom. Splošno t>e domneva, da je to uspeh angleškega prizadevanja, da spravi Rumunijo. in Poljsko kot neposredni sosedi sovjetske Rusije v protiruski blok. Chamberlainu se je s tem posrečilo, da prepreči prijateljstvo med Italijo in Rusijo, na drugi strani pa ie spravil Rumunijo direktno v protiruski tabor. Za Rumunijo pomeni ratifikacija besarabske pogodbe ojačenje njenega mednarodnega položaja, ne da bi ji bilo zato treba prevzeti kake nove obveznosti.
Cela mesta razrušena, na tisoče človeških žrtev
Potres je bil enako strahovit kakor L 1925. — Severna Japonska odrezana od sveta. — Strašna smrt tisočev pod ruševinami in v plamenih. — Nemogoča pomožna akcija.
— London, 9. marca. Angleški, ameriški in japonski listi soglasno poro* čaj o, da je potresna katastrofa zahte* vala ogromne žrtve. Škoda je zaenkrat še nepregledna, ker so prekinjene s potresnim ozemljem vse zveze. Želez= niški promet je ukinjen- Vlada je od* redila večje število letal, ki bodo po« skusila dospeti v potresno ozemlje. Dosedanji poskusi pa so se izjalovili, ker je letalom nemogoče pristati. V pokrajini Tango je našlo pod ruševin nami smrt zlasti mnogo otrok in žena. Ljudje so v paniki skakali skozi okna ter obležali mrtvi na cestah. Samo v mestu Tango je 1699 mrtvih. Poruše* nih je 3529 hiš, 3426 pa tako poškodo* vanih, da jih bodo morali porušiti. Gla^ som uradnih poročil je v Kiotu 2000 oseb mrtvih, nad 4000 pa težko ranje* nih. V okoliških vaseh, kjer je bil po* tres še mnogo hujši, je še več žrtev. Tudi mesto Mincima je baje docela porušeno.
— London, 9. marca. Potres, ki je uničil v ponedeljek več japonskih po« krajin, je bil tako silen, da se lahko primerja s potresno katastrofo, ki je zadela Japonsko maja 1925. Mnogo mest je popolnoma v razvalinah. Šte* vila človeških žrtev sploh ni mogoče ugotoviti, ker je v mnogih mestih iz* bruhnil požar in je mnogo ljudi našlo smrt tudi v plamenih. Posebno hudo sta prizadeti mesti Mineima in Tango. Vse hiše so v razvalinah. Takoj po po* tresu je izbruhnil požar, ki je dobe* sedno uničil dve tretjini mesta. Mesto Titori je še vedno v plamenih. Tam se 1 je vnela plinarna, vsled česar je na* stala eksplozija in je bilo v par urah
vse mesto v plamenih. Število člove= ških žrtev v Titoniju se ceni na 1400.
— Newyork, 9. marca. Potres, ki je bil zabeležen v ponedeljek zjutraj v ozemlju med Tokijom in Osaka, je zavzel mnogo večje dimenzije, kakor pa se je prvotno domnevalo. Potres so občutili po vsej Japonski, zlasti pa na obali Japonskega morja. V mestih, kjer so bili potresni sunki najmočnejši, je nastala nepopisna panika. Prebivalstvo je bežalo na prosto, zmedeno begalo po ulicah in iskalo svojce, ki so se razbežali na vse strani. V paničnem strahu so ljudje skakali skozi okna, nekateri so celo splezali na strehe in od tam skakali v globino. Mnogo ljudi je bilo ubitih na ulicah od ruševin, podi-
rajočih se hiš. Odigravali so se pretresljivi   prizori.   Mnogo   otrok   je bilr
pohojenih in povoženih.
Center potresa leži severno od Kio-te. Tam so bili potresni sunki najhujši. Znameniti železniški most v Amaru-besu se je porušil. Pri tem je bilo ubitih 23 oseb. Posebno številne so žrtve v industrijskih centrih, kjer je bilo delavstvo v tovarnah na delu. V Sakaiji je v tamošnji predilnici izbruhnil požar. Od 800 delavcev se jih je rešilo samo 226. Požar se j*e bliskovito Širil tudi na ostala poslopja, tako, da je v hipu bilo vse mesto v plamenih. Severne province so od ostalega sveta popolnoma odrezane, ker so porušeni skoraj vsi mostovi. Tudi avtomobilski promet je nemogoč, ker so ceste večinoma porušene. Vlada skuša po morju in s pomočjo letalcev priskočiti prizadetemu prebivalstvu na pomoč.
Angleške intrige v Varšavi
Poljska naj postane angleška predstraža proti Rusiji
— Moskva, 9. marca. Včerajšnja >Iz-vestja* poročajo, da je Anglija izdelala poseben načrt, ki naj bi služil pomirjenju med Nemčijo In Poljsko. Po tem načrtu naj bi se Poljska odrekla koridorja in Gdanska ter pristala na revizijo svoje meje v Gornji Šleziji. Mesto tega pa bi dobila svobodne roke za okupacijo Litve in Memla. Na desni obali Dnjestra skupno z odeško pokrajino in celim donskim področjem naj bi se osnovala nova država pod nemško-pobskim protektoratom. Po informacijah ruskih političnih krogov je Pilsud-ski na ta načrt že pristal in Chamberlain ima le še nalogo, da o priliki zasedanja Društva narodov v 2 ene v i pridobi za te načrte tudi Nemčijo.
— Ženeva, 9. marca. Nemški zunanji minister dr. Stresemann je danes poldrugo uro konfenral s francoskim zunanjim ministrom Briandom. Dr. Stresemann je pojasnil francoskemu zunaniemu ministru stališče Nemčije v angleško-ruskem sporu, na-glašajoč, da je Nemčija miroljubna in nima nikakih vzrokov, da bi se vmešavala v ta spor. Nato sta obširno razpravljala o sporu med Nemčijo in Poljsko.
Redukcija srednjih šol
-i- Beograd, 9. marca. Po seji Narodne skupščine se je vršila 6eja ministrskega sveta, ki je trajala do 13.15. Seja jo bila v glavnem posvečena amandmanom ministrstva pravde in prosvetnega ministrstva. Sprejet je bil predlog prosvetnega ministra Vukiee vica, glasom katerega ostane v rr:avi le 33 učiteljišč in 80 gimnazij in realk. Vse ostale pa se z letošnjim šolskim letom ukinejo.
SENZACIJONALNA SODBA V SUBOTICI
— Subotlca, 9. marca. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim sodiščem razprava proti Mariji Hubička, ki je lani na božični večer ubila svojega meča. Hubička je bil bogat posestnik, vendar pa znan kot velik pijanec. Tudi na božični večer je prišel pijan domov ter začel pretepati svojo hčerko. Žena je priskočila hčerki na pomoč in je v preteku svojega moža ubila. Za razpravo je vladalo velikansko zanimanje. Sodba je izredno mila. Marija Hubička je bila obsojena le na 6 mesecev zapora. Občinstvo je obsodbo z odobravanjem sprejelo.
Darujmo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja!
Zbiranje italijanske vojske ob naši meji
— Beograd. 9. marca. Današnja /»Politika* poroča s Sušaka, da so v zadnjih dneh prišli na Reko višji oficirji italijanskega generalštaba, ki so obhodili vso mejo in delali razne skice. Tekom včerajšnjega dne je dospela na Reko divizija bersalje-rov. Tudi v Postojno, Ilirsko Bistrico, Vb-loško in Matulje so dospeli močni vojaški oddelki.
V uradnih italijanskih krogih se nagia-ša, da gre le za vojaške vežbe, ki se vršijo v Julijski Benečiji že prihodnji mesec v zelo velikem obsegu. V Trstu t-amem je ar-madno poveljstvo zbralo nad 1000 veiikih vojaških avtomobilov, ki so določeni za transport vojaštva v razne kraje Julijske Benečije.
Smrtna nesreča v Vel. Laščah
V kamnolomu železniške postaje Velike Lašče so včeraj razstreljevali kamenje, ki ga rabijo za posipanje proge. Progovni delavec Ivan Praznik, star 72 let in rodom iz Velikih Lašč št. 83, je bil postavljen za stražo, da jc pazil na okolico in opozarjal pasante na pretečo nevarnost. Včeraj ob 14.35 so razstrelili večjo mino. Med eksplozijo je priletel proti Prazniku, ki je bil od mine oddaljen kakih 200 m, debelejši kamen in ga zadel tako nesrečno na glavo, da mu jc prebil lobanjo ter se z ostrino zapičil v možgane. Praznik se je takoj nezavesten zgrudil na tla. Poklicali so železniškega zdravnika, ki je poškodovancu, borečemu se s smrtjo, nudil prvo zdravniško (pomoč. Ker je bila poškodba smrtnonevarna in ker popoldne ne vozi noben vlak proti Ljubljani, so telefonsko poklicali reševalno postajo v Ljubljani, ki je poslala rešilni avto in naložila nezavestnega Praznika, da ga prepelje v ljubljansko bolnico. Med potom pa je Praznik podlegel težki poškodbi. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Šahovski furnir v Newyorku
Prekinjene partije. — Dr. Vidmar porazil Niemcovića.
Poročali smo. da je bila sobotna partija dr. Vidmar—Niemcović prekinjena. Iz naknadnega poročila pa je razvidno, da se je partija odigrala do konca in da je končala z zmago dr. Vidmarja, ki se je s tem Niemceviču revanžiral za svoj prvi poraz.
V ponedeljek so se odigrale viseče partije. Marshall In Spielmann sta remizirala. dočim je bila partija Aljehin—Niemjovič znova prekinjena, dasi v mnogo boljši poziciji za Aljehina. Vnovič je bila prekinjena tudi partija Capablanca—Marshall.
«Newyork Times* prinaša laskavo kritiko o znanju in igri našega prvaka dr. Vidmarja ter podaja tudi njegovo življen-sko biografijo. List navaja, da je dr. Vidmar čvrst in siguren igralec, čigar igra nosi vse cbiležje njegovega znanstveie^i treninga v šahu. Kritik upa, da bo dr. Vidmar sigurno zasedel eno od prvih treh mest. «Times* izredno hvalijo tudi Capa-blanco, Niemcovića in Spielmanna, vendar pa v prvi vrsti podcrtavaj'o zmožnosti dr. Vidmarja, ki je med vsemi šestimi tekmovalci edini amater, dočim so vsi drugi poklicni šahisti.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Efekti. 7odst. investicijsko posojilo S9, 90, Vojna škoda 343, 344, adolžnice Kranjske deželne banke 20, 22, Zastavni listi Kranjske deželne banke 20, 22, Celjska posojilnica 195, 198, 197, Ljubljanska kreditna banka 150, Merkantilna Kočevje 99, 100, Pra-štediona 925, Kredit, zavod 160, 170, Strojne tovarne So, Trbovlje 430, Vevče 120, Stavbna družba 55, 65, >Šešir< 104.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.79—22.85, Dunaj 800.40—303.40, Berlin 13.494—13.524, Budimpešta 994.50—997-50, Italija 250.35 do 252.35, London 276—276.80, Newyork ček 56.75—56.95, Pariš 222.25—224.25, Praga 168.30—169.10, Curih 10.94—10.97. Valute Newyork 56.15—56.35.
Efekti: Investicijsko posojilo 90—90.50, Ratna šte'a 343.50. Ljubljanska kreditna 150—153, lir v. eskomptna banka 104.5 do 105, Kreditna banka, Zgb. 93—95, Hipotekama banka 64—65, Jugobanka 104—104.50, Praštediona 925—930, Drava d. d. Osijek 500—507.5, Šećerana, Osijek 485—500, Isis 51 in pol do 52, Gutman 275—285, Slaveks 101—133. Slavonija 29—31, Trboveljska 41S do 423. Union, paromlin 306—315, Vevče 130—140. Agr. 55 in pol do 56.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.13, Pariz 30.325. Newyork 519.6875, Milan 23.01, Praga 15.40, London 25.21625, Dunaj 73.15.
— Trst: Beograd 39.90, London 109.50, Curih 437.10.
153
8995
Stran 2.
-SLOVENSKI
NARO D» *
dne  10. marca 1°2'
Si
Potreba gospodarske zbornice
Nauk iz proračunske debate. — Parlament v današnji sestavi ni sposoben za koristno in stvarao delo. — Vladni načrt gospodarskega odbora za štednjo je nezadosten in ne more koristiti«
Narodna skupščina zaključuje prvo čitanje državnega proračuna. Razprava ni prinesla nikakih važnejših momentov; gospodarski problemi, ki so v neposredni zvezi s postavkami v proračunu, se niso disputirall z ono stvarnostjo, kakor bi bilo pri tako važni stvari potrebno. Vidi se kakor ob vsaki priliki tudi tu, da je težišče skupščinskega dela v politiki, ne pa v stvarnem poslu. Vse, tudi problemi proračunske debate, se premotrivajo s stališča partizanske politike, zato se seveda tudi ne more pričakovati, da bi bili rezultati ugodnejši.
Pri tej priliki je vlada vložila predlog, naj se ustanovi poseben odbor za štednjo, ki naj bi kontroliral postavke 7a proračun In uvedel v njih čim največjo štedljivost. Moramo takoj pripomniti k temu, da se nam tak odbor ne zdi prav nič srečna misel. Pri nas imamo sploh manijo, da za vsarc reformni predlog postavimo specijalni odbor oziroma specijemo institucijo, ki naj izvrši predlagani načrt. Toda taka institucija faktično ne doseže svojega namena, marveč prej pokoplje zasnovo, radi katere se je ustanovila. Nehote se spominjamo pri tem borbe proti korupciji; stranke, ki so se hotele izkazati, kako so proti korupcijskim izrastkom, so se zadovoljile s projektom, da se napravi poseben korupcij-ski zakon, dasiravno imamo za pobijanje korupcije dovolj orožja v že obstoječih zakonih, po katerih bi bilo mogoče kaznovati in odpraviti sleherno korupcijo v državi, samo ako bi se zakoni res vporabljali. Treba je za to samo volje.
V ckonomskosfinančnihi zadevah ne b<> prinesel sanacije poseben odbor za štednjo, pa naj bi bil žc ustanovljen kakorkoli. Zakaj kakor so danes stva* ri pri nas. bi imeli poglavitno besedo politiki, ki bi finančne in ekonomske prohleme reševali po političnih ali toč* neje partizansko * političnih vidikih. Kakor hitro pa pustimo, da se uveljavs Tja jo taki kriteriji, smo pokopali refor* mo samo. Zakaj bolj kot vsega nam
je treba depolitizacije pri reševanju aktualnih državnih problemov domala v vseh področjih- To pa se da doseči samo na ta način, da se pritegnejo na odločujoče pozicije strokovnjaki. Na* šemu državnemu vodstvu se da očitati predvsem eno: preveč besede imajo politiki, premalo, mnogo premalo stro* kovnjaki. Tekom proračunskih razprav smo čuli le politične govore, vsa pozor* nost javnosti je bila koncentrirana na politične dogodke, a strokovne zadeve so trpele in bodo trpele od tega ško* do. Vse naše gospodarstvo trpi od te* ga, vsi stanovi, vsi poklici se pritožil* jejo nad tem, da se njihove težnje ne vpoštevajo, da Narodna skupščina nji* hovih zahtev ne pozna in zato odloču* jejo pri zakonskih osnutkih vsi drugi razlogi, samo ne stvarni.
Odbor za štednjo bi mogel svojo naslogo vršiti dobro le, če bi bil se* stavljen iz strokovnjakov. V tem slu* čaju pa si mora vsakdo želeti več nego samo to: v situaciji kakor jo imamo danes, bi bilo potrebno nekaj takega kot gospodarska kooperacija za vso državo, sestavljena seveda iz zastopni* kov stanov in poklicev. Imeti bi mo* rala obsežno ingerenco; dobiti bi mo* rala v pretres vse zakonske predloge in bi morala o vseh in o vsakem izreči svojo strokovnjaško sodbo, ki bi jo morala Narodna skupščina do neke skrbno in zelo prevdarno določene mere respektirati.. Ce bi se to imeno* vala druga zbornica, nekak senat, nič ne de; tudi zelo demokratične države, republike in monarhije, imajo slične zbornice, in parlamentarni režim pri tem ne trpi škode. Pri nas se kaže ved* no očitneje, da se večja država ne da dobro upravljati samo z eno zbornico, sestavljeno samo po političnih motivih, marveč da ji je za pomoč nujno po* trebna zbornica strokovnjakov, ki ne bi sestojala le iz politikov. Zdi se ved* no bolj, kakor da je dana možnost za depolitizacijo in izboljšanje celotne dr* žavne uprave le po tem potu. Reševa* nje našega proračunskega problema nas je znova uverilo o tem.
Dogodki križem Jugoslaoiie
Samomor velikega židovskega sleparja. — Ženskam opasen gozdni potepuh, — Kako je ciganka v Beogradu pri belem dnevu ukradla otroka*
Pred dnevi se je na poti proti Zemunu ustrelil beograjski trgovec Levi Kadmon. Zdaj se polagoma razkriva razlog samomora. Gre za veliko sleparijo.
Levi Kadmon je kot generalni zastopnik tvrdke S. N. D. (Societe de Na-vigation Danubienne) falzificiral rece-pise o fiktivnih in izmišljenih slepih in vagonih žita, ki jih je nato znana beogradska tvrdka Gladovič in drug lom-bardirala pri Agrarno - industrijski in Agrarno-Komercijalni banki. Na ta način je Kadmonu in Gladoviću uspelo izmamiti od obeh bank okrog 1,800.000 Din. Ko se je stvar nekoliko razkrila, sta banki ukrenili potrebne korake, da si omenjeno vsoto zasigurata direktno pri tvrdki «S. N. D.». To jima je uspelo, toda na zahtevo tvrdke bi bila nujno morala slediti aretacija obeh sleparjev. Ali Gladovič je srečno odnesel pete in ga še lovijo. Kadmon pa se je napotil proti Zemunu ter si sredi ceste pognal kroglo v glavo in padel mrtev.
Alojzij Parilac je lani v gozdovih okrog Karlovca strahovat ženske. Bale so se ga kakor živega vraga, ker vsaka, ki mu je prišla v pest, je morala z njim prestati preizkušnjo svojega žen-stva.
Fant je v seksualnem pogledu izredna prikazen. Njegova pohotnost nima meje. Pred dobrini letom je vdrl v bajto skoro 601etne Pepe Vlašićeve v Brezniku, naslednji večer se je plazil nekam drugam, pa so kra pregnali va-
še ani in se je odslej moral skrivati v gozdovih. Tu je dalje prežal na ženske. Včasi je odšel v Karlovac ter si z raznimi sleparijami pridobil živeža in obleke, nato pa se zopet umaknil nazaj v gozd. kjer je živel kakor pravcati divjak. Nekoč so ga skoro vlovili, ko je napadel neko Jano Videlinovo. Čez dva dni nato se je oškodoval pri brhki Jagi Blažinčičevi, ki jo je pričakal na samotni poti ob železniški progi.
Neugnano početje gozdnega moža je spravilo na noge vse okoličane. Z orožništvom so uprizorili pravi pogon in vlovili divjaka.
Te dni se je pred zagrebškim sodiščem vršila razprava. Zasliševanje prič" je mestoma vzbudilo prizore ho-merskega krohota. Najstarejša žrtev, Pepa Vlašičeva, je za ogrebotine in druge poškodbe zahtevala 40 »forin-tov . ostale so stavile višje zahtevke. Sodišče je končno izreklo sodbo na pet let težke ječe.
Predvčerajšnjim popoldne, ko so beograjske Tcrazije bile najživahnejše, se je neka ciganka neopaženo splazila na hodnik kavarne »Šiško«, kjer sta se igrala kavarnarjev sinček in hčerkica. Ciganka je popadla dekletce, ga zbasala v vrečo in ga hotela odnesti.
Sreča je nanesla, da se je ravno s trga vrnila mati obeh otrok. Vpitje obeh otrok jo ie prizvalo iz kuhinje, kjer je odlagala kupljene stvari. Od prizora, ki ga je ugledala na pol mrač-
nem hodniku, je vsa odrevenela. Crna moćna ciganka je pod pazduho držala vrečo, v katero je tlačila malo dekletce, obupno vpijoče in opletajoče z nogami, dočim je bratec vihtel šibo, s katero se je prej igral, ter tepel ciganko, da bi rešil sestrico.
Kawnarka Mihajlovička je bila tako prepadena, da ni mogla poklicati na pomoč. Glas ji je zastal v grlu, noge so ji odrevenele. Videč, da se ciganka pripravlja k odhodu, je zbrala vse svoje moči, skočila za cigansko pošastjo in potegnila svojo hčerico za noge iz vreče. Tako je rešila dete, ni pa ji niti padlo v glavo, da bi zasledovala ciganko, ki je naglo odnesla pete skozi vrata in se izgubila na Terazijah.
Vse fb se je zgodilo v kratkih trenutkih. Šele popoldne je bilo o dogodku obveščena policija, ki je vlovila več cigank, med katerimi pa Mihajlovička ni našla one strašne pošasti, ki ji je hotela ukrasti otroka.
Novomeška porota
Smrtna obsodba.
Pred novomeško poroto se je včeraj odigral epilog krvavega zločina, zavratne-2a umora progovnega čuvaja Angela Gor-tana tz Semiča. V noči od 14. na 15. septembra 1926 ie privozii okoli 3. na postajo Semič potniški vlak iz Črnomlja. Strojevodja je opazil, da stoji pri uvoznem znamenju ročica na prosto, dočim je rdeča luč kazala na «stoj=>. Postajni načelnik je nato telefoniral na čuvajnico 28, kjer je imel nočno službo Angel Gortan. Čuvajnica se ni odzvala in načelnik je sam odšel tja. Našel te Gortana mrtveza s strelom v sence.
Preiskava je pokazala, da je bil Gortan
umorjen in orožniki so tozadevno usmerili poizvedovanje. Ker je bilo splošno znano, da zakonca Gortan nista živela v harmoniji in ker je imela žena ljubavno razmerje z delavcem Francem Kaipšem. je bil upravičen sum. da sta ga ta dva spravila •s sveta. Oba sta bila aretirana in sta po dolgem odločnem tajenju naposled priznala zločin.
Kapš je bil pri Gortanovih na hrani in stanovanju od leta 1935 dalje. Gortanova nista živela baš v najlepši sio-«ci in žena Alojzija je Kapšu često tožila, da tako ne more dalje iti. Njen mož da je skrajno razburljiv in da si bo še sam končal življenje. Obenem je pričela Ijubimkovati s Ks.pšem. Komaj 19-lemi France je kmalu padel v njene mreže, imeia ga je popolnoma v oblasti in bil je popolnoma pod njenim vplivom. Prigovarjala mu je. naj Gortana spravi s sveta in mu kupila tudi samokres. Fant je nekaj časa okleval, ker pa mu je Gortanova venomer pihala na dušo ter mu
celo grozila, da ubije njega, če on ne bo njenega moža. se je vdal in v noči od 14. na 15. septembra Gortana ustrelil. Pri današnji razpravi, kateri je prisostvovalo ogromno občinstvu, je Kapš vstrajal pri svoji izpovedi, dočim je Gortanova svečano zatrjevala, da je nedolžna.
Zaslišane so bile številne priče, ki so večinoma obremenile Gortanovo. Razprava je končala pozno v noči. Porotniki so potrdili prvo vprašanje o krivdi Franca Kapša glede zavratnega umora z 12 glasovi, istotako drugo vprašanje o krivdi zavratnega umora glede Gorianove z 9:3 glasovi, nakar je bila Gortanova obsojena na smrt na vešalih, Kapš pa samo na 6 let težke ječe. ker še ni star 20 let.
Mariborska porota
Oprostilna razsodba.
Pred mariborsko poroto se je včeraj zagovarjal 36-lerni France Porš, posestnikov sin iz Doanašenicev. obtožen umora svoje ljubice.
Pčrš je imel liubavno razmerje s Terezijo Šanca iz Domašenjcev. Dne 31. decembra leta 1925 ie odšla Šancova od doma, s seboj je vzela tudi 1600 Din. ki jih ie skupila za dve kravi, a vrnila se ni več. Izginila  je  brez sledu     Poizvedovanja za
njo so ostala brez uspeha. V juliju 1927 pa je našel finančni stražnik širjenko v Do-mašenjcih ob Dotoku Mala Krka človeško okostje, ki so ga zdravniki proglasili za okostje ženske v starosti 17 do 20 let. Ob potoku so našli tudi več predmetov, ki so potrdili domnevo, da gre za pogrešano Terezijo. Orožniki so nato aretirali PorŠa.
Pri včerajšnji razpravi je obtoženec odločno zanikal krivdo. Dokazov proti njemu sodišče ni imelo in jih rudi razprava n! prinesla, zato je bil Porš oproščen.
Prasneta
Repetoar Narodnega gledališča
DRAMA:
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 9.: Božji človek. A.
Četrtek, 10.: Zaprto.
Petek, 11.: Triglavska bajka. B.
Sobota, 12.: ob 15. Ugrabljene Sabinke. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izv.
Nedelja, 13.: ob 15. Danes bomo tifci. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 9.: Manon. E. Četrtek, 10.: Zaprto. Petek, 11.: Večni mornar. C.
Sobota, 12.: Zaprto.
Nedelja, 13.: Tajda. Premijera. Izv.
Recitacijski večer v ljubljanski drami
Odbor za založbo pesmi prerano umrlega pesnika Srečka Kosovela je priredil enoft v ljubljanski drami lep večer recitacij Nad vse značilno za naše žalostne knjižne razmere je. da ni na jI i založnika, ki bi kupil in izdal pesmi enega nedvomno najglobljih, najizvirnejših, po idejah, čustvih, jeziku in lepih formah bogatega pesnika sodobnosti. Mlad je bil rajni Srečko Kosovel, a prav ta bujna, borbena, iščoča, globoko iskrena mladost je njegova prednost; bil je pesnik, ki je imel vsebino Ln ki je znal povedati, kar je čutil, mislil in videl na način, ki nahaja polnega odmeva v naSih dušah. Bil je izreden talent, globoka osebnost, ki bi se bila razvila morda do višine; saj že, kar nam ie zapustil, spada med najkrasnejše cvetove naše moderne lirike.
Ga. Franja Tavčarjeva s svojimi damami je prevzela pokroviteljstvo tega recitacijske-ga večera in posrečilo se ji je, da je gledališče napolnila vsaj častno za prireditelje. Pesnik pa bi bil zaslužil razprodano hišo.
Vsa prireditev je bila veleokusna in originalna. Oprema odra z, zastori, uporaba glasbe, luči in teme, nastop sodelujočih t vse je dvigalo dojemanje Kosovelove nežne in žarke poezije. Uvodne besede je govoril Alfonz Gspan in poetski označil življenje, trpljenje, stremljenje in tragično umiranje pesnikovo. Za publiko bi bilo nekaj več stvarnih, realnih podatkov dobrodošlo. Recitacije so prav uspešno izvršili: SI. Jan, Mila ša-ričva in Ciril Debevec z okusno diskretnostjo, brez gest in patosa, sedeč za mizo, napol na izust deklamira joč, kar je napravljalo najboljši vtisk. Odbor je imel srečno roko, ker je izbral troje recitatorjev, ld se odlikujejo s prav lepimi, polnimi, modulacij sposobnimi, toplimi organi. Večja praksa bi te vrline pač še stopnjevala. Seveda je recitiranje lirskih, čisto subjektivnih pesnitev silno težka reč. Pravi užitek ima pač le čitalec v osami iu tišini. Le čitalec se poglobi docela. doČini poslušalec razumeva jedva bistvo.
Bil je občutja poln, intimno melanliolski večer, ki nam je prinesel dovolj užitka ter okrepil željo, da dobimo Čim prej izbrane pesnitve resničnega poeta Srečka Kosovela.
Fr. G
+
Iz gledališke pisarne. Uprava opozarja vse p. n. občinstvo, da se je morala premijera Sattnerjeve opere >Tajda< iz tehničnih razlogov preložiti od srede ua nedelp, dne 13. t. m. zvečer. — Abonenti reda E imajo danes v sredo svojo redno operno predstavo, in sicer se poje »Manon< v običajni zasedbi. Abonenti reda A pa imajo svojo predstavo v drami in sicer Begovićevo narodno dramo ~ -Božji človeka. — V soboto popoldne ob 3. se uprizori v drami kot dijaška predstava po izredno znižanih cenah komedija »Ugrabljene Sabinket. Na predstavo opozarjamo dijaštvo. pa tudi drugo občinstvo.
Tri izvajanja Beethovnovo IX. gimionije. Kakor nam poročajo, bosta Podsavez muzičara in ljubljanska Glasbena Matica ponovila IX. simfonijo, ki jo pod vodstvom opernega ravnatelja Poliča izvajata jutri, tudi v soboto, 12. t. m. Ker se vrši 19. t. m. izvajanje istega dela pod vodstvom dr. Cerina, bomo lahko slišali Beethovnovo srfmfonijo v Ljubljani kar trikrat. Ali ne bo to malo preveč?
(Iraški *Arbeiter-WiIle* o Zofki Kv»» drovL Gospa Marta Tauskova, graška dežel, poslanka in obč. svetovalka, tajnica socijaldemokratske stranke v Gradcu, je v graškem »Arbeiter-Wille< priobčila dva toplo pisana podlistka o rajni pisateljici Zofki Kvedrovi. Bila je njena dolgoletna prijateljica.
eiežnica
KOLEDAR
Dane*: Sreda, 9. marcn 1927: katoki-Frančiška; pravoslavni: 24. i»bruana,  i 5 II. ob. J. Kr.
Jutri: Četrtek. 10. marca 1927; katoličani: 40 mučenik<>\ : pravoslavni: 25. februar ia. Ta rasi je.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališča: Drama: >Bo/.i človek . A. — Opera: »Manon*, E.
Kinematografi: Mati «• :i : Majka — D v o r: > Logar jeva «reča r. — ideal: ^Stuart Weeb> v pasti«.
Predavanja: Ob 20. v gonilni »Dalu. -cija* v Šiški prof. Rado Pavlic: -Čarovnic . — Ob 18.30 na učiteljišču: Ab>finent Ma-.--rvk 77-lelnik..
■»Vijolični venčokr kluba Primork ob 'J<>. v Kazini.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Banovec, Kongre.-ni tre; Uttarr, Sv. Petra <*.: Hočevar, Sp. Šiška.
Jutri: Sušnik. Marijin trg: Kuralt, 0> sposvefska r.
*
Solnre zaide d;mes ob  17..VT. vzide {utrl
ob 6.24 in zaide ob 17.59.
Mesce zaide ponoči ob 0.19 in vtid« jutri ob 9.57 (prvi krajec).
ZA NASE NAROČNIKE. Danes in jutri izdaja uprav;« s Slovenskega  Naroda c  kinov stopnice na  izkaznice, serija B in C, na katere So ni*hi bili dvignjeni po dve vstopnici.
NOGAVICE
S)
4iUU€
najboljše, naj { r p cžn ejšz, zato najcenejšo
Sport
Planinska smuška tekma
Zimakosportni savez razpisuje za Yelikr>-noeni ponedeljek, 15. aprila sinuško tekni", ki bo gotovo najbolj zanimiva, kar smo jih doslej imeli v Jugoslaviji. Vršila se bo i Kredarice v višini 2515 m na Zgornjo Krmo v višini okros 1000 m, dolžina pa okn>Lf 6 km.
Proga je zelo težka in mestoma nevarna: zato bodo pripušeoni k tekmovanju le povsem izvežbani smučarji, ki so že vajeni alpskega terena. V poštev pridejo v prvi vr^H ljubljanski in gorenjski smučarji in delom m tudi nekateri Zagrebčani.
Za tekmo vlada med smučarji, pa tudi med drugimi športniki in turisti že sedni izreilno zanimanje; gotovo je, da bo ade-ležba velika tako s strani tekmovalcev kakor tudi 9 strani gledalcev.
Nori uprarnik splitskega gledališča V prosvetnem ministrstvu je bil podpisali v ponedeljek ukaz o imenovanju dr. Mirka Karolija za upravnika Narodnega gledališča v Splitu.
*
— Iz sekcije ZNS. (Službeno.) Na izredni glavni skupščini sekcije dne 30. januarja je bil izvoljen nastopni upravni, ki |e zajedno tudi odbor za delegiranje: načelnik g. Betetto, tajnik a. Vodišek, odborniki CC-Kramaršlč, Fink in Franki. Naslov sckciie ostane kavama * Evropa*. Redne tedenski: seje se vrše vsak četrtek ob 18. v kavarni «Evropa^. Noben sodnik ne sme prevzeti vodstva katerekoli tekme, če ni bil delegiran po sekciji odnosno poverjenikih; zai<> opozarjamo vse klube, da zahtevajo tudi z?, prijateljske tekme pravočasno sodnike. — Tajnik.
— Meddržavna tekma Avsžrija-Čcško-slovaška. Dne 20. marca se vrši na Dunaju meddržavna nogometna tekma Avstrija— Češkoslovaška. Češki tim bo sestavljen iz znanih igralcev Slavije in Sparte. Avstrija svoje reprezentance še ni postavila.
— 289.936 aktivnih nogometašev Šteje južnonemški nogometni savez, kateremu pripada 1874 klubov.
— Stanje prvenstva v Pragi je sledeč«. : Vršovice 4 tekme 6 točk, Sparta ?, .\ CAFC 2. 3, Slavija 2. 3. Viktorija 3. 3, Kladno 3, ?, Meteor ViJI 2, 0. Nuselskv -\ 0.
Ladislav Vladyka:
23
Ikrlvnos! mrtvašnice
Roman.
— Mislim, da sem. Vašek ne dresira Psa. Tako se oes ne dresira. On mu ukazuje, a pes ga sleon uboga- Najbrž si pomaga Vašek s sugestijo. V bajti so Pa psi tiho. Vašek nh ie uspaval. Uspaval je tudi tega psa. nrcJno ga je brcnil z nosro. sicer bi ne bil padel. Zdi se mi. da Dri deva zagonetki kmalu do dna. Vse kaže. da so bile moje domneve oravilne.
— Kakšen pomen naj bi imelo to za našo stvar?
—■ Ne smeš pozabiti, da psi usodne noči na pokopališču niso lajali in da so biii po izjavi grobarja samega zjutraj nekam čudno zaspani.
Kovafik je vzel kukalo, <pa za je takoj zopet odložil.
— Ne vidim, predaleč je. Vendar pa hočem in moram videti vse to od blizu. Samo na ta način se labko prepričam, da se nisem motil. Počakaj tu, takoj se vrnem.
— Ne, ne, za vse na svetu ne, straji me je. S teboj pojdem.
— Nemogoče, to ne bo izprehod. le oglej si one-le skale.
— Saj me ne moreš pustiti tu same.
— Dušica, priznaj vendar, da se ne moreva skupaj približati bajti.
— Tu gori za ves svet ne ostanem sama.
— Pa pojdi z menoj, samo hitro, ne izgubliajva časa. Pojdi malo v stran proti cesti, jaz pa pojdem naravnost proti bajti.
— Cez kamnolom?
— Magari, hitreje pridem do cilja. Ti me pa počakaj. Ako bi slučajno opozorila nase Vaška, morava zbežati ob gozdiču nad motolsko cesto. Velja?
— Ali bi te ne mogla spremljati? Izključeno, ovirala in zadrževala
bi me.
— Pa pojdi sam, samo pazi, da se ri kaj ne pripeti.
Takoj nato se jc začel Kovafik spuščati po gladkih stenah kamnoloma. Predno je prišel doli na ravno, je imel že obe dlani opraskani. Ustavil se je za hip in prisluškoval, da-li ga ni morda Vašek slišal, nato se je pa plazil po vseh štirih proti bajti. Priplazil se je neopaženo do nje in skozi eno številnih špranj je končno zagledal na razdalji nekoliko korakov Vaška. Toda senca ga je zakrivala tako, da ni dobro videl njegovega obraza.
Vašek je gledal tik pred njim sedečemu psu naravnost v oči. Pes je sedel nekaj časa nepremično, nato je mirno vstal in se splazil v kot na vrt. Ustavil se je v neposredni bližini Kovafika, vendar se pa ni zmenil zanj. Potegnil je iz kupa smeti staro metlo, jo odnesel k Vašku in mu jo položil k nogam. Nato je zopet sedel pred Vaška in ponižno čakal da mu gospodar znova kaj za-pove.
Gori nad kamnolomom se je ta čas utrgalo kamenje in se začelo valiti v dolino. Vašek je pustil psa planil pokoncu in začel napeto poslušati. Kovafik je dobro videl, kako Vašek koleba. Očivid-no se ni mogel takoj odločiti da-li naj opusti svoje poizkuse ali ne. Končno je pustil psa in skočil k vratom.
Kovafik je takoj spoznal, da je sprožala kamenje Mila, ki ni dobro poznala steze nad kamnolomom. Moral se je torej požuriti, da bi ga Vašek ne zalotil. Razdaljo od bajte do vznožja kamnoloma je prebežal le prej. predno je stopil Vašek iz bajte. Vsi psi pred bajto so že lajali.
Mile ni bilo na določenem kraju. Moral je torej plezati gori nad kamnolom. Tu je našel Milo skrčeno in zvito v kolač, ki bi ga bil skoraj preskočil in prezrl.
— Jarko, tu sem! Ali se je kaj zgodilo?
— Kako moreš še vpraševati? Zakaj nisi prišla za menoj v dolino?
— Strah me je bilo; izpodrsnilo mi je, kar ni nič čudnega, saj sem prvič tu. Bala sem se, da zaidem v temi predaleč in padem v jamo.
Na to je bil Kovafik v naglici pozabil.
— Pojdiva raje takoj od tod, z Va-škom sva za danes in najbrž tudi za prihodnje dni opravila. Mož je previden in se gotovo ne bo ganil iz bajte, dokler sluti da ga nekdo opazuje.
— Premisliva dobro predno odideva. Videla sem da je tekel Vašek tik za teboj in vodil na vrvici psa. Mar ničesar ne sKŠiš?
— Ne a ti? Psi v ograji so zavohali psa in zagnali srdito lajanje.
— Tudi ne, toda pes, ki ga je vodil Vašik je lajal, ko sta skočila z gospodarjem z vrta.
— Ako bi me sledil, bi morala biti z Vaškom že tu.
— Sodeč po načinu, kako je skočil iz bajte, bi človek mislil, da Vašek ni slutil, da si bil tako blizu. Najbrž je mislil, da je tu nad kamnolomom nekdo in tako se mi zdi. da mu hoče zdaj odrezati pot proti Košifem.
— Morda imaš prav, toda bolje bi
bilo. da nimaš. Da bi vsaj psi na vrtu molčali. Tako pa lahko pride Vašek s psom do naju, ne da bi ga pravočasno opazila.
— Ako je pes dresiran, bo lajal šele ko se nama približa na dva ali tri korake. Ali bi ne kazalo spustiti se v kamnolom?
— Potolkla bi se in psi ua vrtu !u* zagnali še večji trušč. Vašek bi bil takoj tu.
Horalkova se ni strinjala s Kova rikom.
— Pojdi, samo hitro.
— Kam pa, za božjo voljo?
— Vašku naproti, nikar ne izgubljai-va časa.
Prijela ga je zaroko, toda Kovafik io je prehitel in planil naprej. Cim sta pri-šla ob robu gozda malo dalje, so zagnali Vaškovi psi srdito lajanje. Mila se ic ustavila.
— Ali kaj slišiš?
— Ne.
— Zdaj pa hitro na tla.
Sedla sta in začela napeto prisluškovati.
— Jarko, ali imas pri sebi kako orožje?
— Nimam.
— Kako pa moreš hoditi sem brez orožja?
— A ti?
tev i6.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 10. marca 1927.
Stran 3.
Dnevne vesti
Vi Ljubljani, dne 9. marca 1927.
Marčeva jubilejna nagrada »Slovenskega Naroda"
Naročnike in Čitatelje opozarjamo znova, da izide v času do 20. /. m. šte* vilica ^Slovenskega Naroda*, od katere bo en izvod združen z našo tretjo ju* bilejno nagrado v znesku
en tisoč dinarjev
Kako bo dotični izvod označen, bo* mo objavili zopet par dni po dnevu, ko bo odšel v svet. Zato prosimo čita* telje, da shranjajo številke «Slovenz skega Naroda» vedno za tri do štiri dni nUzaj. Nagrado dobi vsak, kdor nam predloži dotični izvod "Slovenske* ga Naroda» ne glede na to ali je na list naročen ali pa ga je kupil kje v trafiki ali pri kaki kolporferki.'
— Profesorska odlikovanja. Z redom Sv. Save IV. stopnje so odlikovani ravnatelj realke v Mariboru Jakob Zupančič, vpokojeni gimnazijski profesor v Ljubljani Mihael Markič, profesor učiteljišča v Ljubljani dr. Maks Robie, profesor realke v Ljubljani Vladimir Lapajne in profesor II. ghmiazije v Ljubljani Rado Pavlic.
— Vpokojitve pri železniški direkciji v Ljubljani. Na lastno prošnjo, ker so dosegli zakonito število službenih let, so vpokojeni uradniki odnosno uslužbenci železniške direkcije v Lhibljani in sicer: Karel Felici-jan, Tomaž Arlatti, Maks Prost, Ivan Kor-dan, Anton Zorko, Josip Koren, Fran Potočnik, Rudolf Čik, Štefan Beleglavec, Anton Šircelj, Andrej Pavlin, Maks Prodan. Ivan Stroj. Anton Klič, dr. Ivan Geiger, šef zdravnik, Karel Sajovec, Rudolf Lisec Nikola Batestin, Fran Cvek, Josip Malik, Martin Matičič, Fran Sober, Hugo Bajuk, Mihajlo Laznik, Karel Gabriel in Rudolf Mikulinič. Imenovani vstopijo v pokoj s koncem proračunskega leta 192627, to je 31. marca t. I.
— Revizija socijalne zakonodaje. Na inicijativo Centrale industrijskih korporacij so poedine organizacije naših industrijalcev pokrenile energično akcijo za revizijo socijalne zakonodaje. Industrijalci smatrajo, da je sedanja socijalna zakonodaja v Škodo obema zainteresiranima strankama, zlasti delodajalcem. Birokratizem v državnih socijalnih ustanovah povzroča industriji velike težkoče in stroške. Zato je treba socijalno zakonodajo v toliko spremeniti, da delodajalci ne bodo nosili pretiranih bremen in da bodo delavci res imeli korist od prispevkov, ki jih podjetja plačujejo. Sedal gre znaten del teh prispevkov na račun birokratične administracije.
— Radiološki zavod v Beogradu. Minister narodnega zdravja je izdal odredbo o ustanovitvi posebnega radiološkega zavoda v Beograda, ki bo nameščen v prostorih radiološkega oddelka državne bolnice.
— Malomarnost ali kaj? Poročajo nam: Razstavni odbor za vinsko razstavo v Ljutomeru je pravočasno zaprosil ministrstvo saobračaja za dovoljenje polovične vožnje. Neki slovenski poslanec je zadevo urgira I in 26. II. sporočil odboru, da je bila prošnja ugodno rešena in sicer pod M. S. br. 450/27—47327. Postaja Ljutomer pa je bila o odredbi ministrstva saobračaja obveščena šele zvečer prvega dne razstave. Nekateri tujci so se odpeljali že popoldne — seveda so plačali celo vožnjo ter pošteno zabavljali čez razstavni odbor, ki pa je storil vse, kar je bilo potrebno. Tako se ne pospešujejo gospodarske prireditve, najmanj v sedanji dobi gospodarske krize. Zato vprašujemo: kdo je zakrivil, da je odredba ministrstva potovala v Ljutomer (brzojavno!) od 26. februarja do 3. marca.
— Potres na Japonskem in observatorij pod Triglavom. Prof. dr. Belar nam sporoča, da je njegov veliki seizmograf dne 7. t. m. ob 10. uri 40 m in 11 s beleži izredno močan potres, čigar-prvi impulzi so prišli z vzhoda v približni daljavi 10.000 km. Med največjim nihanjem je nihalo ponovno udarilo ob oba vijaka in beležnica, široka 10 cm. jc bila daleko premajhna, da bi mogla beležiti glavne sunke tega orjaškega poiresa. Značilno pa je, da se v observatoriju nameščeni potresomeri. ki jih je 10 in so 14. februarja do vseh podrobnosti označevali potres v Hercegovini, tokrat navzlic velikemu potresu niso znatno vznemirili.
JAD Triglav. Na zadnjem občnem zboru izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: Predsednik: Spmdler Metod, med.; podpredsednik: Zdolšek Joško, jur.; tajnik T: Mušič Rudolf, fil.; tajnik II-: Pogrujc Stanko, med.: blagajnik: Lah France, tehn.; knjižničar: Senčar Stanko, jur.: arhivar: Malevič Joža, tehn.-, gospodar: Lipold Raj-ko, tehn.; r>dbornika: Potrč Otrnar, med., Rajh Milan, tehn.; revizorja: Kuharic Boris, rehn., Sotošek Stane, abs. ing. for.
— Društvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani. Na XV. rednem občnem /boru izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: predsednik: Rudolf Mušič: tajnica: SSva Trdinova; blagajnica: Milena Mohorjeva; zapisnikar: Joško Krošelj; knjižničarka: Milica Schaupova; odbornika: Niko Kuret in Makso Wraber: revizorja: Alfonz <ispan in Ljudevit ČiČ.
_ Smrtna kosa. V Ljubljani je včeraj
umrla ga. Marija Korenini, soproga bančnega prokurista. Bolehala je dalje časa, vendar je njena smrt prišla nenadno in pomeni težak udarec za soproga in za otroke, ki so bili nanjo navezani z vso ljubeznijo. Pokojnica je bila blaga soproga in skrbna mati ter je uživala splošno spoštovanje pri vseh, ki so jo poznali. Bodi ji lahka zemljica, preostalim naše iskreno so-z al je.
— Napad šoferja na damo, ki jo ie vozil.
Somborski šoier Stžjepan Lubič ie predsi-nočnjim vozil v svojem avtu neko damo iz Staparja v Sombor. Sredi poti je ustavil avto, ugasnil luči in se izgovarjal, da sta svetilki pokvarjeni in da ju mora popraviti. Nenadno pa se je nasilno vrgel proti dami, ki je začela vpiti na pomoč. Njeno vpitje so slišali pasažirji nekega drugega avtomobila, pridirjali na pomoč, rešili damo in jo prepeljali v Sombor. Policija je še isti večer v lovila nasilnega Šoferja, ki je na slabem glasu.
— Tatvina poštnih znamk. Anton Var-ga je ukradel zagrebški trafikantinji Jelki Mesičevi album poštnih znamk v vrednosti 4500 Din. Znamke je nato skušal raz-pečavati s pomočjo dveh tovarišev, policija pa je vse tri izsledila in jih včeraj izročila sodišču.
— Ukradena zlata zapestna ura. Pri nekem zlikovcu se je začetkom februarja t l. našla zlata ženska zapestna ura. Kdor jo pogreša, si jo more ogledati v sobi št. 55 okrajnega sodišča v Ljubljani.
— Fantaliri s samokresom. Na zagrebško policijo je bil včeraj doveden neki osemleten smrkavec, ki je na ulici postopal s samokresom ter grozil nekaterim otrokom, da jih bo postrelil. Fant je orožje izmaknil očetu. Oba stariša sta na policiji jokaje izpovedala, da je dečko že tako pokvarjen Iopovčič, da ga bo treba oddati v prisilno vzgojo. Vsa sreča je, da se ni zgodila katastrofa, ker je dečko z divjo jezo naperil nabasani samokres tudi proti onim ljudem, ki so ga prijeli.
— Zagoneten umor kozaka. Na državnem posestvu v Gornjem Majurju so tam uslužbeni kozaki prošlo soboto ponoči slavili novo leto. Po polnoči se ie kozak Man-gaso Siri odpravil s svojo ženo domov. Ženi pa je družba tako ugajala, da je pustila moža zaspati, nakar se je vrnila v veselo družbo. Ko pa se je zjutraj pritihotapila domov, je našla moža zaklanega. Orož-ništvo aretiralo tri osumljene kozake, ženo pa drži pod stalnim nadzorstvom.
— Pri slučajih zastrupi jenja, ki nastanejo zaTadi pokvarjenih živil, zaradi alkohola, nikotina, morfija, kokaina je raba prirodne grenčice »Franz-Josef« važen pomo-ček. Zdravniške strokovne knjige navajajo, da pri zastrupLjenjih s svincem voda Franz-Josef« hitro odstrani najbolj trdovratno za-gatenje, ki je glavni povod mučnih napadov kolike. 46-L
!z Ljubljane
—lj Zanimanje za našo lepotno konku-
renco je izredno veliko, kakor je bilo to tudi pričakovati. Opozarjamo, da so glasovalni kuponi izšli samo v sobotni številki in da jih ne bomo več ponovili. Tudi sobotna številka je izšla samo v običajni nakladi, ker smo hoteli preprečiti, da bi ta ali oni navdušeni oboževatelj nakupil večje množine in poskusil tako forsirati zmago svoje izvoljenke. Dozdaj smo prejeli okrog OtHj glasovnic; zadnji termin je v petek, 11, t. m. opdone. Kuponov, ki jih dobimo kasneje, ne bomo mogli več vpoštevati. Samoumevno je, da lahko glasujejo tudi naši izvenljubljanski naročniki, ki naj nam pošljejo kupone po pošti.
—lj Okolica našega dramskega gledališča ni na čast nikomur. Iz hodnika pred poslopjem štrli kamenje in opeka zidovja že davno porušenih hiš. stopnice se rušijo, rampa razpada in prostor pred glavnim vhodom je razvalina kamenja. Nikjer skoraj ni toliko luž in blata kakor okoli gledališča. Pozimi je moralo občinstvo gaziti sneg v celo, da je prodrlo v poslopje. Zlasti so trpele dame, ki so zajemale v obutev brozgo. Zanemarjenost vlada okoli in okoli. Včasih so cvele pred glediščem grede rož, zdaj že par let cvete Ie blato ali prah. Kdo je kriv vsega tega, ne vemo. Dolžnost, skrbeti za red, odlaga drug na drugega. Posestnik gledališča je Kranjska hranilnica, upravlja pa ga država; za ceste bi morala skrbeti Gradbena direkcija, a ko ta ne, pa mestni magistrat Kompetenea ni javnosti nič mar. Gospodje birokratje naj se zmenijo med seboj! Zahtevamo pa, da se napravi pred gledališčem končno red. 2e zaradi tujcev, ki se zgledujejo! Zdaj imamo za upravnika arhitekta in inženjer-ja. Naj se pokaže tudi na tem polju! Torej energično na delo za red in lepoto!
—lj Ljubljanski trg. Na današnjo kva-terno sredo, ko je post, je bil ribji trg prav slabo založen z ribami. Na trgu so se pojavili prvi polži, za 1 Din 10 komadov. Na trgu je bilo tudi precej domačih jabolk, dalje izredno mnogo semen, motovilca in druge salate. Cene neizpremenjene.
—lj   Slovensko   planinsko   društvo v
Ljubljani priredi v petek 11. marca ob 20. (8.) uri zvečer v dvorani hotela Union ski-optično predavanje. Predaval bo prof. J. Mlakar o Velikem Kleku in Jungfrau. — Rezervirani sedež? po 10 Din, ostali sedeži po 5 Din, stojišča po 2 Din. Predprodaja vstopnic od danes naprej v trafiki Uniona, na večer predavanja pri blagajni.
—lj Društvo »Treznost* ima danes v sredo 9. marca ob 18.30 svoj redni sestanek v klavirski sobi moškega učiteljišča. Dnevni red: l. Abstinent Masarik — 77 letnik. 2. O oblastni skupščini trezne mladine v Mariboru. Vabljeni tudi prijatelji pokreta.
—lj Merkurjev občni zbor danes ob pol osmih zvečer v dvoTani Trg. zbornice, Beethovnova ulica. 259-n
—lj Cene vina v Ljubljani so nepričakovano padle. Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Br. Nova kovic, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej).
—lj Češkoslovaška čitalnica v Ljubljani. Ob priliki proslave rojstnega dne preziden-ta CSR je bila dne 7. t. m. z nagovorom čsl. konzula v prostorih Pulpanove čitalnice, ki jo je za v to svrho odstopila Ljubljanska Kreditna banka, otvorjena jav-
na češkoslovaška čitalnica, kjer bodo na razpolago češki časopisi, revije in brošure. Čitalnica je za občinstvo otvorjena dnevno od 3. popoldne dalje.
—lj VeHco izbiro raznega perila in bluz priporoča Ign. 2 a nt?. Sv. Petra cesta.
38-L
—lj Pogrešanj dijak se je vrnit Ob sklepu trimestra sta, kakor smo že obširneje poročali, izginila dva dijaka radi slabe kvalifikacije. Dijak Kuhar je izvršil samomor. Drugi dijak Ivan M. se je včeraj povrnil domov. Odtšel je bil na Dolenjsko k svojim sorodnikom. *
—lj Nesrečno žganje! Iz barjanske vasi Ilovce v šolo na Barju odhajajoči šolarji so nedaleč izven vasi zapazili v jarku ob cesti truplo utopljenca. Prestrašeni so javili to šolskemu vodstvu in stražniku, ki je obvestil nato o najdenem utopljencu policijsko ravnateljstvo. Okoli 930 dopoldne je odšla na lice mesta policijska komisija, ki je ugotovila utopljenčevo identiteto. Je to 1. 1863 v Najnarjih rojeni, v Ljubljano pristojni vdovec brez otrok in zadnji čas brezposelni delavec Janez Jančar, stanujoč na Ilovci št. 18. Najbrže je po noO, ko se je vračal alkoholiziran domov, zgrešil mosti-čefc od svojega doma ter se zvrnil v jarek, napolnjen z vodo. Pri njem so našli steklenico žganja. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu.
—lj Tatvine, Posestniku Ivanu Mihelči-ču na Lepi poti je neznan kokošar odnesel iz kurnika 2 lepi kokoši in enega petelina. Pri g. Fabijanu v Studentovski ulici usluž-benima Ani Kokalj in Mariji Brolih je odnesel neznan tat gotovino v znesku 1580 dinarjev.
—lj Drobna policijska kronika. Aretirana je bilo snoči vlačuga Štefka. Prijavljena je tatvina 400 Din vrednih konjskih vajeti, dalje tatvina delavske knjižice, ki je bila ukradena danes zjutraj delavcu Robertu Koželju na Mirju. Neki mladenič je v šali poškodoval svojega tovariša. Ovaden je neki Stanko, ker je osumljen, da si je prilastil najdeno svoto 1500 Din. Osumljenec je zadnji čas zato veseljačil.
—lj S. K. »Slavila« vabi na svoj plesni venček, ki se vrši v petek, 11. t. m. v dvorani Sokolskega društva v Mostah. Svira salonski orkester. Začetek ob 20. uri zvečer. 258-n
— Nogavice, vezenino in žepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljubliana, Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg 9. 40/L
Iz Celja
—c Tedenski izkaz mestne klavnice. V
tednu od 28. februarja do 6. marca se je zaklalo: 3 konje, 1 bika, lb volov, 10 krav, 41 telet in 91 svinj. — Uvozilo se je: 214 kg govedine ki 1409 kg teletine.
—c Iz demokratske stranke. Organizacija SDS za Celje-Okolico ima ta teden svoj sestanek v četrtek zvečer ob 30. uri v Sokolskem domu. — Dne 24. marca ob 20. uri pa ima krajevna organizacija SOS za Celje-Okolico, v gostilni Percnozer v Gaberju svoj redni občni zbor. Udeležba članstva na občnem zboru je dolžnost.
—c Poročil se je v nedejjo dne 27. febr. žand. kapetan I. klase g. Vinko Rom, naš celjski rojak z gdč. Jeleno Gabrini, hčerko uglednega stavbenika v Novem Sadu. — Bilo srečno!
—c Elektrifikacija v celjski okolici. Med okoliško občino celjsko in mestno elektrarno je prišlo pretekle dni do pogodbe za gradnjo električnega voda na nrib sv. Jo-žifa. Graditi se bo pričelo od cerkve. En vod bo speljan od cerkve mimo Skaine kleti in bo zvezan s transformator jem na bregu, drugi pa so istotako odcepi pri cerkvi in bo šel mimo novih hiš na parcelah Gradbene zadruge skozi del Zavod te proti mostu Voglajne. Končno bo sedaj ludi ta del občine dobil prspotrebao električno razsvetljavo.
Iz Maribora
—m Važna odločitev za državno urad-
ništvo. V Mariboru je med mestno občino in organizacijo državnih uradnikov že lansko leto nastal spor radi plačevanja občinskih doklad. Po uradniškem zakonu so namreč državni uradniki oproščeni plačevanja avtonomnih doklad in davščin. Občina je vztrajala na svojem stališču in zahtevala še v naprej plačilo, radi česar je društvo stanovanjskih najemnikov skupno z organizacijo državnih uradnikov poslalo mestnemu magistratu dopis, v katerem izjavlja, da bodo plačevali državni uradniki občinske doklade do končne rešitve tega spora s pridržkom in bodo svojčas, ako pade odločitev njim v prilog, zahtevali povračilo vplačanih zneskov. Sedaj je dospela od merodajnega mesta rešitev v prilog državnega uradništva. S tem pa je ob enem dvomljiva realnost občinskega proračuna, ker se to ni vpoštevalo. Radi tega nastali primanjkljaj bo treba vsekakor kriti z novimi dokladami. Tudi nanovo uvedena stanovanjska davščina v iznosu 5 odstotkov je vsled tega padJa v vodo. ker odpade vse državno uradništvo.
—m Sattnerjeva proslava v Mariboru. ^Proslavo 75-letn-ice skladatelja p. Hngolina Sattnerja pripravlja pevsko in glasbeno društvo »Drava« v Mariboru, ki priredi v ta namen dva koncerta in sicer dne 2. in 3. aprila t. 1. Pri tej priliki se bo izvajala najboljša Sattnerjeva skladba, velika kanta ta »Oljki*. Pri proslavi sodeluje sloviti basist p. Kolb iz Zagreba. Za prireditev vlada že sedaj veliko zanimanje.
—m Prostori oblastnega odbora. Oblastni odbor mariborske oblasti ima svoje uradne prostore v velikožupanijski palači v sobi 43 in 44. Vsak delavnik je strankam na razpolago po en oblastni odbornik, iz-vzemši v dneh, ko zaseda oblastna skupščina In ob sredah, ko se vrše seje oblastnega odbora.
—m Sprejemi pri velikem županu. Novi veliki župan dr. Sohairbach sprejema stranke vsak torek in petek od 10. do 13. v svojih uradnih prostorni.
Papež Pij XI. in letalstvo
V nasprotju s svojimi predniki se sedanji papež zelo zanima za aeronavtiko in obžaluje da ni imel prilike peljati se v letalu.
Časi se izpreminjajo, z njimi pa tudi papeži. To dokazuje zanimanje zadnjih papežev, osobito PiJa XI. za letalstvo. Pobožni in zelo popularni prednik sedanjega poglavarja katoliške cerkve Pij X. je izjavil na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o letalstvu, da je to žal nov poskus samomora. Za časa Pi-ja X. je delal Legrange v Rimu prve primitivne letalske poizkuse. Naslednik Pija X., ipapež Benedikt XV.. je opetovano izrazil svoje nezadovoljstvo nad tem, da se je vojno orožje pomnožilo z novim strašnim morilnim sredstvom — letalom.
Nasprotno se pa moderni papež Pij XI. zelo zanima za napredek avtomobilizma in letalstva. Ko je požar uničil kip Marije Lavretanske, patronice italijanskega letalstva, in ko so priredili zastopniki avijatike 1. 1922 povodom odkritja novega kipa veliko letalsko tekmo, je poslal papež v Loretto svojega tajnika kardinala Gasparija z naročilom, naj blagoslovi letala, ki se u-deleže tekme. In ko je izvedel, da sta *e dva navzoča kardinala, Tacca in f^anuzzi, udeležila manjšega poleta nad Lorettom, je Pij XI. izjavil, da mu je zelo žal, da ni tudi on poskusil aero-planskega poleta, predno je postal papež.
Povodom lanskega poseia. udeležencev Amundsenove ekspedicije na severni tečaj v Rimu je Pij XI. izrazil željo, naj ga člani ekspedicije sami informirajo o podrobnostih drznega poleta. Sprejel je v avdijenci polkovnika Nobi-la, ki mu je razložil tehnične podrobnosti novega zrakoplova. Papež ga je prosil, naj mu da tehnično sliko zrak<>-plava. Po Rimu so krožile celo vesti, da je hotel Nobile papeža presenetiti s tem, da bi se spustil z manjšim zrakoplovom na prostranem vatikanskem vrtu. Toda vojaške in politične oblasti tega izleta v Vatikan niso dovolile. Papež se je zelo zanimal za polet na severni tečaj. Dan za dnem so ga morali informirati o vseh podrobnostih in zanimivostih Amundsenovega poleta.
Tudi nedavni Pinedov polet preko Atlantskega oceana je papež tako napeto zasledoval, da mu je moralo ministrstvo avijatike pošiljati vsak dan podrobna poročila o letalčevih uspehih. Papež je bil zelo vesel, da je izbral Pi-nedo pri krstu svojega novega letala ime Santa Maria. Ko je Pij XI. nedavno posvetil v cerkvi sv. Petra kitajske škofe, je svojemu ljubljencu škofu Ciau svetoval, naj uporablja za bodoča potovanja v Rim aeroplan, s katerim lahko prileti iz Kitajske do Rima v treh dneh.
Grozodejstva ciganske tolpe . flOSDO(IuTStUO
V Dreiskavi jrroznili zločinov  ki so ^"^^i "•••ilu'lVv
V preiskavi groznih zločinov, ki so jiii izvršili zadnja leta cigani na Slovaškem, še ni prišlo do preokreta, ki bi razkril ozadje te kriminalne afere. Kar se tiče zločinov samih, so preiskovalni organi * pet umorov že pojasnili. Zemeljske ostanke žrtev so našli in morilci so svoj zločin priznali. Mnogo težja je pa preiskava glede Ijudožrstva, ker doslej še ni konkretno dokazano, da so cigani nekatere svoje žrtve res skuhali in pojedli. Gre v prvi vrsti za človeške kosti, ki so ostale od kaniba!-skih gostij. Aretirani cigani so sami označili kraj, kjer so kosti zakopali. Oblasti so našle na dotičnem kraju vrečo različnih kosti, ki so jih prepeljali v Kašice, kjer jih bo sodni izvedenec dr. Strumpel pregledal. Pregled ho zelo težaven, ker nobena kost ni cela. Med najdenimi kostmi je največ živalskih, ker so cigani v Moldavi jedli tudi pse, mačke in mrhovino poginule živine.
Ker je preiskava v glavnem odvisna od teh kosti, so orožniki poiskali vse prekupčevalec, ki so imeli poslovne stike s cigansko tolpo. Med drugimi so zaslišali tudi nekega starega Žida, ki je izpovedal, da od ciganov nikoli ni kupil sumljivega blaga, dasi že 15 let kupuje in prodaja kosti. Mož je v svoji stroki izkušen in bi lahko na prvi pogled spoznal, da-li so kosti živalske ali človeške.
Preiskovalni organi imajo zelo težko nalogo. Znano je, da cigani zelo neradi priznajo svoje zločine in da je treba vsako malenkost iz njih izsiliti. Da pa so bili kfljub svoji nepismenosti izredno oprezni in premeteni, priča njihova vzorna organizacija, ki spominja na vojaške oddelke. Ciganska tolpa je imela celo stalnega vohuna, ki je imel nalogo opazovati orožniške patrulje. Vodja tolpe je sklical letos v januarju nekako vojno posvetovanje, na katerem je bil sprejet predlog glede dvojnega roparskega umora v Mokranjcah, kjer so cigani umorili siromašnega tesarja, misleč, da so mu sorodniki iz Amerike poslali večjo svoto denarja. Ako bi se ta naklep ponesrečil, je bil dogovorjen za drugi dan umor trgovca Rusnaka, s katerim so bili cigani v poslovnih stikih. Ako bi se pa tudi ta roparski umor ne posrečil, so hoteli cigani napasti župnika v Moldavi, ki se ima zahvaliti samo domačemu orožni-štvti. da še živi.
Gajdova afera zopet pred sodiščem
V soboto se je nadaljevala pred višjim deželnim sodiščem v Pragi zanimiva obravnava, pri kateri je nastopil bivši general Gajda kot tožitelj proti majorju Kratochvilu in njegovemu slugi Solovjevu. Zadnja obravnava je bila preložena in sicer zato, da bi moglo dobila sodišče od zunanjega in vojnega ministrstva neke tajne spise, ki so bili baje za Gaj do obtežilni. Na podlagi teh spisov sta hotela obtoženca dokazati, da so bile vse trditve glede degradiranega generala Gajde pravilne. Toda ministrstva niso hotela izročiti sodišču tdi važnih listin. Zato je bil zaslišan kot priča poslanik dr. Girsa, ki je izjavil, da ima zunanje ministrstvo važne listine dveh držav, iz katerih je razvidno, da se je Gajda I. 1920. pogajal s sovjetsko vlado o vstopu v boljševi-ško službo in da je istega leta dobil od sovjetske vlade važne vojaške listine, tičoče se neke zavezniške države.
Druge zaslišane priče niso mogle povedati ničesar bistvenega. Zato je sodišče spoznalo obtoženca majorja Kratochvila in slugo Ivana Solovjeva krivima prestopka proti Časti in družabnemu ugledu in ju obsodilo na 6 tednov zapora in povračilo sodnih stroškov v znesku 6000 Kč.
Naš odbor mednarodne trgovske zbornice
Poročali smo že, da so gospodarski kro^i pokrenili akcijo za ustanovitev našega narodnega odbora, ki bi zastopal pri mednarodni   trgovski   zbornici   v   Parizu interese
našega gospodarstva. Glavni vzrok, da ta odbor doslej ni bil ustanovljen, je bilo vprašanje fmanciranja. Ustanovitev našega odbora pa je postala glede na predstoječo mednarodno gospodarsko konferenco in drugo važne probleme v mednarodni trgovini zelo nujna, zato je zunanje in trgovinsko ministrstvo zahtevalo od gospodarskih korporacij. naj se odbor čimprej ustanovi.
V pondeljek se je vršila v Beogradu pod predsedstvom Miljutimi Stanojevića konferenca Članov mednarodne trgovske zbornice v naši državi. Zastopane so bile vse gospodarske zbornice in korporacije. Ljubljansko * Zbornico je zastopal dr. Gregorič. Vsi govorniki so ?e strinjali v tem, da mora imeli odbor svoj 6edež v Beogradu, da bo lahko v stalnem kontaktu z vlado. Konferenca je soglasno sklenila, da bo sedež odbora v Beogradu. Živahna je bila tudi diskusija o sestavi našega narodnega odbora. Predsednik beogradiske trgovske zbornice Stanojević je predlagal, naj dobi predsednika, podpredsednika in 2 člana Beograd, ostali člani naj se pa razdele po pokrajinah. Zastopnik Zveze zavarovalnih družb Kraljevine SHS Paun-ković je predlagal, naj šteje odbor 13 članov, in sicer tako, da dobi Beograd 4, Zagreb 3, Ljubljana 2, Vojvodina 1, Bosna 1, Dalmacija 1 in južna Srbija 1 elana. Zagreb in Ljubljana bi imela v odboru po eno predsedniško mesto. Konferenca je Paunkovićev predlog sprejela.
Nato so se vršile volitve. V upravo o 1-bora so bili izvoljeni: za predsednika minister n r. dr. Voja Marinković, za I. podpredsednika Vladimir Arko, za II. podpredsednika Vasa Jovanović, za III. podpredsednika Ivan Jelačin, za člane pa Miljutin Stanojević, Milan Stojanović, Marko Bauer, dr. Fran \Vindischer, dr. Vojeslav Besarović, dr. M. Kosič, dr. Sava Bošković, V. Aksmanovič in Jovo Golocevac. Konferenca je pooblasti1 a upravo, naj poskrbi za potrebna denarna sredstva, da bo mogel odbor čim prej pričeti z rednim poslovanem.
—g Državne trošarine in takse v januarju. V januarju so znašali dohodki od trošarine 66,141.610.83 Din, lani v januarju pa 61.870.269.40 Din, tako da anaša prebitek 4.271.341.43 Din. Za eno dvajsetino proračunskega leta 1926-27 je bilo določeno 62 milijonov 583.333.33 Din. Prebitek zua5a torej 3.558.277.50 Din. Dohodki od taks so znašali letos v januarju 97,903.419.33 Din, lani v januarju pa 115.122.425.30 Din, tako da znaša primanjkljaj 17,219.005.97 Din. Za eno dvanajstim) proračunskega leta 1926-27 je bilo določeno 93,250.000 Din. Prebitek znaša torej 4,653.419.33 Din.
—g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema ponudbe glede dobave enega brusnega kamna ter za nakup 4854 kg gumijevih odpadkov, 4500 kg kartona od voznih kart in 4500 kg starega papirja od dokumentov; do 16. marca glede dobave 18 m* mehkih desk. J^edmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odele-nju te direkcije. — Direkcija držav, rudnika v Velenju sprejema do 16. marca ponudbe za
dobavo jamskega lesa; do 21. marca ponudbe za dobavo inventarnih predmetov za spalne sobe (žičnika, slamnice, odeje, železne umiva ln O- mize itd.). Dne 14. marca pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za garnizije Ljubljana, pri Komandi mesta v Slov. Bistrici za gar-nizijo Slovenska Bistrica, dne 15. marca pri Komandi celjskega vojnega okruga v Celju za gamizijo Celje, pri Komandi mesta v Ptuju za gamizijo Ptuj, dne 17. marca pri komandi mariborskega vojnega okruga v Mariboru za gamizijo Maribor. Dne 14. marca pri Komandi vojnega okruga v Karlovcu glede _dobave mesa za gamizijo Karlovec, dne 15. marca pri komandi mesta v Dolnji Lendavi za gamizijo Dolnja Lendava, dne 16 marca pri komandi mesta v Sušaku za gamizijo Sušak, dne 17 marca pri Komandi vojnega okruga v Varaždinu za gamizijo Varaždin, dne 18 marca prt Komandi mesta v Murski Soboti za gamizijo Murska Sobota, dne 19 marca pri Komandi mesta v Čakovcu za gamizijo Čakovec. Dne 26. marca pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave elektromaterijala, 26. marca pa pri direkciji državni železnic v Zagrebu glede dobave rx>steljnine. — Podrobnosti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Stran 4.
•SLOVENSKI   NAROD« dne 10. marca 1927.
Stev    5 6
Ogljeni
2   (k    o i
trakov«.
*T."'- -*g*IJf^.;MStfSi L«d- Baraga, Ljubljana, Šelenburgova 6;i   Telefon 980
temu mozu
vidi se
da nosi
Petima
potpetmke
Prazno sobo
9 souporabo kuhinje — išče miren zakonski par brez otrok. Ponudbe pod «15. marec/555» na upravo *Slov. Naroda».
Plačilni natakar
vešč vseh jezikov, z večletno
£rakso — išče službo v večjem otelu ob morju. — Ponudbe pod «N atak ar/556» na upravo •Slov. Naroda*.
Gripe, prehlaje, revme
nas  najbolj   sigurno obvaruje
«BRAZAY» francosko žganje.
zak.
Dobiva se povsod.
zašč.
Štedilnik
dobro hranjen — za 250.— di» narjev naprodaj. — Rožna do* hna, Cesta VI/4 (pri Cehu).
409
Blagajničarka
vešča slovenskega in nemške* ga jezika —iSče službo v večji restavraciji aH kavarni — Do* pisi pod cBlagajničarka/558* na upravo »Slov. Naroda».
I
Kompletna spalnica
iz mehkega lesa — radi selitve takoj naprodaj. — Ponudbe oa upravo *Slov. Naroda* pod <r5palnica/55?».
PRIMA SE
spravac za morsko kupalište Kupari.
Traži se intel hotelski struč* njak, koji zna jezik srbohrv., češki i njemački. — Informacije kod: Dubrovačkog kup. i hot. d. d.. Praha II., Havličko* vo 25. 574
Marica Strnad-Cizerlj
(Marica   II)   je   izdala svoje zbrane pesmi
«RDEČI NAGEL JČKI»
v samozaložbi  (Maribor, Ale* ksandrova c. 8/1). Cena knjigi s poštnino vred Din 20.50.
Prima se
vratar za hotel kupališta Kupari,
i to pošten, savjestan i koji govori srbohrvatski, češki i njemački. — Informacije kod: Dubrovačkog kup. i hot. d. d., Praha II., Havličkovo 25. 575
Dvignite pisma
v upravi «Slov. Naroda*: *A. M 7«; cKlavir 461»; »Posojilo 542»;
»Sigurnost 382»; «Sreda 546».
Vabilo.
V proslavo obletnice otvo* ritve moje restavracije prirc* dim 9. t. m. od 20.—3. ure za* bavo s plesom. Vabim vse mi naklonjene prijatelje in prija* teljice.
S spoštovanjem
JOSIP URAN, restavracija pod «-Skalco», Ljubljana, Mestni trg 11.
HEflf- "ISHSSeieaSHHHHHHHGlSB
Makulaturo! papir
prodala uprava „Slov. Naroda"
Brez posebnega obvestila.
Aleksander Korenini  naznanja v  svojem, v imenu  svojih  otrok  Aleksandra,  Maksa, Pepeta Erne  in Karola in vseh ostalih  sorodnikov pre tužno   vest,   da  je  njegova   srčnoljubljena, nep<" eabna  soproga  in mamica, gospa
Marija Korenini
soproga bančnega prokurlsta
preminula dne 8. marca 1927 po dolgi in mučni bolezni.
Pogreb nepozabne pokojnice ae vrši v četrtek, dne 10. marca 1927 ob 4. uri popoldne iz hife žalosti, Aleksandrova cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJubljani, dne 8 marca 1927.
Globoko ialnfočl ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
8 Din       8 Din
Cene vino v Ljutiliani so neprKakovnno podle,
ker prodaja tvrdka Br. Novaković. na Gosposvcski cesti štev. 13 (Kolizej) iz skladišča fina, močna, pristna daimatinsKa, črna m bela kakor tudi druga domača fina vina s plaćano mestno in drž. trošarino
samo Oln 8*— za liter čez ulico, v vs ?ki množini od 1 litra naprej. Ne zamudite te priložnosti.
Prodaja se vrši samo ob delavn kih od 8 do 12 in od 2 do 6 ure.
Trgovcem, gost lničarjem in rivstnikom izven Ljubljane prodajajo •std fina vina samo po Din 5 65 za liter brez d ž. troš. iz skladišta Kolizej.
3455 Br. Novakov ć, Ljubljena (Kolizej)
Standard švicarskih sirov. Kvaliteta neprimerljiva.
TvorniČarji: O. Roth & Co. A. G., Uster (Švicarska)
Zastopniki:
FR. SRDAR & Co. ZAGREB, lika 91,
Telefon 14-56.
nmiidiiiiiiniii mm ni|iiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiirmii
Premijera!
DANES
Majka
Premliero!
DANES
Velepesem materine ljubezni! Velefilm ljubavi — greha — odpuščanja •. •
Milijoni in milijoni ljudi celega sveta so z oduševljenjem gledali to prelepo, vele. pesem vpodobljeno v filmu! Milijon oči se je s solzami orosilo* gledajoč to ve*
ličastno filmsko delo!
«Majka» je velefilm, spremljan > petjem  in velikim orkestrom, velefdm brez razkošja, zato pa velefilm poln  ljubezni -— ljubezni matere...
Največji zagrebški kino «Music»Hall» je predvajal «rMajko-> polnih 17 dni in naj»
večji beograjski kino 24 dni, a prihodnji teden že igra reprizo!! Velika umetnica svetovnega slovesa MARY CARR     vlogi majke je nedosegljiva.
Pri vseh predstavah tega grandijoznega filma sodeluje znatno pomnoženi orkester ter operna pevka gospa Koreniakova.
Elitni Kino Matica, najudobnejši kino v Ljubljani. Tel. 124«
Predprodaja vstopnic odll   do po! L   i od 3. naprej. linHB rnrn v h h h uinut n ninnr TinrTTTTTTirinrTiTnrTrTi-Tf n h h h h ■ n h tnru porjppDDE
S
Broj 1478/27.
Natječaj
za miesto gradievnog inženjera
Kod gradskog poglavarstva u Banjoj Luci ima se popuniti mjesto gradjevnog inženjera u VIII. činovnom razredu sa siste mizo vani m beri vi ma.
Namještenje je prve godine privremeno a definitivno će namještenje usljediti prema uspješnom službovanju prve godine
Osim plate davaće se i nagrade prema izvjesnim postignu tim uspjesima u službi. '
Natjecatelji koji moraju biti naši državljani, neka svoje propisno taksirane molbe podnesu ovoj gradskoj opštini naj dalje do 30. aprila 1927 i molbi prilože:
1. Krštenicu (rodni list);
2. domovnicu;
3. Svjedočbe (diplome) o stručnoj školskoj spremi;
4. svjedočbe o dosadanjem službovanju kroz najmanje pet godina;
5. svjedočbe o moralnom vladanju; 6-uredovnu liječničku svjedočbu.
Kompetirati mogu i penzionisani inženjeri, s kojima bi se itomačio honorar prema nagodbi.
Gradsko poglavarstvo Banjaluka
dne 22 H 1027
Najboljše in najcenejše čevlje
kupite pri A. Gorie, Stari tro It. /5. 42/L
Gramofonske plošče,
velika Ubira od Din 13.— da* lJe. — IGLE *Condor», *He* rold* in vse posamezne dele za gramofone. — A. RAS* BERGER, LJUBLJANA. 552
Sobaricu,
poštenu i pobožnu, bolju d je. vojku, koja prati in likati, kr* pati in stopati te sobe likati znade — traži se k mali rod. bini. Placa 350 Din. Nastup takoj. — Vera Kasumović, su* pruga zdravnika, Koprivnica, Hrvatska. 563
„Posest"
Realitetna pisarna
družba z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4
sprejema prijave in posreduje pri oddaji stanovanj,  sob. tr* govskih in obrtnih lokalov, za oddaialce popolnoma brezplačno. Nudi   posameznikom veliko izbiro v  stanovanjih, samskih sobah, trgovskih in obrtnih lo* kai    po nizkih pristojbinah
Za oddajalce najboljša prili« ka oddaje stanovanj, ker brez vseh stroškov. 43 L
Francosko - f ngleškeoo depiia (to)
ište slov. podjetje t Franciji. Pogoji: srbska, nemška, francoska in angleška korespondenca, knjigovodstvo, daljša praksa. --Ponudbo pod Št. 1519 na Aloma Companv, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2/1.
Dražba 22 terjatev
tvrdke Fr. Brumat proti raznim dolžnikom v nom. znesku circa Din 130.000 na glavnici, vse takoj izvršljive, se vrši pri okrajni sodni i i Ljubljana dne 11. t. m. dopoldne ob 9. uri. soba 19.
Terjatve 8e prodajo za vsako ceno, posamezne ali ekupn<*>. Pojasnila  daje  konk.   mase  upravitelj  dr.   Ito Benkovif-, odvetnik, Ljubljana,  Aleksandrova 2.
Ženijalno tehnično dovršeni so samo
z znamko
.us imen Mir
Orjaški aparati nadomeščajo docela orkester
Kolosalna novost: Kovćeh - aparat
Model 101 B
2bl\ a
Stalna razstava in glavna zaloga:
A. RASBERGER, • Ljubljana. Tavčarjeva 5
Velika izbira najboljših plošč. Zahtevajte naš cenik!
Občni zbor
Posojilnice
za Stari iro, Lol in sosedstvo
r. z. z n. z. v Starem trsu bo
v nedeljo, dne 20. marca 1927 ob dveh popoldan v prostorih
posojilnice.
Dnevni red: 517
1. Otvoritev občnega zbora;
2. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora; S. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju leta 1926;
4. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1926;
5. Volitev načelstva in nadzorstva;
6. Razni predlogi in nasveti;
7. Slučajnosti.
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo vodovodne instalacije, centralne kurjave in
kopališča, pečarska dela ter obzidavo štedilnikov in napravo solnčnih okenskih zasto-rov za 80 stanovanjsko hišo na Ahacljevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni pripomočki in podatki se dobe počenši dne 14. marca t. 1. med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu. Šolski drevored št. 2'II.
Ponudbe za napravo pečarskih del in štedilnikov ter za napravo solnčnih zastorov je vložiti najkasneje do 21. marca t L za vodovodno instalacijo, centralno kurjavo in kopališče pa do 26. t. m. vselej do 11. ure dopoldne pri imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 7. marca 1927.
Unjuja: Josip Zupančič. — Zrn cNarodoo tkkmmtm Fran Jezorftck. — Zrn taacrata* dal litts: Otoo Gartaaafc — Val » Izubijani