1. številka.
Januar — 1906.	Letnik ^Cl*.
CERKVENI
GLASBENIK.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 4 krone, za ude Cccilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 3 krone. Uredništvo v Rlojzijevišfu, upravništvo v Marijanišču.
ližajoča se dvestoletnica blagoslovljenja in posvečenja ljubljanske
stolne cerkve (22. avgusta 1706, ozir. 8. maja 1707) je dala našemu premilostnemu gospodu vladiki in prečastitemu stolnemu kapiteljnu povod razmotrivati, kako bi se ta ondaj krasni, a sedaj vsled dolge pretekle dobe nekoliko osiveli hram božji dal zopet ozaljšati. Sklicala se je v ta namen v dan 23. septembra 1. 1903. posebna enketa, ki je imela staviti svoje nasvete; za pojedin predmet pa — zastarele orgle — so premilostui gospod knezoškof račili dati podpisancu nalog, poročati Jim o sedanjem stanu stolnih orgel, oziroma o potrebni predelavi ali pa celo novi stavbi njihovi.
Z veseljem sem se —• četudi že sam ostarel —: lotil tega dela, ter pred nekaterimi meseci predložil Prevzvišenemu svoje mnenje in nasvete.
Ker je v tej razpravi marsikaj, kar bi znalo zanimati tudi širje kroge — zlasti glede sedaj perečega, a še ne popolno rešenega vprašanja o p ne v matičnem sistemu — in tako koristiti častitim cerkvenim predstojništvom sploh pri nameravanih nabavah novih orgel, priobcujein z dovoljenjem presvetlega g. knezoškofa v »Cerkv. Glasbeniku" to — deloma spremenjeno — s p o m e n i c o.
Odgovoriti mi je najprej na vprašanje o sedanjem stanju stolnih orgel, njih dispoziciji, ohranjenju, primerni velikosti, mehovju, igra vi ter znabitni mogoči prenareditvi. Odgovor na to se žal ne bo glasil veselo.
Ni nobenega dvoma, da sedanje glavne orgle stolnice ljubljanske nikakor več ne ugajajo za glavno cerkev škofije. Za to sodbo, oziroma obsodbo, ni treba ravno gledati na krasne in velike orgle, katere se dandanes pogostoma stavijo drugod, ne samo v katedralkah, ampak tudi v drugih večjih cerkvah na Nemškem, Francoskem, Laškem in tudi v Avstriji. Muzikalni časopisi prinašajo skoraj v vsaki številki dispozicije novo stavljenih orgel po 40, 50, 70 do 80 in še več sprenienov. Res je sicer, da njih ve-
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Spomenica o orglah ljubljanske stolnice.
(Spisal prof. Josip Smrekar.)
čina pripada protestantiškim cerkvam;1) a tudi katoliške ne zaostajajo, n. p. velike orgle (Waleker) pri sv. Štefanu na Dunaju z 90 spremeni; S. Fran-cisco (severu. Amerika) sv. Ignacija cerkev 85 sprem.; Augsburg, cerkev sv. L"rlia (Koulen) 73 sprem.; Passau, stolna cerkev 72 sprem.; Praga, benediktinska cerkev v Emausu (1898) 62 sprem.; votivna cerkev na Dunaju 61 sprem.; stolna cerkev v Moreliji (Meksiko) 56 sprem.; Ruda (šlezijski trg z o. 7000 prebivalci) 54 sprem.; Monakovo, Liebfrauenkirclie 54 sprem.; Fulda, stolne orgle (Sauer) 52 sprem.; Einsiedeln v Švici 50 sprem; Vač (Waitzen, Ogrsko) stolne orgle 48 sprem.; Meran, mestna cerkev, 50 sprem.; St. Lambrecht (Stirsko) 46 sprem.; kapucinska cerkev v Monakovem, 46 sprem.; Krerns, 42 sprem.; St. Polten, stolna cerkev, 42 (ozir. 37) spre-menov i. t. d.
Ne pa samo take primere z drugodnimi orglami, temiič tudi sedanja kakovost stolnih orgel sama na sebi kaže potrebo radikalne predelave, ali bolje nove stavbe njihove.
Že dispozicija nikakor ne ugaja sedanjim strokovnim zahtevam. Da se vsak zvedenec lahko sam o tem prepričajo navedem tu:
I. Manua).
Principal 8' Bordun 16' (krit) Bordun 8' Glamba 8' Salicional 8' Dulkan 8' (diskant) Octava forte 4'
11. M a n u a i
(lab.)
8.	Spitzflote 4'
9.	Orehesterflote 4'
10.	Waldflote 4'
11.	Nasart 22/3'
12.	Superoctave 2'
13.	Mixtura Sna
14.	Mixtura trojna.
7.	Octava piano 4'
8.	Viola d' amore 4'
9.	Flauto traverso 4' 10.	Superoctave 2'
(prvotno dve vrsti).
6.	Quintbass lO'~lsJ (začetkoma Subbas 16')
7.	Principalbass 8'
8.	Octavbass 8'
9.	Octavbass 8'
10. Superoctavbass 4'. Manualni sklep. — Nobenega pedalnega sklepa. Manuala imata po 54 tipek (C—f3); pedal pa 22 tipek (C1—A); pri vseh pa manjka spodnji Cis. „Sclileifladen — System". Sapni pritisek je 7b '"ljm.
*) N. pr. JSerolin, stolna cerkev s 113 sprem.j Lipsija, Nikolaikirche, 95 sprem.; Bmnšvik, stolna cerkev, 85 sprem.; Speier, Gedaclitnisskirclie, lil sprem.; Lichtenatcin, 55 spr. itd. Izvrstni orglar Sauer je samo predvlanskim stavil 8 orgel po 40, 50, 04 do 118 spremenov; VValcker pa v zadnjih H letih dvanajst orgel s 40—74 spremeni — vse za protestantske cerkve.
1.
2.
Q
0.
4.
5.
6. 7.
1. 2.
3.
4.
5.
6.
1. 2.
3.
4.
5.
Principal 8' Viola Gamba 8' Salicional 8' Vox humana 8' Corno anglese 8' Octava forte 4'
Pedal
Untersatz 32' (odprt) Principalbass 16' Violou 16' Garnbenbass 16' Posaune 16'
Kako borna jednoličnost v spremenili! J'o dvakrat Gamba in »Salieional 8', tii Uctave V, dvoje Mikstur, 2 Oktavbass 8', Flavt 4' pa preobilica! Izmed vseh 8' spremenov se smejo le oba Principala in Bordun 8' imenovati močni; drugi so sicer za spremljevanje petja dobro porabljivi, a izdajo čisto malo. Očividno je maimalna moč, ako ni združena po kopuli (kar pa igravo zelo oteži), nasproti pedalu preslaba. Sedanje intonaeije režočih spremenov seveda tudi ne smemo tu iskati.
Ne tajim, da vkljub vsemu temu orgle ljudstvu, zlasti ob spremljevanju petja, še zadosti ugajajo; a mnogo k temu pripomore izvrstni o r glave c (poprej Čast. g. Ur. Rihar, sedaj gosp. A. Forster) in pa izvrstna akustika stolne cerkve, da ji ni kmalu enake; tudi da odprti Untersatz 32' pedalnim glasom izvanredno, mirno mogočnost. Zvedenec pa takoj — zlasti ob ff. preliidijah — na njih glasu spozna neko medlost, nobenega blišča več, vse bolj na fl&vtni glas cikaje; igrava v manualih je trda,1) v pedalu pa je skoraj stopati treba na tipke.2)
Kako pa je delo ohranjeno? Jako slabo! — Rajni g. Goršič je menil, da niti omare, niti piščali niso zarad črvojednosti, sprhnelosti (vsled starosti in vlažnosti, ki ni mala posebno v vogalih kora), kakor tudi zarad tenkega ali pomečkanega cinastega blaga vredne, da bi se ohranile za nove orgle. — Njegov učenec in sedanji mojster J. Milavec, ki je imel (jannarija 1905) nalogo zopet preiskati stan orgel, seje israzil nastopno: Omare so že precej preperele, njih okraski pa zelo črvivi. Porabiti bi se dale le, ako se napravijo čisto novi notranji podboji, na katere bi se stare omare z vijaki pritrdile, tako da bi same ničesar ne nosile; to mizarsko delo bi stalo okoli 1000 kron. — Od piščal bi bilo le 7 manualnih spremenov za nove orgle popolnoma ali pa deloma uporabljivih, v pedalu enako le dva spremena. Drugo vse ima več ali manj nedostatkov, tako da ne kaže novo delo ž njim kaziti. — Orglar J. Mauracher, podobar c. kr. konservator J. Vurnik pa soglašata z zgoraj navedenima izjavama, in od ponovljene preiskave omar in piščal bi bilo težko pričakovati ugodnejše sodbe.	(Dalje prih.)
5pomini na Sekovo.
(Piše Fr. Ferjaneič.)
J^edavno mi je nekdo tožil, da živimo v jako neprijetnem času mednih izpreminjav; v marsikaterem oziru namreč je ravno sedaj nekaka prehodna doba, tako n. pr. glede pravopisja, glede katekizma in molitvic, ter sedaj tudi glede koralnega petja. V resnici, ako se človek privadi kaki reči, je ne opusti rad, kajti nikomur niso ljube vedne izpreminjave, tem bolj ker je to več ah manj združeno s težavami. Skoro gotovo bo ravno to krivo, da se bo marsikdo upiral tudi na novo upeljanemu tradicionalnemu
') Dobro se spominjam, da je rajni Gr. Kihar ol> priliki slovesnega uvoda novega knezoškofa Dr. Jerneja Widmer-ja (29. junija 1860) ob rabi zvezanih mannalov si do krvi odrgnil prste; z nogami pa je ropotal včasih ne malo.
2) Nič manj kot 5 ventilnih peres in tem pristojno kljukasto mehaniko ima noga premagati.
koralu. Tu odkritosrčno povem, da od začetka sem tudi jaz z nekako ne-zaupnostjo zrl nasproti novemu koralu. Nisem se sicer strašil dolgih notnih skupin (takoimenovanih nevm.J, katere so nam obetali z novim koralom, pač pa sem se bal monoton ije, ko sem bral, da se po novem načinu pojo posamezni zlogi enako dolgo. Zato sem silno želel, da bi sam slišal enkrat peti novi koral tako, kakor se ga mora peti. In ta želja — hvala Bogu — se mi je izpolnila minuli mesec, ko sem jo z nekaterimi vrlimi tovariši udaril na Gorenje Štajersko v daljno Sekovo. Kakor znano, bivajo tamkaj benediktinci, ki slove daleč na okrog po krasnem pevanju tradicionalnega korala. Kakor me je pred enajstimi leti — ob tristoletnici Palestrinini — ponesla ?ia Nemško v daljni Rezen želja, da bi slišal tamkaj veličastno polifonijo cerkveno glasbenih klasikov, tako sem pohitel sedaj v Sekovo, da bi iz ust pobožnih menihov slišal priprosti, tradicionalni koral. Toda obetalo se mi je tamkaj še več. Naš neumorno delavni prvoboritelj na polju tradicionalnega korala, gospod Kimovec, je vse potrebno ukrenil, da bi se vršil v benediktinskem samostanu tudi kratek koralni kurz, h kateremu je mene še izrecno povabil. Torej ni kazalo drugega, kakor porabiti tako ugodno priliko in dati se podučiti o reči, o kateri sem sicer že marsikaj bral, pa mi je vendar to in ono bilo še nejasno.
Pot v Sekovo ni ravno kratka, kajti prevoziti je treba Gorenjsko, Koroško in tudi lep kos Štajerske, da se pride do zadnje postaje „Knittel-feldu, a od tu se rabi z vozom še dobro poldrugo uro do Sekove, kamor pelje pot, večinoma navkreber. V Knittelfeldu na postaji smo se združili, kar nas je bilo Slovencev; bilo nas je pa pet, namrečgg. Kimovec, Premrl, P. Al. V 'dvpotič, bogoslovec Sedej in jaz. V Sekovi so se pridružili našemu kurzu še štirje ukaželjni gospodje, namreč en Hrvat: P. Tomaž Tomašič iz reda sv. Frančiška, in trije Nemci: jezuit P\Friderik d'Avernas> kaplan Weber iz Pdlsa, in regenschori iz Knittelfelda, Rudolf plem. VVeis-Ostborn. Koralni kurz je trajal štiri dni, namreč od 2g. avgusta do vštetega 1. septembra. Učili smo se pa ne le pri kurzu samem, temveč zlasti tudi v cerkvi, ker smo imeli vsak dan večkrat priliko slišati krasni tradicionalni koral, kakor ga proizvajajo vrli benediktinci. Tako hočevi tudi jaz svoje poročilo deliti v dva dela: naj prvo si hočemo ogledati, kaj smo videli m slišali v cerkvi, a na to še, česa smo se učili pri kurzu.
Ta ali oni bo našel morda v teh vrsticah kako zrnce, katero utegne obroditi kaj dobrega sadu.
Najlepša dika sicer neznatnega sekovskega trga je prostrani benediktinski samostan z veličastno cerkvijo. Ta samostan je res nekaka država v malem. V njem najdeš vse, kar hočeš; celo pivovarne ne manjka v njem. V samostanu je okoli -j o patrov, okoli 50 bratov in kakih 20 drugih hlapcev. Vlada pa v tevi samostanu najlepši red; človeku se zdi, da vidi tu nekak vzor, kakšni bi morali samostani biti. Nekdo se je izjavil, da ako kdo le nekaj dni biva v tem samostanu, je že toliko, kakor bi bil opravil duhovne vaje. Gotovo je, da ta pobožni duh, ki veje v samostanu, silno vpliva na to, da je tudi koralno petje tako milo, pobožno.
Da, tega prepričanj a sem bil že od nekdaj, da lepo in vzpodbudno more peti koral le oni, ki je prešinjen pobožnega, -verskega duha. Zato pa nas koralno pelje po samostanih tako silno gane, nasprotno pa nas isto petje iz ust posvelnjakov pusti hladne, mrzle.
Toda vstopimo na samostansko dvorišče, skozi katero se gre v cerkev! Pred nami stojita dva v romanskem slogu zidana stolpa, katera hranita v sebi vsak svojo znamenitost. Na levem stolpu, kateri, se je pred nekate-remi leti podrl, pa so ga zopet sezidali, je velik, 120 centov težak zvon iz leta	a na drugem stolpu je znamenit zvon iz leta 1250.
Toda vstopimo v svetišče samo! Veličastna bazilika, zidana v romanskem slogu s tremi ladijami, napravi na nas takoj pri vstopu jako ugoden utis. Cerkev je zelo dolga, m baldahinski veliki altar se nam pri vstopu dozdeva silno oddaljen. Ako gremo nekoliko dalje po cerkvi, zapazimo na evangeljski strani krasen mavzolej z lepim nagrobnim spomenikom ; tu počiva namreč nadvojvoda štajerski, Karol II. s svojo soprogo Marijo Bavarsko. Na isti strani je tudi znamenita „škofovska" kapela, v kateri počiva več sekovskih škofov.
Ako se ozremo proti presbiteriju, vidimo pred velikim Mar jem na obeh straneh po dve vrsti krasno izdelanih sedežev; tu torej molijo m prepevajo pobožni menihi. Na epistelski strani zapazimo nad sedeži kot nekak okrasek v dveh obokih lepo razvrščene piščalke, dokaz, da morajo tamkaj zadej stati orgle. In res, ako stopimo nekoliko bliže k presbiteriju, zagledamo na epistelski strani prav tik velikega altarja in ob koncu sedežev igralno mizo. To je velika prednost za organista, kateri je tako v neposredni zvezi s celcbrantom in koroni. Tu je pač mogoča največja točnost, ko ima organisl ravno pred očmi mašnika m pevski zbor. (Dalje prih.)
Cerkvena glasba.
IX. *)
26. Ig. Hladnik, Missa Salve Kcgina. op. 50. Part. in glas 2 K 40 h, vsak glas posebej 20 h. Založnik skladatelj sam v Novemmestu.
Skladatelj pravi, da hoče s to mašo podati šibkejš;in zborom pripravnega gradiva, ki jih potegoma usposablja za težje skladbe. Jako kočljiva naloga, „denn vom Leichten zum Seichten ist nur ein Schritt". Take namere so bile na mestu pred 25 leti, ne danes. Vendar je skladatelj ugodil svojemu namenu s prav lahkim Kirijem v C-dur, z mnogimi solo- in imisono spevi, pri katerih se odpočijejo dragi glasovi, oziroma najdejo drug na drugem oporo. Maša pa ni tako lahka, kakor se vidi na prvi hip, ker prepogosto se menja ritem, kakor tudi tonov način in je preveč dieze v maši, t. j. mnogo je križev in b, ki otežujejo pri-učenje in izvrševanje skladbe. Skladatelj tudi še ni opustil stare razvade, da iz postavljenega (onovega načina kmalu preide v drugega in tretjega in se šele povrne nazaj, „ko mežnar odzvonil je dan", t. j. v zadnjem trenotkn, in tako se izgubi značaj tonovega načina in vsa jedinstvenost.
Ne da se tajiti, da ima skladatelj jako razborit temperament, vendar v drzovitih po-stopih prezira nauke harmonije, ki se opirajo na naravo. Melodija ni plemenita; recimo
enkrat kar naravnost: Melodika Hladnikova je — vsakdanja — fantovska. Primeri samo „Christe". Take melodije niso za cerkev. Modulacija dostikrat preobilna, scmtertja pa tudi dolgočasna. Primeri »Domine Deits" v Gloriji: tonika, dominanta, spodnja dominanta in zopet od kraja.
Cerkveno - niuzikalna literatura je toraj za en komad hogateja, vrednost pa naj presodi natančneje vsakdo sam.
27.	J. Dobler, Adoreiuus, (i niotetov za moški zl>or. Partitura 1 K 20 Ii, en glas 30 vin. Goppenratii.
Besedilo k motetom je 1. Antifona „Adoremus" s psalmom „Landate", "2. Bone Jesti, 3. Defensor noster, 4. Domine non sum diguiis, 5. 1'ange lingtia, G. Veni Chftator. Zbirka je vredna priporočila, čveteroglasni stavek gladek, naraven, težkoč nobenih.
28.	V. Engel, op 25. Missa in hou. 8. Faniiliae za ino.ški zbor. Partitura 1 K 80 Ii, en glas 30 vin. Coppenrath.
Težko je zložiti mašo za moški zbor, da ne hi utrudila. Obseg glasov je omejen, skladatelj se ne more razvijati tako na široko, kot v mešanem zboru. Tenoristi se hitro vpehajo itd. — Vsem tem pomislekom prestriže Engel pot, ker maša ne gre čez visoki g. ima lepe motive, katere skladatelj razvija dvo-tri-čveteroglasno, skrbi tako za razliko in ne utrudi. Maša ni pisana v „Liedertat'elstil", marveč delo kaže na mnogih krajih kanonične ohlike, lepo izpeljane v kontrapnuktu oktave. Toplo se priporoča moškim zborom.
2i). V. Goller, Te Deum, op. 50. za mešan zbor iu orgle, Partitura 1 K 80 h, en glas 30 vin. Coppenratb.
Jako porabita skladba, kratkočasila radi izprememb v ritmu, sestave glasov, vedno sveže harmonije, elegantne melodije. V umetnostnem oziru se prišteva skladba lahkim kompozicijam.
30. P. Griesbacher, Mi.ssa in h on. J8. A mi) ros i i, op. 88. za dva enaka glasa z orglanii. Partitura 1 K 20 h, glas 30 vin.
Maša, podobna Mittererjevi „Nominis Jesu" glede unanje sestave, vendar popolnoma samostojna v umetnostnem oziru. Jako vredna priporočila in dobro došla onim zborom, ki senitertja radi poj o dvoglasne maše, ker je zanje treba manj aparata, pa so jako spodbudljive, če se lepo izvajajo. Manj bleska, več vsebine.
Nove orgle.
Vrhpolje je kuracija
1.	Principal
2.	Bordun
3.	Salieional
aj Na Vrhpolju.
ilizu Moravč. Ondi je g. I. Milavee postavil nove orgle, svoj opus : Dispozicija.
Mamuti:
S' 8' 8'
4. Undatnaris 8'
5.	Flavta 4'
0.	Praestant 4'
7.	Superoktav 2'
8.	Mistur 2 '/a' trikratna.
12. Oktavkoppel. Štirje zbiralniki.
Pedal:
9. Subbas 16' tO. Pianobas 1(1' 11. Pedalkoppel
Orgle so sicer majhno, a prav lepo delo. V malih orglah so sicer zastopane vse boje, ali le v enem komadu. Vsi spremeni imajo svoj značaj, piščali odgovarjajo dobro, intonacija je skozi enakomerna; Subbass se jo posebno dobro obnescl, v zvezi z manualont ima prav krepak glas. Relais kopule imajo v teli orglah stožke; to se dozdaj še ni delalo, podeli pa kopulam absolutno sigurnost. Meh je za te orgle še prevelik, a bolje prevelik, nogo premajhen; sapa meri 80 mm. Omara je arliitektoničiio lepo izdelana in to je dovolj. Cena orglam je za i) pevajočih spremenov 2.800 Kron, nižja ne more biti; vožnja zadene naročnika.
G. Milavee kaže vedno bolj, da je nadarjen, priden in vesten, tedaj vreden zaupanja.	P, H. Sattner.
b) Na Vranji peči.
V dekaniji kamniški na Vranji peči je postavila tvrdka „Brata Zupan" v Kamnigorici opus 100 nove orgle, katere sem podpisanec 1-1. decembra 1905 kolikor mogoče natančno pregledal in poizkusil. — Dispozicija je sledeča:
1. Principal 8'	5. Flavta travers,
■2. Octav 4'	0. Mixtura dvo-trojna,
3.	Bordun 8'	7. Subbas 10'
4.	Gamba 8'	8. Pianobas 1(5'
Pedal in Octav Coppel.
O teh orglah se pohvalno izražam, kajti imajo izvrstno dispozicijo, pravo intonacijo, (kar je glavna reč), prav razdeljeno egalizacijo, prijetne in zadosti močne spremene, lepo mehaniko, precizno odgovarjanje, prav okusno izdelano omaro, ki je pravi cerkveni kine, trden in zanesljiv meh (Pistonbalg), ki je zoper vsako vlažnost in ceno primerno. Zato priporočam imenovano tvrdko cerkvenim predstojnikom.	P. Rngelik Hribar.
c) V Vojni vasi pri Černomlju.
Nove orgle za Vojno vas pri Črnomlju je dne 10. junija t. 1. kot svoj opus 98. postavila tvrdka „Tirata Zupan" iz Knmnegorice na Gorenjskem.
Dispozicija, ki jo je odobril veščak prečast. g. prelat in kanonik Jož. Smrekar, je za to cerkev izborno sestavljena. Gospod mojster je na tem (ličnem delu pokazal, da ni samo izvrsten orglar, intonator in vglasbenik najtinejega okusa, ampak tudi temeljit tehnik orglarske umetnosti. To trditev opravičuje pogled na unanjost, še bolj pa notranji stroj, ki je po vseh modernih zahtevah v funkciji in tinesi ua svojem mestu. Nič se ue izpotakne in ne zaostaja, vse se vrši prožno, tiho in lahko.
Igralnik je eleganten, materijal čist. Mehanika je kovinska in modema, deluje precizno in zanesljivo, brez ropota. Zbiralniki, klaviatura v zvezi s sapnico je nekaj posebnega, kar vzbuja veselje do igre in podaja veščemu igralcu razpolago raznih kombinacij. Intonaeija je čista, karakteristična in resno določena, napisanim imenom. Težko se je odločiti, kateremu registru gre prednost.
Oba principala 8' in 4' sta markantno pojoča, imata sonoren, a lep in prijeten ton. Bordun je v višini prava okarina. Travcrzna flavta je svir čiste orkestralne flavte. Gamba zelo jasna, moderno režoča. Pianobass 16' v zvezi z gambo modulira čarobno spremstvo v basovih fugali v piauo-igrah. Plenum je mogočen, ne vriščeč. Mikstura živa, pa ne vpijoča-kričeča. Široki 16' bas pa daje v zvezi s kopulami mogočno podlago celemu stroju, tako, da je celota stopljena v impozanten izraz tonove sile.
Končno naj še omenim meh, kar je orglam, kakor pljuča človeku. Tako napravljenega meha še do sedaj nisem videl. Narejen je tako, da pri največji vlažnosti ne more razpasti. Ne pumpa, ne regulator nimata nič gub (Falten). Deluje mirno in izvrstno, se lahko goni in daje obilo zgoščene sape.
G. Zupan pa je zajedno tudi orgle v črnomeljski župni cerkvi v toliko prenaredil in izpopolnil, da je mesto prejšnjega le za plenum vporabljajočega kričečega kometa vstavil novo piano-donečo režočo gambo 8', oktav bas pa je nadomestil z novim piauo-basom 16', ki da v zvezi s pedalnim kopelnom polnodoneč bas. Orgle, Goršičevo delo iz I. 1882, so bile tem povodom popolnoma osnažene in izborno uglašene. Orgle so ponos lepo prenovljene župne cerkve.
G. Zupan je lansko leto tudi Goršičeve orgle v Starem trgu pri Črnomlju izborno predelal in preintoniral.
Z Nekaterimi predelavami je res na teh orglah napravil nekaj posebnega.
Dopisi.
Maribor. Praznik sv. Cecilije je tukajšnji stolni zbor letos posebno slovesno obhajal: v nedeljo po prazniku (Cecilijino nedeljo) je pri slovesnem opravilu pel mogočno šcsteroglasno L. Coerne-jevo mašo s spremljevanjem orgel, poleg tega pa se je — radi zaprek malo pozneje, namreč dne 0. decembra zvečer — vršil v stolnici cerkven koncert tudi kot Cecilijino slavnost, ki mu je bil spored sledeč: 1. II. Goetze: VVcihegesang zur lil. CŠcilia, meš. zbor a capella; 2. Brosig: Ave Maria, meš. zbor z orkestrom; 3. K. Bibl: Dies irae iz Requiem v D-rnoIu, meš. zbor z orkestrom; 4. Fr. Schubert a) „Litaney" auf das Fest aller Seelen, i) Pax vobiscum, enoglasni moški zbor z orkestrom; 5. Stelile: Terra tremuit, meš. zbor a capella in 0. Witt: Te Deum, meš. zbor. z orkestrom
Stolnemu zboru je: pomagalo mnogo pevskih moči iz duhovskega semenišča ter dveh učiteljišč, tako da je zbor brojfl nad 120 pevcev in pevk, katere je spremljal velik orkester. Nemalo zahteve je stavil navedeni spored, a zbor in orkester sta pod vodstvom stolnega vikarja, g. Fr. Tropa, svojo nalogo v celem dobro izvršila, dasi je v nekaterih posameznostih
_ deloma vsled utrujenosti pevcev — zaostajala preciznost. Presunljiv je bil učinek točk,
kakor štev. 3. in 6., dočim je n. pr. Brosigov Ave Maria očaral s svojo ljubkostjo.
Ta koncert je vzbudil v vseli krogih mnogo zanimanja, tako da je bila prostorna stolnica polna poslušalcev iz mesta, a-tudi iz vse škofije se je mnogo prijateljev erkvene glasbe odzvalo vabilu, čisti dobiček koncerta je pomagal ustanoviti fond za nove orgle v stolnici; kajti sedanje stolne orgle — da jim iz usmiljenja in sočutja še pustimo to ime so neozdravljivo bolne ter kakor jetičen bolnik delajo nadlogo pevskemu zboru in vernikom v cerkvi in nemara večkrat tudi samim sebi. Upamo, da se bo stolnica kmalu zaveselila novih orgel, dostojnih in zmožnih, da bi pomagale škofiji kazati vzorno cerkveno glasbo.
Opisani koncert je priredilo — tako je bilo tiskano na sporedih — Cecilijino društvo za lavantinsko škofijo. In o tem ^prireditelju" naj Vam prihodnjič zapišem nekaj vrstic.')
') Prosimo. — Urednik.	_
Oglasnik.
Kyriale sive Ordinarium missae cum cantu Gregoriano editionis Vatieanae. Izdala „Styria" v Gradcu, ( ena 00 v. Knjižica ima lep, razločen tisk na dobrem papirju, in je v po-dolgastem formatu trdo vezana. Obseg: 3 Asperges, 1 Vidi aquam, 18 maš, 4 Čredo; v oddelku „Cantus ad libitum" se nahaja : 11 Kyrie, 3 Gloria, 3 Sanctus (Benedictus), 2 Agnus. Največjo težavo bo delala pisava v tej novi izdaji, pa dober poduk bo vse premagal, saj razlik ni mnogo. N. pr. note, ki stoje ena nad drugo, se pojo od spodaj navzgor na en sam zlog, pri okrogli podkovi podobni črti se pojeta samo najvišji in najnižji ton, naslednji ton je že označen z navadno noto. Kdor se hoče temeljito podučiti o koralu, naj si naroči: „Der Clioral, das Ideal der katholisehen Kir-clienmusik von P. Suitbert Birkle, O. S. B." Cena 3 K, izdala„Styria" v Gradcu.
Oznanilo.
Zaradi lažjega načina pri nabiranju naročnine je stopil „ Cerkveni Glasilenik" v čekovni promet c. kr. poštne hranilnice. Zato prilagamo današnjemu listu položnice, katerih naj se blagovolijo poslužiti čislani naši naročniki. Ako bi položnico dobil tudi kdo, kije že poravnal naročnino, naj nam to oprosti.
Oznanjamo hkrati, da imamo v zalogi še več starih letnikov, katere bi za primemo ceno radi oddali.
Današnjemu listu je pridejana 1. štev. prilog.