SPLOŠNO GRADBENO PODJETI? Obala 114, Portorož tel.: 066/770-328,770-728 fax: 066 / 770 -329 Mef) Celo življenje je šola in še pred smrtjo se zavemo, da se marsičesa nismo naučili, čeprav smo »dali skozi« celo vrsto različnih šol, od družine do vojaščine, službe in še česa. Se vedno pa smo nekako najbolj prepričani, da je najpomembnejša šola tista, ki se tudi imenuje šola in ki smo si jo vsi zapomnili po šolskih vratih, zvoncu, hodnikih, učiteljih, katedrih, copatih, telovadnici in predvsem prijateljih. Še posebej osnovna šola je tista ustanova, ki dobi v roke mladega človeka od njegovih otroških do pubertetnih let, z vsemi križi in težavami, ki jih takšno odraščanje prinaša s seboj. Skoraj polovico dneva dobijo profesorji in drugo pedagoško osebje v skrb in vzgojo naše potomce, ki smo jim začrtali prihodnost po našem vzoru, potem pa velikokrat pozabili, da bi morali za takšen cilj tudi mi postoriti kaj malega. Kar nekam razvadili smo se v prepričanju, da je prav šola odgovorna za vzgojo naših otrok, čeprav to še zdaleč ni res. Pedagoški delavci so namreč pedagoški delavci in več od njih ne moremo zahtevati, tako kot od mehanika ne zahtevamo naj tekmuje na reliju ali od novinarja naj piše romane. Še posebej zdaj, ko so učiteljske plače na spodnji meji kolektivne pogodbe in ko je njihov družbeni status že globoko pod povprečjem, je kar malo nevzgojno zahtevati od njih, naj vzgojijo naše potomce v pridne, poštene, delavne in učene občane in državljane. Šola je namreč le ena v vrsti šol skozi katere potujemo, zagotovo pa ni najpomembnejša. Najpomembnejša je družinska vzgoja, ki jo v tem današnjem času vse preveč zanemarjamo, skoraj ignoriramo, potem pa od učiteljev zahtevamo naj popravljajo naše napake. Dvomim, da so bili mladoletniki, ki so pred dvema tednoma, ob dveh ponoči, grozili, da bodo napadli policijsko postajo, tako vzgojeni v šoli, pa čeprav imamo na njen račun še toliko pomislekov in pripomb. KRAJANKAM in KRAJANOM JAGODJA in DOBRAVE ČESTITAMO 8. SEPTEMBER KRAJEVNI PRAZNIK IN ŽELIMO VELIKO ZADOVOLJSTVA IN DELOVNIH USPEHOV. SVET KS Jagodje predsednik Maks Filipčič K® 3. september 1998 Adriatic I VAŠA ZAVAROVALN LE SE ENA ŠOLA ŽIVLJENJA NOVA TRGOVINA IZOLI scotch PTT’s NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini. BENCINSKI SERVIS - NE, HVALA Slovensko primorje je tako kot je. Majhno, lepo in zanimivo hkrati. Popotnik, ki pride iz Italije, ga najprej ugleda na mejnem prehodu Škofije, ter ga po nekaj desetih kilometrih poti v Sečovljah zapusti, če seje pač namenil samo prečkati to ozemlje. Verjetno niti potnih listin ne spravlja od enega do drugega mejnega prehoda. Zaradi take majhnosti bi vsi morali skrbeti za dobro in pametno izkoriščenje prostora. Morebitno bistro oko bo takoj zaznalo, daje tu nekaj narobe. V precepu so bencinske črpalke. Če jih za osvežitev naštejem: mejni prehod Škofije, Škofije, Bivje, Koper (ob magistralki, nov pri hipermarketu), Izola (pred mestom, na obvoznici), Lucija. Stranskih črpalk sploh ne bi našteval. Dobro vemo, da sodobni avtomobili porabijo vedno manj goriva, tako da, brez težav prevozijo omenjeno razdaljo z rezervo goriva ("ko sveti rdeča lučka"). PROSTI TERMINI ŠPORTNA DVORANA V KRAŠKI 1 Nedelja od 14.30 do 16.00 ure od 20.00 do 21.30 ure VEČNAMENSKA TELOVADNICA LIVADE Nedelja od 15.00 do 19.00 ure Prijave na Centru za kulturo, šport in prireditve, vsak dan od 7.30 do 13.30 ure. v.d. direktor: Lucijan Kozlovič, prof. Vabilo invalidom! Vabimo člane društva invalidov Izola na Tradicionalno srečanje s pobratenem društvom invalidov Domžale, ki ga organizira društvo invalidov Izola 5. septembra 1998 v gostilni »Jasna« nad Izolo ob 13. url Srečanje bo veselo. Prijave sprejemamo v pisarni društva invalidov. Izola, Kraška 1, vsako sredo od 15. ure do 17. ure. Predsednik D.l. Izola Višnjevec Zmago MALI OGLASI - Ugodno prodam kombiniran voziček ”CAM", karo, rabljen 5 mesecev. Tel.: 648-379 - Od 1. septembra naprej ODDAM stanovanje v Izoli, eno in dvosobno, opremljeno, parking in vrt., Iščemo SOSTANOVALCA ali SOSTANOVALKO (14.000 Sit na mesec) Souporaba kopalnice in kuhinje. Tel.: 645-818 - Prodam JUGO KORAL 45, letnik 89, registriran do 99/6, dobro ohranjen. Poklicati na tel. (066) 33 - 729 JM/^jliTH/\C_ Je tednjk ,zoianov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel :066/600 - 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik /elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600-010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET ŽR: 51430 ■ 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI. Izola_ Obseg prodaje naftnih derivatov pada, bencinskega turizma ni več kot v prejšnjih letih, Istrabenz je že zaprl obmejno črpalko, ker ni bilo prometa. Obstoječa Petrolova črpalka je imela del zaposlenih na čakanju - verjetno zaradi majhnega prometa. Prav gotovo seje vsak od nas peljal proti Trstu in naprej. Koliko črpalk je srečal ob cesti? Glede na gostoto prebivalstva ter obseg gospodarskih dejavnosti jih moramo iskati z lučjo pri belem dnevu. Navkljub temu je italijanska vlada začela dejavnosti za zaprtje ene četrtine črpalk! Glede na evropske normative imajo naši sosedje PREVEČ ČRPALK! V Italiji je prostor, še posebej v bližini meje dragocen, zato ga tudi cenijo. Koliko gospodarskih objektov se vidi ob cesti od prehoda Škofije proti Trstu! Ni pa prostora za črpalke. Zanimivo mar ne? Mi pa imamo obilico prostora, zato ga kot "dobri gospodarji" lahko razmetavamo in iščemo slano vodo v morju, najbolj pametni pa vrtajo luknjo v zrak. Izgleda, kot daje na slovenski strani akcija: ČRPALKO V VSAKO ULICO, pa naj stane kar stane. Bomo pa zahtevali podražitev goriva! Izola ne rabi nove črpalke. To je bilo jasno in nedvoumno povedano na vseh zborih krajanov prizadete Krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava. Predvideni prostorje prelepa lokacija, da bi jo s črpalko zasmradili in uničili. Zato smo krajani predlagali takratnemu g. županu, da se pridobi ustreznejšo lokacijo. Zaenkrat ostaja vse po starem, vendar krajani Jagodja še nismo rekli zadnje besede... Predsednik odbora krajanov Robert Prelc ^ BomiouE ninž 'n IZOLA, ljubljanska 40, tel. 066/646-225 vas pričakuje s svežo jesensko kolekcijo BUNNY kostimov od konfekcijske številke 36 do 48. Vljudno vabljeni! ^Bodite drugačne, oblačite se pri NINI!^ NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO INTELIGENTNI ZVOČNI SIGNALIZAT0R VKLOPLJENIH IN IZKLOPLJENIH LUČI »MEMOBIPii MEM0BIP vas po vžigu motorja počaka okoli 15 sekund, da vklopite luči (Vžiganje avtomobila pri vklopljenih lučeh ni priporočljivo, ker škoduje akumulatorju). Če jih v tem času zaradi pozabljivosti ne vklopite, vas MEMOBIP s prekinjajočim zvočnim signalom (bip...bip) prične opozarjati Z vklopom luči se MEMOBIP takoj samodejno izklopi. Če luči ne vklopite, ker se nahajte v tujini (kjer so pri dnevni svetlobi vklopljene luči prepovedane), se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 15 sekundah. MEMOBIP vas po zaključeni vožnji oziroma izključenem motorju opozarja tudi na vklopljene luči Z izklopom luči, se MEMOBIP samodejno izklopi. Tudi, če zaradi varnosti pustite vklopljene pozicijske luči na parkiranem vozilu, se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 30 sekundah. MEMOBIP imamo na zalogi in vam ga montiramo takoj! V PROSTORIH AMD IZOLA VIA SEKVIS-ii. tel. 0609 640 238 O Tiskovna konferenca SF v 0 SLOVENSKI MANJŠINI Na torkovi tiskovni konferenci je predsednik stranke Slovenski forum mag. Janez Jug predstavil stališča stranke glede položaja slovenske manjšine v Italiji. Kot je povedal je bila prejšnji teden z registracijo Italijanske unije izpolnjena obljuba, ki sta jo lani ob odprtju italijanske šole v Izoli izrekla italijanski predsednik Scalfaro in podsekretar Fassino. "Žal pa že več kot trideset let niso izpolnjene obljube o izpolnitvi mednarodnih in notranjih obveznosti italijanske države glede Slovencev, ki bi bile uresničene s sprejemom globalnega zaščitnega zakona za Slovence na Tržaškem, Goriškem in v Videmski pokrajini," pravijo v svojem sporočilu za javnost. "Kazalo je, da bo zakon v parlament vložen jeseni, saj pa je čas za to ponovno pomaknjen v zimo." Zato Slovenski forum od vlade pričakuje internacionalizacijo problema slovenske manjšine v Italiji , vlada pa naj se na mednarodnih forumih zavzame za ureditev pravnega položaja Slovencev v Italiji in naj ne pristaja na to, da bi zaščita Slovencev postala notranji problem dežele FJK. Poleg tega naj bi slovenska vlada Italijo opozorila, naj zagotovi ustrezno družbeno klimo za razvoj manjšine, na javno rabo slovenščine v treh pokrajinah ter zahtevala povračilo škode v Italiji iz obdobja fašizma. Hkrati naj Slovenija zagotovi v proračunu dovolj sredstev za delovanje ustanov pripadnikov slovenske skupnosti v Italiji ter predlaga ustanovitev informacijske agencije s sedežem v slovenski Istri, ki bi neposredno obveščala italijansko in evropsko javnost o razmerah tako v slovenski Istri, kot v zamejstvu. Ob tej priložnosti je mag. Janez Jug tudi najavil svojo kandidaturo za župana izolske občine na prihodnjih lokalnih volitvah in povedal, da bo Slovenski forum imel svetniške kandidate v vseh treh obalnih občinah in pa v skoraj vseh slovenskih občinah. Po besedah Janeza Juga bo stranka sodelovala z vsaj dvema strankama, ki se tudi uvrščata med sredinske stranke, z Demokrati in Krščansko unijo. O sodelovanju se bodo v naslednjih dneh pogovarjali s predsednikoma omenjenih strank Tonetom Peršakom in Francem Miklavčičem, (kb) ZDRAVSTVENI DOM POSTAJA STVARNOST V uradnem listu Republike Slovenije št 60 z dne 28. avgusta 1998 sta bila objavljena dva javna razpisa ki pravzaprav prestavljata začetek konkretnih operativnih postopkov v zvezi z gradnjo bodočega izolskega Zdravstvenega doma. Zdravstveni dom Izola je namreč objavil javni razpis za izbiro izvajalca brez omejitev in sicer za investitorski inženiring ter strokovni in finančni nadzor nad izvajanjem gradnje do uporabnega dovoljenja za objekt novega zdravstvenega doma v Izoli in za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo novega zdravstvenega doma v Izoli. Iz razpisa lahko izvemo, da je orientacijska vrednost naročila za projektno dokumentacijo 19.500.000 tolarjev, začetek del je predviden za oktober 1998, zaključek pa za december 1998. Javno odpiranje ponudb bo 18. septembra. Orientacijska vrednost naročila za investicijski inženirin in nadzor pa je 6.900.000 tolarjev, začetek del oktobra letos, zaključek pa decembra leta 2000, ko naj bi nov zdravstveni dom predali njegovemu namenu. Tudi to javno odpiranje ponudb bo 18. septembra. Stvari se torej premikajo na bolje, akcija je zastavljena in začeta, zdaj bo treba le zastaviti vse moči, da bi pri gradnji prihajalo do čimmanj ovir, saj gre za skupno dobro in za zares potrebno investicijo, ki je ne bi smeli obremenjevati z nekakšnimi predvolilnimi okraski ampak jo peljati tako, da bo rezultat hitra, učinkovita in čim cenejša gradnja. MOJ ZUPAN Akcija, ki smo jo zastavili bolj za šalo kot zares oziroma zato, da bi morda odkrili kakšne nove kandidate za bodočega izolskega župana je očitno dobro razgibala strankarske vrste in tako se nam dogaja, da Mandrača zmanjka že nekaj ur po izidu. To seveda pomeni, da se naš nabiralnik polni z vašimi glasovi in velikokrat opažamo, da gre za istega izpolnjevalca, ki je očitno kupil po deset ali več časopisov in izpolnil kupone s svojim kandidatom. Seveda s tem v zvezi ne moremo storiti nič drugega kot to, da glasove preštevamo in ugotavljamo kateri volilni štab se je najbolj organizirano lotil akcije glasovanja za svojega kandidata. Ugotovitev je preprosta: eni so zelo agilni in podjetni, drugi se zanašajo na resnejše akcije in poteze in prejemajo le glasove posameznih volivcev. Novost tega tedna je, da je po številu glasovnic Igor Franca (LDS) prehitel županjo Bredo Pečan, nekoliko si je opomogel tudi kandidat SDS, Ivan Bizjak. Največ kuponov pa je bilo spet izpisanih z imenom Alojza Zorka (LDS). Sicer pa, poglejmo kakšen je trenutni vrstni red: 1. Alojz Zorko - 220 glasov, Igor Franca - 118 glasov, Breda Pečan - 117 glasov, Edvard Dečman - 114 glasov, Ivan Bizjak - 105 glasov, Miran Žlogar - 102 glasova, Janez Jug - 101 glas. E Ki ... . W cicibane M malošolce m osnovnošolce dijake r nrlnda v«i v INFORMACIJE IN VPIS: COLLECE d.o.o. Portorož POZOR, POZOR ! Da bi vsaj delno preprečili kampanjsko kupovanje kuponov in njihovo oddajanje v naš nabiralnik bomo odslej upoštevali samo kupone, ki bodo poslani po pošti, tako da bi strankarske štabe vsaj delno izenačili z občani, ki svoje glasove pošiljajo na dopisnicah ali v kuvertah. Še naprej velja, da upoštevamo le kupone zadnjega Mandrača (tokrat št. 3), upoštevali bomo vse, ki bodo prispeli do srede 9. septembra. / N ANKETNI KUPON AKCIJE (3) MOJ ZUPAN 1998 Moj župan bo: ________________________________ (vpišite priimek in ime vašega kandidata) Izrezani kupon pošljite z razglednico na Uredništvo Mandrača, Veliki trg 1, 6310 Izola ali ga oddajte brez razglednice ali kuverte v naš nabiralnik. ŠOLSKA PRENOVA DANES IN JUTRI Minuli petek je v restavraciji Riviera potekalo omizje z naslovom Šolska prenova - danes in jutri Pripravil gaje Odbor za šolstvo Programskega sveta Slovenske ljudske stranke v sklopu aktivnosti, ki so se zvrstile v tem tednu in sodijo pod okrilje 10. tabora, vseslovenskega srečanja, ki ga SLS pripravlja prihodnjo nedeljo v portoroški marini. O zakonskih izhodiščih šolske prenove in delu Nacionalnega kurikularnega sveta in Sosveta vzgojiteljev in učiteljev je spregovorila predsednica omenjenjega sosveta Metka Zevnik. Naloga sosveta je, da preverja, kako so rešitve glede učnih vsebin, ki jih predlaga NKS, izvedljive v praksi. S tem so izvajalci, učitelji torej, posegli v odločanje o učnih načrtih in so ob razpravi o učnih načrtih za gimnazije podali vrsto tehničnih pripomb, ki jih je NKS v veliki meri upošteval, zapletlo pa se je pri predmetniku devetletne osnovne šole, ki mu je sosvet prisodil pogojno izvedljivost in ga vrnil v ponovno razpravo kurikularnemu svetu. O pripravi novih gimazijskih programov, ki so se začeli izvajati z začetkom letošnjega šolskega leta je govorila dr. Darja Piciga, svetovalka vlade in članica NKS. Snovalci novih učnih načrtov so se skušali izogniti dosedanjim slabostim gimnazijskega izobraževanja, kot so prenatrpanost in zahtevnost učnih načrtov ter razdrobljenost znanja. Novi učni načrti so tudi po mnenju učiteljev v veliki meri razbremenjeni tako glede obsega znanja, kot glede učne snovi, vendar pa ostajajo maturitetni katalogi in učbeniki enaki kot prej.Tako bodo morali, po besedah dr. Darje Piciga, maturitetne komisije in strokovni svet zagotoviti, da bodo tudi maturitetni katalogi ustrezno prilagojeni. V primerjavi z drugimi evropskimi programi, ki pripravljajo na univerzitetni študij, ima slovenska matura več obveznih predmetov, saj je drugod praviloma obvezna materinščina in drugi obvezni predmet, pri katerem pa je pogosto možna izbira med matematiko in tujim jezikom, poleg tega pa so naši maturanti deležni obsežnejšega eksternega preverjanja, kot njihovi kolegi drugod po Evropi. Razpravljalci so opozorili tudi na to, da nova šolska zakonodaja ne omogoča priprav na maturo v srednjih strokovnih šolah, kar bi lahko imelo za posledico še manj zanimanja za vpis na tehnične fakultete. O devetletni šoli in učnih programih za 1.razred, je spregovorila vzgojiteljica Radoslava Kaligarič, ki je opozorila na pretežavnost in neprimernost učnih načrtov, saj se je treba zavedati, da v prvi razred vstopajo šestletni otroci, ki takšnih obremenitev, kot npr. 4 ure intenzivnega dela dnevno, niso sposobni. Zaradi tega je po njenih besedah pomembno, da novosti temeljito premislimo in preizkusimo. Pomisleke glede časovne preobremenjenosti učencev, zlasti v 1.razredu, je izrazil tudi Sosvet učiteljev in vzgojiteljev pri NKS, ki je imel še nekaj drugih pripomb na novosti v zvezi z devetletko. Tako so predlagali v 1. razredu največ 16 ur pouka tedensko, poleg tega pa so se zavzeli tudi za to, da se število ur za področje umetnosti, tehnike, gospodinjstva in športne vzgoje ne zmanjšuje. Po besedah predsednice Sosveta Metke Zevnik so člani sosveta tudi opozorili na posledice nivojskega pouka in ocenjevanja ( učenci se pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku razdelijo na dve do tri skupine z različno stopnjo zahtevnosti), ki bodo vplivale na motivacijo, učenje in vplivale na socialno interakcijo, kar z drugimi besedami pomeni, da bo nivojski pouk vplival na to, da se bodo "eni počutili več kot drugi". Hkrati pa ostaja šola storilnostno naravnana in omejuje možnosti za razvoj ustvarjalnosti otrok. Sicer pa bo praksa kmalu pokazala vsaj nekatere pomanjkljivosti in dobre plati nove šole. Upamo in želimo si lahko seveda le to, da za nekatere otroke ne bo prepozno, (kb) V JAGODJU PRAZNUJEJO Krajevna skupnost Jagodje-Dobrava je pred nekaj leti za svoj praznik izbrala 8.september ter tako povezala tradicijo s današnjim časom. To je bil pred leti zelo priljubljen praznik v čast Marije Loretske, zaščitnice slikovite cerkvice na Loretu. Romanje v Loret so nekoč postavljali ob bok romanju v Strunjan in tako kot tam, je bil tudi tega dne na Loretu piknik, kjer so izbirali najboljše vino, pršut in klobase. Nedeljska maša (6.9.) v loretski cerkvici bo na svoj način obudila spomin na romarsko preteklost tega kraja, sledila pa bo seveda zabava s plesom v bližnjem gostišču. Bolj posvetno pa bodo praznik obeležili v torek, 8.septembra, ko bo slavnostna seja Sveta krajevne skupnosti. Ob prazniku bodo balinarji pripravili tudi turnir, na športnem igrišču pa bodo športne igre mladih v košarkaških trojkah in malem nogometu. Kot nam je povedal predsednik sveta KS Jagodje Maks Filipčič imajo v krajevni skupnosti obilico načrtov. Tako nameravajo nadaljevati z asfaltiranjem cest, predvsem v podeželskem delu KS, saj se že pripravljajo na asfaltiranje ceste na Dobravi ter proti taborniškemu prostoru. " To pa zato, ker si bomo prizadevali, da bi tam taborniki dobili svoj stalen prostor, kjer bi lahko primerno uredili taborni prostor. Poleg tega pa bo za nas velik zalogaj še ureditev in asfaltiranje ceste, ki naj bi potekala po trasi na novo zgrajenega vodovoda, na katerega se bo kmalu priključilo še okrog 33 hiš na Koštrlagu, katerih lastniki pa morajo najprej urediti greznice, " je dejal Maks Filipčič. Sicer pa so v Jagodju najbolj pereče vprašanja povezana z benzinsko črpalko, hitrostnimi ovirami na Cesti v Jagodje in ureditvijo prometa pri marketu, že nekaj časa pa je že aktualno vprašanje, kje bo potekala nova avtocesta, četudi je predvideni začetek njene gradnje pomaknjen kar precej v prihodnost. K boljši urejenosti kraja je v preteklih mesecih prispeval tudi na novo osvetljeni tunel, cestno razsvetljavo pa je dobil tudi gornji del Ceste v Jagodje. Po besedah Maksa Filipčiča želijo urediti tudi zaklonišče, kateremu bi želeli v skladu z željami krajanov, dati neko novo vsebino. Tudi o tem bodo razpravljali na eni od prihodnjih sej sveta KS. Prav delo opravljeno v krajevni skupnosti je še dokaz več o pomembni vlogi, ki jo slednja igra, kot vmesna vez med krajanom in občino. Lanske burne razprave o financiranju KS so, kot kaže, že skoraj pozabljene. " Ljudje se obračajo na krajevno skupnost v mnogih primerih, ko gre za najraznovrstnejše probleme. Tam je nekdo odvrgel material, nekoga moti hrup, tam pušča kanalizacija... Stvari skušamo reševati po našim močeh in pomagati ljudem, ki velikokrat ne vedo, kam naj se za to ali ono stvar obrnejo. Ne vem, kako bi na občini shajali, če bi se občani za vsako tako stvar obračali na njih," je o vlogi krajevne skupnosti nasploh povedal Maks Filipčič in povabil Izolane, naj se jim pridružijo ob praznovanju. ISTRSKI DEMOKRATSKI ZBOR DIETA DEMOCRATICA ISTRIANA IZJAVA ZA JAVNOST OB RAZGRNITVI OSNUTKA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA AVTOCESTNI ODSEK KLANEC -SRMIN V javno razpravo je razgrnjen osnutek lokacijskega načrta (ZN) za avtocestni odsek Klanec- Srmin. IDZ ugotavlja, da načrtovalci projekta AC nerazumljivo vsiljujejo spremenjeno (delno odprto) avtocestno varianto VD 14, ki odstopa od dogovorjene in potrjene variante s predorom do Lame in viaduktom NAD RJAVO STENO. S to inačico so se strinjali na zborih prebivalci KS Dekani in Varde 14.07.1995, KS Črni Kal in Gabrovica, Svet MO Koper, predstavnik družbe za avtoceste g. De Batista, direktor DARS-a g. Brodnik in predstavnik vlade -sekretar ministrstva za promet in zvfeze g. Dvornik ( za zaprtimi vrati). V osnutku ZN razgrnjena AC varianta z odprto traso katastrofalno: - ranjuje istrsko krajino in neodgovorno posega v ustavno pravico državljanov do zdravega bivalnega prostora - okolja; - posega v spomeniško in arheološko zaščiteno področje KAŠTELIRJA - starohistrskega gradišča - spomenika istrske zgodovine in kulture; - posega v podzemne izvire žive pitne vode; - poveča v vojnih časih nevarnost napada na kraj zaradi bližine AC nad vasjo - predor pa postane zaklonišče; - mrtvim jemlje mir (AC je v bližini pokopališča); Nasploh pa bo vsakodnevno vsestransko iritirala prebivalce tega prostora - kraja, kar si istrski ljudje niso zaslužili. Zato z vso odgovornostjo do rodov - zanamcev, z vso resnostjo in politično močjo omenjeno varianto AC odklanjamo. Pripravljeni smo sprožiti tožbo do predlagatelja, oziroma investitorja gradnje AC. Nesprejemljiva odprta varianta AC bo presekala, ogrozila življenjski bioritem in navade živalskega sveta: srnjakov, sm, lisic, jazbecov, kun, kač, jerebic, ptic pevk, ježev, močeradov, žab, ki so "spremljevalci in prijatelji človeka". Težke kovine v izpušnih emisijah vozil pa ogrozile njihov obstoj in razmnoževanje. Mi branimo življenje gozdnih živali naše istrske pokrajine. Izpušni plini, hrup - "šinšur" jeklenih procesij smrdljivo kadečih se vozil bodo ogrozile tudi bogat rastlinski svet, vegetacijo. Kdo si lahko dovoli uničiti na stotine življenj.oljčnih dreves, fig, hrastov, ruja, bora, mahovja, bmistre? Nam je več vredno življenje ene istrske oljke, kot pa stane najlepši ljubljanski most, po katerem se vozijo bankirji v črnih mercedesih... Ali bomo utišali "govorico družine Narave" zaradi cestnega asfaltnega in betonskega koridorja, ki ga zaradi svojih interesov gradi zahodni osvajalni kapital? NE! Ne dovolimo nedogovorjenih in s pritiski izsiljenih protinaravovarstvenih posegov v naš istrski bivalni prostor. Razgrnjena odprta varianta ne upošteva zahteve zbora prebivalcev Gabrovice v KS Črni Kal, da naj bo pristop AC na viadukt NAD RJAVO STENO, temveč je "železobetonski tujek" približan samemu naselju oziroma se vije skoraj nad njim. Kancerogeni (rakotvorni) izpušni plini, hrup, tresljaji - vibracije, možne ekološke nesreče v primerih karambolov z vozili, ki prevažajo strupene in za okolje nevarne tekočine bodo "kot pepel se posipavali" po strehah, dvoriščih in vinogradih te lepe vasi, ki je že med vojno plačala svoj krvni davek, ko sojo okupatorji požgali in mnogo domačinov pobili. Ali bo danes Ljubljana ta kraj in ljudi z viaduktom že "povozila" za dva tisoč let in več vnaprej? Hvaležnost ljudem "ZA ZVESTOBO JEZIKU", da ji ni para! Izvršni odbor IDZ z vodstvi lokalnih podružnic Koper, Izola, Piran NONE IN NONOTI POLICAJI Nekoliko nenavadna, vsekakor pa medijsko odmevna akcija s katero smo v Izoli v varovanje prvošolčkov pri njihovem prvem odhodu v šolo varovali tudi starejši občani, takoimenovane "none" in "nonoti", je uspela, čeprav je bil odziv starejših občanov manjši od pričakovanega. Toda, tako se dogaja vedno, ko gre za nenavadno akcijo, za novost ali sploh drugačen način obnašanja. V akcijo se je vključilo šest "nonotov", ki so dobili svoje lokacije ob nevarnih prečkališčih cest blizu šole in čeprav posebnega dela niso imeli, so bili vseeno koristni, predvsem pa so vzbujali precejšnje zanimanje malčkov in drugih mimoidočih. Nesreč ob začetku šole tudi tokrat ni bilo, vendar opozorilo k previdnosti za voznike in šolarje še vedno velja, kaj se bo z akcijo dogajalo v bodoče pa je vprašanje, saj so vendarle bolj usposobljeni ljudje, ki bi lahko poskrbeli za varnost otrok. Ne smemo namreč pozabiti, da v bontonu piše, kako morajo mlajši pomagati starejšim osebam pri prečkanju ceste. ZAHVALA Drage none in nonoti (pa še stare mame in očeti, babice in dedki...)! Hvala vam, ker vsak dan, posebej pa med počitnicami, poskrbite za varstvo in vzgojo svojih vnukinj in vnukov: 1. Hvala vam, ker ste med počitnicami, ko smo starši delali, bedeli nad našimi otroki, se z njimi igrali ali kopali, obiskovali planine ali samo sedeli v senci, jih poslušali in se z njimi pogovarjali. 2. Hvala vam, ker se, preden se starši vrnemo iz službe, naši otroci in najstniki lahko zatečejo v vaše varstvo. 3. Hvala vam, ker si (včasih tudi hočeš-nočeš-moraš) vzamete čas, da vnučke peljete na igrišče, na sprehod, v knjižnico ali na gledališko predstavo, v glasbeno šolo, k verouku, na trening... 4. Hvala vam, ker so kosila pri vas tako okusna in skrbno pripravljena. 5. Hvala vam, ker malčkom pomagate nositi v šolo in iz nje pretežke torbe. 6. Hvala vam, ker jim nič kolikokrat pomagate pisati naloge, iskati gradivo za to in ono projektno delo, listati po enciklopedijah... 7. Hvala vam, ker vnukinje in vnuke učite drobnih in večjih opravil v gospodinjstvu, na vrtovih, na njivah... 8. Hvala vam... ...hvala vam predvsem, ker ste ljubeči stari starši tristo petinšestdeset dni na leto! V svojem imenu in imenu še več drugih staršev Jelka Morato-Vatovec SOLA V ROKOVNIKU A PREDVIDIMO! 'lank 4 &rtHr «>U SI..v,i>i|ii tel / luv, • OIO'01 v. H-matl Mi lil i ».KAN 1» (o lu i»>I»Ili >1111 » »'.STIVAI., Ki i/viiUk /ihHi mimi:t Melju. >t.i v .lmvn.\K:> Pnimific pn|xl|.n»i' n»-Kw JrutMun r1o\0« f»l Ki k v /jdli|ih Jc^ikliih " " lik-f«nK.< t Jnijvi k mn i k biln > /IMBKUIU Wur1J inuU. f !jhU . prkiilii'ni ■ rlrai iu.4m>v ■ • -I. ... l.-p. IIIM M ________________■lllll.K Klit Ii.vv.k4.iIi i I IIAI 0111 KI 'A.T. \kl\A if I in | ■ m * I IKK A MVSIICA / ‘ V /ivIJojii J«' |Vi Inlo ili n Orlu ivn A ■rlilr ini.ii im l»T4i\ alu k ivi.il i.1 jIi In . lr|*«lv'jn, (►•n m <)»«■. i v iwi.»i. iim n«.m»i. uln Ji n o ju j«- |W tl* jc Orlu ivrahmi (vuv.vJMki, uln il;i nn h min luiprvi in luji / ij> ICillvikt m KM mulili puri ..Inf) • .uh > u..tn n upunji il.i Ivini lm>lr fn.il rim ul ..livni« n.nn..iiili v,..| l-nv « .is.-joi .«'.^nvk|in, lailiiviivu kv. i.’i|\K.(|.i pnnKini Vmljn |«ii|..ji Dug.1 Miil.*i MEDITERAN NA INTERNETU S pomočjo prijateljev iz društva Capris in posebej s pomočjo Stanka Ivančiča si je svoj prostor pod soncem elektronskega spleta - Interneta, dobil tudi Mediteran festival. Pod naslovom www.capris-d.si ga boste zlahka znašli med prireditvami, izbirate pa lahko med informacijami o nastopajočih in vsem drugim, kar je za festival pomembno. Stranje lično urejena in tudi obiskov na njej je bilo že v tem letu kar veliko. V teh dneh se dogovarjamo tudi o odprtju podmene oziroma internet strani časopisa Mandrač, tako da bomo v bodoče še bolj dostopni tudi tistim, ki prisegajo le na to sredstvo množičnega komuniciranja. Otroci na poti v šolo pridobivajo nove izkušnje o prometu. Zagotovimo jim. da bo ta pot varna in bodimo pozorni tudi zaradi njihove neizkušenosti, igrivosti in razposajenosti. □TRDCI SD NA CESTI NEPREDVIDLJIVI: © Na dogajanje okoli sebe gledajo z manjše višine kot odrasli, zato vidijo manj. imajo ožje vidno polje, slabše zaznajo gibanje in težje določijo, od kod prihaja zvok. © Njihova sposobnost predvidevanja je zaradi neizkušenosti manj razvita - niso sposobni realno presoditi oddaljenosti In hitrosti vozila ter razdalj med vozili. © Mislijo, da se avto lahko ustavi na mestu in da jih voznik vidi, če oni vidijo vozilo. © Odločitve uresničujejo tisti hip, ko se jih domislijo, brez premisleka. © Njihovo pozornost usmerja radovednost in dogajanje okoli njih, manj pa razum. Vozimo pametno! Stot a prortMin v*goio > UrtWi» prerralu *•***» Sbw»’* PPF NAREDIL OBRAČUN Nekaj tednov po koncu 5. Primorskega poletnega festivala najuspešnejšega in programsko najkvalitetnejšega doslej so pri PPF pripravili tiskovno konferenco, ki so se je poleg številnih novinarjev udeležile tudi župaanja Mestne občine Koper Irena Fister, županja Občine Izole Breda Pečan in predstavnica piranske občine Nada Zajc. Pogram jubilejnega 5. PPF-ja, ki gaje izbral umetniški vodja Primož Bebler, je ponudil izčrpen prerez slovenskega gledališkega dogajanja v pretekli sezoni, najzanimivejše kar ponujajo sosedi (gostovanja iz Italije, Hrvaške in Makedonije), svoj temeljni cilj in vrhunec pa je dosegel z lastnima produkcijama (Marivaux: Igra o ljubezni in naključju, Marjan Tomšič: Buiec on, bušca jaz) in s koprodukcijo (Dušan Jovanovič: Karajan C) Nepogrešljiv segment festivalske ponudbe je že tretje leto tudi ulično gledališče, ki je letos v Koper, Izolo in Piran pripeljajo umetnike z vsega sveta. Program, ki gaje izbrala selektorica . Maja Bavdaž Solce, se je glede na različnost prizorišč ter okoliščin in navad publike izkazal za primernega. V petih tednih letošnjega festivala je 41 večernih in 30 uličnih predstav obiskalo več kot 10 tisoč obiskovalcev. Za izvedbo celotnega programa je bilo angažiranih več 100 nastopajočih in poleg 5 stalnih sodelavcev še občasnih 30, med njimi največ študentov. Vrednost celotnega projekta je po današnji oceni 40 milijonov tolarjev, od tega programskih stroškov 23 mio (57%), materialnih stroškov 8,5 mio (21%) in stroškov dela 5 mio (12%). 10% odpade na kompenzacijske usluge (popusti, zastonjske usluge sponzorjev in druge olajšave). Zavezanci (Ministrstvo za kulturo in lokalne skupnosti) so prispevali 27 mio (68%), od tega država 18,9 mio (47%), z lastnimi prihodki (inkaso in sponzorji) smo dobili 11 mio (27,5 %), preostanek 3 mio (4,5 %) paje še predmet dokončnih izračunov. Izolska zlata jama Na zadnji seji se je Jelka Morato-Vatovec ob predlogu za povečanje sredstev za rekonstrukcijo kotlovnice na OŠ Vojke Šmuc kot že nekajkrat doslej zavzela za to, da se čim prej zagotovi tudi popravilo strehe na stavbi kortežanske osnovne šole (ta spada pod okrilje OŠ Vojke Šmuc), saj noben večji poseg kljub zamakanju na pred več kot dvajsetimi leti zgrajeni stavbi še ni bil narejen, a je prav gotovo že čas za vsaj temeljitejše popravilo strehe. Opozorila je tudi, da bi morale občinske strokovne službe že prvič pripraviti bolj verodostojen in realen predračun za obnovo kotlovnice, saj smo o njem sklepali prav prek kratkim (predvidenih je bilo občutno manj sredstev!) - ponovila se je torej zgodba s ploščicami v sanitarijah iste osnovne šole - sprva nizek predračun, nato povečanje. Ali se morda na ta način gradbenim podjetjem poravnavajo dolgovi za opravljena dela na drugih šolskih objektih, do katerih seje občina obnašala kot Micka Kovačeva? Med svetniki je kljub vsemu prevladalo prepričanje, naj se povečanje odobri, da šoloobveznih otrok pozimi ne bi zeblo. Veva, da si v volilni jeseni občinske strukture, ki hočejo še ostati na oblasti, ne morejo nakopati staršev za vrat (kot v času pred nadomestnimi županskimi volitvami, nakar se je hitro našel denar za dograditev osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Mimogrede še to: Obe stari izpraznjeni in za bivanje neprimerni poslopji šole in vrtca z italijanskim učnim jezikom bosta, mimogrede - po objavah v dnevnem časopisju - zdaj primerni za druge otroke, ki naj bi v njej imeli glasbeno šolo, knjižnico, srednjo šolo in še kaj!) Glavni razlog za oporekanje nerealnemu predračunu in ponovitvi pobude o popravilu strehe na šoli v Kortah je bilo prepričanje, da si tudi otroci na podeželski šoli in njihovi učitelji zaslužijo dobre učne razmere (ali še boljše kot v mestih, saj so na podeželju prikrajšani za marsikatero dejavnost, ki je mestnim otrokom pred nosom), ne pa veder v učilnicah ob vsakem dežju! Tudi s tem primerom se vse bolj potrjujejo domneve o pustošenju po izolskem proračunu (v statutu piše, naj zanj občinski svetniki skrbimo kot dobri gospodarji) - letos se troši preveč denarja za razne igre in prireditve: od iger narodov, ki se jim je pred leti zaradi previsokih stroškov odrekla celo koprska občina, do »podarjenih« vrhunskih prireditev in do vaških veselic z oljčnim oljem ali »fešt« s HVAR »predvolilnimi sardelicami«. Ni res, da jih županja in občina podarjata občanom, saj plačila ne gredo iz županjinega lastnega ali nekega imaginarnega občinskega žepa, ampak iz občinske malhe, v katero prispevamo prav vsi davkoplačevalci! Toliko kruha in iger v Izoli še ni bilo! Izolsko gospodarstvo pa... (Naj nama nihče ne »naklada«, da v Izoli večina ljudi že živi od turizma!) Vsak trden kmet (in vsak dober gospodar ali dobra gospodinja) ve, da se »grunta« ne prodaja zato, da bi se zadostilo »trenutnim muham« in (predvolilnim) potrebam. Svojo lastnino je treba nenehno plemenititi! V Izoli pa se dogaja ravno nasprotno: zdi se, da se hočemo čim prej znebiti »bremena« občinskega premoženja. Od česa bodo živeli naši potomci (torej tudi bodoča občinska oblast? Od novih davkov? Za konec pa še to: Ko je že omenjena svetnica županji postavila (resda retorično) vprašanje, ali je odkrila zlato jamo, saj smo občinski svetniki doslej zlasti za investicije v šolstvo in zdravstvo (zdravstveni dom) od občinske uprave še nedolgo tega praviloma poslušali, da ni denarja, ji je odgovorila, »da svoji političnim nasprotnikom te skrivnosti že ne bo izdala«. Zanima naju, koga ima izolska županja (ki seje takoj po nadomestnih volitvah javno opredelila za mater županjo vseh Izolanov, torej za nadstrankarsko osebo) za političnega nasprotnika (v času županovanja naj bi delala za vse občane, ne zgolj za svojo politično stranko!). Zanima naju tudi, ali županja na vprašanja o (pridobljenem ali porabljenem) denarju, ki ga postavimo občinski svetniki (občinski svet je najvišji organ odločanja - to piše v občinskem statutu!) lahko odgovori tako omalovažujoče. Ta njen javni »odgovor« je bil namreč na seji preslišan.Lep pozdrav v upanju, da županja javno zastavljenih vprašanj Svetniške skupine Slovenski forum ne bo ignorirala, kot jih je že tolikokrat Jelka Morato-Vatovec Aleksander Slekovec NOGOMET KORTEŽANOM TOČKA, IZOLANOM TRI ROKOMET Uspešen nastop Izolanov v Bratislavi AVTOPLUS OB ZMAGO BRDA:AVTOPLUS 1:1 (0:0) Kortežanski tretjeligaš je z veliko športne nesreče izpustil zmago na gostovanju v Vipolžah. V prvem polčasu sta bili sicer moštvi dokaj izenačeni, na začetku drugega polčasa pa je Škropeta zadel za Kortežane in tekma se je začela vse bolj prevešati na njihovo stran. Obramba je delovala zanesljivo in napadi domačinov so se v glavnem končali pred šestnajstmetrskim prostorom, toda v 90 minuti je rezervni igralec Brd z glavo srečno premagal Rečnika in dve točki sta bili izgubljeni. Kortežani so zdaj tretji na lestvici, v naslednjem kolu pa jih čaka lokalni derbi s šmarskim Telmontom. Primorska liga PERKATOV PRVI GOL Izola:Vipava 1:0 (0:0) Na izolskem stadionu se je v nedeljo zbralo presenetljivo veliko gledalcev (več kot 300), videli pa so tipično primorskoligaško tekmo z malo tehnike a veliko tekanja, s preveč dolgimi žogami in nekaj zgrešenimi zicerji Tonejca. Bolj ali manj je bilo jasno, da domače v vodstvo lahko -------------- popelje le stari maček in najboljši mož na igrišču, Davor Perkat, kar se je v 52-minuti tudi zgodilo. V svojem stilu z razdalje več kot 30 metrov je žogo poslal pod prečko in v Izoli je ostala prva zmaga novorojenega članskega moštva. V naslednjem krogu bodo Izolani gostovali na Rakeku. KAPUČINO Rezultati nižjih selekcij Mladinci IZOLA:Zorica-Sava (KR) 0:0 Kadeti Izola:Zorica-Sava (KR) 2:0 Starejši dečki Tabor Sežana:Izola 0:14 Mlajši dečki Rokava Košana:Izola 0:16 IzolaB:Koperinvest Ankaran 0:6 Namizni tenis Po dolgih in napornih pripravah so se začela tekmovanja v novi tekmovalni sezoni. Mlajše pionirke in pionirke so v soboto uspešno nastopili na turnirju v Kranju, saj seje pri pionirkah Sonja Škorjanc uvrstila na izvrstno 3. mesto, pri mlajših pionirkah pa je presenetila Petra Kukovec, ki je osvojila prav tako 3. mesto. Marika Jauševac se je uvrstila med 8, Anja Filipas pa med 16 v kategoriji mlajših pionirk. S petdnevnih priprav v Dugi Resi pa se je vrnila članska ženska ekipa NTS Arrigoni. Priprave so bile izvrstne in obeti pred sezono so zares dobri. Izola - Mladi izolski rokometaši so pretekli teden zelo uspešno nastopili na turnirju v Bratislava Cup. Nastopili so s tremi ekipami in osvojili dve prvi mesti in eno drugo mesto. To je bila prva akcija izolske rokometne šole v prihajajoči sezoni in to zelo uspešna, čeprav so s pravim delom šele začeli. Po besedah njihovih trenerjev se pozna kvalitetno delo iz preteklih sezon, saj so že sedaj dobro fizično pripravljeni. Na Slovaškem je nastopilo preko 40 ekip iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Bolgarije, Češke, Latvije, Slovenije in seveda Slovaške. Mlajši dečki so osvojili drugo mesto. V predtekmovanju so prepričljivo premagali Slovake iz ekipe Nytra in Latvijce Pagasisi. Izgubili so z Cehi iz ekipe Ostrava, s katerimi so igrali tudi finale in ponovno izgubili. Izolani so nastopili v sledeči postavi: Dedič, Furlan, Momčilovič, Hrvatin, Iliševič, Kaligarič, Redič, Radojkovič, Bubnič, Gomezelj R. in Ivančič. Starejši dečki, letnika 84' in mlajši so bili zmagovalci svoje kategorije. V predtekmovanju so prepričljivo ugnali ekipi Klagenfurt in Stockenrau iz Avstrije ter Slovake iz Stupave, ki so jim na koncu premagali se v finalni tekmi. Za to ekipo so igrali: Puhar, Pucer, Stepančič D., Stepančič L., Viškovič, Krt, Vajukič, Lukežič, Kleva, Gomezelj L. Marinac, Štampfer in Čosič. Izolska kadetska ekipa je nastopila oslabljena, saj se nekateri že pripravljajo s člansko ekipo, vendar vseeno prepričljivo v močni mednarodni konkurenci osvojila prvo mesto. V predtekmovanju sta jim bili nedorasli ekipi Malacky iz Slovaške in Pagasisi iz Latvije, medtem ko so jim Cehi iz Ostrave uspeli odščipniti točko. Zato pa so isti tekmeci klonili v finalu. Za kadete so nastopali: Gregorič, Radojkovič, Božič, Vukovič, Cetin, Žeger, Hodžič, Bubnič, Vončina, Zrinski in Šukljan. Izolske ekipe so nastop v Bratislavi izkoristile za pripravo in uvod v novo tekmovalno sezono, kjer imajo v izolski rokometni šoli velike ambicije, saj želijo še izboljšati lanske rezultate. Nastop v Bratislavi pa bodo pomnili ne samo po odličnih rezultatih, ampak tudi po velikih razdaljah med kraji, kjer so bili nastanjeni, kjer so jedli in kjer so igrali, saj so za premostitev teh razdalj, kljub temu da so bila prizorišča 'le 50 kilometrov' narazen porabili skoraj cel dan. Dva tedna pred prvenstvom seje rokometno nebo nekoliko zjasnilo. Predvsem mislim na vrnitev Radosavljeviča, ki je končno pristal v Izoli. Resda ne bo rešil vseh problemov, toda trener in soigralci "lažje dihajo". Ekipa je že v polni tekmovalni pripravljenosti, prve tekme so kazale na težko ligaško sezono, vendar gre na bolje. Turnir v Novi Gorici ( bili so prvi) še ni dal vseh odgovorov, pa tudi igralci niso bili vsi prisotni. Razkorak med "amaterji" in "profesionalci" je čedalje večji. Priseganje na dobro sodelovanje je vprašljivo, če pa govorimo o plačilu igralnih uslug sploh ne pridemo skupaj. Problemi, ki se žal ne dajo urediti od danes do jutri. Bo pa s pričetkom prvenstva vse podrejeno nabiranju točk, probleme pa se bo reševalo bolj tekoče. Hudo bi bilo že na začetku zaostati in kasneje loviti ter dražje plačevati "usluge". Malo se pobrskal po pisanju izpred enega leta in problemi se ponavljajo. Tudi lani v tem času kar nekaj "amaterjev" ni imelo podpisanih pogodb, sedaj ni nič boljše. Ja, zgodovina se rada ponavlja, človek ne more iz lastne kože, kaj malega pa bi se lahko naučil ! Tudi izolska dekleta so bila pred enim letom v enakem precepu. letos še mlajša ekipa, finance pa... Tudi one so odigrale kar nekaj tekem, vsekakor pa bodo proti "težjim" ekipam imele probleme, čeprav bo na golu največ problemov, dekleta kar dobro igrajo v obrambi, v napadu pa je še vedno prisotna svojeglavost. Ceno ekipa ima, vabijo jih na vse konce. Včeraj na otvoritvi nove dvorane v Dobravljah, v soboto v Opatijo, nato na turnir v Italijo. Torej dekleta - še kakšna zmaga bo samo dvignila ceno. POD BELVEDERJEM Rezultati: Kadeti: Izola :Ostrava (Češka) 28:23 Izola : Malacky (Slovaška) 24:21 Izola: Pagasis (Latvija) 18:6 Izola :Ostrava (Češka) 21:21 Izola : Malacky (Slovaška) 24:18 Izola: Pagasis (Latvija) 22:16 Finale: Izola : Ostrava (Češka) 22:16 Starejši dečki: Izola : Klagenfurt (Avstrija) 27:13 Izola : Stockerau (Avstrija) 19:17 Izola: Stupava (Slovaška) 21:15 Finale: Izola: Stupava (Slovaška) 24:18 Mlajši dečki: Izola : Ostrava (Češka) 7:11 Izola: Nytra (Slovaška) 23:17 Izola: Pagasis (Latvija) 11:5 Finale: Izola : Ostrava (Češka) 7:11 Predstavitev Izole in Evrofesta Izola - Nastop izolske rokometne šole na Bratislava Cupu so izkoristili tudi organizatorji izolskega Eurofesta, ki so imali na prizorišču tudi svojo stojnico, kjer so predstavljali Izolo in Eurofest. Še posebej so pozornost obiskovalcev pritegnile kulinarične dobrote iz Slovenske Istre. Pršut in slaniki so ob dobri in izbrani kapljici iz kleti Korenike iz Kort in Vinakopra prav teknili. Zaokroženo celoto so predstavljali tudi videoposnetki Izole in letošnjega Eurofesta. Po besedah direktorja Eurofesta je takšen način promocije najbolj učinkovit in prve sadove pričakuje že prihodnje leto. V prihodnjih tednih pa bo obiskal še nekaj podobnih turnirjev po Evropi. Elvis STADER Kegljanje KK MEHANO GOSTI REPREZENTANTE Ob 40 letnici kegljaškega kluba "Mehano" Izola je na lucijskem kegljišču potekal velik kegljaški turnir, ki se ga je udeležilo 70 kegljačic in kegljačev iz vse Slovenije, med njimi vsi reprezentanti in reprezentantke z minulega svetovnega prvenstva v Celju. Po prvih dveh dneh nastopov so rezultati sledeči: Člani: 1. DELAČ Janez, KK "LPP" Ljubljana, 914 p.k. 2. MEZGEC Janko, KK "Mehano" Izola, 897 p.k. 3. SOSIČ Dušan, KK "Portorož", 848 p.k. Članice: 1. KARDINAR Marika, KK "Miroteks", 897 p.k. 2. GROBELNIK Mira, KK "Miroteks" Celje, 444 p.k. 3. VELIŠČEK Milojka, KK "Gorica" N.Gorica 439 p.k. Pri članih so rezultati povprečni, saj najboljaši še nastopajo, pri članicah pa je Kardinarjeva postavila nov rekord kegljišča s 466 p.k., starega pa je imela grobelnikova, s 461 podrtimi keglji, ki pa je trenutno druga. Turnir se bo nadljeval v sredo, ko bo med drugimi nastopil reprezentant iz Postojne Darko Bizjak, ki pa sedaj nastopa v Nemčiji. Turnir bo trajal do sobote 12.9.1998. (gg) 40 LET KEGLJAŠKEGA KLUBA MEHANO IZOLA Ali obstaja bolj trdovraten klub? Zakaj trdovraten? • Ker smo uspeli obstati kot klub, kljub temu, da že od leta 1965 nimamo lastnega kegljišča, ampak smo imeli svoje matično kegljišče v Bujah, Luciji, Portorožu, Strunjanu, Kopru, Ankaranu in celo v Cerknici, • ker ves čas obstoja nimamo zagotovljenega financiranja kluba ampak stroške pokrivamo člani sami, delno iz svojega žepa, delno s prostovoljnim delom (srečolovi, kegljaški plesi, sami vzdržujemo in popravljamo kegljišča....) Seveda uspemo kakšen tolar tudi "nafehtati" pri podjetjih - še najbolje nam gre zadnja leta, ko nam pomaga podjetje Mehano -zato jim gre še posebna zahvala. Od podjetij, ki smo jim dolžni zahvalo in so pokazala večje razumevanje naj omenimo še Zavarovalnico Adriatic, Banko Koper, Stavbenik, Delmar, Ladjedelnico in nekdanji Hotel Svoboda. Kljub temu se lahko pohvalimo z uspehi: • Gotovo je naj večji uspeh kluba, da se ženska ekipa že več let uspešno bori v prvi ligi, v ligi, ki tudi v svetovnem merilu nekaj pomeni; • najuspešnejši posameznik v zgodovini kluba je bil Srečko Lisjak, ki je postavil rekorde številnih kegljišč, bil pa je tudi 3 - kratni zmagovalec Pokala Jama. ■ lep uspeh je bilo 4. mesto naše članice na državnem prvenstvu žensk posamezno... Seveda bi bilo lahko boljše, predvsem, če bi imeli kegljišče v Izoli, ki bi nam omogočilo načrtno delo z mladimi. Kegljišča pa ni od leta 1985... Takrat so kegljišče v Arigoniju opustili, ker ni več ustrezalo normativom za tekmovalno kegljanje. To je bilo kegljišče, pri katerem je bilo potrebno ročno postavllati keglje in pisati rezultate, imelo pa je samo dve stezi. Bilo pa je to edino izolsko kegljišče v zgodovini Kegljaškega kluba Izola in tu je bil klub ustanovljen novembra 1958, prvi predsednik pa je bil Vinko Pristov. Najbliže lastnemu kegljišču v Izoli je bil klub konec 80. let, ko seje že zastavilo delo v Kraški ulici in so člani kluba v objekt vložili ogromno prostovoljnega dela. Zataknilo se je seveda pri denarju in "skelet" kegljišča sameva že skoraj 10 let. Toda klub je trdoživ in ima še toliko notranje energije, da bi bilo skoraj čudno, če vsa ta trma, entuziazem in želja ne bi privedli do lastnega kegljišča že pred naslednjo okroglo obletnico. Kot radi rečejo kegljači: "Ne bomo cedli!" KK MEHANO IZOLA Iz govora prvega predsednika KK Mehano, Vinka Pristova ob začetku velikega turnirja v počastitev 40 letnice kluba. V zvezi z začetkom kegljaškega športa na naši obali nasploh sem si zabeležil nekaj bistvenih značilnosti lega, kot sem ga doživljal pred 40-imi leti. Takoj bi rad povedal, da stvari niso bile lahke in si danes niti ne moremo zamisliti, da bi kaj podobnega lahko izpeljali na takšen način, v pogojih in možnostih, ki smo jih imeli tedaj, in sicer: med domačimi prebivalci tega območja ni bilo takrat nobene tozadevne tradicije, ki je bila v ostalih predelih Slovenije, skratka tega športa niso niti poznali. Nekaj kegljaških entuziastov, ki smo prišli iz drugih krajev, smo morali pošteno pljuniti v roke, da smo lahko pričeli z obsežno nalogo pridobivanja ustreznih vplivnih ljudi, ki so nam pomagali pri formiranju društva, predvsem pa ljudi, ki bi nam lahko tudi materialno zagotavljali uspešen začetek. Te smo končno le pridobili iz nekaterih večjih delovnih organizacij, kot so bile v Izoli Mehanotehnika, Delamaris, Stavbenik, Oprema in še nekaj drugih, v Kopru pa Rižanski vodovod, Unz Koper in Tomos. V glavnem so bili to vodilni uslužbenci, ki smo jih vključili v iniciativni odbor in so nam zagotavljali materialno plat gradnje kegljišča. Delamaris nam je odstopil stare opuščene svinjake v parku Arigoni, katere smo do tal podrli in na teh temeljih zgradili dvostezno kegljišče. Da smo to lahko začeli in dokončali, je bilo ponovno potrebno pridobiti - navdušiti in vključiti - še druge skupine ljudi. Skoraj celi leti 1958 in 1959 je trajala gradnja. Danes si ne moremo niti zamisliti, da je bilo to zgrajeno vse na prostovoljnem udarniškem delu desetine ljudi, ki so nesebično žrtvovali ves svoj prosti čas v ta namen. Poleg kegljišča je bilo treba poskrbeti tudi za druge aktivnosti -pridobivanje in usposabljanje članstva, organizacija tečajev za inštruktorje in sodnike, ustanavljanje kegljaških sekcij po večjih delovnih organizacijah, ženskih in mladinskih sekcij in podobno. Vključitev našega društva v Kegljaško Zvezo Slovenije je bil velik doprinos uspešnemu začetku v moralnem pogledu, predvsem pa v pomenu strokovnosti in organizacije. To so bile tudi zasnove današnjega Kegljaškega Kluba Mehano. Upravičeno štejemo izolski klub kot pionirja kegljaškega športa na Obali. V prvih dveh letih so prihajali na naše kegljišče ljubitelji tega športa tudi iz Kopra in Pirana. Vse to je vplivalo na dejstvo, daje bila dana pobuda za ustanavljanje kegljaških društev in gradnjo kegljišč tudi v teh dveh krajih in celo v sosednjih okrajih Nove Gorice in Postojne. Zgrajena so bila kegljišča celo po hotelih v Piranu, Portorožu in Kopru. Žal so čez nekaj let bila le-ta podrta, podrli so tudi našega v Izoli, niso pa mogli podreti športnega duha v stotih ljubiteljih kegljaškega športa, ki so delovali na tem območju. Danes jim lahko čestitamo, da so vzdržali tudi brez kegljišča v Izoli, se organizacijsko izpopolnili, uspešno nastopili tudi na zahtevnejših tekmovanjih in še danes dosegajo lepe uspehe. Vinko Pristov ŠPORTNA ŠOLA SMC vabi v svoje programe (športna delavnica, gimnastika, rokomet) otroke stare od 3-10 let. Prijave in informacije: SPORTMAESTRAL CLUB - Kraška 8, Izola ŠPORTNA OBLAČILA, OBUTEV,... POSEBNA PONUDBA: ŠPORTNA OBUTEV ZA VELIKA STOPALA št. 46-50 člani športnih društev imajo 1(1% popust ! -A adidas * aasoasEOB liirtMiMiB Slovenska ljudska stranka Portorož '98 nedelja, 6. september 1998 v Marini Portorož NAŠE MORJE - NAŠE OKNO V SVET Maša v Marijinijomarski cerkvi v Strunjanu ob 10. uri Koncert skupine ČUKI ob 11. uri Kulturni program in pozdrav gostitelja Nagovor predsednika Glavnega odbora SLS, dr. Fr3nC3 ZdgOŽnd Nagovor predsednika Programskega sveta SLS, Jdl16Z3 PodobnikS, dr. med. Slavnostni nagovor: predsednik SLS MARJAN PODOBNIK, d» ing. Družabno srečanje z ansamblom PRIMORSKI FANTJE, nastop Konjeniške šole iz Lipice, Anike Horvat, ŠAVRINK, Dupleške mornarice, Pepel in kri, Nataše Mihelič, godbe na pihala Dobrepolje, Perniške godbe na pihala iz Mute, skupine Roženkraut, Sromeljskih ljudskih pevcev, pevskega zbora Tabor, zbora Sv. Peter in Istrskih mužikantov. Otroški program z Romano Kranjčan in Manjo Šalamun, različna tekmovanja, ribiške igre, možnost plovbe na ribiških barkah in drugih plovilih, kopanje v morju in bazenu,... BOGAT SREČOLOV, BOGATE NAGRADE ZA NAJŠTEVILČNEJE ZASTOPANE PODRUŽNICE 10. TABOR Poskrbljeno bo za primer hude vročine ali slabega vremena. Zbiranje prijav za organiziran prevoz v vseh podružnicah SLS ali na tajništvu SLS, Zarnikova 3, Ljubljana, tel.: 061/301-891. —nrrw—rn iriiiriririf-| ' 11 mir V tednu pred taborom bodo organizirana naslednja omizja: četrtek, 3. septembra ob 18. uri. Dekani (Kulturni dom Dekani) CESTNA IN ŽELEZNIŠKA POVEZAVA SLOVENSKE OBALE Z EVROPSKIMI TRŽIŠČI petek, 4. septembra ob 21. uri: Kubed (Gostišče Jakomin, Kubed 3, Gradišče) KULTURNI VEČER V SPOMIN NA PRVI TABOR V SLOVENSKI ISTRI, 7.8.1870 V KUBEDU Osrednje omizje pred taborom: sobota, 5. september ob 18. uri: Koper (sejna dvorana nad gledališčem v Kopru) PROGRAMSKE TOČKE SLS S POUDARKOM NA PROBLEMATIKI MEJE S HRVAŠKO Razume mlade, ampak jih ne ! Pred par dnevi se nam je zgodila ena nečudna zadeva. Ob 17-h popoldne, ko so imeli štirje člani Ml-Kluba vaje s svojo glasbeno skupino, je Gospod Frantar najstarejši, kateri in katerega družina je oddaljena od Ml-Kluba 15 metrov, otežil dihanje našim štirim mladeničem in s tem ne prvič, tudi klubovcem samim. Kaj se je zgodilo ? Med vajami je kar naenkrat odletela spužva debela 30 cm (dokaj težka), ki naj bi predstavljala zvočno in toplotno izolacijo, z okna na tla, pred enega od mladeničev in mladež pošteno presenetila. Pred oknom, ki ima na zgornjem delu špranjo veliko 30 x 10 cm, je stala moška postava, ki je sprva niso prepoznali, zaradi svetlobne spremembe in mahala z metlo ter pozivala najbolj vidnega in slišnega mladeniča z besedami : » Pridi ven mule', ti bom že jaz pokazal!«. Jasno, da nihče od » mulcev » ni želel imeti opravka z osebo, ki drži metlo v roki in z njo celo maha proti oknu.Jasno je tudi, da mladež ni bila tiho ob glasnem izzivanju Gospoda Frantarja in mu je na še vedno spoštljiv način vračala z besedami : » Kupite nam zvočno izolacijo, če vas hrup toliko moti ! Mi nimamo denarja, mi hodimo v šolo !... ». Opis dogodka ;Gospod Frantar je težko spužvo porinil z metlo skozi špranjo na tla. Nič kaj takega, boste rekli.Toda ta spužva ni lahka in je trdno pritrjena na okno. Si predstavljate, s kakšno silo je moral možakar poriniti spužvo, daje ta padla na tla? Po izjavah očividcev in še sam je priznal, je celo razbijal z metlo po vratih in kričal, če si upajo odpreti in podobne zadeve, ki spadajo v paket jeze. Ker pa je med vrati po katerih je Gospod Frantar tolkel in prostorom, kjer mladež vadi, stena debela pol metra, ga med igranjem niso slišali. Tako, da so ostali resnično presenečeni, ko so zagledali svetlobo, ki je prihajala skozi prej zatemnjeno okno in trenutno za tem, še moško postavo z metlo, ki maha in kriči z zunanje strani. V rahlo razmišljanje pa ; Izola je novonastalo - mlado mesto. Novonastalo - mlado v smislu, da so prvotni priseljenci, ki so se priselili v napol prazno mesto Izola v 50 -tih in 60 - tih letih, zdaj stari povprečno od 55 pa tja do 70 let. Torej so bili prvotni priseljenci stari v letih 50 - 60 okoli 15 do 25 let. Torej, MLADI ! Po pričevanju možakarja, ki je prišel v Izolo leta 50, je bilo leta 56 v Izoli kar nekaj zabavišč z glasbenimi skupinami, ki so igrale v živo za TAKRAT MLADE. Takrat se ni moglo pripetiti, da bi prišlo do prijave preglasnih zabav, ker starejše populacije skorajda ni bilo. Torej je bila Izola od leta 50 pa tja do leta 80, mesto mladih. Od leta 80 naprej, pa bi vse težje rekli Izoli, mesto mladih. Zakaj ? Morda prvotni priseljenci še vedno živijo v Izoli in niso več mladi ?! Točno to ! To je vzrok za prijave in splošen nesporazum med nekaterimi mladimi in nekaterimi nemladimi, ki jih moti prav vse, kar storijo mladi. Zdaj so tile » nekoč mladi » pozabili, da so bili tudi sami mladi in ravno tako počeli neumnosti, ki sojih takrat pravzaprav lahko počeli. Obrazložitev ; Jasno je, da niso mogli divjati s » Poršeji », ker jih takrat ni bilo. Lahko pa so divjali s » Fičoti » in » Stoenkami ». Jasno je tudi, da se ni mogel nihče » fiksati », ker takrat ta zadeva ni bila toliko znana. Lahko pa so se ga » natreskali » z dobrim vinom in pobruhali prvemu sosedu čevlje, ker so bili vsi več ali manj brez prevoznega sredstva. Za hiter konec . mojega prekratkega naštevanja pa še to, da niso mogli poslušati Punk, Hard Core, Trash metal glasbe, ker je takrat ni bilo in so lahko poslušali in se zvijali le ob prepovedani glasbi Rock & Rolla in izzivali z gibi svojega soplesalca ali pa soplesalko. Torej ni problem v temu, daje bila pred par dnevi ali pa pred par meseci v MI-Klubu glasba, ki jo Gospod Frantar in pa starejša populacija imenuje RAZBIJANJE, preglasna. Problem je v tem, da če ni ta glasba, ki jo igra mladina danes, vsaj malo podobna polki, valčku, rock & rollu, ta glasba ni več glasba in je to razbijanje. Kar se je zgodilo pred par dnevi v MI-Klubu s strani Gospoda Frantarja, ni bilo torej nič novega. Čas gre naprej in tudi mi odraščamo. Gospod Frantar pa z besedami, ki jih je izrekel na koncu medsebojne besedne večerne ulične poravnave računov, da NAS JE DRUŽBA IZLOČILA ni pomislil, da se mladina, kadar lahko sama izbira in mi imamo to srečo, lahko popolnoma sama izloči iz družbe, če ji ni drugače usojeno, s » šponanjem », kot se je izrazil Gospod Frantar in dodal, da mi to tu počnemo. Gospodu Frantarju se še sanja ne, kako poteka delo v klubu in koliko energije je vložene v vsako prireditev, ki se jo organizira, saj očitno prebira samo Družino in ni seznanjen s prireditvami, ki jih organizira MI-Klub. Ob našemu resnem vprašanju, če bi komu pomagal priti iz »šponanja», ker nas je že obsodil, da to delamo, pa je dejal : » Ja, štrik vam dam ! », in s to modro mislijo zaključil pogovor. MI-Klub je poleg že znanih in omenjenih razlogov tudi v Mandraču objavljenih, nastal tudi zaradi vidne populacije mladih ljudi, ki posluša drugačno glasbo, jaz ji pravim, alternativna glasba v starem pomenu besede in zaradi mladine, ki se nima kam dati in zato blodi in zablodi. Po enoletnem intenzivnemu delovanju Ml-Kluba lahko rečem, da sem zadovoljna z rezultati, ker so na mesta starejših ustanovitvenih članov prišli mladi zagnani srednješolci, kar je bil tudi namen nastanka Ml-Kluba in ki se počasi vpeljujejo v eno družbo, podobno mislečih ljudi ter ugotavljajo, da se morajo v življenju boriti za svoje interese in interese mladih, ker se ne bo boril zanje, namesto njih, nihče. Starejši nam očitajo, da imamo prepolne riti in da je to razlog za življenjske zablode. Mladi in pa nemladi, verjemite, da obstajajo tudi v tem času, ko je vsega dovolj mladi, ki nimajo kaj jesti in jih jaz tudi osebno po znam. Verjetno je huje gledati v hrano in ne imeti denarja zanjo, kot pa v starih časih, ko hrane enostavno ni bilo in so bili ljudje samo iz tega razloga lačni. Ni vsa življenjska zabloda utemeljena s frazo polna rit. Razlogi so tudi drugje in te je treba poiskati. Prvotni in edini namen nastanka kluba je bil ta, da se vključi v delovanje mladina in ljudje, ki želijo dobro mladini. P.S.:Gospod Frantar, najboljša obramba je vedno napad.-Toda tokrat slabo izveden. MI-KLUB BIRERIADA 98 Korte, sobota, 5. septembra Leto je naokoli in spet je vse pripravljeno za še eno od tradicionalnih bireriad, pravzaprav za memorial bireriada, saj je srečanje namenjeno tudi spominu na nekatere že odstotne prijatelje. Na nogometnem igrišču ob kortežanski osnovni šoli se bomo tudi tokrat zbrali ob 14. uri, potem bomo žrebali razpored tekem saj bo tudi tokrat tekmovalo kar osem ekip. Seveda bo zadišalo tudi po roštilju in tudi za splakovanje se bo kaj našlo. Če ne veste kaj bi počeli ste vabljeni. EX TEMPORE REKORDOV Letošnji slikarski EX- tempore Izola 98 je bil zagotovo največji doslej saj je sodelovalo kar 98 slikarjev, ki so skupaj izdelali in prijavili kar 145 del. Organizator, Center za kulturo, šport in prireditve, je sicer pozval udeležence naj slikajo na prostem, vendar se je večina še vedno odločila za delo v ateljeju, vseeno pa smo konec prejšnjega tedna na trgih in ulicah starega dela mesta srečali precej ustvarjalcev, ki so iskali najlepše vedute in jih skušali na najbolj nenavadne načine spraviti na papir, platno, steklo, lepenko, slamo, les in še kaj drugega. Doživeli smo celo novo slikarsko tehniko, testo na steklo, ki jo je predstavila Marija Godina. Strokovna komisija je imela polne roke dela, saj ni lahko med tolikimi deli izbrati najboljša in tista, ki naj bi jih razobesili v galeriji, končno pa je odločitev le padla in prva nagrada je šla k 26 letrnemu akadamskemu slikarju Deanu Pfeiferju iz Maribora, ki je že star znanec Izole, saj je pred letom dni razstavljal v galeriji Alga, potem pa razstavljal celo v Ameriki in se sploh zelo uveljavlja v slikarskem svetu. Prejel je nagrado v vrednosti 110 tisoč tolarjev, ki jo je dodelila Občina Izola. Drugo nagrado je prejel Alfredo De Locatelli iz Gorice (90.000 Sit -Komunala Izola), tretjo pa Livio Zappolato iz Trsta (Stavbenik) Glede na to, da so udeleženci uporabljali v glavnem platna velikega formata so v galeriji uspeli razstaviti še kakšnih 35 del, druga pa so udeleženci odnesli domov. Razstavljena dela so na ogled v galeriji Alga (pri tržnici) vsak dan dopoldne in popoldne ter v sobotah dopoldne, lahko pa jih tudi kupite za razmeroma primemo ceno. Če imate radi izolske vedute, in te letos prevladujejo, potem boste zagotovo našli < delo, ki bi olepšalo vašo dnevno sobo ali kakšen drugi prostor v stanovanju ali hiši. Slika morda ni racionalna, a je kulturna investicija BMnHMMM C2> INSUIA GALERIJA - GALLERIA Izola, Smrekarjeva 20 razstava keramičnih skulptur MAJK MULAČKO KINO ODEON IZOLA Od danes do nedelje ob 19 in 21. uri KAMA SUTRA Mediteran festival je zaprl vrata. Če je samo za letos se še ne ve, saj je veliko vprašanje, kako bo z gradnjo oziroma obnavljanjem Manziolijeve palače, bolj ali manj jasno pa je, da v Izoli ni niti približno tako dobre lokacije za glasbene nastope. O izredni akustičnosti tega trga so se, kot zadnji nastopajoči v tej sezoni, prepričali tudi aborigini, ki so petkov večer napolnili z nenavadnimi zvoki, frenetičnimi ritmi in magičnimi gibi s katerimi so skušali ogreti v jesenski mraz ovito prizorišče festivala. Bilo je namreč nekaj manj kot 10 stopinj Celzija in če ne bi bilo gratis tropinovca za vse obiskovalce bi morda kdo še umrl zaradi podhladitve. Občinstvo se je skrivalo v bunde in vetrovke, Richard Wally in plesalci pa so bili oblečeni v nič oziroma le malo več, vendar se to skoraj ni poznalo, le da je plesalka sredi nastopa odšla v garderobo po košček kengurujevega krzna. Nastop je bil zelo etno, preprost, brez vseh elektronskih pritiklin in z veliko magične moči, trije dodatki pa dokaz, da so se umetniki in publika srečali na pravem mestu. Lepšega zaključka si Mediteran festival ne bi mogel želeti. Bil je torej zadnji večer letošnjega Mediteran festivala in naj pogostejše vprašanje je bilo, kaj se bo zgodilo s festivalom prihodnje leto. Gradbišče Manziolijeve je bilo namreč vse bolj grozeče in upanja, da bo trg dostopen tudi drugo leto je vse manj. Ostaja le še upanje in želja, da bo mogoče na ravni občine doseči, da sredi sezone ne bi opravljali večjih gradbenih del na samem trgu in v tem primeru bo tudi festival lahko spet dobil svoj življenski prostor. Seveda pa je za kaj takega potrebna dobra volja pri vseh: investitorju, izvajalcu in uporabniku. Center za kulturo, šport in prireditve Izola OE Kulturni center Izola, Bazoviška 4 (tel. 645 571) VABI K VPISU v gledališki abonma za sezono 1998/99 / 6 predstav + 1 gratis / Tone Partljič : JVI Oj St 01* III Mclfjetcl / komedija / - SNG Maribor (oktober 98) Schwab_B. Jablanovec - Predsednice / komedija/ - SNG Drama, Ljubljana (november 98) V. Moderndorfer : JOZef lil IVIčirijci /komedija/, - produkcija Cafe teater Ljubljana (december 98) B.Tadel, rež. Boris Kobal - PoIlCIjcl cJ.O.O./kom./ - Mestno gled. Ljubljana / januar 99/ V. Moderndorfer, rež. F. Križaj, Vfljži ZbOtd / kom./ - SLG Celje / februar 99 / Ruzante, režija Georgij Paro - IVIlISICcl. / komedija / - Primorsko dramsko gled., Nova Gorica / marec 99/ V mesecu aprilu podarjamo abonentom eno predstavo po izbiri / v okviru Gledališko plesnega maratona / Informacije, prijave po tel. 648 439 / med 10.00 in 12.00 , med 17.00 in 19.00 vsak delavnik /, v soboto med 10.00 in 12.00 KULTURNI DOM IZOLfi petek, 12. junija ob 19.00 PLESKARIJA letna produkcija delavnic Plesnega studia LA1 iz Izole. Vstopnina : 300 SIT Mediteran festival - Ml klub - MUKI predstavljajo Letni kino Arrigoni Sobota, S. septembra od 16.00 do 24.00 MORGANA DIONIZ SENSffTION TUMOR PIPA MOTA KANON BUDDHA-ALLAH SNOWHITE ZIZLE PUDDING FIELDS SP1R1TS NO LIMITS DAMIN GAMBIT Poleg tega pa še: Studio Hendrix Koper, studio JORK Dekani, studio Xavier, studio Rose Nova Gorica, radijske postaje, glasbeni uredniki in novinarji, muzikalije SEVER, glasbene založbe in cel kup znanih in manj znanih ljudi z glasbenega sveta. letni kino ARRIGONI sobota 5.september/od 16.00 do 24.00 ure KULTURNO DRUŠTVO KORTE Vs vabi v svoje ljubiteljske dejavnosti zato, da boste koristno izrabili svoj prosti čas in pozitivno pa tudi ustvarjalno usmerili svojo življenjsko pot: FOLKLORNA SKUPINA - mlajši (za otroke vrtca in nižjih razredov osn. šole) vaje po pouku - starejši (za učence višjih razredov osn. šole) vaje ob petkih popoldne; mentorica g. Mara Godnič KROŽEK ROČNIH DEL (Cetore) - za otroke (od 6. leta naprej) in mladino, vaje ob sobotah popoldne, mentorica g. Sandra Petaroš. FOTOGRAFSKI KROŽEK - začetni tečaj (10 urni) - nadaljevalni - ustvarjalni (10 urni) za otroke od 10 leta starosti naprej in za odrasle; vaje ob sobotah ali po dogovoru; mentor Vlado Bernetič. Svoje podatke oddajte v nabiralnik Kulturnega društva Korte, pred Krajevno skupnostjo ali pošljite na naslov: Kulturno društvo Korte, Korte 44.______________ DOBRO JE DELATI DOBRO Postojmo, poglejmo okoli sebe, odprimo oči in videli bomo ! Da, videli bomo človeka, ki smo ga prezrli, kako močan je, kako topel, kiju temu, da ga je življenje ukrivilo. Nihče ni sam izbiral svoje drugačnosti, torej ne bodimo mi drugačni. Mi imamo izbiro. Mi mu lahko ponudimo roko, svoj korak, da bomo skupaj doživeli lepoto, ki nam jo nudi življenje. Postojte za trenutek v svojem hitenju, s toplim pogledom pobožajte, poklonite besedo ali pozdrav. Ko vas pot zanese v "Butik Nina", boste v izložbi zagledali skrinjico s pripisom "Prostovoljni prispevki za bolnike z multiplo sklerozo". Tudi vaš prispevek bo pomagal za lepši in boljši jutri. Kdo v Izoli ne pozna Nine ? Mislim, da ga ni. Mi smo veseli, dajo imamo v svoji sredini, ker tudi njej bolezen ni prizanašala. Bili so vzponi in padci, toda ona se ne da, se bori. S svojo dobro voljo, optimizmom in pripravljenostjo na pomoč, nam je pričarala že veliko prijetnih ur. Začeli smo z akcijo zbiranja sredstev, razdeljujemo položnice. Mnogi ste jo že prejeli in se na našo akcijo odzvali, za kar smo vam hvaležni. Ostale pa prosimo, da se spomnijo na nas. Ko bomo z akcijo zaključili, vas bomo v medijih obvestili in se vam javno zahvalili. Pobudnica te akcije in tudi vzornica je prav Nina, ki smo ji hvaležni, dajo imamo ob sebi. Ona vedno reče:" To naj bo za srečo, morda boste tudi vi kaj pripravljeni storiti za vašo srečo." " V iskanju srečeje pol sveta na napačni strani. Mislijo, da prihaja iz imetja in pridobitništva ter iz tega, da drugi služijo njim. Srečo v resnici najdemo v dajanju in služenju drugim." Vida Orbanič, predsednica Združenja bolnikov multiple skleroze PRIJETNO DELOVNO OKOLJE VABI V Ljubljanski ulici, na števili 24, so pred slabim mesecem proslavili še enega od delovnih uspehov. V obnovljene delovne prostore, seje po mesecu in pol vrnilo življenje. Nove pridobitve so se poleg redno zaposlenih v Fotooptiki RIO, Luke, Barbare in Roberta , najbolj razveselili prav koristniki njihovih storitev. Pa ne samo iz Izole. Seznam je dolg, saj prihajajo v Izolo iz vseh primorskih krajev, v času turistične sezone pa tudi domači in tuji turisti. Odločitev za nekaj novega, privlačnejšega, ni od včeraj, mi je v pogovoru za naš izolski tednik zaupal Luka. Obnovo smo načrtovali že nekaj let, vendar smo jo vse skozi prelagali, predvsem zato, da se ne bi zamerili obiskovalcem. Kljub temu, da smo jih pravočasno obveščali, da bo do del le prišlo, so bili nekateri presenečeni nad obvestilom o dopustu. Za najnujnejše primere so kljub odmoru poskrbeli. In prav zaradi takega profesionalnega odnosa do dela in ljudi se danes v Ljubljansko ulico stranke vračajo. In lahko rečemo, da se v toplem ambientu dobro počutijo. In če je tu še strokovnost in prijazna beseda, je vzrokov za obojestransko zadovoljstvo veliko. Čeprav Lušičevi letos niso bili na zasluženem dopustu, je spoznanje, da so naredili velik korak za mesto in ljudi odtehtalo vse, kar je običajno povezano z dopustom. In prav na vrednotah, vezanih na delo, je odgovor v uspešnosti izolske Fotooptike. Vlado Ostrouška Fotografijo "prazničnega dela" Paliskovih smo sicer objavili na zadnji strani, tokrat pa dodajamo še družinsko fotografijo, da se bo videlo, koliko jih je in kako "moško" se držijo.______________ Na prvi prvenstveni tekmi MNK IZola smo videli dva veterana nekdanje Izole. Eden je bil na igrišču (Davor Perkat), eden pa na tribuni (Amir Ružnič), sicer igralec Pescare a bolj ali manj prisoten v Izoli z mislimi v Turčiji. i r ZA UČENE, BISTRE, SPRETNE, IZNAJDLJIVE IN FURBASTE Križanka brez A Vodoravno: 1. oznanjevalec etike, 5. madžarski pesnik, Amy, 10. Luka na otoku Borneu, 11. kitajska avtonomna pokrajina v osrednji Aziji, glavno mesto Lhasa, 12. ravna površina,ki na eni strani omejuje predmet, 14. kemični znak za nikelj, 15. tretji in drugi vokal, 16. stanje na trgu, ko je en sam ponudnik blaga, 18. Upornik 20. slovenski hokejski trener, Štefan, 21. spremljevalci boga Erosa, 22. pripadnik judovske ločine iz 1. ali 2. stole-tja pr. n. Š. Navpično: 1. cesarstvo, nekdanja označba za britanski imperij, 2. avstrijska igralka, Nadja, 3. Mednarodna begunska organizacija, 4. usoda, slepa vera ali vdanost v usodo pri muslimanih, 5. nenasičen ogljikovodik, sestavina svetilnega plina, 6. četrti mesec po koledarju francoske revolucije leta 1789, 7. začetnici slovenskega pesnika Bajca, 8. dobro ime ali glas, 9. brezbarven, vnetljiv ogljikov vodik olefinske vrste, ima prijeten vonj, 13. škotski ovčar, pasma psov, 17. domača žival, 19. ime ameriške filmske igralke Derek. V 2 5 v S t 6 7 8 9 10 A i 11 1 l t 'T L i V 14 A 1 i t A 0 M 0 "p 0 A » , % 19 A t L 20 t a A> "T I 22^ A M Magična kvadrata - dvojčka Vsako besedo vpišite vodoravno in navpično.Opisi so za oba lika pomešani med seboj. 1. Del očesa v obliki votle kroglice,v katerem so čutnice za svetlobo -zlitina jekla in niklja;2. V grški mitologiji nesrečna tebanska kraljica,ki je zaradi prevzetnosti v enem dnevu izgubila vseh 14 otrok in se je od žalosti spremenila v kamen - morski rak brez klešč;3. Krožno naselje pri Kafrih - staroslovansko božanstvo voda,rek in morij;4. Jezero v južni Etiopiji - najdaljša reka v Franciji;5. Ranocelnik - reklama v sredstvih javnega obveščanja. 1 “> 2 Cl 3 A 4 L so t A d 0 G 3 K £ A A l 4 L 0 A l A S 0 c Ls J ] $ i 2 3 V 4 5 2 0 V 0 p A G 4 4 % A A/ A A Uganka: 3 STIKALA IN ČLOVEK Gradite novo hišo. V vaši hiši sta med drugim tudi dve sobi. V eni sobi je luč žarnica, ki sojo električarji pač pritrdili na steno. Toda niso bili zadosti sposobni, da bi v isti sobi namontirali tudi stikalo, zato so ga namontirali v drugi sobi, poleg tega pa so v tej isti sobi namontirali še dve slepi stikali. PREMETANKA IZ OSTANKA A JE LETOS PRED NOVO SEZONO SCHUMACHER SPET ZA VSE EDINI FAVORIT JAVNOSTI? Premetanka iz ostanka: V stavku je potrebno prečrtati vse dvojne črke (npr. od petih A-jev bo ostal le eden). Na koncu vam ostane nekaj neprečrtanih črk, iz katerih je potrebno s premetavanjem sestaviti končno rešitev. Serpentine Besede vpisujte tako, kakor tečejo serpetine in sicer iz polja s številko v polje z naslednjo številko. Tako je zadnja črka prejšne besede hkrati tudi prva črka naslednje besede. V označenih poljih dobite misel Ivana Cankarja o človeku. 1.trikotno prirezan konec slemena pri dvokapni strehi, 2. odvetnik, 3. zdravljenje bolezni, 4. na zraku sušen zidak iz malte z dodatkom rastlinskih vlaken, 5. peta črka grške abecede, 6. odrastek na jelenjem rogovju, ki je prvi nad očesom, 7. visoka trava s svetlo zelenimi klaski v latu, 8. stara prestolnica Severne Babilonije ob Evfratu, 9. 25 km dolg desni pritok Savinje, 10. ruski laket, 11. začetnici slovenskega etnologa Novaka, 12. avstrijski alpski smučar, Siegfried, 13. kdor pregleduje poslovanje, 14. dragocenost, 15. slepič, 16. past za polhe s sprožilno vzmetjo, 17. priprava za merjenje kotnih razdalj na nebu, 18. kapus, 19. žgana pijača, 20. muslimanska molilnica, kjer derviši molijo in opravljajo verske obrede, 21. smer, v katero se* giblje Sonce, 22. resnost, 23. neprijetna živčna napetost pred javnim nastopom, 24. delujoči vulkan na japonskem otoku Honšuju, 25. švicarska smučarka, Martina i 24 J) V A V p i A V 0 L p P v /4 j 1 f 7 8 12 N n 10 9 ‘t P V { '4r< 16 15 17 18 20 19 V z H 0 1) 25 24 23 Sedaj imamo: v eni sobi luč in v drugi sobi tri stikala, od katerih je le eno pravo. Luč je ugasnjena, mi pa smo v sobi s stikali, kjer jih lahko pretaknemo kolikor hočemo, gremo pa le enkrat preverit v sobo z lučjo, in ko se vrnemo, moramo zagotovo vedeti, katero stikalo je pravo. Ko se vam posveti, pošljite odgovor. V uredništvu ga nimamo. KRIMINALIJE Posezona je morda za turiste, za nepridiprave pa so se očitno začele ravno prave temperature, ko se ljudje stiskajo doma, avtomobili in vikendi pa kar vabijo. DVA TOPOLA NA UDARU Na dvorišču doma Dva topola je neznanec vlomil v osebni avtomobil in ukradel avto radio kasetofon Pioneer. V istem domu se je zgodila kraja denarnic iz sobe za goste. Policisti so storilce že prijeli, nakradel pa je za 35.000 tolarjev. Ker je storilec policajem znan in povratnik so ga dali na pridržanje in bodo napisali kazensko ovadbo. VSE JE ZAMEŠAL Na policijsko postajo je prišel mlajši moški iz Sergašev in prijavil, da mu je neznanec v Sergaših ukradel osebni avtomobil, se z njim zapeljal v Izolo in pri osnovni šoli zapeljal v jarek. Med preiskavo so dečki ugotovili, da so dobili lažno prijavo in da je prijavitelj vozil neregistrirano vozilo na katerem so bile druge registrske tablice, pa še vozniškega izpita nima. Prijavo pa si je izmislil zaradi strahu pred posledicami tega dejanja. AN BAN TATICO IMAM V trgovini Ban so zmanjkali čeki in bančne kartice. Policisti so zbrali potrebne podatke in avtorico tega dejanja izsledili v Cankarjevem drevoredu. Na policijski postaji pa je počakala do izročitve preiskovalnemu sodniku, ki jo je seveda zaslišal in bo storil, kar je storiti treba. AVTOTATOVI in VSETATOVI Na parkirišču na cesti v Jagodje so pobrali vse štiri okrasne pokrove na osebnem avtomobilu Renault kangoo. Skozi odprto okno osebnega avtomobila je neznanec lastniku avtomobila ukradel denarnico z dokumenti, čeki in bančnimi karticami. V kampu na Belvedeiju so vlomili v kamp prikolico in iz nje odnesli 1.100 nemških mark. S trafike Mavrica v Dantejevi ulici so neznanci, verjeli ali ne, odnesli reklamno tablo. Le kaj bodo z njo? GAVIOLIANCORA Očitno so bili policaji spet pred ali v Gavioliju, saj so tam dobili skupino rejverjev z različnimi opojnimi stvarmi. Štiri so predali sodniku za prekrške, dva pa kar s kazensko ovadbo na sodišče. ITALIJAN NON FIRMATO Kdo ve zakaj je prišel v Izolo, a so ga vendarle legitimirali in ugotovili, da ima ponarejene dokumente. Preko italijanske policije so dečki izvedeli, da je bila osebna izkaznica ukradena v Italiji kot bianco obrazec, ter daje njen lastnik v Italiji obsojen na zaporno kazen. VSE SE GA JE PRIJEMALO Pred tednom dni so policaji prijeli 30 letnega Izolana M.P., ki je osumljen več kaznivih dejanj. Ugotovili so namreč, da je v maju in juniju letos kar štirikrat vstopil v stanovanje F.Č. iz Izole in vsakokrat iz njega odšel kar dobro podprt. Ko je oškodovanec spal je M.P. najprej pobral 60.000 Sit, 300.000 Lit in 250 DEM. Ko je drugič vstopil v isto stanovanje je pobral 50.000 tolarjev in 100 DEM, tretjič pa je iz istega stanovanja in iz iste denarnice odnesel 200 DEM. Skupaj sije tako prisvojil za 187.000 tolarjev vrednosti in si privoščil nakup gorskega kolesa, ostalo pa je razdelil obalnim gostincem za pijačo in cigarete. Sredi avgusta je isti M.P. na plaži slepih v Izoli prišel do ležalnikov, kjer sta spala brata M.P. in D.P. ter vzel njuni denarnici in ju odvrgel, ker v njih ni bilo denarja. Vseeno je naredil za 50.000 tolarjev škode. Nekaj dni kasneje je med eno in drugo uro zjutraj v ulici Ob pečini vlomil skozi polkna stanovanjske hiše, kjer je iz nahrbtnika M.S. vzel moško denarnico, jo pregledal ter pobral 147.000 lir, spretih s srebrno sponko, ki jo je kasneje odvrgel. Denar je zamenjal in si privoščil daljnogled. Tri dni kasneje so ga dečki pripeljali do preiskovalnega sodnika, ki mu je zaradi storitve več kaznivih dejanj odredil pripor. FINTA OD SLABOSTI Konec prejšnjega tedna so dečki prijeli tudi 21 letno N.Š. iz Pirana, ki si je zamislila tatvino na posebej predrzen način. Okrog poldneva je vstopila v izolsko trgovino z obutvijo in se pretvarjala, da ji je slabo zaradi nosečnosti. Prodajalka ji je pomagala in ji ponudila kozarec vode, potem je »nosečnica« prosila še za en kozarec. Medtem so v trgovino prišli kupci in si je nesrečnica pomagala kar sama. Seveda pa ni šla le po vodo ampak je iz pisarne odnesla še prodajalkin etui s čeki in karticami, jih skrila pod obleko in se vrnila v trgovino. Prodajalki se je zahvalila za pomoč in odšla, k sreči pa je prodajalka hitro opazila, da ji manjka etui, o tem obvestila dečke, jim dala natančen opis »nosečnice« in čez nekaj minut sojo že prijeli ter pri njej našli vse pogrešano. Odpeljali sojo k preiskovalnemu sodniku in ta ja zanjo odredil pripor. PESTI SO PELE Na Belvederju je prišlo do spora med slovenskim gostom in nemškima turistoma in čeprav je bil vinjen je domačin fizično obračunal s tujcema. Ker je s tem dobil veselje, da bi početje nadaljeval so ga poslali na iztreznitev in k sodniku za prekrške. V Livadah je prišlo do spora med zakoncema in mož je dobro pretepel ženo ob tem pa s kričanjem še zbudil sosede. Pri SP bo gotovo tišji. PLOČEVINA TUDI Na Belvederju zaradi prekratke varnostne razdalje, prav tako na cesti za Jagodje in v Cankarjevem drevoredu. V Simonovem zalivu je zapeljal na levo stran in v nasproti vozečega, v Gregorčičevi je voznik oplazil tam parkirano vozilo in odpeljal a so ga po tablicah odkrili, pri bolnici pa je nekdo bolj slabo parkiral in naredil nekaj škode. ZLATA POROKA PRI PAUSKOVIH KO TE STRELA UDARI V soboto, 29. avgusta je bilo v Besenghijevi palači spet slovesno, v koncertni dvorani, ki se v sobotnih popoldnevih spremeni v poročno dvorano, pa še posebej veselo, saj se je tam zbrala kar vsa velika družina Paliskovih. Imeli so namreč poroko in to ne katerokoli, temveč zlato poroko Severine, ki se je prej pisala Gregorič in Alberta Paliske, ki ju Izolanom seveda ni treba posebej predstavljati. Vzela sta se 28. avgusta 1948-tega leta, pred tem pa je moral Berto kar nekajkrat iz Lukinov v Sočergo, kar ni niti daleč, niti mui ni bilo težko. Leta 1951 sta se preselila v Koper, že naslednje leto pa sta od sorodnice dobila hišo v Prečni 9, kjer živita še danes. Moških se v hiši ni manjkalo, saj imata tri sinove, pa tudi sedem vnukov in le eno vnukinjo. Janko, Bruno in Nevio so bili praznični, da je bilo kaj, vnuki so bili videti kar nekam vzhičeni, Paliskova pa razburjena in vesela hkrati. Županja, ki je opravila poročni obred, jima je izročila v dar sliko Eda Kerbavčiča, v imenu Upravne enote pa jima je Silvo Škrbina izročil še posebno plaketo. Po pripovedovanju je fešta trajala dva dneva in dve noči, zdaj pa malo počivajo. "Dobimo se na diamantni poroki" so rekli ob zaključku poročnega obreda in Paliskovi so bili za. Bil je sobotni večer in nebo nad tržaškim zalivom seje svetilo kot za koprsko noč. Toda posebnega strahu ni bilo, saj je grmenje izginjalo tam za kraško prelomnico, le buija je malo močneje potegnila tam od Debelega rtiča. Potem je nenadoma počilo, kot bi nekje blizu eksplodirala granata, malo zatem seje še posvetilo in potem je po stanovanjih v starem delu zavladala nenavadna tišina. Televizijski ekrani so ostali temni tudi potem, ko so spet dobili infuzijo električnega toka, ponekod so ugasnili video rekordeiji, spet drugod radijski sprejemniki. Po mnenju serviserjev je strela, kije udarila najverjetneje v zvonik cerkve Marije Alietske »skurila« kakšnih 130 televizorjev in drugih aparatov bele tehnike. Elektromagnetno polje je bilo tako močno in široko, daje seglo celo 200 metrov od zvonika in ni je bilo naprave, ki bi streli lahko preprečila njen uničevalni pohod. Slišati je celo namige, da strelovod z zvonika ni napeljan tako kot bi moral biti, saj gradbeni posegi na cerkvi še niso končani in da je zaradi tega udar strele imel takšno uničevalno moč. Marsikdo od prizadetih tudi nima zavarovanega televizorja, pa tudi v primeru, da ga ima, zavarovalnice niso nič kaj naklonjene poravnavanju tako nastale škode. Kaj nam je torej storiti? Če bi radi bili vsaj malo mirni kupite televizor z vgrajenim nekakšnim stabilizatorjem, še najbolje pa bo, če ob takšnem vremenu dvakrat izklopite televizor in sicer: električni in antenski kabel.