GLASILO OSVOBODILNE FRONTE Z A SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 199 - Cena 3.- lire TRST, torek 22. januarja, 1946 Uredništvo ln uprava, Plazza Goldoni It. 1 -1. Tel, št 93806 93807. 93808. Rokopisise ne vračajo KOMISIJE SKUPŠČINE ZK PRIČELE Z DELOM London, 21. - AFP — 6 velikih % glavne »kupicije Zdruie- Jia narodov je danes pri delo z delom. Po Bevlnovem predlogu, ki sta Podpirala Gromiko in kitajski P°elanlk v Londonu Welinglon Ko°- ie bil luxemburski zunanji mlnistor Bech izvoljen za podpredsednika komisije za politična in v«mostna vprašanja. 8 46 glasovi in 1 abstinenco Je omlsija »prejela resolucijo o ypra*anJu jezika, ki Jo Je predlo-lla velika petorlca skupno s Ka-®*tru pod predsedstvom Petra Fra-. ,rJa. Za podpredsednika Je bil iz-ljen delegat Costarike Fernando Harrlson, za poročevalca pa <*ele&atka Frieda Dalen. komisija se Je bavila z brivskim predlogom o bodočnosti Tračev. Britanska delegacija, ki ** Podpirajo Amerlkancl, želi ure-' *° vprašanje a Izročitvijo ■f&ttnja organu, ki bi bil odvisen Združenih narodov. Sovjetska # *Sacija j« predlagala, naj bo po- PPepuščena posameandm vla-De da bi o vprašanju razprav- buda dam, v Mednarodnem okviru. , Poldne se Je sestala tudil ko-**^a *a varustvo, Za Imenovanje glavnega tajnika ZN London, 21. (VZN) _ Časopisi Pečajo, da so se odposlanci Zdru-*a*h držav, Velike Britanije, Franje ln Kitajske včeraj sestali na *Uradni sestanek v uradu ameri-***<& zunanjega ministra Byrnesa razpravljali o Imenovanju glav-nega tajnika organlzclje Združenih aarod0v. Poročila tudi pravijo, da na teh *k^SOVOrlt' nl ’Pri“'° do nikaklh naUo°V" ^op‘®nl,t agencije Inter-g0 ” News Service poroda, da nija ^ dr^ave> Velika Brita-le t.n^Cila !n Kitajska podplra-nik uro ameriSkega posla- med t' ^ana<^ Lesterja Pearsona, ^ em ko je sovjetski odposlanec Sovarjai imenovanje jugoslovan- skega poslanika v Združentiih dišavah Stanoje Simi-ča, Omenjali so tudi Imena norveškega zunanjega ministra Tryg-ve Lie in francoskega poslanka v Združenih državah H. Bonnet-ja. Časopisna poročila dodajajo, da odposlanci petih velesil niso razpravljali o naspro-stvih med Iranom in Sovjetsko zvezo, ker so se za ta sestanek odločili v soboto, še preden je iranska vlada predložila noto Varnostnemu svetu. London, 21. VZN. — Seji so prisostvovali Byrnes, britanski zunanji minister Ernest Bevin, vršilec dolžnosti sefa francoskega odposlanstva Paul Boncourt, vršilec dolžnosti feefa sovjetskega odposlanstva Andrej Gromiko In Welling-ton Koo za Kitajsko. Predsednik Varnostnega sveta Avstralec Norman J. O. Makin je Izjavil, da se bo sestal Varnostni svet verjetno jutri ali pojutrišnjem. Komisija za atomsko silo London, 21. - (VZN) — Odbor za politične zveze in varnost glavne skupščina organizacije Združenih, narodov je odobril davi na svoji prvi seji s 40 glasovi proti enemu, ki se je vzdržal glasovanja, predlog, ki ga Je podprlo pet velesil in Kanada za ustanovitev komisije za atomsko silo. Zenska svetovna zveza za udeležitev pri Zn London, 21. - (VZN) — Sledeč zgledu svetovne sindikalne zveze, Je tudi svetovna demokratska ženska zveza, ki so Jo ustanovili preteklega meseca novembra y Parizu in ki zastopa 81 milijonov žena, organiziranih po vsem svetu, zahtevala, da bo navzoča pri glavni skupščini organizacije Združenih narodov. Zahtevala Je tudi pravico glasovanja v gospodarska socialnem svetu. Svojo zahtevo Je utemeljila s tem, da marajo tudi žene imeti svoje mesto v neki demokratični organizaciji, katere namen je, vzpostaviti trajni mir. Mir h kateremu so v tej vojni tudi žene mnogo prispevale. Višinski na poti v London Berlin, 21. . (VZN) — Sovjetski pod komisar za zunanje zadeve Višinski j« prispel z letalom na letališče Gatow, v bližini BerHna in bo odpotoval verjetno jutri v London. Jugoslovanske ljudske množice ■ izpopolnjujejo svojo ustavo Mednarodni značaj jugoslovanske ustave Oe Ganile je moral ili Bo sedaj ni bil doseien med vodilnimi stranka-**M noben sporazum glede sestave nove vlade Pariz, 21. AFP. — Danes opoldne je de GauIIe objavil svoj '»radnl odstop v pisma, ki ga je poslal Felixn Gouinu, predsed-ustavodajne skupščine. De GauIIe pravi v pismu med drugim: «Ko odstopam, izra. *ani Iskreno željo, da bo vlada; ki bo sledila tej, ki jo vodim *’*’ 08Pela v reševanju nalog, ki jih je treba izpolniti, 6e hočemo °Kon6no zagotoviti usodo dežele*.. p*riz, 21. — Radio London. — ^ _ —o- tajnika ustavodajne ^'•PŠčlne C&tzo so poklicali v urad 0 "klicanje skupAMna, ln to ver-*a jutri JTj «1^ or *asleduje lz bližine franco-Politiko, bo lahko ugotovil, da lit kriza' splofcn značaj k general De Gaulle po tri-ttejj lil*! Preizkušnji sedanje vlade Ite3(r/r?Lr‘k uvidel, da nl prikladen, kajjjj med levičarskimi stran- ln Posebno ie med komunisti *elQ l|lieom se Je v zadnjih dneh d* biPC*labial0' ^tudl s« ni zdelo, ^fed«10*10 prlU do VB*n® krize. Vu° «o vaditelji francoskih Uoat . 8tov Rjavili, ja j,| jali pred- Gauu ea, da hi pripravil vse za koali. dvcJl strank ln sicer p.-j °mu“istk,ni koaliciji. leavejf’ ^ AFP' — Po De Gaul-Vejj yl ^topu so komunisti zah te-IV. pr(KLsed«tvom Mau- i«op«za, ^ldau,t J®na vpraAenJ<: ®*»tavui ’ , upa’ 1,0 vlado treh strank. ®93ianja v parlamentu 'JUdslte 2l' ^^N). — Predstavniki ({tatom' rePu'bilkan*kega gibanja a napredna stranka) se *t*vnik?n<>* z^utraJ sestali s pred-VrJm *t°wunl»tl<'ne stranke. I*-akega t>°r 'Judskega republik-n ' ,tlenitfiba,nja” kl »no,M 1,1 mo«el iuntu ,nlfe«aj- odločilnega o zadr-81*^- » rala De Kleora,,um med ekspo-• R. P. In med komunisti. ^munist Thorei p 9*avni kandidat Vuuj\21' Am. Press. - V Pari,,, v Nij. trl Francoze, kl bi prisil ^ »»tel kot na«lodniki Da Gaullea '•‘o mlmistrskac^ proilsflnt ka. To so Maurice Thorez, voditelj komunistične stranke, nadalje socialist Vincent Aurlol la stari voditelj radikalno socialistične stranke Hanry Herriot. Maurice Thorez državni minister v prejšnji vladi Je bil 15 let glavni sekretar francoske komunistične stranke, kl Je na zadnjih volitvah izSla kot najmočnejša v Franclji. Thorez se j« rodili 28. aprila 1900 v Noyolles-Goudroult v Deporte-mentu Pas de Calais kot sin ruda rja ln Je v starosti 12 let sam pričel delati v rudniku. Postal Jo voditelj komunistične stranke kmalu po njeni ustanovitvi v Franclji. Beograd, 21. — Proti koncu preteklega tedna se Je prijelo načelno razpravljanje o dokončnem načrtu usteive Federativne ljudske republike Jugoslavije vo beh Dominh. Na tem zasedanju Je imel minister Djllas govor, v katerem je med drugim dejal: TovariH in tovarišic*! Mi smo prva osvobojena deiela v Evropi, ki izdeluje novo ustavo. Ze samo to dejstvo nam govori o tem, da gre razvoj demokracije v Jugoslaviji rvlathmo hitrejo svojo pol, k-it v drugih osvobojenih deželah 1' >£ in da se konsolidiranje dem : /f vrši v Jugoslaviji najhitreje. o dejstvo nam samo po sebi govun o tem, da ima*izdelava naSe ustave ne samo izključno poKtiini značaj za našo deželo, temveč tudi mednarodni značaj. Baj privč po HUhrjcvi tiraniji in nemškem gospodstva v Evropi izdeluje ena od osvobojenih dežel resnično novo in demokraHičnr ustavo. Usvojitev pripomb ljudstva Naj mi bo dot'oljeno, da se ozrem na neke pripombe, ki so prilile v ustavo. Sama ustava je sprejela predlog ljudstva o dedni pravici. Sama ustava je tudi sprejela predlog vojske, po katerem se mora smatrati izdajo domovine za najoe-čji »ločin. Menim, da ni treba temu dodati nobenih komentarjev. Pottre bno je ozreti se zgolj na izkustva v sedanji vojni. Sama ustava vsebuje tudi predlog ljudstva, da se zdravilne vode razglašajo kot obče narodna lastnina. Na podlagi predloga, ki prihaja iz ljudstva, je jačje poudarjena pravica delovnih množic glede socialnega zavarovanja. Na podlagi cele diskusije, te pozitivne diskusije, moramo priti do sklepa, da so narodne množice u svojile osnutek ustave z ljubeznijo in navdušenjem, s popolnim razumevanjem in da ga dejansko smatrajo za svojo lamino ustavo, za delo svojih rok in naporov. Potemtakem smemo biti čisto go tovi, da bo ustava, ki jo bo izglasovala ta skupščina, naletela na največje ratsumevanje 4n da bo vsestransko osvojena od najširših na-rodnih slojev. Zelo je pomembno, da se indu-strijoi in bankirji sploh niso tako reltoč javB/ali pri dvikusiji o osnutku usliave. Velik dri industrijskih podjetij je ie nacionaliziran, in v kolikor ni nacionaliziran, je že pod nadzorstvom države. Podobno je tudi z bamčno glavnico. Sedaj pa nekaj načelnega o vpra ianju cerkve in države. Naša ustava izvaja načelo o ločitvi cerkve in države, mi smo pa potne je odredili da more država materialno poma gati verskim tdruženjem. Od vedenja verskih združenj napram državi, napram narodu, napram boju našega naroda, napram vsej naši demokraciji, napram naši nezavi-snosti, napram usodi naše dežele, napram njeni prihodnosti bo odvisen tudi odnos države, naše demokratske in narodne države napram sami cerkvi. V tem pogledu ne mo remo narodu naprtili nikakih brc men in obveznosti razen onih, ki si jih sam želi sprejeti. Znano je, da ob določenih pogojih lahko cerkev igra pozitivno vlogo Kot konkreten primer v najnovejši dobi nam lahko služi ruska pravoslavna oerjcev, ki je v sedanji vdjni igraJa pozitivno in koristno vlogo Tudi mi ima/no v naii lastni preteklosti mnogo primerov, kjer je oer kev igrala pozitivno vlogo. Takšnega položaja mt ne izključujemo niti danes niti v prihodnosti. Potrebno je samo, da nostopijo potrebni pogoji. Država M v tej svoji koristni i'logi lahko pomagala vsakemu na redu kot celoti, to je v ustavi po mojem mišlenju ie mnogo. Beograd, St. Tanjug. — V sobote so govorili predstavniki Ljudske fronte posameznih ljudskih republik. Dr. Blagoje Neškovič, predsednik srbske vlade, je poudaril, da sta oba ustavna odbora ustavni nax.rt sogiasTU) odobrila. Niti ene politične skupine ali stranke ni bilo, ki bi v načelu ali v podrobnostih ikgova rjala ustavnemu načrtu, To brezdvomno označuje politično stanje v Jugoslaviji in je resnicvn odraz enotnosti, ki smo jo dosegli Karlo Brozovič, je v imeti« poslancev iz Hrvaiske, poudaril, da bodo hrvaški poslanci glasovali ea ustavni načrt, ker jamči stoletne težnje hrvatskega ljudstva in ker je uresničenje teh teienj v skupno blaginjo vseh jugoslovanskih narodov. Razpravljanje o ustavnem načrtu na Primorskem pomeni plebiscit za priključitev k Jugoslaviji Boris Kidrič, ministrski predsed- goslaviji oropani vsakršnih narod* vedi bo na drugi strani ustvarila zdravo od nc čaj e v političnem in socialnem življenju Slovencev.» Drugi govorniki v Domu naro-dO'> so bili dr. Hinko Križman iz Brvatske, ministrski predsednik Bosne 'in Hercegovine Rodoljub Co-lakoviu ter Marko VujtčU! v imenu ljudskih predstavnikov iz Cm e gore. nik slovenska vlade, je dejal med drugim: tS mat ram za svojo dolžnost poudariti, da se diskusija o ustavmem načrtu nl vrSila samo v tistem dolu Slovenije, kl pripada danes Jugoslaviji, temveč se je jo s ie večjim zanimanjem udeležilo ljudstvo v Slovenskem Primorju in na Koroškem. (Gromko odobravanje). Dejsit-vo, da so ljudske mnoii-ce Slovenskega Primorja in Koro-’Ice na Številnih zborovanjih ln sestankih proučevale ustavni načrt, dokazuje, da so manifestirale Svoji narodno zavednost in da hočejo biti zd/nižene z Jugoslavijo. Diskusija o ustavnem načrtu v Sl. Primorju in na Koroškem, je bila takorekoB plcbiscit za združitev z Jugoslavijo. Istočasno so ljudske množic? s tem pokaeale, da se zaindajo, da lahko samo nova Jugoslavija nudi delovnemu IjudstrTi v socialnem in političnem pogledu boljšo bodočnost. Iz tega razloga so se italijanske delovno množi oe ud e! eh! e diskusij in poudarjale, da iele kiveti v Jugoslaviji, deželi na- zloraba dosegla tako stopnjo, da je nih In političnih praino in podvrie-nl hudemu pritisku, dočim ja danes opaziti velik kulturni razvoj v deželi, Danes poseča v Makedoniji šole 1H.OOO otrok, kar pomeni trikrat več kot leta 19S8. To število »talno narašča in bi bilo ie sedaj mnogo vtčje, ko bi bilo dovolj učiteljev. Ločitev cerkve od države -zavarovanje demokratičnih pridobitev Z razpravljanjem o ustavnem načrtu je nadaljeval tudi Dom narodov. Minister ea Slovenijo v eve-zni vladi Edvard Koobek je govoril o pomenu ločitve cerkve od dr-Save in poudaril, da je klerikalizem v Sloveniji postal nositelj faSiema. Katoliška cerkev, ki je v 8loveniji uitvala privilegiran položaj, se je povezala e reakcionarnimi elementi in zlorabila vero v političnt in socialne namena. «V predvojni Jugoslaviji je ta Vprašanje poljske armade v tujini London, 21. - VZN. — Poljski zunanji minister Rzymovskl je poslal britanskemu zunanjemu ministru Bevinu noto, v katerem ga obveSča, da obstoj poljske armade v tujlnj ni v skladu s priznanjem suvernostl poljske driave. Nota svetuje, naj britanska vlada pridne z njihovo demobilizacijo, če noče odstopiti poveljstva nad temi četami. Poljska vlada bi v tem primeru preskrbela za njihov povratek v domovino, kamor bi se kot civilisti vrnili vsi oni, ki to žele. Britanska vlada to vprašanje proučuje. Zaplenjene japonske tovarne Tokio, 21. - AFP — Mac Arthur je danes zaplenil okoli 400 japon skih avtomobilskih, oboroževalnih, letalskih, mornariških in drugih tovaren ta laboratorijev ter vojni material. AmeriSke oblasti so objavile, da so številne tovarne, kl so Jim letalski napadi prizanesli, odlično opremljene. predka 'in pravičnega ljudskega reda.* Dmitar Vlahov, je govoril v ime- bila vsaka napredna misel med duhovščino zatrta. Ločitev cerkve od driave pomeni nu makedonskega kluba poslancev 1 zavarovanje demokratičnih prldo-Ljudske fronte. Zlasti je poudaril,\bitev in predpogojev ea nov social-da so bili Makedonci v bivši Ju- ni red. Svoboda vesti in veroizpo- „Zemlja tistemu, ki jo obdeluje" Izvedba zakona o agrarni reformi v Sloveniji Grčijo /e preplavil nov val terorja Atene, 21. - Tass — Val neza- 1 izzvati EAM k odkriti akciji ln sliSanega terorja je prepravll | tako EAM kot «uporno» organiza- Grčijo. V zadnjih dveh dneh so fašistični pretepači z noži ln pištolami ranili 10 demokratskih meščanov v Atenah, župan mesta Gl-tion Je sporočal, da Je bilo v Lako-nljl na Peloponezu umorjenih 10 pristašev EAM-a, kl so >ih pravkar izpustili iz ječe in da Je slišati, da Je treba pričakovati nadalnjlh umorov. V Korintu, kjer Je bil pred tremi dnevi Izvršen atentat na Zevgosa ln druge EAM-ove voditelje, J« Ista tolpa z ročnimi granatami demo-lirala prostore mladinske organizacije EPON. Dne 19. januarja Je več fašistov napadlo prostore socialističnega list« »Mahu. Dopisniki metiijo, da So manar-hofašlstlčne organizacije pričele s to novo teroristično kampanjo, ker so izgubi!« u-panje, da bodo zmagale na volitvah in tako dobile politično oblast. Z množičnimi umori E\M-ovlh pristašev in besnenjem proti levičarskim organizacijam, poskuiajo cijo izključiti iz političnega življenja deiele. Na ta način bi se omogočila pri volitvah potvara, V odgovoru na vpraianja dopis, nikov Je moral ministrski predsednik- Sofulls priznati, da se Je teror Xltosov in desničarskih elementov sploh povečal in dosegel v zadnjih dneh vrhunec. Levičarski tisk opozarja na resničnost teh besed In se sprašuje, kaj je vlada ukrenila ln kaj dalajo vladni varnostni organi. Toda vladni »varnostni organi* sodelujejo s teroristi. Vedno čeMe se dogaja, da vladne sredinske stranke premišljeno sodelujejo s terorizmom desničarjev in usmerjajo tak terorizem proti EAM-ovi koaliolji, ki jo sredinske stranke smatrajo za svojega najmočnejšega nasprotnika na bližnjih volitvah. List »Rlooepastls* razlaga položaj vlade z dejstvom, da se vlada, kl se ne žali nasloniti na ljudsko pomoč, boji, Izgubiti svojo zadnjo oporo — dilcavni aparat, kl je na|-manj 4/6 v mon irhlstlčnl'i rokah. Ljubljana, 21. - Tanjug — Te dni Je bil objavljen v Sloveniji zakon o uvedbi agrarne reforme, sestavljen na načelu «zemlja pripada tistemu, ki Jo obdeluje*. Ta zakon odstranjuje vrsto krivic in daje zemljo tisočem družin, ki so Jo obdelovale, kl pa so na njej stradale, ker so bil« prisiljene deliti sadove svojega dela s veleposestniki. Po tem zakonu Ima lahko posamezna kmečka družina največ 45 ho, od tega 25 ha orne zemlje. Po doslej zbranih podatkih spada pod zakon o agrarni reformi 600.000 ha zemlje. To zemljo bodo razdelili v prvi vrsti med poljedelske delavce, kl so vse svoje življenje obdelovali zemljo, kl nl bila njihova last. Mnogo zemlje je bilo v posesti cerkve, bank ta različnih milijonarjev, kl je niso nikoli obdelovali. Po določbah zakona, so bili po vsej Sloveniji ustanovljeni agrarni odbori, kl pregledujejo poljedelska posestva ln organizirajo ljudi, kl pridejo v poštev pri razdelitvi zemlje. Mnogo zemlje bodo izročili borcem ln njihovim družinam, vdovam, Invalidom in drugim irtvam fašističnega terorja. min nove znanstvene metode, bo nevarnost se precej dolgo obstojala. BRUSELJ. Dve znani belgijski politični osebnosti Ferdinand De-many, znani voditelj odporniškega gibanja, ter dr. Plerre Depage, predsednik belgijskega rdečega križa, »ta vstopila v komunistično stranko, KRATKE VESTI NEW YORK. V ponedeljek Je pričelo stavkati 800.000 delavcev in nameSčencev v 2.000 Jeklarnah. MOSKVA Po nalogu osrednjega odbora Komunistične partije Sovjetske zveze so pričeli izdajati vsa Stalinova dela, ki jih Je napisal od leta 1901 do 1946. LONDON. Britanska mornarica Je 21. Januarja potopila v Atlantskem oceanu 110 nemSklh podmornic. Trideset nemških podmornic pa so po enakih delih razdelili med Veliko Britanijo,, Združene države AmeriSke ln Sovjetsko zvezo, ki Jih bodo uporabljale v poizkusne namene. TABRIZ. Po vsem perzijskem Azerbejdžanu so se pričele občinske volitve. Volivno pravico imajo vsi ljudje brez razlike »pola ln narodnosti. LONDON. Po koncu vojne /e bilo potopljenih in poškodovanih 45 ladij s skupno tonažo 247.811 ton, ker so zadele na mine v evropskih vodah ln v vodah Daljnega vzhoda. Izmed teh je 16 ladij popolnoma zgubljenih. Čeprav uporabljajo za Iskanje ln uničevanje plavajočih SovjetskS dar beograjski un!verxl Beograd, 20. Tanjug. — Državna zgodovinska knjižnica v Moskvi Je poslala beograjski univerzi v dar dragoceno zbirko zgodovinskih knjig v ruščini, ki so bile tiskane v zadnjih desetih letih. To zbirko so danes Izročili rektoratu beograjske univerze. Diktator Antonescu prepeljan v Rumunljjo Bukarešta, 21. — Poročajo, da je bil biv£i diktator Antonescu pripeljan lz Rusije v Rumunljo, kjer ga bedo postavili pred ljudsko sodl-Sče, da bi odgovarjal za vojne zločine. Antonescu Je bil aretiran leta 1944. po padcu svoje vlade In je bil dosedaj zaprt v Rusiji skupaj s svojim bratom Mihaelom, kl je bil med vojno podpredsednik vlade. Komunistični list t Furlaniji ukinjen Videm, 21. - Radio Bari — Zavezniške oblasti v Furlaniji so ustavile komunistični tednik «Lot-ta e Lavoro*. Tednik Je objavil i svoji zadnji številki pismo, kl vse buje hude obtožbe proti karabl-nerjem. Protest proti italijansko-šuanski pogodbi Rim. — Radio Milano -Društvo svobodnih Italijanov > Buenos Airesu je poslalo italijanskemu ministrskemu predsedniku De Gasperiju brzojavni protest proti italijansko-španski trgovin skl pogodbi, kl so Jo nedavno sklenili. Poudarja, da ta pogodba Francom daje prilastek zakonitosti reSimu, ki ubija špansko ljudstvo, Bnsojavka žigosa pogodbo, kot dejanje nevredno borbe proti fa-»letom, ln ugotavlja, da Je bil sprejet z ogorčenjem in splošno od-* klonltvijo pri svobodnih Italijanih Skupne vezi poljskega in jugoslovanskih narodov Govor maršala Tita ob priliki podp.sa poijsko-Jugoslovanske trgovinske pogodbe Beograd, 20. Tanjug. — Na kosilu, kl ga je priredil poljski veleposlanik v Jugoslaviji Jan Karol Wende na čast poljskemu ministru za run^njo trgovino in mornarico Jedrziihovakemu, je m a rial Tito v krajiem govoru odgovoril na napitnico poljskega veleposlanika in dejal med drugim: ^Veleposlanik je kar najprimerneje podčrtal nase skupne vezi, čeprav loci jugoslovanske narode in poljski narod velika razdalja. Dolgu stoletja v zgodovini j« bilo mnogo stvari, kl so bile našim narodom skupne. Njihov zemljepisni položaj Je bil tak, da so jih razburkali isti zgodovinski viharji, da so stali pred istimi sovražniki, vendaT so se jih do danes znali ubraniti. Prestali so to vojno, ko Je najhujši vihar v zgodovini besnel zla-sti nad Slovani, kajti germanski osvajalci so jih hoteli uničiti. Obem našim de&elam Je skupno dejstvo, da n'tl poljski, niti jugoslovanski narodi niso uklonili svoje glave, temveč jo ponosno dvignili ln ,#• uprli. Dejstvo, da to bili ob početku vojaško poraženi, nl Imelo velikega pomena. Pomembno Je, da niso bili duhovno zlomljeni. Slovani so se znašli v skupni borbi pod vodstvom velike Sovietsk« zveze, ruskega naroda. To pot Je veliki ruski narod igral vloiro osvo- Juge slovanskih oblesti boditelja, pomagal Je nam ln Poljakom, da smo mogli premagati najsllnejšega sovražnika. Naravno mora to izkustvo ki smo si ga pridobili v vojni, sluziti kot trajen zgled, kako moramo se-o'aj in v bodočnosti z vsemi svojimi silami poglabljati naše odno-šaje ln krepiti našo slogo, da nas nikoli vec ne bo zadela usoda, kl smo Jo preživeli v preteklosti. Mi Jugoslovani čutimo prijateljstvo do poljskega naroda ln razvoj političnega poloiaja na Poljskem nam nl nepomemben. Srečni bomo, ko bomo videli poljsko ljudstvo premagati svoje politične težave ln ustvariti krepke temelje za poln demokratični, kulturni in gospodarski napredek.* Povratek v Varšavo Beograd, 20. Tanjug. — Včeraj zjutraj sta poljski minister za zu-nsnjo trgovino ln mornarico Jedr-zlhowskl ln poljski veleposlanik v Jugoslaviji Jan Karol Wende, z letalom odpotovala v Varšavo. V njunem spremstvu Je odpotoval v Varšavo tudi predsednik amerlškega-slovaaskega kongresa Leo Krzlckl. Na letališču so se poslovili od njih člani poljskega veleposlaništva v Beogradu In predstavniki volni ime« ie piisTiu eno PBVMIH IMBABiniEBIBl Da je bil generalu Roatti omogočen beg Italijanske okupacijske oblasti v Ljubljanski pokrajini so se posluževale za Izvajanje svojega poklenskega načrta za Iztrebitev Slovencev poleg ramlh fašističnih M. oddelkov, kvestur nov, policijskih agentov in podobnih uradnikov Ital. uprave, predvsem Ital. kraljevska vojske. Vse te edinice so bile vzgojene v duhu skrajne mržnje do vseh slovenskih narodov. Italijani so pošiljali na naše ozemlje le zelo zanesljiv« kadre, ki »o Jih vodili najzanesllvejšl ln najkrvoločnejšl poveljniki. Takoj ob okupaciji v aprilu 1941. je prišla v Ljubljano znana ital. dlivtelja «Gramatleri dl Sardegna*, ki je ostala v Ljubljani odn, v Sloveniji do propada Italije. To Je bila nekeka elitna divizija kraljeve vojsko, kl so Je borila ie v Trlpolltanljl ln Abesirlji ln katere povelj, nlk Je bil vojni zločinec, divizijski general Orlando Taddeo, kl Je kot oficir užival veliko zaupanje predpostavljenih, kar Je raavldno ie kz tega, da Js v odsotnosti Rctoottlja vršil posle komandanta XI. armadnega zbora v Ljubljani. Divizija sardinskih grenadirjev je sestojala iz treh polkov, katerih dva sta bila v Ljubljeni, odn. v Kočevju, 1 od polkov pa se je boril na vzhodni fronti. Poveljnika polkov v Sloveniji sta bila vojna zločinca polkovnika Perma in Dl Negro. Tudi ostali oficirji, podoficirji ln vojaki so krivi številnih zločinov na našem oaemlju. Kot poveljnik divizije odgovarja Orlando za, vsa zločinstva, katera je zagrešila njegova divizija, kajti za Izvrševanje teh zločinstev Je dajal ukaze predvsem Orlando sam. Vrstila so se streljanja talcev, jjnori nedolžnih civilistov in ujetih partizanov, pošiljanja v Internacijo, masovne racije, mučenja, ropi, požigi celih vasi, telesne poškodbe itd. Fomladl 1942., ko je Orlando vršil posle poveljnika XI. armadnega zbora, je general Roatta ladal v pripravah za veliko roško ofenzivo že večkrat omenjeno zločinsko okrožnico «3C». Njegov prispelj in vzorni fjuga Orlando pa Je izdal 2. 7. 1942. pod št. 02-6029 pojasnilo k tej okrožnici, v kateri odreja stroljanj« mirnih civilistov, ki so se nahajali na caemlju, kjer so se vršile vojaške operacije. »Samo ranjeni, ienske in moški Izpod 18 let morajo biti prijavljeni sodišču. Vsi ostali morajo biti na mestu ustreljeni (Passatl per le arml)». To se Je ▼ praksi v ofenElvl dejansko tudi izvajalo. Ze itak do skrajnosti načloveSko ln kruto okrožnico Je Orlando na lastno pest še komentiral ln razširil, da bi dosegla čim večji učinek pri podrejenih z drugimi besedami, da bi tik) tem bolj gotovo pobitih več Slovencev. Oba polka sardinskih grenadirjev sta sodelovala v veliki Italijanski ofenzivi proti partizanom v poletju ln Jeseni 1942. General Orlando Je osebno vodil vse te operacije in zato Je popolnoma gotovo, da Je bil točno poučen o vsem, kar so počenjali njegovi polki. Pot teh polkov Je bila prepojena z nedolžno slovensko krvjo, Jo bila zločinski pohod1, kateremu ni para v civilizirani dobi, ko obstoje redne armade ln so pravila vojevanja določena po mednarodnih pravilih in določbah. Navajamo samo majhen del grozovitosti s pohodov te divizije. V vaseh na Bloški polici je ukazal Orlando postreliti 56 civilistov In 72 ujetih partizanov. V Loškem potoku Je poveljnik I. gre« od Irskega polka Dl Negro dal ubiti SO. 7. 1942. 8 ljudi ln 31. 7. 1942. isto tram 11. ljudi. Istega dne so edinice L grenadirske divizije požgale vas Travnik, kjer Je zgorelo 87 hiš In 138 gospo, poslopij, v Segovi vasi Je bilo pošganih 7 poslolj, v Srednji vasi 7 poslopij, dedno pa sta bili požgani vasi Hrib in Retje. Ta zločinstva so se nadaljevala tudi v avgustu 1942. posebno v okolici Blok, kjer je bilo postreljenih nekaj desetin ljudi, nekaj sto pa zaprtih ki Interniranih. Orlando Je o teh akcijah svojih podrejenih edlnlc pošiljal redna poročila na poveljstvo XI. armadnega zbora v Ljubljani. Tako Je 19. 7. 1942. poročal, da sta polka njegove divizije v dneh 16., 17. in 18. 7. 1942. postrelila 23. ujetnih partizanov ali civilistov, požgala 41. hiš in 8 taborišč. Tudi lz toh poročil Je razvidno, da je Orlando neposredno odgovoren za umore in požige, ker je dni zanje povelja ter jih v svojih poročilih naknadno odobraval in hvalil. Ta originalna poročila hrani komisija ze ugotavljanje zločinov okupatorjev ln njihovih pomagačev za Slovenijo v Ljubljani. Tudi Ljubljana je občutila Orlandovo zločinsko delavnost M nožič ie racije v Ljubljeni v dneh 28., 29. in 30. 6. 1942 so vršili Orlandov! grenadirji. Odvedli so nešteto nedolfnih žrtev v kasarne ln zapore, Jih tam zlostavljall in mučili, vršili preiskave In ropell po stanovanjih. Vse to seveda s vednostjo in na ukaz Orlanda, kd Je hotel s takimi barbarskimi metodami odvrniti ljudstvo od osvobodilnega gibanja, obenem pa z odvzoml svobdoe, preprečevati odhod v partieanske edinice. G«ieral Orlando J« torej odgovoren za to. da Je bilo več tisoč Ljubljančanov poslanih v internacijo, kjer jih je mnogo pomrlo, mnogi pa so ostali za vse šivljenje neozdravljivo bolni. Tudi ob drugi prilikah Je pokazal Orlando svoj pravi žločlnski obraz. Dne 36. 4. 1942. Je pod št 6843/Op. Izdal podrejenim edlnlcam navodila, kako zavarovati red In mir v Ljubljani na dan 1. maja 1942, Poleg okrutnosti in rafiniranega izzivanja Slovencev kažejo ta navodila tudi okupatorjev strah pred slovenskimi borci za svobodo. Ze v naslovu tega akta pravi Orlando, da so to navodila zoper upornike (ribelli). Prav vse vojaške edinice so morale biti v strogi pripravljeno, sti. Na raznih točkah so bili postavljeni topovi, minometi, strojnice in drugo avtomatsko orožje. Cim več petrol naj bi krožilo po mestu, dočkm je bilo vsakemu vojaku prepovedano, da bi se v »nevarnem času* sam kretal po mestu. Postavljeni so bili posebni opazovalci na vzvišenih točkah mesta, kl bi Uhko takoj topografsko canačill kakršen koli objekt v mestu samen. Od 28. 4. do 2. 5. 1942. se nl smel zadrževati noben civilist v bližini poslopij, zasedenih po vojaštva ln v bližini vojašnice Viktorja Emanuela III, Itd. Te ukrepe je Orlando predpisal v namenu, da raziburl kri Ljubljančanov ln ravno to je poleg strahu za lastno košo hotel doseči, ker je upal, da bo ob priliki najmanjšega incidenta vojaštvo streljalo ln pobijalo mimo prebivalstvo. V Istem namenu je Orlando Izdal tudi navodilo pod K. 4581/MS z dne 26. 6. 1942., kl se dobesedno glasi: Predmet: Obvestilo. Komandi poveljstva in samostojnim »oddelkom tar povelslvu posadk. Pozdrav t dvignjeno pestjo Je znak pripadnosti revolucionarnemu gibanju. Vsi podrejeni vojaki, naj bodo poučeni o tem, da bodo lahko nemudoma postopali v vsaki situaciji, proti takim osebam, če se bodo poslužlle takega pozdrava. 1.. S. Točnost prepisa, polkovnik glavnega stana (B. Broccoll). Divizijski genarl komandant (Taddeo Orlando) Tudi ■ tem navodilom Je Orlando dosegel »voj namen — Izvajanje masovnega terorja nad slovenskim narodom. Orlando Je z aktom št 4428/Op z dne 17. 3. 1942 pripravil načrt za a-etacljo ln Internacijo vseh blvilh jugoal. oficirjev, podoficirjev h* vojnih ujetnikov ln Je bil ta načrt dne 19. 3. 1942 tudi Izveden. Ta načrt Je popolnoma v nasprotju z mednarodno-pravnlml določili, kajti 8 vojnimi ujetniki ne ravna kot s takimi, temveč kot s civilnimi osebami. Tudi kasneje v taborišču so jih italijanske oblasti smatrale kot civline ln ne kot vojne Internirane«. V načrtu samem pa Orlando rrcavldeva sodelovanje nekaterih tadajalskih ifleirjev in podoficirjev in Imenoma navaja generala Rupnika, češ da bi bilo potrebno, napra-Yl*.l dodatni seznam vseh bivših Jugosl. vojakov, starih nad 60 let. To odločbo utemeljuje s tem, da so »pori prenapolnjeni in da bi se na ta način toognlll pomeJSlm potrebnim izpustom lz internacije. Iz drugih Ital. aktov nam pa Je znano, da Je bil Rupnik sicer tudi interniran za kratko dobo, toda to v sporazumu z Italijanskimi oblastmi, da bi ustvaril viden dobrega Slovenca, v resnici pa Je bil že tedaj določen za ljubljanskega župana, obenem pa je napravil seznam vseh onih Interniranih Jugcsl. oficirjev ln podoficirjev, kl bi prišli v poštev za organizacijo In za vojaške edinice bele garde. Omenili smo že tesno zločinsko povcaanoet Robottija in Orlanda, General Orlando je bil tisti, kl Je rodne predlagal generalu Roibottiju spiske oseb, ki naj bi bile ustreljene kot talci. Sestavljal je sezname ljudi, kl so se nahajali v zaporih, ali pa tudi izven njih, saj Je imel posebne štab konfldentov, ki so mu stalno dostavljali Imena Slovencev, ki naj bi bili osumljeni, da so sa pridružili osvobodilnemu pokretu. Po originalnih poročilih komande divizije sardinskih grenadirjev je bilo na predlog Orlanda postreljenih 118 Slovencev — talcev. Vsi tl umori so dokazani po originalnih poročilih komande divizije sardinskih grenadirjev ln ta poročila Je podpisal Ortendo sam. Nismo navedli umorov, za katere odgovarja Orlando, ker bi bilo to preobširno. Ponovno pribijemo, da Je brezdvomno Orlando eden izmed največjih krivcev za streljanje ln pobijanje nedolžnega slovenskega življa. Prišel Ja polom Italije ln Orlando Je a svojo divizijo pobegnil tja, odkoder Je prišel. S tam pa še nl bilo konec njegovega zločinskega delovanja. Fašistični elementi v Italiji niso pooaiblll zaslug svojega zvestega generala In so ga postavili za poveljnika karablnerjev. Kot tak Je general Orlando brezdvoma pripomogel svojemu bivšemu komandantu, eojnemu zločincu generalu Roatti, da Je pobegnil lz rimskih zaporov, saj Ja znano, d« so Roatto v zaporih odnosno v bolnici, kjer st Je tedaj nahajal, stražili ravno Orlandovi karablnerjl. Pričakujemo ■ vso gotovostjo,, da m bodo v oslotj pričeli tovajeti sklepi moskovske konferenoe. Zahte^mo teročltav Orlsnda, da mu b-*- UMaka sodlčma. Komisija so ugotavljanje doiinov okupatorjev in njihovih pomagate** » Slovenijo v Ljubija**. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 22. januarja l#* lunaM „iz nam nasprotne skupine" Iz tradicije izdajstva Nekajkrat smo že omenili v na-iem listu, kako Je nejasna vloga, ki jo 'ima v družbi jugoslovanska emigracija, katera se nahaja na ozemlju Julijske krajint in v Ita-liji, kjer kljub brezdelju živi v velikem razvratu. Istočasno smo o-poeorlU na porast kriminala in priobčili nekaj primerov ropov in vlomov, pri katerih je policija zasačila Jugoslovanske emigrante. Brez dvoma pa s temi našimi ugotovitvami nismo hoteli prejudicirati dejstev, ki jasno kažejo, da je izdajstvo jugoslovanski emigraciji postalo že tradicija in da danes nadaljuje svoje podlo — klavrno delo. Oblike zdela* so različne ozir. bolje rečeno take, kot jih zahtevajo italijanski reakcionarni krogi, ki plačajo, da bi zrešili* vprašanje Trsta in zoslabili» položaj Federativne ljudske republike Jugoslavije. Ta jim je zaradi zločinov, katere so zakrivili v Jugoslaviji, trn « peti. zZaveznika* za vse to jim res ni bilo treba dolgo iskati, in to iz treh razlogov: Prvič, jugoslovanska emigracija — sovražnik vsega naprednega, o-krvavljena od zločinov nad svojimi brati, sovraži jugoslovansko ljudstvo in ljudsko republiko Jugoslavijo. Drugič, ker jugoslovanska e-migraoija živi brez strahu pred kaznijo, ki bi jo prisilila k mirovanju. Tretji razlog je pač dejstvo, da jugoslovanska emigracija ne more več izmozgavati in ropati jugoslovanskih narodov ter nima več dohodkov iz okupatorskih blagajn. Da je to dejstvo resnično, smo se mogli prepričati ob gonji proti TitoVi Jugoslaviji pred volitvami, v kateri se je vsa italijanska reakcija sklioevala na prisotnost jugoslovanske emigracije v Italiji in drugod, ker je pričakovala — kar bi se tudi zgodilo — da bo v primeru vsaj delne czmage* jugoslovanske emigracije oslabljen položaj zmagovite Jugoslavije. Jugoslovanski narodi so z 11. decembrom presekali vse te spletke. Zato se je morala italijanska e-migracija skupno z jugoslovansko errigraoijo zateči k drugim zsred-stvom». Glavno sredstvo, s katerim misli reakcionarna gospoda, da bi najlažje prodrla, je provokacija. — Sramotiti demokratične ustanove in blatiti jugoslovansko armado ter predstavnike Jugoslavije, to so pa načini, s katerimi poskušajo provocirati. Precej takih provokacij smo doživeli v zadnjem času. Zalo dnevno prihajajo protesti demokratičnega ljudstva Julijske krajine, naslovljeni na ZVU in demokratične u-stanove, kjer ljudstvo zahteva, da zavezniške oblasti takoj odstranijo taka elemente. Dogodek, ki se je zgodil 17. januarja, jasno kaže u-pravičenost zahteva tržaškega oz. vsega primorskega ljudstva. 17. t. m. ob pol devetih zvečer na Via Carducci v Trstu je neki Stanoja Gajič napadel tri jugoslovanske oficirje, člane komisije za vojni plen JA. Kričal je nanje, da so lopovi, preklinjal z najostudnej-Simi srbskimi kletvicami njihove partizanske matere, vpil, da pljuje na rdečo zvezdo, ter psoval Jugoslavijo in maršala Tita. Oficirji so ga opozorili, naj preneha z žalitvami, toda on je še bolj kričal. Z roko je segal v žep ter vpil, da ima samokres in da jih bo vse na mt-stu postrelil. Glasno vpitje je privabilo mnogo ljudi, ki so z začudenjem opazovali incident. Nezna-neo je brez strahu kričal naprej. Ker ni bilo v bližini nobenega policista, so oficirji mirno pozvali neznanca, naj gre z njimi o glavni stan anglo-ameriške policije za Julijsko krajino. Gajič Btanoje jim jt predrzno odgovoril, da je zavezniški obveičevaleo in da je torej brez pomena, Če gredo na po-HoijO, ker bodo zaprli kvečjemu oficirje in ne njega. Oficirji so ga odpeljali na policijo, kjer so naredili prijavo proti napadalcu. Cas bi le bil, da bi bilo vpraša-hj« jugoslovanske emigracije rešeno, ksr je njena prisotnost ljudstvu nezaželjena. Demokratično ljudstvo ne more dopustiti žalitev, ki niso naperjene samo proti oficirjem Jugoslovanske armade, ljudskim demokratičnim ustanovam, temveč tudi proti zavezniškim državam in njenim predstavnikom. Zlasti zadnji primer kaže, Delodajalci odklanjajo Snoči se je vršila seja vseh vodilnih organov Enotnih sindikatov tržaškega mestnega odbora. Tov. Radich je podal poročilo o poteku pogajanj z delodajalci v pogledu mezdnega vprašanja. Po tem referatu je razvidno, da ni dosežen noben sporazum in da sploh ni mogoče pridobiti delodajalcev zato, da bi se vsaj deloma rešilo mezdno vprašanje. Delodajalci trdijo, da so gospodarsko navezani na italijansko ekonomijo ter da jim je nemogoče sprejeti drugačne pogoje kot jih imajo delavci v Italiji. Ne ozirajo se pri tem na to, da je prehrambeno stanje v Trstu in splošni pogoji dela težji kot v ostalih krajih Italije. Zato so se današnja pogajanja razbila. Ko je ZVU izvedela za to, je takoj povabila delodajalce in zastopnike delavcev na razgovor, ki bo jutri ob 15. uri pri polkovniku Smutsu. V zvezi z nepopustljivostjo delodajalcev so izglasovali zastopniki delavcev sledeči dnevni red: Mestni odbor, predsedniki in tajniki vodilnih odborov vseh strok in večjih tovarniških odborov, včlanjenih pri Enotnih sindikatih, so se sestali 21. januarja 1946 zvečer in razpravljali o stanju pogajanj za ureditev mezdnega vprašanja, ki so se sedaj prekinila. Pri tem poudarjajo napore, ki so privedli do dejanskih in značajnih popuščanj Enotnih sindikatov, da bi se le dosegel neki končni sporazum in da bi se uravnovesile resnične težave splošnega gospodarskega stanja in potrebe delavstva. Enotni sindikati ugotavljajo, da so njihovi predlogi od 18. t. m. edina sprejemljiva podlaga za rešitev spora, ter so sklenili sklicati glavno skupščino Enotnih sindikatov, da ji predlože sledeči dnevni red: 1. Razpravljanje o poteku in uspehih pri pogajanjih za ureditev plač. 2. Sprejem najprimernejšega in najenergičnejšega sredstva v borbi za dosego vseh pravic, ki so jih delovne množice jasno in odločno zahtevale. Zastopniki delavstva so soglasno sprejeli ta dnevni red in poverili odbornikom nalogo, naj ne popuščajo več- ter naj ne sprejmejo nobenega sporazuma, ki ne bi dovedel do resničnega in trajnega zboljšanja v primeru s sedanjim stanjem. V najkrajšem času bo sklicana glavna skupščina Enotnih sindikatov, kjer bodo določili na-daljno zadržanjo proti nepopustljivosti delodajalcev. MOS za Trst o vprašanju prehrane Ob 17.30 se sestane prosvetna ko-M08 za Trst je 19. t. m. predal ZVU spomenico, s katero odgovarja na pismo ZVU od 4. t. m. V njej soglaša z razlogi, ki jih je navedla ZVU v pogledu pomanjkljivosti prehrane mesta, pomanjkanja blaga in prevoza. Vendar pa ne soglaša glede načina, kako naj se vprašanje reši. MOS za Trst ugo. tnvlja, da ni mogoča nobena ureditev prehrane, če ni obenem urejeno tudi vprašanje plač. Potrebno je tudi uvesti minimalno razdelitev racioniranih živil, kot Je fce M03 predlagaj 13. decembra 1945. Tedaj je bilo predloženo za vsako osebo Mladim tržaškega obrežja je imela predkongresno konferenco V kratkem bi se moral v Trstu | tl odrastla mladina pri učenju. vršiti prvi kongres antifašistične Mladinci so v razpravi po referatu mladine Julijske krajine. Sicer so v tej zvezi nastopile neke težave, toda mladina Julijske krajine se kljub temu na ta veliki dan še vedno marljivo pripravlja. V nedeljo dopoldne se je iz vseh krajev tržaškega okrožja zbralo preko 300 mladinskih delegatov na okrožno konferenco — pripravo za kongres, na Opčine pri Trstu. Na povabilo mladincev so se konference udeležili tudi politični in organizacijski sekretar okrožnega odbora SIAU ter članica okrožnega odbora AFZ za tržaško okrožje. Vse goste je mladina navdušeno pozdravila. V imenu glavnega začasnega odbora AMJK je delegate pozdravil in jim želel uspešno delo tov. Dolgan Janez, v imenu odbora AMJK za Trst, pa tov. Gašperini Erancesco. Clan okrožnega odbora AMJK tov. Bacicchi je v daljšem referatu zbrani mladini raztolmačil trenutno politično situacijo. V referatu se je dotaknil neznosnih razmer v coni A, kot posledice neurejenega stanja. »Otroci namesto, da bi hodili v šolo, prodajajo po cestah vtihotapljene cigarete; izredna sodišča so izredna le v oproščanju fašistov !td.», je m:d drugim dejal govornik. Glede bližajočega se mladinskega kongresa je rekel, da so na prošnjo glavnega začasnega odbora odgovorni zavezniški oficirji izjavili, da se kongres ne bo vršil niti 1947. Ista, če bo imel političen značaj. Mladina je po končanem referatu postavila številna zanimiva vprašanja o razliki med ustavo FLRJ in bodočo ustavo Italije, o vplivu sprejema Camera confede-rale del lavoro di Trieste v Camera confederale del lavoro dltalia, o vprašanju internacionalizacije Trsta, itd. V organizacijskem referatu pa je tov. Zmaga Gulič, clanica okrožnega odbora AMJK, razložila vse potrebe in naloge, ki stoje pred delavsko, kmečko ia študentovsko mladino. Govorila je o organiziranju pomoči brezposelnim delavcem, o organiziranju strokovnih tečajev za mlade delavce, o potrebi zadružnih tečajev za kmečko mladino, dalje o vzgoji pionirjev in o pomoči, ki jim jo mora nudi- predlagali, da bi se vsa mladina, ki je zaposlena v raznih ladjedelnicah okrožja, združila in enotno reševala svoje probleme. Govorili so o nevarnostih, ki groze mladini valed brezposelnosti. Kriminal narašča iz dneva v dan. Po referatu In diskusiji si je antifašistična mladina tržaškega okrožja izvolila nov okrožni plenum iz najbolj aktivnih tovarišev in tovarišic vseh okrajev. Plenum bo iz svoje srede izvolil okrožni izvršni odbor, ki bo vodil mladinsko delo. Zbrani delegati so sklenili, da se bodo še naprej borili za neločljivost mest od zaledja ter za priključitev k FLRJ, za ljudsko oblast, narodno zaščito in ljudska sodišča ter za ohranitev italijansko-siovenskega bratstva. Tov. Kardelju so poslali v London brzojavko, zatrjujoč mu svoje zaupanje in želeč, da bi dosledno zastopal težnje mladine Julijske krajine, ki so hkrati tudi težnje vsega tukajšnjega ljudstva. 300 z kruha, dnevno ter 2 kg te. stenln, 2 kg rita, 2 kg polente, 600 g maseob. 500 g mesa, 500 g sladkorja in 10 kg krompirja mesečno. Poleg tega že druge najnujnejše potrebščine. MOS za Trst tudi koru kretno' predlaga, kako naj bi se izvedlo vprašanje prearane ljudstva. Navaja tri predloge: 1. Ker se na tržišču nahaja velika množina hrane po nedostopnih cenah, bi morala ZVU plačati razliko med temi ia normalnimi cenami s tem, da bi uvedla davke na luksuzne predmete, vojne dobičke in zaplembo premoženja kolaboracionistov. 2. Z nabavo racioniranih živil v prekomorskih državah ali 3. s tem, da UNF-RA pošilja dovoljno količino živil tako, kot jo pošilja Jugoslaviji in italiji ter coni B Julijske krajine. V primeru potrebe bi se lahko tudi ti trije načini kombinirali. Spomenica ob koncu ugotavlja, da je izboljšanje tega vprašanja nujno, ker bi bilo v nasprotnem primeru stanje vedno slabše. Rešitev bi bila spričo tega vedno težja, če ne celo nemogoča. Vedno težji položaj delovnega ljudstva, zlasti delavstva, je jasen dokaz za to. Polkovnik Bovvman odlikovan O priliki tedenske ofteirske konference pri polkovnika Bow. mana mn je izročil poveljnik 13. korpusa general Sir John Har-din odlikovanje »častnega častnika reda britanskega Imperija*. G. polkovnik je kazal svoje visoke državniške zmožnosti že na drugih službenih mestih v I-taliji kot častnik Amgota v Na-pnlju in drugod. Polkovnik Bov.-man ima sedaj 41 let in je po svojem civilnem poklicu odvetnik. Svečanosti odlikovanja so prisostvovali tukajšnji najuglednejši častniki. Gospodu guvernerju ob odlikovanju za dosedanje zaslužno delo iskreno čestitamo. Proslava 22. obletnice Leninove smrti Minulo nedeljo je bila v zTea-tro del Mare» v Trstu proslava obletnice Leninove smrti. Občinstvu, ki je do kraja napolnila dvorano, je spregovoril tov. Jurij Jaksetich. Tov. Jaksetich je najprej orisal velik moralni pomen Lenina in njegovo mesto v zgodovini revolucije, nato pa prikazal, kako je Lenin razvil marksizem in ga prilagodil novi fazi družbene evolucije. Nadaljeval je, da je Lenin ostal veren marksistični ideji in da je marksistično teorijo razvil do stopnje, ki je bila popolnoma v skladu z zgo- 2.137.721 lir izplačanih podpor in druga pomoč je obračan Ijndske oblasti na okrajni skupščini za okraj Milje-Dol t V soboto je bila okrajna skupščina NOO za okraj Milje-Dolma ob udeležbi vseh italijanskih in slovenskih delegatov. Po izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarjev in verifikacijske komisije je tajnik okrožnega NOO tov. Grmek ob splosnem odobravanju govoril o važnosti ljudske oblasti. Dejal je, da so naši NOO, kljub temu, da jim je bila odvzeta izvršna moc, edini organi, ki uživajo zaupanje najširših ljudskih množic. Naše ljudstvo se je v času borbe naučilo pravilno ocenjevati pojem .demokracija* in se dobro zaveda, kaj pomeni, če je o-blast v njegovih rokah. Govoril je nato o razlogih, ki upravičujejo priključitev Trsta k Fed. ljudski republiki Jugoslaviji ter o spletkah reakcije. Svoj govor je končal z željo, da bi današnja skupščina bila zrcalo, kako ljudski zastopniki rešujejo svoje probleme in zrcalo konstruktivnega dela. Dejal je še: «Naj bi ta skupsclna postavila trdne temelje za bodočnost, ko bo s priključitvijo k Jugoslaviji zopet dobila vso svojo izvršno oblast.* Sledilo je obširno in podrobno poročilo tajnika tov. Bolčiča, ki je podal jasno sliko o vsem delu ter o težkočah, ki so nastale, ko je po razdelitvi Julijske krajine na dve coni bil tudi okraj razcepljen, ker dovinskimi zahtevami tedanjih časov. Lenin je položil temelje \B0 nckaiere vasl pripadle pod cono boljševizmu. Prikazal je potrebo po močni delavski partiji, ki bi bila zmožna vod'ti proletariat v borbi za prevzem oblasti. Tov. Jaksetich je osvetlil glavne točke leninistične teorije in prikazal, kako aktualne so danes v tej pokrajini. Dejal je, da je Lenin rešil vprašanje oblasti, nacionalnosti, na popolnoma demokratičen način, ki je omogočil razvoj socializma v Sovjetski zvezi. B. Delavnosti in požrtvovalnosti posameznih elanov odbora pa se je zahvaliti, da se je marsikatera zapreka premostila. Poročila odsekov Temu poročilu so sledila poročila referentov posameznih odsekov, in sicer: odseka za socialno skrbstvo, za finance, za kmetijstvo, za notranje zadeve, za prosveto, za zdravstvo, za gradnje in obnovo ter za trgovino in prehrano. Iz poro- OD TIRI G LAVA DO JADRANA Brda zahtevajo prometno zvezo z Gorico da mora biti za zaveznike žaljivo, če iz upajo taki ljudje izražati, da »o celo v zavezniškfi službi. Glavni vzrok zahteve vstga demokratičnega ljudstva Julijske krajine, da se ZVU pobriga za likvidacijo vprašanja jugoslovanske emigracije, pa so pridobitve vsega človeštva v borbi proti fašizmu: teheranski sklepi o kaznovanju vojnih zločinoev. Dve razpravi na Izrednem soriišiu Po kasacijskem sodišču je bila kot prva odrejena ponovna razprava proti Guidu Gazzariju iz Zadra, ki je bil preteklega avgusta obsojen na 5 let, ker je kot fašistični miličnik v novembru 1944 sodeloval pri pcotipartizanskih napadih in plenjenju v Podgradu (I-stra). Revizijo procesa je te; Ja 1 glavni tožilec Colonna, ki je svoje dni v »Voce libera* Javil dolgo tezo o potrebi, da se mladi faslsti ne kaznujejo, ampak »prevzgajajo*. Tudi danes se je kot tožilec na razpravi opiral na ta svoj članek in poudarjal, da »niti ..Lavoratore". ki govori vedno slabo o posebnem sodnistvu (magistratura specifica) ni oporekal njegovim trditvam. Ka-sticijsko sodisče Je deloma ugodilo dr. Colonnl in odredilo ponovno razpravo, ker sodišče ni zadostno upoštevalo olajševalnih okolnostl. Dr. Colonna je danes zahteval za Gazzarija 11 mesecev zapora pogojno in brez Izgube državljanskih pravic, da bi lahko pričel novo življenje. Odvetnik Turola se je pridružil tožilčevim predlogom, sodisče pa je Gazzarija vendar obsodilo na dve leti in 6 mesecev, ter na kritje sodnih stroškov. Drugi proces je bil že svojčaa odgodeni proces proti Jakobu Skracinu iz Pulja, ki je po 8. septembru 1943. kazal Nemcem pot, ko so zaprli Julija Beninata in De Stradi Henrika. Priče so danes vse govorile v prid obtožencu in ga slikale kot ve-j seljaka, ki se ni zanimal za pollM-| ko. Sodisče ga je oprostilo zaradi t pomanjkanja dokazov. Edini kraj na Goriškem, ki še nima avtobusne zveze z Gorico, je briški okraj. Vemo, da je bila zveza z Brdi za Ribijevo podjetje vedno aktivna. Kljub zagotovilom, da bo ta zvaza vzpostavljena in vkljub ponovnim intervencijam upravnih in celo zavezniške oblasti, do danes zveza se ni obnovljena. Naše ljudstvo in dljaštvo, ki zahaja v Gorico, mora hoditi peš tja in nazaj. Tvrdka Ribi je s svojimi vozili poskrbela, da bodo imeli oni iz Doblarjev stalno zvezo z mestom in da bodo otroci tvrdke Sade vedno lahko obiskovali Solo v Gorici. Čudno pa se nam zdi, zakaj ni poskrbela tega tudi za nas. Ali ni to samo od omenjene tvrdke odvisno? Kdo določa o vzpostavljanju prometnih zvez? Zagotovljeno nam je bilo, da bo zveza obnovljena 1. decembra 1945. Potem zopet 15. decembra In končno so prenesli na 15. januar. Prišel je ta dan, avtobusne zveze z Brdi pa se ni! Ne moremo razumeti, zakaj odlašajo z vzpostavitvijo za nas tako važne proge. Obljub imamo že dovolj, pričakujemo dejstev. Brici. V Strunjana so ctvorlll slovensko šolo Danes je bil svečan dan za otroke iz Strunjana. Prvikrat se je v tej lepi vasici, ki leži ob obali sinjega Jadrana, otovorila slovenska šola. Zanjo se jo zavzel KNOO, katerega predsednik je večkrat šel v Koper, dokler ni okraj našel učitelja in ga poslal sem. Delo je bilo tu mnogo težje kot drugje. Soj je znano vsem, da tukajšnje prebivalstvo govori pretežno italijansko, kljub temu da je po rodu slovensko. Za to dejstvo se moramo zahvaliti raznarodovalni politiki fašizma, ki je to prebivalstvo najprej prizadela. Ena lamed najlepših pridobitev narodno osvobodilne borbe je ta, da se slovenski otroci lahko učijo v materinskem Jeziku. To Je tudi poudaril učitelj ob slovesni otvoritvi šole, katere so se udele- žile vse množične organizacije pa tudi učiteljice italijanske šole s svojimi učenci. Poudaril pa je, da je osnovna pridobitev naše borbe tudi bratstvo med narodi in da nikakor ne sme otvoritev slovenske šole biti razlog za sovraštvo med Italijani in Slovenci. Navedel Je primer iz Ankarana, kjer so Italijani sami zahtevali slovensko šolo. Njegov govor je žel popolno odobravanje številnih poslušalcev, ki so se udeležili manifestacije. Nasi borci iz Sv. Jerneja pa so v začetku in na koncu zapeli venček partizanskih ta narodnih pesmi in tudi nekaj italijanskih. S himno «Hej Slovani* se je svečanost končala. Učitelju in otrokom želimo v novi šoli obilo uspeha. Masovni szst nek v Vanganelu V Vanganelu je bil v nedeljo 13. t. m. masovni sestanek, ki mu je prisostvovalo nad 250 oseb. Po političnem referatu so navzoči izvolili tajnico SIAU za področje Vanganela, ki obsega vasi Vanganel, Doline, Cerej, Centur, Beržane in Montinjan. Odbor je sestavljen tako: tajnica Babič Ana, člani Pe-roša Josip, Domjo Florjan, Babič Pavel, Beržan Viktor, Stok Josip, Jakomin Valerij, Olivo Virgilio, Muzica Milka in Domjo Ernest. S tega masovnega sestanka so zborovalci poslali dve resoluciji. Prvo so naslovili na Ustavodajno skupščino v Beogradu, drugo pa Jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Londonu. V obeh izražajo svoje neizmerno voljo, pripadati k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Reiill so vpraianjo koiportaie V Volarjih so se ljudje stalno pritoževali, da ne dobivajo redno časopisov, na kolportaži v Tolminu pa stalno godrnjali, da se Volarci zelo malo zanimajo na časopise, da jih ne plačujejo redno, itd. Treba je bilo to rešiti, zato so stvar obravnavali na mladinskem sestanku. Določili, so, da bo kolportaio časopisov namesto tovarišice Golja Anice, že preobložene z drugim delom, sprejela tovarišica Skočir Li- dija, časopise pa bodo mladinci raznašali po vasi. Kmalu se je pokazal uspeh. Število časopisov, ki je prej prihajalo v vas v zelo omejenem številu in še to nekje ležalo na kupu, je sedaj zelo na-rastlo. Ljudje so zelo zadovoljni, da lahko redno, to je dnevno, dobivajo svoje časopise. Pri tem gre posebna zasluga tov. Lidiji, ki je vestna in skrbna. Kaj pa pri vas? Ali dobro deluje vaša Kolportaža? Padriče V soboto 12. t. m. zvečer je mladina podarila zastavo vaški organizaciji SIAU. Prosvetno društvo «Slovan» je zapelo »Pesem o svobodi* nakar je mladinka Kalc, Marija izročila zastavo, ki ima na eni strani jugoslovanske barve s slovenskim napisom, na drugi strani pa italijanske barve z italijanskim napisom. Zastavo je sprejel predsednik KO SIAU tov. Anton, ki se je mladini najlcpše zahva’11 in obljubil, da bo organizacija SIAU tudi v bodoče utrjevala italijansko slovensko bratstvo. Spregovorila je tudi tov. Zdenka. Zbor jo nato zapel «Ujedinjona domovina* in »Naša vojska*. Z vzkliki maršalu Titu in Jugoslaviji so svečanost zaključili. čil posameznih referentov je jasno prižel do izraza obseg požrtvovalnega dela v korist ljudstva. Tako je odbor razdelil mod kmete večje količine modre galice, žvepla, otrobov, krompirja in raznih semen. Odsek za socialno skrbstvo je od maja do decembra 1945. razdelil za 2,137.721 lir podpor. V vsem okraju je 69 invalidov NOV, 183 padlih in 110 pogrešanih. Iz poročila odseka za gradnje in obnovo je razvidno, da znaša vojna škoda, ki jo je na ozemlju okraja povzročil okupator in druge vojne neprflike, samo na nepremičninah po cenah iz leta 1940. 5,989.670 lir. Zavezniški vojaški upravi so predložili tudi proračun za popravo cest. Stroški bi znašali 250.000 lir. ZVU je obljubila da se bo pozanimala, toda do sedaj ni nic ukrenila. Skoraj v vseh vaseh so ustanovili podružnice zadruge vojnih oškodovancev. Ob koncu porodil je sledilo razpravljanje o posameznih vprašanjih. Tov. Grmek je opozoril, da je v poročilih premalo poudarka o številnih težkočah in ovirah. keT bi ravno s tem poudarkom prišla bolj do izraza važnost izvrženega dela. Dejal je, da bi bila za nekatere čla- ne odbora na mestu pohvala. In čelno pa ml posameznikov ne M limo,' ker jih hvali izvršeno del* Izvolili so najbollše Sledile so volitve novega odbo? Volili so vsakega člana posebej1 o vsakem so posamezni tovarišij dali kratek opis njegovega illV nja in dela za našo stvar. Vsi 4 voljeni so znani antifašisti, b'1* partizani in aktivisti v osvobodi borbi. Zcn’&redsednika je bil i. p ljen Italijan Frausin Genn.rro, * podpredsednika Italijan Prod1’ Carlo, za tajnika pa Slovenec čič Josip. Skupščina je nato sprejela ra0 sklepe o zadrugah in o ureditvi m katerih krajevnih odborov. Z burnim odobravanjem je sM ščina izglasovala resolucije, ki so odpošljejo maršalu Titu, nš» stru Kardelju in PNOO za Trst' Slov. Primorje. V resolucijah * tolmači zelja ljudstva vsega okr*J po združitvi Trsta in Primoral« Fed. ljudsko republiko Jugoslavti1 Pri svojem delu so res pravi * darniki, kajti dobro vedo, da vju In dramatiki, za študij, za kulturno prosvetno delo pa nima dosti smisla. Nekateri pravijo, da se mladina dolgočasi, ko posluša govornike na konferenoah ali predavanjih. Delno lahko to tolmačimo tem, ker mladina ne obvlada popolnoma slovenskega jezika. Da bi mladina ne trpela zaradi nezadostnega znanja slovenščine, so ustanovili večerne šolske tečaje, ki se jih lahko udeležuje vsak vaščan Tudi v knjižnic* je za mladino na razpolago dovolj dobrih knjig. Prepričani smo, da se bo mladi na posluževala vseh teh koristnih sredstev, da se bo naučila slovenščine se bo izobrazila in bo lahko mno-go prispeirala na kulturno prosvetnem polju. ST. PETER NA KRASU. Prett-kli meseo sta dv- slovenski in dve italijanski tovarišici iz Trsta obiskali zavod sirot v St. Petni na Krasu. Da bi se Jim otroci vsaj no koliko oddolžili za darila, so jim priredili miting z lepimi recitacija mi. Obenem so jim zapeli tudi narodne in partizanske pesmi ter pa kazali, da se pridno vadijo na tem polju in dr hočejo Čimprej nastopiti tudi v krajih, ki še niso popolnoma svobodni. iz Sel je „VestnIk“ Te dni je izšla I. številka 1®^ jega letnika »Vestnika*, glas® Slovenske prosvetne zveze za morje in Trst. Poleg uvodne!* čianka, ki daje smernice noveP leta, prinaša pod naslovom »N3* možje*, esej za 68. letnico rojst'1 največjega slovenskega živeče** pesnika Otona Zupančiča. Žani®1' in poučen je članek Joža Tira** «Beseda in oder*, v katerem ob® vnava pomen knjižnega jezika izgovarjave na odru. Tov. jan*1 Pertot je prispeval »Pogled »*** in naprej*, v katerem podaja ra^ preteklega leta s področja naJf«* fizkulturnega udejstvovanja. V ** stu je objavljena tudi črtica «Pr*v ljica o detetu*, v spomin pisatelj1* Cirilu Drekonja, ki je padel talec 31. januarja 1944 v St. pri Ljubljani. C lija: sedi vor no kra vije sni! I jen tok tak zlai POž vai nar goa naj zro in J spe ber ( vax tat na! De da ga pra ja* da v« pr« 19: za tisi ter go; De črt nai koi kei lij« bil loč m« i« ed Cel sfc Sit ne ze: st Ti ns v vp Enotni sindikati kovinarski delavci in nameSčenci! Ob 17.30 se sestane posvetna komisija (Commisslone consultiva) kovinarskih nameščencev. Ob 18.30 je sestanek tiskovnega odbora kovinarjev. Nove omejitve pri potrošnji električnega t:cao Zaradi pomanjkanja električnega toka je podpolkovnik Smuts izdal sledeče ukrepe: a) mesto Trst bodo razdelili v dva dela. V prvem bodo prekinili dobavo elektrike vsak delavnik od 8 do 11 ure, v drugem delu pa od 13.15 do 16.15 ure. Ob nedeljah bodo v obeh delih prekinili samo od 13.15 do 15.15. b) Poleg tega bodo mesto razdelili v drugih pet delov. V vsakem takem delu bodo prekinili dobavo električnega toka od 17. do 21. ure in to po vrsti en dan v tednu. V nobenem teh delov ne bodo prekinili dobave toka ob sobotah in nedeljah. V delu, ki bo ostal brez toka, bodo vršili službo posebni oddelki policije. c) Velike Industrije, ki jih neposredno oskrbuje s tokom »Sel-veg* in ne »Acegat* bodo podvržene odgovarjajočim omejitvam, in sicer po en delovni dan na teden. Večinoma se bo omejitev Izvedla s prekinitvijo dobave toka, a v nekaterih primerih bodo povzete različne mere. Družba »Sclveg* bo prizadetim industrijam nudila podrobnosti o zadevi. Dobra srca Na mesto cvetja na grob nsš®** nepozabnega moža, očeta Andry Resnoviča, Herpelje, darujejo K na in otroci 1250 lir za sirote PA lih partizanov, 1250 lir za «Na“ ga dijaka*. - Krajevna organizacija AFZ L Doline pri Trstu daruje naffl«* cvetja na grob pokojnega bojj) Dušana Kraljiča iz Boljunca ” lir za tiskovni sklad. Družba osmičarjev tov. M-L Rutarja, v Trstu, daruje 405 prizadetim družinam na KrasAj, Namesto cvetja na grob ga borca Dušana, daruje Kraj3VA organizacija AF2 iz Doline f Trstu 300 lir za »Dijaško Matlc^' Prosvetno društvo iz Doline Ej Trstu daruje 720 lir »Dij®* Matici*. ,e Cerkveni pevski zbor iz Katin* daruje «Dijaskl Matici* 1000 Ur' Naročnina za radio Za leto 1946 je pristojbina ra radio za zasebne naročnike sledeča: 420 lir za letno naročnino; 215 lir za polletno naročnino. Lastniki radioaparatov morajo plačati pristojbino tekom meseca Jar.uarja s knj žlco, ki jo že imajo. Tiskovine za naročila bodo popravljali samo pri poštnih uradih. Lastniki imajo možnost, da so odpovejo naročnini do 31. Januarja 1946. Končno morajo vsi har°čnikl, katerim je radio uničilo bombardiranje ali pa so ga jim odnesli med vojno in ki niso še toga prijavil1, predložiti pristojnemu registrskemu uradu prošnjo za oprostitev pristojbine najkasnejo do 31. januarja 1946. v priporočenem pismu Odg. urednik DUŠAN HR: esca* Marija Orel Danilo Benčina danes poročena V Trstu dne 21. 1. 1946 Sti m« za »s st« vit go je Sit Pe Pr in dc sp ri; ds vi, Vc bt o«: P< tx m Poizvedbe ZORZA GABRIJEL iz Skrbt^J ranjeo v prvi ofenzivi v Gabro ^ na Krasu, odpeljan od Nemcc%e n* 4 .S A n 4 * *»rt 4 ** 1 rt* O IV* /* rt 111T■ l Trst. Od takrat nimamo novic- ‘jj kdo kaj ve o njem, naj javi primorskih partizanov*, se Komen. * Sc le n i« v d v I< n a u H tl dl* jfii« ra do aprila 1943 zdravil v K®1.)««, veku ranjene partizane in boT* ,„v prosimo, d os po roči njegov n** j v Trst, Via Giulia 21, Bar S*5 za tov. Požar Umberta. MALI OGLAS* 'd a n- n a 81 d h 8 s: p n g lt ii BAKRENI KOTEI, za žganja 1 120 za 35.000 lir pro®f 5 M-.!«., upravi »Primors® * Naslov v dnevnika*, KISLO Zl.ua frvovrstso, f ('kih, na prodaj, BVladlM* c° Cavour 4. MODRA GALICA tn žveplena žanica, na prodaj. 8. Eufenu* (podaljšek Vin UniversitA). ,t» m', ZAHVALA Jf Naznanjamo žalostno vest s°r nlkom, prijateljem in znancenb s r.as je dne 10 Januarja zapustil nenadomestljivi soprog in tata FKANC KLEG Topla zahvala vsem. ki so ffltf _ _________________ _________ - tt*' njegovi mučni bolezni stali ob * fini ter ga spremljali na zadnjiI F| g. žu pnIK11 Posebna zahvala KNOO. Podmelec, 21. Januarja 1948. Zalu 1oca soproga, hčerk®1 MARICA in NAPA ^