93. stnmn.
ILMOM, f poi«M|ek, ZG. aprila 1915.
XLVIII. lefo.

.Slovenski Narod« velja v l|«fcl|aal ne dom doftavljea:                .            v npravniMv« pttjemaa: eefc> lete naprej   •   •   •   .   K 24*— 1 ćelo teto naprej   .   t   .   .   K 22*— pol leta       „       •'•»*;•    . 12-— 1 pol leta        m       •   •   •   .    . 11'— Jetrt leta    m      •'•>..   .   6*- 1 četrt leta     „      • .  •  .   .   5-50 M fflfisec    m    V • •'•   »   2*— 1 na ommc   9     •% • #   9   1*90
Dopisi na| se frankirajo. Rokopisl se ne vrafajo, UrednUtTO i KuOoTa mUca *L 5 (y pritličju levo,) toUJoa *L «4.
*«^«H mk *a» ifttw lan —*t ■•delj« te pramaik*.
Inseratl veljijo:  peterostopna  petit vrsta za enkrat  po  16 vin., za  dvakrat po 14 vin.. za tnkrat aH večkrat po 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserrijah po dogovoru.
Upiavništvu naj se pošiljajo niročninc, reklamacije, inseratl U t <L»
to je administrativne stvari.
i                   riMUM *»▼!!>■ ▼•!!• IO vinari**.                      ■
Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročninc se ne ozlra* „Marotfaa Ililiin" telefon *l SS.
.Slovenski Narod" *6l|a po poitl: za Avstio-Ogrsko:                                           za Nemčljo: ceTo teto skupaj naprej      •   K 25*—      ćelo leto naprej         .    .    .   K 38*— pol leta        m          „      •   •    . 13 •—         ra ^njcj-iko in vse druee dfcžate** četrt leta     „        „     .   .    •   650                                            & na mesec    *        »     *   •    •   2*30     ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 3§.--
Vprašanjem  glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali zn-.mka. UpravnUtvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica iL 3, tsU&n &t 85,
Svetovna vojna.
Naše čete so zavzele Ostry vrh pri Koziowi ter vjele 652 Rusov. — Nemški uspehi pri Ypernu. — Francoski poraz pri Combresu.  — 1600
Francozov vjetilu
USPEH  PRI KOZIOVVI. — OSTRY VRH ZAVZET.
Dunaj, 25. aprila. (Kor. urad.) Uradno razglašajo, dne 25. aprila opoidne.
Na karpatski fronti smo izvojevan v dolini reke Orawe pri Koziowi nov uspeh.
Po večdnevnih, z veliko žila-vostjo izvršenih napadih iz strelskih jarkov smo včeraj v naskoku zavzeli Ostrv vrh južno od Koziowe.
IstoČasno se je sosedni^n neni-škim četam posrećilo, da so ob cesti in zapadno od nje pridobife na prostoru.
V  cefoti smo vjeli 652 Rusov.
Z zavzetjem Ostrega vrha in z osvojitvijo grebena Zwinin začetkom aprila so zavezniske čete sedaf potisnile sovražnika iz ćele, več me-secev žilavo branjene pozicije na obeh straneh doline reke Orawe.
V    ostalih      odsekih    karpatske fronte posamič topovski boj.
V  Poljski    in Galiciji    večinoma mir.
Namestnžk   načelnika   generalnega
štaba pl. H o f e r, fml.
•            •
S POLJSKEGA BOJIŠČA.
Berolin, 25. aprila. (Kor. urad.) Poročilo Wo!ffovega u rad a:
Veliki glavni stan, dne 25. aprila.
Vzhodno bojišče:
Položaj na vzhodu je neizpreme-njen.
Dva slabotna ruska napada za-padno od Ciechanowa smo odbili.
Ko* odgovor na to. da so Rusi bombardirali    mirno    mesto   Neuen- 1
burg,   smo zapet vrgli na železnisko križišče Bialstok 20 bomb.
Vrhovno annadno vodstvo.
•                +
*
ODRBITI RUSKI NAPADI PRI TURKI.
Dunaj, 24. aprila. (Kor. iirad.) Uradno razglašajo, dne 24. aprila: V Karpatih mestoma srdit topovski boj. V odseku gorskega prelaza Uzsok podnevi pesamni ruski navali ki smo vse odbili.
Nočni sovražnikovf napadi ofc cesti v Turko in zapadno od nje so se zriova ponesrečHi z vefikimi izgu-bami za nasprotnika.
Sicer je položaj   neizpremenjen.
Naraestnik    načelnika     generalnega
štaba pl. Hofer, fml.
*            •
S POLJSKEGA BOJISĆA.
Berolin, 24. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 24. aprila.
Vzhodno   bojišče: Na vzhodu   je   položaj neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ruski komunike.
Iz Petrograda javljajo M. N. Nachrichten- z dne 23. aprila:
Veliki generalni štab javlja: V Karpatih so Avstrijci poskusili tekom 20. aprila in v noči 21. aprila napasti naše pozicije na fronti Tele-pocz-Rumina. Sovražno ofenzive smo ustavili s protinapadi. ki so se spremenili v bajonetne boje. Sovraž-nik, ki je imel velike izgube, je dalje umaknil svoje postojanke.    V ostalih
odsekih naše fronte so se samo me-stoma uneli pehotni in artiljerijski boji.
Iz ruskega generalnega stana se poroča: V noči dne 20. t. m. je bii ustavljcn močen napad sovražnika na Gorlice. Dne 19. t. m. so bili v Karpatih izvršeni napadi proti našim postojankam pri Jablonski in se-verno od Pataka. Ofenziva nasprotnika proti našim visinskim postojankam pri Nagv-Polanvju se je na-daljevala. Na ostalih frontah je vla-dal mir.
*
Car Nikolaj v Lvovu.
Iz Petrograda poročaio »M. N. Nachrichtenv z dne 23. aprila:
Car Nikolaj je dospei v Lvc-v. Na kolodvoru v Brodih je pozdravil carja vrhovni pcveljnik veliki knez Nikolaj Nikolajevič s svojim štabom in namestnik generalnega guberna-torja. Car si je dal poroj-ati o vojnih dogodkih in se je nato z velikim knezom v avtoniobilu odpe-ja! \ Lvov, kjer ga je ob vhodu v mesto s?>rejel generalni gubernator ?;rof Bcbrin-skij. Car se je nastanil v palači generalnoga gubernatorja.
Ko se je pred palačo zbrala mnogo ljudstva, je car stopil na balkon, se zahvalil za surejem ter zaklical: »Živela nerazdeljiva in mogočna Rusija. ura!<
*
RAZNA   POROClLA   O   BOJIH   V KARPATIH.
Vojni poročevalec »Berliner Tagblatta< poroča iz Eperjesa z dne 21. t. m.: Po razmernem miru v Du-kelski kotlini se je vsled inicijative naših čet razvilo živahnejše bojno delovanje. Na liniji Koszany-Radom je bilo prodiranje naših čet uspešno v toliko, da smo mogli naše postojanke pomakniti nekoliko naprej. Na crti Felso-Csernve-Cseres je pri-padla največja naloga artiljeriji, ki jo je tuđi popolnoma izvršila. Poizkus Rusov, da bi preko Konieczne razši-rili svoje desno krilo proti gališki Wysowi, se je ponesrečil. Rusi nišo mogli vzdržati našega navala in so se umaknili 6 km proti Hanczow in ilskie-Ruski. Deistvo je, da je smatrati rusko ofenzivo v kotlini Dukle ne samo za ustavljeno, arnpak tuđi za popolnoma zlomljeno. Za fronto je razpoloženje   najugodnejše.     Vsakdo
je trdno prepričan, da moramo imeti popolen uspeh.
Nainovejše poročilo ruskega generalnega Štaba presoja tu neugodno za Ruse. Da se je tretja ofenziva v Karpatih izjalovila, to je bilo znano že dolgo. Tembolj pa je presene-tila ofenziva zaveznikov v Karpatih. V Karpatih, piše vojaški sotrudnik lista »Tidning«, so se vloge popolnoma zamenjale. Ruska ofenziva je popolnoma ustavljena. To potrjuje tuđi zadnji komunike iz Petrograda in Rusi se čutijo prisiljene, da se brani-jo v svojih postojankah proti srditim napadom zaveznikov.
„Berliner Morgenpost* objavlja sledečo brzojavko: V zadnjem tednu so Rusi le redko napadli in tuđi tedaj le na majhnem ozemlju z neznatnimi močmi. Le pri Biali so poskusili svojo srečo pred par dnevi z večjimi po-nočnimi napadi, ki so bili pa že po treh urah zlomljeni. Tarnov, ki je bil Rusom centrala za municijo in oskrbo, so Rusi zapustili, ker jim je naša artiljerija povzročila težke izgube. Le po-noči obiskujejo Rusi še Tarnov, da nakupujejo. Ker se je oblak utrgal in je 48 ur neprenehoma deževalo, je stopil Dunajec čez bregove. Med tem so tehnične čete zopet popravile prehode čez reko. Med Rusi, ki so globoko zakopani v Zaleszczvkiju, in našimi tuđi dobro utrjenimi četami priđe le redkokdaj do spopadov in posameznih težkih artiljerskih bojev. Pri Rusih ni opaziti nagnjenja k ofenzivi. Deloma so umaknili svoje čete na levi breg Dnjestra. Poskuse, prekoračiti Dnjester, so opustili. Na romunski meji traja še vedno artiljerijski boj z izpreminja-jočo se ostrostjo. Prenehalo je deže-vati, deloma solnčno pomladansko vreme je nekoliko zboljšalo ceste.
BOJI   V   BUKOVINI.
Iz Bukarešte poročajo: Vsa Ro-munija pričakuje z največjo nape-tostjo nadaljnega razvoja bojev vzhodno od Crnovic. Dozdevno z malimi silami začeti boji dobivajo vsled nastopa avstrijskih rezerv značaj velike bitke. Po semkaj došlih poročilih so avstrijske čete po srditi in neprestani ofenzivi na več krajih predrle rusko fronto in vdrle na rusko ozemlje v Besarabiji ter potisnile velik del najskrajnejšega levega krila Rusov ob romunsko mejo.
Roniunska poročila o bojih v Bukovini.
Iz Bukarešte poročajo: Avstrij-ska ofenziva na bukovinski meji se nadaljuje. Vzhodno od Zaleszczycka so napadli Avstrijci ruske pozicije na desnem bregu Dnjestra iri so prisili Ruse, da so se umaknili čez reko. Zdaj se baje vrše oštri boji pri pre-hodu čez Dnjestr, na mestu. kjer se združi reka s Serethom. Na bregu Dnjestra se vrši oster artiljerijski dvoboj. Avstrijci so obstreljevali Usziezko in ruske pozicije blizu Sin-kova. Povodenj je odtrgala mnogo niostov in čolnov, ki so jih napravili Rusi. Gibanje čet ic zelo ovirano. Boji vzhodno od Črnovic se nada-Ijujejo. Tuđi Rusi so dobili ojačenja. Rusi razvijajo živahno delovanje zrakoplovcev. Neki ruski zrakoplo-vec s franeoskim aparatom je prelete! avstrijske pozicije in so ga obstreljevali z avstrijskimi topovi. Po-škodovani zrakoplovci so se morali spustiti na romunsko ozemlje. Zrakoplove so konfiscirali. Napetje na Ro-munskem o iziđu teh težkih bojev je zelo veliko.
Ruski   zrakoplovci bombardirali kolodvor v Soldauu.
Ruski zrakoplovec. ki je hotel na kolodvoru Soldau bombardirati dva municijska vlaka, je zadel laza-retni vlak, usmrtil osem ranjencev, poškodoval več voz ter ranil dvajset oseb na kolodvoru. Zrakoplovec je vrgel trinajst bomb in je nosil ne-u pravi čeno nemški zrakoplovski znak.
*
Atentat na Ivovskega mestnega po-veljnika.
Berolinska »Nationalzeitung-poroča z ruske meje: V Petrogradu se govori da je bil na lvovskega mestnega poveljnika. Skalona, po-skušen atentat. Mestni poveljnik se je peljal z dvema uradnikoma, ko sta kar naenkrat padli dve bombi. Zgre-šili sta svoj cilj ter zadeli šoferja, ki se je mrtev zgrudil. Napadalec je mlad, slaboten mož. Navzlic temu, da ga je vojaštvo takol začelo zasle-dovati, ga vendar nišo dobili. Skalon je sin varšavskega guvernerja in se odlikuje po svojem pristnem ruskem mišljenju. Če je atentat povzročil mestu Lvov škodo, ni znano.
LISTEK.
ilmerihanha.
Francoski  spisal   Pierre  d e  Cou-levain,
(Dalje.)
Annie je pozvonila in naročila, da ii takoj prinesejo otroka.
—  Zares, prava sreča, da je vaš prvorojenec fant.
—  O, zdi se mi, da bi si nikdar ne upala povzdigniti glave, da imam hčerko. je odgovorila mlada žena.
Tedai ie vstopila angleška bona, v naročju zavoj muselina, čipk in trakov, iz katerega je silila na dan mala mehka glavica.
—  Tu je   moj   junak,   je   dela Annie    in   spečega    otroka   položila vojvođinji na kolena.
Ob pogledu na Jacquesovega otroka ga je Kristijana vsa ginjena z nekakim strahom in neokretnostjo vzela v roke, s solzami v očeh je dolgo poljubovala njegove mehke plave lase, oci obrobljene s temnimi obrvmi in njegova mala sveza usta.
—  Prav lep je, je dela gmjetiim glasom.
—  Kaj ne? Čast mi dela, zakaj sama ga dojim.
Te besede so vojvodinji po-vzročile nenadno veselje, tako da je sramu nad tem zardela.
—  Vaš   soprog vam   je   dovolil, da sama dojite?
—    Dovolil?    Nasprotno,     zelo ljubo mu je bilo.    Vsak dan    se   mi zato zahvaljuje.    Pravi, da z mnogo večjim veseljem objema svojega sina vedoč, vedoč da je samo od mene in njega . . . skratka, prav po francoski se obnaša, je pristavila Annie in lahno zarudela.   Sicer pa,   zahteval ni, da dojim. Sama sem tako hotela. Ta škratelj me pripravi ob marsika-ko zabavo, toda nikdar se ne bodem kesala.
Gospa de Blanzac je otroka zno-va objela in ga ljubkovala.
—  Kako dobro diši, je dela.
—  Seveda,    njegove oblekce so napoiene s florentinsko irido.
—  Ne,   po medu in mleku    diši, kak prijeten vonj, je pristavila vojvo-dinja in duhala   otroka,   kakor bi to storila s cvetlico.
—  Prav pravi Jacques. Kako živo domišljijo imate vi vsi! je menila Annie nekoliko posmehljivo.
Vzela je otroka zopet v naročje in ga izročila boni.
—  Upam, ie dela. da navzlic temu ne izgledam kakor dojilja.
—  Kakor dojilja? Mlajši ste kakor lansko leto.
f— Tembolje.
Tedaj so prinesli Čaj za vojvodi-njo. Annie ga ji je natočila. Kramljali ste o tem, kar se je prigodilo, odkar ste se ločile.
—  Vi tor ej    ljubite Blonay?   je vprašala Kristijana.
—  Obožujem ga,    drago   starodavno bivališče mi je. Čutila sem se tu prvi dan domačo, ni me prestrašil niti po svoji obsežnosti,  niti po svojem strogem licu. Čudno, zakaj nikdar prej še nisem videla gradu.    Na primer vloga    grajske    gospe   se mi vidi strašno težka,    ne vem   kako jo izpolnim. Konečno hočem storiti kakor najbolje morem. Naša oprava še davno ni končana,   prizanesti    nam morate.   Priđe tuđi več vaših prijateljev:    Keradieujevi    se    povrnejo gospoda    de Nozav   in  de Challans prideta jutri.
—  Zelo me veseli,   da  ste Lud-vika povabili.   To naj ga odškoduje, da to poletje ni mogel   priti v Deau-villc.
Annie je vstala.
—  Upam, je rekla, da se ne bo-dete preveč dolgočasili in da se vam Blonav priljubi.    Zapuščam vas, potrebni ste počitka.    Do obeda imate še dve dobri uri.   Ob poludveh obe-dujemo. Na svidenje!
XL
To leto je bilo v BIonay povab-ljeno zelo   omejeno   število gostov.
Marki je skušal število nadomestiti s kakovostjo. Da si zagotovi dovolj mladine, veselosti in duhovitosti, je ocenjeval zdaj tega, zdaj onega, iskal je med njimi sorodnih vezi in razpravljal o vseh mogočih stvareh. Annie, ki je bila pri tem izbiranju navzoča, je užaloščena vzkliknila: >Kako vendar zamotavate vsakc stvar v Evropi! kako ste pretirani!« Jacques pa je hotel, da bodi ta prva serija gostov, ki je imela oživiti Blonav, h kratu intimna in sijajna. Zbral je svoje najbližje sorodnike, svoje najboljše in najljubeznivejše prijatelje. Kakor pod magično silo se je prebudil stari grad od temeljev do slemena iz spanja in mrgolel življenja. V velikem stopnišču, na tera-sah, v drevoredu, v parku si videl elegantne silhouette dam. Na velikem dvorišču so se gosti veselo od-pravljali na lov in se zmagoslavno vračali nazaj. Zvečer so je godba, ples, petje in veseli pogovori napol-nili s harmonijo in veselostjo.
Annie ni nikomur, niti svojemu soprogu zaupala, kako zelo jo je vloga grajske gospe skrbela. Misel. da mora sprejemati ljudi, katere je le malo poznala, tujce, ki se morda spodtikajo na njenem amerikanskerr nastopu, jo je silno vznemirjala. Ce se ji ne posreči gostov zadovoljiti in bi se ti v Blonayju dolgočasili, bo Jacques nevoljen in jezen. Tega pa se je nad vse bala.
Po petih, šestih dneh se je od-dahnila. Zabavali so se, o tem ni bilo nikakega dvoma. Obraz vojvodinje jo je popolnoma pomiril. Nikdar je ni videla tako živahne, tako sijajne. Prav nič ni opazila, kako mrzlična in nestalna je bila veselost njene prijateljice, imela je žarke, ki jih užge ljubezen na človeškem licu, za izraz veselja.
Ko je Kristijana po stirimesečni odsotnosti zopet videla markija, je kakor pod magnetično silo čutila, da ga ji je usoda zopet vmila. Zdelo se ji je, kakor da je med njima padla ograja, ki ju je ločila, a nikdar raz-družila. Kateri čar, katero čudo je zopet vpostavilo te vezi med njima? Ni dalje ugibala o tem, a čutila se je globoko srečno. V Jacquesovi na-vzočnosti se je čutila kakor v raju in zavest, da si ga je zopet osvojila, je užgala v njenih očeh vprav zmago-slavno veselje.
Tako] ko se je gospod d' Anguil-hon naselil v Blonavju, je jel misliti na predstojeći obisk vojvodinje. Ne-strpno ie čakal, da ji more pokazati svoje bivališče, ta grad, ki je pričal o slavepolni preteklosti in veselil se je, da ji bode mogel vse razkazati. Nekoliko nečimernosti je bilo seveda tuđi v tem hrepenenju, da jo zopet vidi.
(Dalje prihodnjIC),
Stran 2.
■SLOVENSKI NAKUU-, đac 26. aprila 1^15.
93. Stev.
POLOŽAJ   V   SRBUL
Preko Aten poročajo: Srbska vlada predloži skupStini nove vojne kredite v izmeri 200 rnilijonov dinar-jev.
V kratkem se izvrše velike spremembe v visji srbski generaliteti. Preko Soluna je prispelo v Srbijo zopet 26 franeoskih Častnikov povečini artiljeristov.
Vlada toži socijalističnega po-slanca Lapčevića radi obrekovanja ker je v »Radničkih novinah« jako oštro kritiziral nekatere ukrepe vojne uprave. SodišČe je od skupščine že zahtevalo izročitev toženega po-slanca.
NEMSK1   USPEHI   V   FLANDRIJI IN PRI COMBRESU.
Beroiin, 25. aprila. (Kor. urad.) Poročilo Wolffavefca urada: Veliki glavni stan, dne 25. aprila.
Zapadno  bojišče:
Pri Ypernu smo IzvojevaH na-daljne uspeh«. Ozemlje, H smo ga 23. aprila severno od Yperna osvo-}ili, smo tuđi včeraj držali proti so-vražnim napadom.
Dalje proti vzhodu smo nadalje-vall napade, zavzeli v naskoku pri-stavo Solaert, jugozapadno od St. Juliena, kakor tuđi vaši St. Julien in Kersselacre ter zmagovito prodrli proti Grafenstafdu. Pri teta bojih smo vjeli kakih 100 Angležev in vplenili več strojnih pušk.
Anglešk] protinapad proti naši poziciji, zapadno od St. Juliena, smo danes zjutra] odbili s težkimi izgu-bami za sovražnika.
Zapadno od LUla smo z našim ognjem v kali zadušili angleške na-padalne poskuse.
V  Argonih smo severno od    Le Four de Parisa odbili    napad    dveh franeoskih bataljonov.
Na višinah ob rek? Mas jugozapadno od Combresa so Francozi do-živeli težak poraz. Tu smo izvršili napad ter v naskoku prebili več za-porednih franeoskih črt. Nočni franeoski poskusi, da bi nam zopet odvzeli osvojeno ozemlje. so se po-uesrečili s težftimi fzgubami za sovražnika.
Pri tem boju smo vjeli 24 franeoskih častnikov in 1600 mož ter vplenili 97 strojnih pušk.
Med rekama Mas in Mozel so se sicer samo na posamnih točkata naše južne fronte vneli boji mož proti mo-žu, kl pa pri Aillvju se nišo končani.
V  Pretrskem gozdu se je pone-srečll franeoski nočni napad.
V  Vogezih je tuđi včerai močna megla zavirala bojno aktivnost.
Vrhovno armadno vodstvo.
NEMŠKI USPEHI PRI YPEFNU, V
AILLYSKEM      IN      PRETRSKEM
GOZDU.
Beroiin, 24. aprila. (Kor. urad.) Woiffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 24. aprila.
Zapadno bo jišče:
Vsl sovražnikovi poskusi nair odvzeti ozemlje, ki smo ga pridobili severno in severnovzfaodno od Yper-na, so se ponesrečili.
S težkimi izgubami za sovražnika se je severno od Yperna razbit moćan franeoski, severnozapadno od Yperna pri St. Jullenu pa angleški napad.
Ista usoda je zadela danes zjutra] nadaljni sovražni napad ob cesti Ycem-Bixschote in vzhodno   od toć
Zapadno od Kanala so naše čete ponoći v naskoku zavzele vas Li-zerne.
Število vjetih Francozov, Angležev In Belgijcev se je zvišalo na 2470.
Ražen v celem 35 topov z municijo smo vplenili večje število strojnih pušk, mnogo navadnih pušk in drugega materijala.
V  Champagni smo danes ponoći razstrelili   severno   od Beau Sejour Ferme   s štiriml   minami   sovražen strelski jarek.
Francozi so rmeli pri tem velike izgube, zlastl ker je njihova artiljerija obstrellevala lastne jarke.
Med rekama Mas in Mozel so Francozje na več točkah ponovili svoje napade.
V  AiIIyskem gozdu smo zmagali v bajonetnem bolu.
Dalje proti vzhodu smo zopet prepodili Francoze, kl so na posam-nih točkah vdrli v naše bolne vrste.
V  Pretrskem   gozdu smo znova napredovali.
V  Vogezih sta megla m sneg zavirala bojno aktivnost
Vrhovno armadno vodstvo.
Fraocoekl komunlke.
Iz Pariza javljajo »M. N. Nach-richten« z dne 23. aprila:
Poročilo franeoskega general-nega štaba dne 22. aprila ob 11. ponoći se glasi;
Pri Langhemarcku severno od Vperna so angleške čete odbile dva napada na visini 60 pri Zvvartelenu. Nemški protinapadi, katerih srditost se da raz lagati z željo izravnati poraz, ki ga je utajilo uradno poročilo nemskega generalnega štaba, so se definitivno ponesrečili. Sovražniko-ve izgube so večje, kakor smo jih včeraj zabeležili.
V  odseku   pri Reimsu artiljerijski boj.
V    Argonih    pri    Bagatellu    so Nemci izvršili   neznaten napad,    ki smo ga zavmili.
Pri St. Mihielu v gozdu pri Apremontu smo v naskoku zavzeli dve zaporedni vrsti streiskih jarkov na hribu Tete de vache. Ta hrib je segal v naše pozicije in je nas moč-no oviral v naših operacijah. Na boji-šču je obležalo zelo mnogo mrtvih Nemcev. Vjeli smo okrog 50 mož.
V  Alzaciji smo nevzdržno prodirali na obeh bregovih reke Fecht in na obeh bregovih levega pritoka reke Wurmze.
Na jugu smo dospeli do Schiess-locha ter pridobili na ozemlju proti vzhodu v smeri na Metzeral.
Komunike z dne 23. aprila ob 3. popoldnd pravi:
Snoči so se vršili dokaj živahni boji v Belgiji. V odseku Yser severno od Dixmuidena %o belgijske čete odbile nemski napad na grad Vicog-ne in zadale sovražniku močne izgube.
Severno od Yperna se je Nem-cem posrećilo nas prisiliti s tem, da so vporabliali v veliki množini duše-če bombe, ki so učinkovale še ćelo 2 kilometra za našimi bojnimi črtami, da smo se umaknili v smeri Yserske-ga anala proti zapadu in v smeri Yperna proti jugu.
Sovražni napad smo zaustavi!*' S krepkim protinapadom smo zopet osvojili ozemlje, pri čemer smo vjeli mnogo sovražnikov. Zavzeli smo 700 metrov streiskih jarkov ter zajeii okrog 100 mož, med njimi 3 častnike.
Večerao poročilo se glasi: Naše umikanje severno od Ypresa ni imelo nikakih resnih posledic. Prešli smo podpirani od angleških in belgijskih čet k protinapadu, ki se uspešno razvija. Angleške in belgijske čete so priđobUe na terenu proti severu med Steenstraate in vpreško cesto.
V Champagni smo razbili so-vražno baterijo ki je obstreljevala naše jarke z boka. Na višinah pri iMozeli smo ustavili tri nemške na-skdke. V Apremontskem eozdu smo napredovali. Naša artiljerija je raz-strelila dve sovražni municijski skla-disči. V blizini se nahajajoča nemška kompanija je skoraj popolnoma uni~ čena. Ugrabili smo 1 metalca min, 1 strojno puško in vojni materijal.
Poročilo generala Frencha.
London, 24. aprila. (Kor. urad.) Reuterjevo poročilo. General French je včeraj poročil, da je sovražnrk 22. t. m. zvečer napadel franeoske čete na levi strani angleških čet blizu Bixschoote in LangenmarK severno od Yperna. Pred napadom je bilo hu-do obstreljevanje, pri čemer je so-vražnik vporabljal številne aparate za pripravljanje dušečih plinov. Iz množine napravljenih plinov je razvidno, da se je to zgodilo po premiŠ-Ijenem nacrtu v nasprotju s haaško konvencijo. Francozi so se morali zaradi plinov umakniti proti kanalu pri Boessinghe. Prisiljeni smo bili, izpremeniti svoje ČTte istotako kakor Francozi. Naša fronta je ostala ne-dotaknjena. Ražen tega napada na našo skrajno levico je bil izvršen napad na naše strelske jarke vzhodno od Yperna, pa je bil odbit. Boj severno od Yperna še traja. Danes smo s streli zadeli dva nemška zrako-plovca, da sta padla na tla.
S franeoske fronte.
Pariški listi poročajo: V okolici Dixmuidna in Bixshotte so hudi boji. Podnevi se bojev na obeh straneh udeležuje artiljerija, ponoći velike mase pehote.
•      *      •
Francosko civilno prebivalstvo pre-peDano v NemCiJo.
Nemško armadno vodstvo je odpravUo ri okolice Lille, potem iz Ardennov in iz okolic Stenaya, St Mihiela in Longruyofia vso franeosko civilno prebivalstvo, ki so ga prepe-liali v Nemčijo. Ta odredba se s tem utemeljuje, da je preskrba prebival-cev v ten, od Nemcev zasećenih po-krajinah, oteacočena.
•             •
BOJI V BELGUL
General French je poročal včc-raj: Sovražnik je 22. t. m. zvečer napadel franeoske čete ob levi strani ansleških čet v blizini Bixschoota in Langeomarka,   severno od Ypresa.
I Pred napadom se je vriHo srdito ob-streljevanje, pri čemer so vporabljaJi mnogo aparatov, ki razvijajo dus>-če pline. Iz množine razvi tih plinov izhaja, da se je to zgodilo po pre-udarjenem nacrtu, v nasprotstvu s haaško konvencijo. Prancoti so se morali raradi plinov umakniti proti prekopu. Bili smo prisiljeni, da smo rzpremenili sporazumno s Francozi svojo crto. NaSa fronta je ostala nedotaknjena. Poleg tega napada na na^e krajno levo krilo je bil še en napad proti zakopom vzhodno od Vpresa, ki je pa bil odbit. Boj severno od Vpresa se nadaljuje. Danes smo zbili dva nemška letalea.
Londonski vojni urad poroca: Boji med Steenstradom in Lange-marekom, kjer so Nemci predrli, še trajajo. Izguba tega dela fronte je odkrila levo krilo kanadske divizije, ki se je morala umakniti, da si vzdrži zvezo z desnim krilom sosednih čet. Za temi so se nahajali 4 kanadski topi 4*7 col kalibra, ki so jih sovraz"-niki vplenili. Nekaj ur pozneje pa so izvršili Kanadci sijajen in uspešen sunek ter zopet zavzeli te topove. Vjeli so tuđi mnogo Nemcev, med njimi nekega polkovnika. Kanadci so imeli mnogo izgub, njih hrabrost in odločnost pa je resila položaj.
Wolffov urad pripominja: Na-men prikriti an^le.>ki poraz, je tako jasen, da morajo okusiti ćelo Kitche-nerjevi domaćini grenkobo v tem zavoju.
Glasom poročil listov je padel v boju severno od Dixmuidena v noči od 22. na 23. aprila naistarejši sin belc:ijskega kolonijalnoga ministra Renkina.
*
Dušeci plini.
Beroiin, 23. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: V nekem rnzglasu od 21. t. m. se je pritožilo angleško armadno vodstvo nad tem, da so Nemci rabili proti vsem postavam civiliziranega vojskovanja, pri za-vzetju visine 60 južnavzhodno od Ypresa krogle, ki so pri eksploziji razvijale dušeče pline. Kakor se lah-ko razvidi iz nemških uradnih poročil, so rabili naši nasprotniki že več mesecev to vojno sredstvo. Nasprotniki so najbrže mnenja, da nam ne srne biti dovoljeno, kar je njim do-voljeno. Tako naziranje v vojni sicer ni novo, posebno če pomislimo, da vsled visoko stojeće kemične vede v Nemčili laž je vporabljamo mnogo učinkm :tejša sredstva, kakor so-vražniki, a pritrditi temu nadiranju ne moremo. Tuđi sklicevanje na postave vojevanja ne drži. Nemške čete ne izstreljuje samo krogel, ki imajo namen razvijati škodljive in strupene pline. marveč so plini, ki se razvijajo pri eksploziji nemških krogelj, pač bolj neprijetni kakor plini, ki se razvijajo pri eksploziji navadnih franeoskih, angleških in ruskih topovskih krogel, a tuđi mnogo manj nevarni kot ti. Tuđi stroji za razvijanje dimov. Ja jih rabimo pri bojih v bližni, nikakor ne naspro-tujejo vojnim običajem. Ti stroji samo nekako potencirajo učinak dima, ki bi ga istotako napravila zažgana slama ali les. Ker je razvijajoči se plin tuđi ponoći viđen, se vsakdo lahko pravočasno umakne njegove-mu učinku.
Angleška armada.
V parlamentu je včeraj izjavil državni podtajnik Tennant, da odgo-varja armada vsem zahtevam. Spo-minjal se je točnosti, s katero so se pošiljala ojačenja in te zlasti poudar-jal redno izdelovanje opremnih predmetov. Ne primanjkuje niti živil, ne konj in ne krme. Zdravstveno stanje čet je izborno, epidemije se v najkrajšem času zatro. Pojavi! se ni noben slučaj grize. Ranjence prepe-Ijejo v 24 urah v London. Lord Kitchener ga je pooblastil, da razglasi, da je bil uspeh novačenja v zadnjih mesecih jako zadovoljiv in da računa s sigurnostjo na to, da bo narod tuđi v bodoce sledil klicu k zastavam ravTio tako, kakor doslej. Več kot 100.000 mož je že formiranih v posebne bataljone. Tuđi pri letalcih gre vse po želji. Kljub težko-čam pri vežbanju moštva je vežba-nje dobro napredovalo. Nova armada bo zadostno preskrMJena z letali.
Finančni minister L1 o y d Oeorge hvalil armadno organizacijo Kitchenerja. Po osmih mesecih vojne ima Anglija sedaj armado, ki je šest-krat tako velika kakor prejšnja in ki se da primerjati z armado kontinentalnih držav. Veliko preseneče-nje vojne je poraba artilerijske municije. Samo v štirinajstdnevnem boju pri Neuve-Chapelle Je porabila an-gleška artiljerija skoraj ravno toliko municije kakor v ćeli vojni z Buri. Cc se nastavi produkcijo v septembru z 20, je dosegla v oktobru 90, decembru 256, januarju 186, februarju 256 in v marcu 388. Tako je zrasla oU septembra na 19kratno množino.,
f Lovd George se je dotaknil nato de-lavskega vprašanja. Olede vpraša-nja pijančevanja je vzdržal svoje prejšnje trditve, a je pristavil, da je govoril seveda o manjšini, a zelo ix-datni manjšini delavcev. Navadne postave in navade v obratih ne sme-jo tvoriti nikake zapreke pri izdelo-vanju municije. — Bonar Law se je nato v svojem govoru pohvalno iz-razil o izvajanjih loyd Oeorgeja. Nato se je obrnil proti izvajanjem As-quitha v New Castlu, kritikoval po-časnost vladnih sklepov, ki hočejo narod mobilizirati in je vprašal, kako hi se dale združiti obe komisiji za izdelovanje municije. Admiraiiteta ir vojni urad konkurirata pri istih firmah za dobavo municije. Komisije so v teh časih za take naloge nepri-merne. Anglija ima večjo zmožnost trgovske organizacije kot druge de-žele in izrablja to zmožnost le v naj-manjši ineri.
*
Francoska voiska.
Iz Pariza: »Temps^ poroča, da je sprejel vojni odsek zbornice zakonski nacrt Dalbvza, glasom kate-rega je vpoklicati za službo v fronti vsc za orožje zmožne moške, ki doslej za to službo še nišo bili vpo-klicani ali pa so nastavljeni v upravni službi države, departementov ali občin. Doslej v upravi zaposleno mostvo naj se nadomesti z vojnimi invalidi ali ženami. materami. hčer-kami in sestrami padlih ali ranjenih.
»Nouvelliste« poroča, da je franeoski mornariški minister odredil. da moštva letnika 1917 ni mogoče postaviti v vojno mornarico.
* Delavsko gibanje na Angleškem.
»Times■-< poročajo: Konferenca zveze rudniških delavcev, ki se je vršila minolo sredo. je bila prekinje-na, ki je predsednik trgovinskega urada povabil zastopnike rudniških delavcev k seji v trgovinskem ura-du. O poteku seje ni niČ znanega. Parlamentarni poročevalec »Time-sa« poroča, da je hitri nastop vlade preprečil, da ni bila sprejeta neka resolucija v prilog stavki.
Angleška in baker.
»Morning Post« poroča: Anglija je sklenila z »Amalgamated Copper Companvjo«. največjo dobaviteljico bakra v Zedinjenih državah, pogodbo, ki določa, da se spravi vse pro-izvajanje bakra v Ameriki pod an-Rlesko nadzorstvo. Druge družbe za proizvajanje bakra so sklenile enake pogodbe. Blokada Nemcije bo efek-ti\Tia, ker Nemčiji ne bo več mogo-če dobiti bakra. Angleška je sedai gospodar preskrbe z bakrom za ves svet.
BOJ V ZRAKU.
Škoda, ki so jo povzročili zeppelini pri bombardiranju Westhartlepoola v mestu, je kakor sporoča očivridec, izvanredno velika in ni v nobenem raz-merju z oficielnimi angleškimi poroČili glede škode na poslopjih, kakor tuđi glede človeških izgub. Tako se je na-primer poročalo, da je bilo pri bombardiranju 60oseb ponesrečenih, dočim je bilo v resnici 500 oseb   usmrćenih.
Pri zadnjih nemških zrakoplovskih napadih na Varšavo so bombe zadele tuđi posestvo grofa Sobanskega pri Varšavi. Uničena je bila tam se nahajajoča rafinerija. Ravnatelj dr. Kassierer in knjigovodja sta bila usmrćena, mnogo delavcev pa ranjenih.
•                 9
Zrakoplovci bombardirali  Luneville.
Lvon, 24. aprila. (Kor. urad.) Kakor poroča »Nouvelliste«, je pre-letelo več »golobov<^ 22. aprila zjutraj Luneville. Konstatirano je bilo, da so v štirinajst mest vrgli bombe. Sedem bomb je bilo baje netilnih bomb. Škoda ni bila povzročena.
♦                  •
Golobi nad rnestom Lunevill.
Glasom noročila v »Nouvelist« je dne 22. t. m. zjutraj letalo več nemških »golobov« nad Lunevillom. Dognalo se je na 14 mestih, da so padle bombe. Sedem bomb je zažga-lo. Škode nišo povzročile nobene.
•              «
Zeppelin odlikovan.
Stutgart, 24. aprila. (Kor. urad.) Cesar Viljem je podelil grofu Zeppe-linu železni križ prvega razreda.
DELO    NEMŠKTH    PODMORSKIH COLNOV.
Iz Kodanja poročajo, da so norveški strokovnjaki dognali, da je bil norveški parnik .Bclridge11 torpediran od nemskega podmorskega čolna. Dokazilni materijal je izročila vlada norveškemu poslaniku v Berlinu, ki gt je predložil nemški vladi. Ta je odgovorila, da nima nobenega poročila
kakega podmorskegt čolna in dokazil-nega materijala ne priznava kot poln dokaz. Nemška vlada želi, da bi se ji predložili deli torpeda, ki so jih našli. Eventualno bi predložila nemška vlada zadevo razsodišču.
Iz Londona poročajo: Švedski parnik „Ruth" iz Goten'ourga je bil v sredo 100 milj od Firth of Fortha od nekega nemskega podmorskega čolna torpediran. Posadko so prepeljali v Leyth.
„Times,, poroča: Ribiški parnik „Queenstorn" je pripcljal 24. t. m. v Grimsbv kapitana in 6 mož ribiškegt parnika „St. Lawrence", ki je bil v četrtek torpediran od nekega nemskega podmorskega čolna v pondeljek ob 11. in 30 minut dopoldne. Nemci so parnik razbili z minami.
Iz Londona poročajo nadalje, da je dospel 24. t. m. v Abcrdeen ribiški parnik „Fuchsia" z moštvom ribiškega parnika „Envoj", ki ga je v sredo zvečer obstreljaval neki nemški podmorski čoln. AH se je ,,Envoj" potopil, še ni znano.
Iz Friderikstada poročajo: Kapitan Bergener parnika „Embla.,' ki je včeraj dospel iz Anglije semkaj je poročal nekemu tukajšnjemu listu, da je pred-včerajšnjem srečal v Severnem morju neki podmorski čoln, ki je ustavil dve ali tri obložene norveške ladje. Ena je „Eva" iz Langensunda, druga pa neka sivo pobarvana ladja, pri kateri pa kapitan ni mogel razbrati imena. Malo pozneje je bila slišati močna kanonada, Kapitan meni, da je podmorski čoln ladje potopil.
Iz Londona poročajo: V poslanski zbornici je vprašal lord Beresford, če je vlada za vsako angleško ladjo, ki jo je potopil kak nemški podmorski Čoln, zaplenila po eno internirano nem-ško ladjo. Ministrski predsednik As-ouith je na vprašanje odgovoril, da je vlada razmotrivala to vprašanje. Sklenila je, da tega sedaj še ne bo storila. Ta sklep pa še ne izključuje novih razmotrivanj, če bodo nove oko-liščine to zahtevale.
Finski parnik torpediran.
Kakor je povzeti iz sem došlih poroci!, je hil finski parnik »Fraack«, ki se je glasom poročil z dne 23. t. m. potopil v blizini Finske, torpediran od nekega nemskega povodneda čolna. Parnik se je takoj potopil. Po-sadka se je resila. Torpediranje se je izvršilo najbrže zgodaj zjutraj. \i besedi: »v blizini Finske« se sklepa, da je bil parnik torpediran pri Aalan-du. Parnik se ie odpeljal rz Stock-holma v noči od četrtka na petek ter je pasiral Soederarm v petek ob 4. uri. Zvečer bi bil moral dospeti v Aab. Bil je naložen z bombažem. Po-sadka je obstojala \% kapitana Sabel-stroma in 12 ali 13 Fincev. Parnik je bil last neke finske s franeoskim in ruskim denarjem novo ustanovljene družbe. Vsi parniki, ki se nahajajo v Stockholmu, so dobili nalog, da na$ za sedaj ostanejo tam. *     *     •
Poštni promet z Angleško.
Amsterdamski »Stadtscourant« javlja: Generalni ravnatelj razglaša, da bo vsled začasne ustavitve par-r.iSke vožnje na Zelandski crti iz Vlissingfena pošta za AngleSko od 25. t m. naprej vsak drugi mesec odpo-lana s parnikom iz Hoek van Hollan-da v Harvich ter da se v to svrho porabijo tuđi druge prilike v kolikor, bo to mogoče.
Dosedanje izgube angleške mornarice.
>Loka!anzeiger« poroča: Po uradni angleški štatistiki je izgubila angleška mornarica do 3. marca t. 1. vsega skupaj 332 ubitih častnikov, 7 pegrešanih, 61 ranjenih, 41 interniranih in II vjetih ter 4981 ubitih mor-narjev, 640 ranjenih. 72 pogrešanih, 1524 interniranih in 924 vjetih.
»Dague«.
»Republicain« poroča iz Toulo-na: Poveljnika podmorskega čolna »Dague«, ki se je potopil pred Barom, bodo postavili pred vojno sodi-šče, da se bo zagovarjal zaradi izgube čolna.
■ ■■■-■■        • Posadka nemške križarke »Emdeti«.
Beroiin, 23. aprila. (Kor. urad.) Posadka Nj. V. ladje »Ayesha« (na kateri se nahaja izkrcana posadka Emdena«) je došla 27. marca v arab-sko pristanišče El Lid južno o Dšid-de, potem ko se ji je posrečilo vdru-gič uiti angleško-francoskrm stra-žam ter prepluti 300 mil dolgo pomorsko pot iz Hodeide v El Lid, ne da bi jo sovražnik opazil. Na nadali-nem pohodu po kopnem so napadli posadko Arabci, ki so jih Angleži podkupiii. Po tridnevnem ostrem bo-JH ?° ^di odbit» napadi roparskih tolp, doklcr ni bil po* do hedžaške želez-nice prost. 2al, da je hrabra četa pri tem imela težke izgube.     Bsc&otaffcft
93. ^ev
^LUV^-^M  INAKOU",  uuc 2d    aprila   t^io
Stran 3.
turškega glavnejra stana poroča. da so padli mornarjški porocnik, Rode-rik Schmidt, mornar Rademacher in kurjač Lanig, docim so bili nekateri niožje turškega spremstva in mor-naria Mauritz in Koschinskv težko in mornar Witte pa lahko ranjeni. Ranienci so v dobri oskrbi v voju-§kem lazaretu v Dšiddi.
Lokalanzeiger z dne 24. t. m. poroča iz Genfa: Ypern so ponoći tri ure obstrefjevaki. V mestnih delih, kjcr se nahaja angleski glavni stan, je bilo obstreljevanje posebno učinkovito, ^tcvilo mrtvih in ranjenih je prečejšnje.
Blokada Kamenina.
Iz franeoskega u radne ga lista je posneti, da so zavezniki dne 23. aprila opolnoči razglasili blokade nad obalo Kameruna med izlivom reke Kwayafe in Bimbiacreck ter med izlivom reke Sanave in Canipo.
VOJNI  CILJ  NEMČIJE.
Bivši nemški državni tajnik dr. Demburg, ki se mudi sedaj kot posebni odposlanec v Ameriki. je označi! v nekem amerikanski javnosti na-menjenem pismu vojni cilj Nemčije tako-le: Mi hoćemo trajni mir, vsako provizorično krparijo odklanjamo. Nemčija noče obvladati sveta.temveC zahteva Ie svobodo morja in morskih čest za vse narode v vojni in v miru. Želei bi za svojo osebo trajno nevtralizacijo vseh morja in morskih cžin. Nemčija se ne bori za povećanje svojega ozemlja ter ne namera-va podjarmiti sovražnih narodov. Belgija pa obvladuie izhodišče nem-škezapadne trgovine ter je naravni ante murale nemškega cesarstva. Zavojevali smo to deželo z vclikimi žrtvami. Nemčija se Belgiji ne mora odreci. Nemčija si mora nadalje zasi-gurati, da bo lahko nemoteno nada-ljevala svojo kolonijalno delovanic v Afriki in Mali Aziji, kajti to je v interesu celegi sveta. Vojni cilji nem-ške države ne vsebuje nieesar. kar bi ne služilo blagostanju celega sveta.
Dernburgovo pismo je izvalo v nevtralnih in sovražnih deželah živahne polemike.
»Nemškf cesar Je hotel vojno.«
»Echo de Pariš poreča z dne 16. t. m. pod naslovom Cesar je hotel vojno'■--. o nekem razgovoru iz začetka julija 1914, ki ga je imel generalni polkovnik pl. Moltke z grofom Exelom iz Šverina, po avdijenci pri nemškem cesariu Viliernu. Ta razgovor je baje dokaz za to. da je bil cesar odločen, pričeti zavoievalno vojno. — Ta dozdevni razgovor se ni nikdar vršil. Cdotna vsebina tega franeoskega poročila je izmišljena. To se razvidi že iz tega, ker je bil cesar v juliju 1914 na Norveškem, med tem ko se je generalni polkovnik pl. Moltke nahajal od onca juni-Ja do konca julija v Karlsbadu.
*
Predčastiega sklepa miru ne bo.
Berolin, 24. aprila. (Kor. urad.) vNorddeutsche Allgemeine Ztg. piše: Od različnih strani slišimo. da se po mestih in po deželi širijo govoricc o nameravanfh mirovnih pogajanjih. Govori se. da se je pričelo, ali da se naj prrčne posvetovanje o priprav-liajočih kerakih. da *e sklene pose-nen mir z Angliio na podlagi gotovih angleških želj in zahtev. Noben ra-zumen človek ne more na to misliti, da bi sedaj izdal svojemu, sovražniku za Nemčijo ugodni vojni položaj v svrho predčasnega mirovnega sklepa. Po sedaj edino mogočem mnenju glede vojnega cilja kakor ga je za-črtal državni kancelar v svojem govoru, moramo izrabiti vsako prednost vojnega položaia. da ustvarimo sigurnost, da se nihče ne bo več upal motiti naš mir. Pri tem mora ostati. Govorice o nemskih željah no miru so napram naši nezmanjsani odločnosti premagati sovražnike, Tieumne a'i zlobne, na vsak način pa nez-miselne izmišljotine.
*
ANGLIJA IX FRANCIJA STE ODOBRILI  PUŠKE   ASPIRACIJE?
Iz Rima porocajo: Znani ruski politik profesor Miljukov je izjavil dopisniku Mcssaggera<. da ste An-glija in Francija priznali ruske aspiracije in zlasti ruske zahteve glede Carigrada in Dardanel. Tozadevna pismena pogodba je že podpbana.
•                   *
»
NAPAD NA DARDANELE. Priprave za napad.
Iz Aten brznjuvljajo >Daily Mai-hl«: Dela zavezniških bradovij za zopetno akcijo prnti Dardanelam se vrše z vso energijo. Zavezniki vsak dan obstreliujejo turske pozicije ob vhodu v Dardanelc   in v Saroškem
zalivu. Begunci iz Smyrnc pripove- | đujejo, da Turki v snivrnskem zali- i vu marljivo dcla.io utrdbe.
*      «     *
Novi angieski vrhovni poveUnik.
Milan, 25. aprila. Za vrhovuega poveljnika zavezniške ekspedicijske armade je imenovan angleski general Jan Hamilton, in sicer z naslovom generalisima. Hamilton in franeosk general d' Arnade sta izdelala v Alck.sandriji nov nacrt za napad na Dardanele, o katerem je bil obvešeen tuđi ruski generalisimus Nikoiaj Ni-kolajevič.
m                    •
AngJiia nabira tu?e čete za bo§e proti Dardanelam.
Ker je angleski admiral pred Dardanelami dovolil, da se uvrste prostovoljei. so Francozi razvili v Myti!enah živahno akcijo za nabira-nje grskih beguncev iz Male Azije. Vsled obljubljene visoke plače se je dozdaj priglasilo 150T) mož. ki so jih poslali v Mudros. da jih preobleceio. Neki franeoski nolkovnik je poskušal zapeljati tuđi jrrške aktivne in re-zt-rvne častnike in podčastnike, da bi vstopili v franeosko armado, toda brezuspešno.
Anglija ie najela   i talijanske parnike.
Iz Kopenhagena porocajo: An-gleska vlada ie najela veliko število italiianskih parnikov, kar dokazuje Ja pripravlja Angliia velike transporte čct.
*
Dardanelsko   vprašan e  v   angleš'^i državni zbornici.
Berolin 24. aprila. (Kor. urad.) ^Lokalanzeie:eru poroča iz Kopenhagna: Lord Bercsford je v včera»šni seji dr-žavnega zbora vprašal min. predsednika Asquitha, kdo je odgovoren za operacije pri Dardanelah, ali nameravajo izvršiti napad obenem z morja in s kopnega in ali se je konečna zrnaca vsled tega zakasnela, ker so se vršili napadi z niorja, ne da bi se prej iz-krcale čete. Ministrski predsednik As-quith je odgovoril, da se bo nov skupen naDad armade in brodovja izvrši! z odgovornostjo vlade.
*              *
Uvoz v Snilrno prepovedan.
Kapitan grskega parnika ?>&y-zanc-. ki je doše! 23. t. m. iz Smvrne v Pirei,    Je javi! pristaniškemu ura-
du, da je an^lesko-francosko bro-dovie preiskalo njerrov parnik. Pd-velinik vojne ladje mu je izjavil. da je v bodoče dovolien izvoz blacra iz Smvrne. docim je uvoz prepovedpn. \saka ladiia, ki ho proti temu delab, bo ustavljena. blago pa zaplenjeno.
Gibraltar zaprt za civilne osebe.
Iz Aigecirasa porocajo, da ie Gibraltar za civilne osebe, tuđi An-c^Iezc, skoro breziziemno zonrt. Tud: v Algecirasu je bila kontrola v zadnjem tednu renavadno pooštrena.
Napredovanje Turkov v Perziji.
Milanski listi porocajo iz Tehe-rana: Perzijski ininistrski predsed-n:k je podredi! ruske koizub.tne 50-Ie. ki so bile dozdoi v Sevcrni Perziji, državni kontroli. Turske spred-nje čete stoje že trideset kilornetrov iupovzhodno od Kasvina na cesti v Tcheran.
*
IZ   NFVTD\TM|H   DP7\V. Ruski odposlanec v Sofiji.
Iz Petro^radn noročaio. da ie ruskega politika Pilnikova odposlala njegova \*Iada v Sofijo. da se začne pograiati o ureditvi rusko-bnlgarskih odrošajev. Bolear?ko čssop'sje iz-jnvlja vnaprej, da bodo ta prizsde-vanki ravnotako brezuspešna kakor dosedanja.
*
Venizeios v Fgiptu.
Venizelos je doše! v pcnedcljck zjutraj iz Aleksandriie sem in je bil cd tukajšrijc grske Vo!oni.ie navduše-no pozdravljen. \"enize!os je tukaj gost kelonijalnega podpred^ednika in je bi! že sprejet od sultana kakor tuđi od angleškega vladnega komi-snria.
Anglija konfiscirala grške vojne ladje.
„Frankfurter Zeitung* poroča iz Carigrada: Grev je sporočil grški vladi, da je konfiskacija dveh grških križark in štirih torpednih čolnov posledica odločitve an<zleške.ea ministrske^ra sveta, ki zadene vse vojne ladje, ki se tirade v angleških ladjedelnicah. Grsk^ je nato prosila, naj glede njenih ladij napravi izjemo, toda brezuspešno. Tuđi 16 mornariških topov za g;rškc pomožne križarke, ki jih je svoj čas naročil Venizelos, ' je bilo v Angliji konfisciranih.                                          i
Rerorr^na oktava  na  Danskem.
Kopenhagen, 23. aprila. (K. ur.) Foikething je danes v tretiem branju •prejel od landthinga spreiuto ustavo ki vsebuje določila o voliini pravici in o pasivni voliini pravici žensk. Kralju se jemlie pravica, imenovati gotova število poslancev v landt-hing odpravija se priviligirana volil-na pravica v landthing ter znižuje starost volilnih npravičencev foikething oj 30 na 25 let. Ta določba pa naj priđe se Ie v veljavo po štirih končanih rednih volitvah, Ki se naj vrše v intervalih štirih let. Novo predlogo ustave naj, predno stopi v veljav\>, spreime novi državni zbor, ki bo izvolien meseca maja. Upajo, da bo mogel krali novo predlogo podpisati 5. junija, ob obletnici prve danske ustave iz let:* lb-19. *            *
Amerikanska kupčiia.
Po oficijelni statis.tiki amerikun-skega trgovinskega nrada se je izvoz iz Amerike od 1. julija 1914. do 31. januarja 1915. torej v prvih medeni mesecih vojne ogromno pomnožil. Žita in moke so eksportirafe Združene države v tem času za 239,4o9.702 dolarja, v isti dobi 1. 1913/14 pa Ie za 9^73.121 dolarjev. konjev so prodali 114.369 za 23,352.27h do'ar-jev, lani pa Ie 10.683 za 1,(553.458 dolarjev. Konzerv se ic izvozilo za 5,SS5.541 dol. (lani za 292.0H) do!::r-jev). Eksport svežega govejega mesa !^e je dvignil od 3 in pol milijona funtov na 73 in pol milijonov fimtov. Bombaževine se je eksnortilralo za 10 in pel milijonov dohrjev. lani Ie za 7*6^6 milijonov doi. Skcraj ćeli ameriški eksport grt v države troi-nega sporazuma.
X Francijo so pr(?daii Američani v januarju 1914 za 11 milijonov v ja-nuarju 1915 pa za 34 miiijonjv blac;a, v Angr'Jo pa za 60 lnilijcnov. ozir. za !00 milijonov. Eksport \- Rusijo se je rmanjšal, še boli ssveda eksport na NemŠko, v Avstriio pa sploh ne pri-haja nobeno amerikansko blago več Newyorško pri^tanišče se je kot glavno eksportno pristanišče nepri-čakovano razvilo. \r5?.k dan c^hejaje iz Ne\v Yorka ladje, katerih tovor se ceni ra S do 9 mili.'onov dolarjev.
X marcu t. 1. so eksportirale Združene države za 299 nrliionov dolarjev blaga, v ir.arcj I. 1914. pa za 183.920.000 dolarjev. Import pa se Je zmaniŠal: znašal je 1.5S nnTiorov čo-
Ic-jev rroti 1&2 milj. Je', v istern ir.c-secu 1. 1.
Petr-sr-rad, 23. ar'la. (Kor. ur.) Iz Irkntslca pcročaio: Na vprašanje vlade Združenih držav je odc:ovor:'a Japcncka r.a določen račir;, da pokajanja med Japonsko in Kitajsko nico :iarerjena proti Združenim držrtvam. Janor»skn heče vzdržati varstvo tui-cev na Kita?skc*n in utemeMuje s tem rdposii;an;cm čet na K'tajsko.
»Times • r-orojaio \? Tekija: Po-gajania med Japonsko in Kitaisko so se popolroma ustavila.
VOJ45KA. FJNANC7FLNA IN GO-
SFODARSKA       MOĆ      AVS7R0-
OGFSKE.
Dunaj. 2f?>. april«. (K?r. urad.) A'ilarif-k"; Ccrriere dcl'a 5rr? ■ ie ni-5al v enem svojih čiankov, da je Av-str^-Oia:rska nrezdvomno nd vseii vojsknjočih ^e drzav najhr!^ oslabljene;. Vsckakor je notrania zveza narodov te dvojne monarhije znatno močneiSa nec^o ^c je dorH-^i mislila, in tuđi Oprrska ima interes na tem. da ostane pri Avstriji. Čc naj 5e prema-gara Nemčija in Avstro-Osrrska, ki 5ta \ojasko in politično takn ozko med sehoi zverani, da je nii:na raz-družiiev izkljitčena, nmra biti naj-proj razbita Avstro-Ogrska. Ta naloga oa je težka in nevarna.
K temu p:se >Wiener Sonn- und Monta^szeitung v svoji stevilki z dne 26. aprila: Hrabrost posarneznih čet iz v?c kronovin in plemen Av-^trije in Carske, s katero sa bili odbiti ruski nuradi ter ustavlicn naval ruskih armad, ni Ie vojaski, marveč tuđi politični čin rajvečie daleko-seznosti. katere roincn se more še Ie tedai popolnoir.a preeeniti. če se spo-miniamo na to. da so pred izbruhotn vojne računali v Londonu. Parizu in Petroprrpdu 7 raspadom habsburške države kakor z jsrotovo stvarjo. Kakor kažejo zgoraj navedene pripom-be lista - Corriere . so morali od tc-dai ta račun popraviti. \'sekakor nodpirajo času neprimerne izjave našega časopisja obrckovalce naše državne eksistence v niihovem ostud-nem delovanju. ^redno se ponavlja-iočc za^ota^*ljan.ie miru od strani tc-ga časopisi a imaio v sovraž. inozemstvu kct dokumente, da nujno potrebujemo mir. ter služilo kot u;emelji-iev za mnenie. da nam j?rozi ali da je že nitstopila za nas vojaska, finan-cielna in KosDodarska onemoglost.
Kar se predvsem tiče tega, da potrebujemo mir, naj oni, ki mu ne zadošča ofidelna izjava o ničuvnosti vseh teh govoric, pogleda kompleks vseh zakonov o oboroževanju, ki so ravnokar v razpravi v ogrskem dr-žavnem zboru. Oziraje se na dei-stvo, da je pred kratkim zopet od-sio znatno število novoizvežbanih vojukov na bojišče, število, ki se bo 15. maja zcr>et zelo pomnožilo, so nu-meravani naberi lSletnih in razširje-nie črnovoiiiiške doižnosti na letnike do 50. let, odredba, ki bo po številu dala toliko razpoložliivega moštva, da bo isto prekašalo ce!o naivečja pričakovania. Spričo tega dejstva se pač ne more govoriti o oslabitvi vo-jaške odporne in ofenz. moči monarhije. Ta odredba za izpopolnitev armade je gotovo preračunjena na dol-go trajanje vojne, kakor dckćizujejo zatrdila obeli ministrskih predsedni-kov, da se ne namerava vpoklicati starejših letnikov gotovo ne pred žct\T":o, torei v jeseni. V Franciji pa so žc zdaj uvrŠčeni 1/letni tti tam kakor tuđi v Rusiji, se že dolgo boiu-ieio SOIetni na fronti.
Kar se tiče fina!iciol:ic sile monarhije, o tem najbolje govore dejstva. Avstro-ogrska država ni ničesar dolžna za vojne stroske avstro-cgrski banki v nasprotiu z miliard-skim dolgoin, ki ga ciclguje Francija Bangue de Francc. Avstro-Ogrska pa je ti'di promptno plaćala drugi, 1, januurja 1915 dospeli obrok amerikanskih dolarskih blagajniških na-kaznic v trenotku, ko sta najeli An-glija in Francija v Ameriki posolilo, gotovo znamenje zdrave finanCne moči, ki se v inezemskih finančnih krogih molče ignorira. Pred kratkim objavljeni izkazi o naraičanju denarnih vlog %* bsnkch in hranilni-cah so najboljši dokaz za zdravi položaj privatnoga ćenarnega gospodarstva. Da je državno denarno gospodarstvo ravn^-tako zdravo, temu je dokaz to. da ima dr/ava še ved-no rr: bankah :erjatve in da trajna živahna denarna cirkulacija ni Ie po-vzrcćila "nizanja obrestne mere av-stro-egrske banke, marveč se je pojavila trdi v ten% da se nepreneho-ma povprašuie po rentah in trdno-cbrestljivih vrednostnih papiri:h. Monarhija ie z lalikcto najela prvo vcino poscjilo in pravtako fco tuđi z rregim vojr:m posoiilrm. Ker izde-luje vse vojne pctrebščine doma, C5ta;a denar v deželi in opiaauje vse gnspfx!:?rctvo. Ne morejo nas lorej niti vojaško. riti financielno, niri gospodarsko rrernagati.
Naše gospodarsko življenje se razv'la skezirskoz na norma'en način. Tovarne imajo dovolj dela, pre-mng in železo se dobiva kakor v mirnih ča^ih, norranja trgovina in pronet kadeta zdravo živliensko moč. In nikjer pri nas ni niti približno oražati onih kritičnili roavov in nezdravih sccialnin gihan\ knkor so Franciii, Aiie'iiii :n Rusš.ri vs!ed ^roridanja grspodrrske^a življenja, ra dnevnem redu. Zlobni namen, iz-5tr;-dati ras, se more že zdaj smatrati kor ponolnonia ponesrečen, ra\nictako kakor v Nemčiju in ne bo ime! nclienepra dnigega učinka, neseo da re bo boljše koiitrc-Iralo, koMko se more Tiridcl.ui v rnšili poljedelskih oh^aiih, in da se bo skupno uredila i> posr*5cvala ta ćela zrno žnost. Naše c^pspodarsivo je ravnotako zdra-\'O k^Vrr r?ša obrambrsa moč in n^i-?c denarstvo.
Nikdar bi se rncnarlnja re cd'o-č^a k rispadn'ni ^*Ojni. 7dai ra, ko se li je u:-: 1! I a obra:rbna vojna, io vodi z crn r?e:inoei;N-o od!pčnrctjo. ki bi iz-s;!ila uspe-b. ^opolnoma hladna je na-pr?m domišlT^vim sodbam o njeni mr^i. ka.iH znveda se. da zadosca ta moč, da osramoti voljo in cilje svojih nasprotnikov.
O BOt?!M NA^Tfl KRANJSKIH
do:»icbeanc!:v.
ki tvorilo s svoiimi koroškimi to\ a-risi brigado pm. Zai.radniczka norc-ča Roda-Ivoda v -\T. Fr. Pr.-
Od 28. januar ja sem se ie naha-ia!a brigada Zahrudniezek na Kaste-!ik-vr\vu. 15 km scverovziioino od Bartfe; desna od nje se je nahajal crraški pcspolk št. 27. Brigada se je borila z 48. resko divizijo, sestoječo iz čet iz okrajev Orenburg. Via in Samara. Poveijnik teli Cct je bil jjc-nerallajtnant Kojčcv.
4. fenruarja: ^ovrdZnik napade naso brigado pri Alsopagonvju. Ka-stelik \tii izgubimo, pa ga zopet do-bimo nazaj. Rusi napadajo v Miegn, ki jim grrc čez ledja. Končno: ruski roraz, 800 vjetnikov. 050 mrtvih. Mrliči leže dva dni in 2 uoči pred na-50 fronto. Rusi dolgo miruiejo, ie tu pa tam se vrše artiljerijski boji.
Sredi inarca pričenja velika zadnja ruska ofenziva v Karparih. Rusi pričenjaio »vrtati<v 19. marca pri Cseresu. prisilijo sosednjn brigado k urr.ikanju, osvojijo Jackovo hore. Briga ":i Zahradniczck ie skora; obkoljcna. icda navzlic temu se drži še 5 dni na Kastelik-vrhu.                   J
Dne 23. marca: Frontalni ruski napad z veliko premočjo. Vzamejo nam okop, pa sa zopet izgubilo. Naši doniobranci clobijo povelje naj se umaknejo. Brigada zavzame 24 marca ziutraj žc pripravljene okope tri kilometre južno severno od Sre-ineinve. Prvič poskušajo Rusi pritiskati za našimi, sicer se po navadi mirno vsedejo v zavzete jarke ter se pomikajo še Ie čez par dni naprej.
V uoči od 24. na 25. marca napade sovražnik naše pozicije pri Sze-nielnve. Na pomoč prihitijo naši brigadi »belgijck in pa mariborski do-mobranci. Naši vjameio cei ruski ba-taljon.
Drugi d2n je prekoračila brigada Zahradniczek, ne da bi bila prisiljena, na zadobljeno povelje in brez vsake izgube visino Makovicza ter se je utrdila pri Zboro. Tu stoji še vedrio. Sovražnik ie v treh tednih ni npa! več napasti.
General Kojčev je izgubil v bojili od 19. do 25. marca tri četrtine svojih ljudi. Njegove kompanije so štele nazaduje Ie še po 60 mož. Dobi! ie sicer lakoj nadomestila, toda kakšna! Neizvežbane, stare može, brez piišk. v civilnih oblekah. Ie olašč. čepića in bluza so vojaške* Ruske annadne skupine so razbite. rezerve je pogoltnila linija. Ruska in-fanteriia srrelja slabejše kakor Ie kedaj.
Ruska artiljeriju ni oddala_od 10. aprilu seni niti enega strela. Štedi z municijo in strelja nesigurno.
Moralo ruskih čet je spoznati po tem-Ie dogodku: Dne 7. aprila ie iTdaril khi. Zahradniczek z dvema kompanijama na Zbcro: prišlo ie do malega uličnega boja. ki nas je stal Ie enega inoža. Rusi so streljali —* iuknje v nebo.
Na ruski fronti vlada molk. Višji šiabi so se umaknili daleč nazaj.
Ruska aprovizacija: Ulebec giijLiMio plesniivega kruha za fš dni, porcija rnrzlega kuhanega mesa. pa ne vsak dan. tu pa tam konzerve. Mezdnih kniig nirnajo več in dosti-krat ne dobijo vojaki mezde izplača-ne. Kompanijski komandanti so vca-sih praporščaki. .Municija infunterije je že zastarela: mesto novih špiča-Miii kregelj rabijo že stare ogivalne projektile.
Naši alpinci so zdravi in boje-viti. Kar sem vide! v zadnjih dveh tednih ob ćeli naši iroini, to dela na-i:ie vtis odločne zmage cesarskega orožja.
*
I KAKO   JE   BIL   PRZEMVSL PRE-SKR3LJEN   Z   2IVILI.
Uradnc detajlirano peročajo, kako je bila trdnjava Przemvs! pre^ skrMjena z živiii, da s tem pojasnijo, da je nriuadno vodstvo vse storiio. kar je treba, da se triniava dali časa vzdrži.
^ tem porociiu se izvai;1.. da je bilo cb izbruhu vojne v trdnjavi izvršiti mnogo dela. Treba je bilo. ne samo trdnjavsko okolico očistiti vfeh zaprek, marveč so morali tuđi v pasno crto vzidati nove utrdbe in rred temi napraviti še nd mnogih mestih utrjene pozicije. Vsled tega so n:orali poslati zelo mnogo delav-cev v trđnjavo. Ta okoliščina je bila zelo velikega nomena pri vprašaniu pre?krbe trdnjavc 7 živiii. Na prvi pciied se seveda zdi. da je zbiranie pol;nbno velikih zalog živil v kaki veliki trdnjavi ropolnoma enostavna in naravna stvar. Kako velika in šte-vilr.a moraio biti skladisča, da se spra.vi.io vanje te množine, si lajik komaj more predstavljati. Nadalje je treba upoš:cvati, dii se vse zaloge živil tuđi pri najbcljšem konzerviranju inorejo pokvariti. Pozabiti pa ne 5inenio tuđi te okoliščine, ki govori proti kopičenju prevelikih zalog. Ne-zavzotnih trdnjav r.i. Njih odporna doba je vedno odvisna od sred ste v, ki jih more napadalcc nporabljati proti njoj.
Navzlic temu pa se je vse stori-1c. kar se je pri vladajočih razmerch nio^io storiti. Cim boli je napredovalo zbiranie armud, tem boli se je mislilo na Przem\>i. Oblike dogodkov, ki so se  hitro vršili, oa  so kar naj-bolj  otežkočale aprovizacijo    trdrsja-vc. Treba je bi!o vse energije armad-nega nov-clistva.    da so se    spravile skozi nove čete za armado. Navziie temu   nišo   zanemnriali   Przemvsla. Razcn velikih inimicijskih innožin. je prihajal vlak    za vlakom z  živiii v trdnjavo, pri čemer se nišo oinejili na običajno preskrbo,    marveč  so  dovozili mnogo več zalog, nego se jih je potrebovalo. Tako se je zgodilo, da je bilo dne 16. septembra, ko je bil železniški promet v Przemvsl ustav-Ijen, za 13/ dni kruha in prepečenca, za 147 dni prikuh, za 115 dni mesa in za 392 dni ovsa za normirano stanje posndkc. Faktično pa je štela posad-ka iz vzrokov, uvodoma   navedenih 1 >1.nr?0 mož in  11.000 kuni, eden ii polkrat toliko mož in skoro šestkrat toliko koni
Stran 4
.SLOVENSKI NAROD«, dne 26. aprila 1915.
93. štev.
Prehrana ojačcne  posadke,  od-daja    armađam na hojišču in tekoča potrebščina potem, ko je bila trdnja-va osvobojena obkoljenja.    so    zelo zmanj.šalc zaloge živil. Do 21. oktobra, ko se je zopet pričelo dovažati, torej v 42. dneh, odkar je bil želez-niski promet ustavljen, je bilo — na-vzlic  temu. da  se  je  izdalo   150.000 raci], torej skoro toliko, kolikoT   po-trebuie posadka pri nonnalnem šte-vilu v skoro dveh    dneh, in navzlic temu, da je en del čet odšel iz trdnja-ve kot okrepitev spredaj se borečih armad — porabljenih: za 79 dni kruha in prepečenca, za 42 dni    prikuh, za 8S dni mesa in za    230 dni ovsa. Ker so se morale    vsled    umikanja nemških in avstro - ogrskih čet    na ruskem Poliskem, umakniti tuđi c. in kr. armađe, boreče se ob Sani in pri Przemyslu, je morala tndi železnica dne 4. novembra ob 7. zjetraj že zopet ustaviti svoj promet. Bilo je torej na razpolaganje le šest dni za nemo-ten promet do Przenivsla. pri čemer se pa železnica ni uporablialu izključ-no le v svrhe trdnjave. Trdnjava pa je bila napolnjcna z bolniki in ranjen-ci. ki so se med ohleganjem in posebno med bitko tam nabrali.
Če bi se uporabljale ceic vojno-prehranjevalne porcije, bi zadoščale zaloge za okeli č> in pol meseca. če bi se pa đaiaie dvetretjinske porcije, pa za osem mesecev. Tuđi pri drugi ob-kolitvi, je stanje posatike zelo prese-galo normirano stanje. Treba je bilo pren rame vati 128.000 mož in 14.500 konj. Kmalu pa je nastala potreba, prehranjevati radi civilno prebival-stvo, ki je stelo kakili iS.000 mož. in pa 2000 vjetnikov. Rusi, izkušeni vjsied ogromnih izgub, nišo. kakor znano, izvršili drugega naskoka.mar-več so hoteli trdnjavo izstradati. Ta-koj se je uvedla oštra ureditev raz-cicijevanja hrane. Predlagati so se morali natančni izkazi o stanju in čete so dobivale vsaki deseti dan zmanjšane racije za oficirje in mo-štvo.Od pričetka januarja je bil spre-jet nov element v hranilno porcijo: konjsko meso. Zaloge ovsa so postajale vedno manjše. tako da je bilo tuđi iz tega ozira dobro, pričeti pobijati številne konje. Konjsko meso, sveže uživano na različne načine, ali pa predelano v konzerve, se je od tedaj nadalje kuhalo v koti u navad-nega vojaka, in ravnotako je prišlo konjsko meso tuđi na mizo oficirjev in trdnjavskega povelinika.
Armadno vodstvo je v danih razmerah vse storilo, da uspo^obi trdnjavo, da bi se mogla dolgo upirati. Po človeškem proračunu bi morala preskrba za šest mesecev, ki se ie dosegla vsled energičnega do-važanja in vsled štedljive uporabe od strani posadke, zadosčati za izvedbo operacij, ki jih je imei izvršiti Przemvsl. Koncem januarja so pri-čele čete. zbrane za Karpati, prodirati in so prepadi le sovražnika z vl-šin in prelazov glavnega grebena. — Skoro istočasno s tem napadom pa se je pričela nenavadno oštra zima. proti kateri so se imele čete mnogo težje boriti, nego proti sovražniku. Komaj se je vremc izbolišnlo. ko je armadno vodstvo, ki je natančno ve-delo, kako je Przemvsl preskrbljen, vse storilo. da ga osvobodi. Častno in težko glavno nalogo, prodeti so-vražno fronto v smeri proti Przemv-s!u z mogočnim šunkom, je dobila v Karpatih stojeća armada, ker je bila ta Przemyslu naibližja. Hrabre Čete so z občudovania vredno hrabrostjo napadle močno utrjene sovrr^ne pozicije in sovražnik se je začel na mnogih mestih maiati. Tedaj pa je zope: nastopilo oštro zimsko vremc z vsemi svojimi grozovitostmi in je preprečilo namero.
V takih razmerah je bila tuđi preskrba z živili tako otežkočena, da so se le komaj preskrbovale čete. ki so trpele vsled naihuisega mraza, s toplo hrano. Tei sovražnosti ele-mentov se človeške moči nišo mogle u stav! jati. Napore za osvoboditev Przemvsia so onemogočile naravne sile in ne sovražnik. Da je usrxia tako odločila, ne izpremcni prav nic slave, ki se za hrabro, trdovratno se norečo posadko. kakor tuđi za juna-ško se borečo osvobojevalno arma-do druži z imenom Przemvsl, pa tuđi ne duha, s katerim se bodo v bodo-če naše cere ustavljale sovražniko-vim navalom. Padec Przemvsla ostane le epizoda v tej veliki, mo-gočni borbi.
Dnevne vesti.
—  Ministrsi svet. V ^oboto se je vršil na Dunaju pod prcdsedniŠtvom grofa Stiirghka ministrski svet, ki se je pečal z raznimi   notranjepolitični-mi vprašanji.
— Razširjenje črnovojniške dolžnosti.   Opozicija ogrskega  državnega zbora,    je    oglasila   posebne    zahteve novega   razširjenja   Črnovojniške   dol-žnosti.    Opozicija  zahteva,  da naj se 18 let in 43 do 50 let starim črnovoj-nikom zagotovi posebno varstvo. Po-
Irabljajo   naj   se   kolikor   mogoce   za fronto, in naj se pošiljajo na fronto v prvi  vrsti  tišti  vojaški   obvezanci,    ki so oproščeni aktivnoga službovanja, ki so na   dopustu   ali se porabliajo za lokalne službe   za fronto     Eden poslancev je  tuđi že naznanil,  da bo predlagal,   naj   se   pokličejo v službo vsi tišti, ki imajo dopuste, češ, da so za javne službe potrebni; na dopustu naj   ostanejo   samo   tišti,   ki   so   res nelzogibno potrebni   za javne   službe — Odlikovani slovenski vojaki. Štabni   narednik    26.   pešpolke    Ivan Slanič  je   dobil   zlato   hrabrostno svetinjo.      Srebrno     hrabrostno svetinjo    1.   razreda    so    dobili: Narednik    Ivan   Crnovšek,    četovodja Tomaž   Domenik,   enoletni    prostovo-ljec medecinec korporal Gustav Zorko, vsi   pri   40. domobranskem   pešpolku, narednik   Martin   Steharnik,   četovodji Karol Jeran   in Josip Sušič   ter infan-terist Josip Sever,   vsi   pri  domobran-skem   pešpolku   Št. 27.;   korporal   3. domobranskega  pešpolka   Anton   Ad-laznik in narednik 26. domobranskoga pešpolka   Rudolf   Javšnik.    Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so  dobili:   Enoletni prostovoljec  me-dicinec Anton Cizelj,  poddesetniki pri strojnih   puškah   Josip   Herič,    Karol Podpodi   in   Josip  Verdnik,   desetnik Ivan Vran, infanterisl Anton Jošt, Valentin   Ćuber  in  Anton   Srne,   vsi pri domobranskem   pešpolku   ?t. 4;    narednik Rndolf Tanšek in Ivan Pađarič, četovodje   Ivan Ivanuša,   Karol   Slatin-šek,   Friderik  Hočevar   in   Frznc  De-žovnik,   korporali  Vid   Jurko,   Makso Muhič, Jakob Kranjc, Stefan Vladolka, enoletni   prostovoijec   korporal   Franc Ambroz  in   desetnik  Egidij   Kos,  vsi pri domobranskem  pešpolku  št.  26.; rezervni   praporščaki   'Mihael    Levec, Karei   Sefman   in   Vladimir   Pirkovič, narednik   Josip    Pohar   in    desetnik Ivan Malnar, vsi   pri   domobranskem pešpoiku št. 27.
—   Odlikovanja    pri orožništvu
Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda je dobil stražmojster pri 6. de-želnem orožniškem zapovedništvi Feliks Pavšič. Srebrno hrabrestno svetinjo 2, razreda so dobili straž-mojstri pri 6. deželnem orožniskem zapovedništvu Ferdinand Uje in Ivan Lorber ter Josip Medved.
—  General Kusmanek v Vorone-žu.      Pariški listi poročajo iz Petro-grada, da so bivšega branitelja trdnjave Przemvsl generala pl. Kusrna-neka prepeljali v \roronež.     Tam so ga internirali, vendar pa se srne : ro-sto   gibati.     Rusko mesto Vorcnež leži ob neki Don in je važno želez-niško križišče s lOO.noo prebivalci.
—  V Košicah na Ogrskem je na
ranah in na legariu umrj \-ojak 47. pehotnega polka Anton B a č a r , doma iz Uhani pri Ajdovščini. Pokojnik je brat dr. Bacana, zdravnika v Gorici, ki opravlja sedaj črnovojni-ško službo kot zdravnik v Domža-lah.
—  Junakov grob. Vojni poroče-valec »N. Fr. Pr.   poroča: Pri Uscie Ruskie so se nekega   zimskoga   dne spopadli naši in ruski konieniki. Mladi poročnik Mateičič od 2. ulanske-ga polka,   ki   je bil dva dni popieje prispel naravnost iz akademije v Du-najskem Novem mestu, se je zagnal na svojem belcu proti kozakom. Be-lec pade, mladi poročnik    težko ranjen pod njega.   Z največjim   naporom se prerine Matejčic nekoliko iz-pod konja, vzame samokres ter ubije tri, štiri kozake. Peti mu s svojo sab-j!o prekolje glavo.    Rusi so prenesli ubogega      mlađega    Matejčiča      v Uscie Ruskie   ter so mu izkopali na pokopališču    častni grob.    Na krsto so mu položili čapko in sabljo ter so nesli    mlađega    junaka skozi špalir prezentujočih čet k zadnjemu počit-ku.    Na grobu stoji križ ovit z zelenim smrečjem ...
—  Pogreša se.    2e od 28. avgu-sta ni pisal Janez .1 c n k o. c. kr. do-mobransi polk    št. 27..    11. stotnija, vojna   pošta št. 48.   Kdor   kaj ve o njem, naj to sporoči Franu Krista-n u, Selo št. 10, pošta Vodice, Kranjsko.
—  Pogreša se od srede avgusta Anton K u p š e k iz Potcške vaši pri Zagorju.   Odšel   je z domobranskim pešpolkom št. 26. čez Ogrsko. Sredi avgusta je pisal iz Budimaešte edino pismo.   Kdor kaj ve o njegovi usodi, naj to sporoči njegovi ženi Ani Kup-sek, Seio 10. Zagorje ob Savi.
—  Pogreša se Lovrenc Ostanek 27. pešpolka,    11. kompanija,   vojna pošta št. 48.   Zadnjikrat je pisal meseca septembra.   Će   kdo   kaj ve o njem. naj bo tako   prijazen in naj to sporoči njegovi   materi Tereziji Novak,   Trbovlje I. Loke Z48,    Štajersko.
—  Iz ruskega vjetništva oglasi! se je podpolkovnik Joža Koch.    Za-jet je bil s przemvslsko posadko. Naslov se glasi:    Gorod    Ufa    (Rusko) upravljenije vinskago načalnika voe-no plennih, Garnision de Premysl.
—  Iz ruskega   vjetništva   se je oglasil    g. rudarski    inženir    Franta L o s k o t v Trbovljah,   V>   je služi!
kot rezervni poročnik pri tehniški artiljeriji v Przemyslu. Piše da je zdrav in na potu v Sibirijo, kjer bo interniran pa se ne ve. Mladi simpatični Čeh si je pridobil v kratkem času svojega bivanja na Siovenskem veliko prijateljev in se je kratko pred izbruhom vojne zaroČil 5 hčer-ok ene najuglednejših meŠčanskih rodbin v Skofji Loki.
—  Seznamek    izgrub   št. 165. z dne 22. t. m. izkazuje:    nadporočnik domobranskega    polka   Št. 2. Aloizij B a r 1 e in rezervni poročnik lovske-ga bataljona št. 21. Anton Vouk iz Trsta, ranjena.
—  Učitelji v vojni. V naši državi je kakih HUion učiteljev in od teh jih je šio 20.000 v vojno in jih je do konca decembra padlo 800.
—  Ženski regiment.    Vojni   ko-respondent    dunajske    wNove   Preše". Roda Roda, poroča s severnega bojisča, namreč iz Bartfa, da je tam videl 400 duši broječ ženski regiment. Spredaj je sel črnovojnik   s   puško  in bajone-tom, za  njim   pa   je  v vrstah   po   štiri in štiri korakolo 40O slovaškth žena in dek et, na hrbtih so imele v   belih prtih svoje potrebščine, na desni rami pa je vsaka nesla   lopato.    Te ženske porabljajo za kopanje strelskih jarkov.
—  Zahvala.    Povodom    mojej^c okrevanja    in    zopetnega odhoda na boiišce se iskreno zahvaljujem v prvi vrsti   neumorno   in požrtvovalno svoj poklič izvršujočemu    zdravnikt g.    dr. Ivanu Oražnu    na    njegovem trudu, dalje Ijubeznivim. požrtvova!-nim c:ospem:  dr. Kokaljevi ter obe-ma crospeir.a dr. Korunovima in gospe Pogačnikovi! Srčna hvala vsem in \>akemu posebei!    lTpnm,    da se povrnem zdrav in čil. Dal Boj? veselo sridenje! V Ljubljani, dne 26. aprila 1915. — Ivan Ledič.
—    Tuđi    solnogfrašk:    deželn-odbor   —   žrtev   ogrskih   goljufov Živimo v veliki dobi.   Največji narodi na svetu so med seboj v vojni in bi-jejo   se   že   devet   mesecev   gigantski boji.    Zdaj je sploh vse  gigantsko in tuđi goljufije, ki se gode so £i°rantske. Kdo se ne spominja gigrantskega skandala v franeoski  intendaturi.    Svet je strme!, da so bile take goljufije sploh mogoče, na škodo armade,   ki preJiva kri za domovino.    Mi pa  tuđi še str-mimo    nad   početjem   gotovih   naših vojnih liferantov,   ki   so   jih  že zaprli in nad velikanskimi croijufijani,  ki se gode z živili.    Ogrski  oroljufi so zdaj opeharili celo  soinograški dež. odbor. Ta  je  namreč v Budimpešti  nakupil velike  množice  koruzne mokc,  da bi preskrbel dežeio solnograbko s polento, a pri pre^ledovaniu poslane  moke se je izkazalo.  da je v kupijenem  blagu prav malo  koruzne  moke,  toliko  več pa fižolove rnoke in kdo ve še kake^a smetja.    Ta „moka* je porabna kveč-jemu za živino,   ne pa  za ljudi.    De-želni odbor  ima  nad 10C.000 kron škode!    Res,  ogrski   goljufi   so pravi gigantje v svoji stroki.
—  Vsak dan nove goijufiie.  Pri armadi so zdaj prišli na to, da je bila vojna uprava goljufana tuđi s konser-vami kave.    V vsakem koščku kavnih konserv bi   moralo   biti   osem gramov pristne kave.    Ker je bila iz teh konserv skuhana čorba neužitna,  so kon-serve preiskali in dognali, da v košč-kih ni po   8   gramov   kave,   ampak le 2l2 grama. Liferant teh konserv se je izgovarjal na tovarno,  ki mu je fabricirala   te   konserve,   a   izkazalo   se  je, da je liferant izrecno naročil tako manj vredno   blago,   da   bi   vojno   upravo ogoljufal. Seveda se je tuđi to zgodilo na O^rskem.   Sleparski liferant je za-služil ogromne svote in je celo nekaj tisočakov   daroval   za   podporo  bolnih vojakov — mislil   je   najbrž   na tiste, ki so vsled njegove   čorbe   zboleli - — za   kar   so   ga   ogrski časopisi hvalili kot velikega dobrotnika.
— Umestna naredba. Politična ekspozitura za okraj KnittclfcM ie pred kratkim prepovedala izvoz živine. Zdaj pa so to naredbo v toliko pooštrili, da se srne živina izvažati Ie z dovoljenjem politične ekspoziture. — Ali je to, kar je na Stajerskem mogoce, pri nas nemogoče?
—  Blagoslov dualizma. Sopronj-ski komitatski dosek je sklenil,    pozvati vlado,   naj prepove izvoz živi! z Ogrskega v Avstrijo.
—    Z    magistrata se nain piše: Srednješolci  ravno    sedaj    pobirajo kovinske ostanke, ki se bodo dali na razpolajro vojni upravi. Z veliko vne-mo hodijo od hiše do hiše ter dajejo s tem živo spričevalo o domovinski svoji ljubezni.    Ne dopuščajte, da bi odhajali praznih rok in ne zaostajaj-te za  navdušenjem    naše    mladine! Preiščite podstrešja    svojih    hiš    in nreiščite kote svojih stanovani,   kjer boste brez dvojbe našli kovine, ki so za vas brez vsake cenc tako. da ne doprinesete  niti  najmanjše  žrt\re, če jih položite domovini na oltar.    Kdor bi bil pregleda! poziv dijaštva, naj še enkrat pregleda svojo hiso, oziroma svoje stanr>vanje, ter naj prinese naj-dene ko\ ine na mestni magistrat, da se potem oddajo vzvišenemu svojemu nainenu.
—  Posneir.an.ia vredno.      Kore-spondenčni urad poroča:    Centralno vodstvo  patriotičiie    zbirke    vojnih kovin je d*>bilo od presbiterija celjske  evangelijske občine sledeče pismo: Podpisani nresbiterii evanrj;elii-ske    cbčine v Celju (Štajersko)    si vsoja s tem viju dno sporočiti, da je ta   občina   sklenila.    sporazumno     s svojim    propovedovališčem   v  Sev-nici ob Savi dati domovini v tej res-ni uri na razpolaganie eden od svojih  dragih zvonov, kakor tuđi nekaj krstnega in obliajilnega orodja.    Naj ta    z    veseljem    doprinesena žrtev vendar tuđi nekoliko   pripomorc    k zmaj?! našega orožja, da bodo kmalu daleč tja čez naše dežele zvonov i veselo mogli naznanjovati pričetek novega, ier^c^a in mirnega časa. V to pomozi Bog-
—    Nove   vojne poštne znamke. Kakor znano, je poštna uprava izdala jeseni 1. 1. vojne znamke po 5 vi-narjev in 10 vinariev. ki so se pro-dajale za 2 vinaria dražje. Kar se je za znamke več skupilo, se je dalo za podpero vdov in sirot padlih    voia-kov. Prva izdaja teli znamk je skoro porabljcna. Ker je imela iavnGst po-mi.-Ieke  proti   chliki   in  opremi   teh znamk. ne bodo izdali drugega natiska. Pač pa "nedo izdali nove vojne znamke in sicer po 3, 5. 10. 20 in 35 vinarjev. Ker se je glede prvih vojnih znamk trdilo, da so prevelike, so nove vojne znamke tako velike kakor navadne znamke po 1 do 35 vi-nariev, vendar    pa    imaio    počezno obijko. s cimer  se očividno razliku-iejo od navadnih poštnih znamk. Tri-vinarska znanika ?c bc> prodajala za en vinar drai^je. pet- in desetvinar-ske za 2 vinaria.    20- In 35vinarske pa    za    tri vinarje.      Na    3vinarski znamki  je   slika  infanieriie  v  strelskih jarkih, na 5vinarski je slika ka-vrLieriiske     patrulie,     desetvinarska znamka nam predočuje 35*5cm mož-nar  v  strelni    poziciji,    20vinarska dreadnought  »Viribus unitis«.    35vi-narska pa aeroplan. Nacrte za nove znamke   je   napravil   profesor   Kolo-man  Moser, bakrorez pa Ferdinand Schirnbock.
—  Dolžnosti naznaniti iz določ-nih kovin obstoječe  obratne uredbe. Na temelju cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. se zaukazuje tako: § 1. Imetniki obrtnih, kmetiiskih in gozdarskih obratov morajo obratne uredbe, ki se ne rabijo in ki so do-cela ali po pretežnem delu iz aluminija, svinca, bakra,    medi,   niklja ali rdečc    litine.     naznaniti      oblastvu. Naznaniti je treba:  1. Stroje in aparate (destilacijske. liladilne in kiihal-ne aparate, kotie, oglavnice za kotle. bobne. cilindre, valjane i. dr.). 2. ce-vovodc in njih armature. 3. električne naprave vštevši    vode, 4.   nado-rnestrte dele. Med predmete, ki jih je naznaniti, spadajo tuđi taki večji deli imenovanih uredb.   ki se dajo lahko odločiti od njihovih ostalih, iz drugih tvarin    ohstojecih delov.    § 2. Dolž-nost naznanila    velja.    vseeno    je-li obrat podietja trajno ustavljen ali seli namerava    obratovanje kakor pri sezonskih obratili povzeti v poznej-šem času.   Prestanki, ki se podajajo v rednem teku trajnoga obrata, n. pr. ker so potrebna popravila, ne osnu-iejo dolžnosti  naznanila.  Pri  napra-vah.    ki    se    trajno    ohraiujeio,    je naznaniti   posamezne uredbe,    ki so trajno izven   obrata,   in nadalje rezervne aparate in nadomestne dele. Uredbe, ki so v rudniških obratih, pri železnicah,   v   plovstvenih    obratih nadalje  v  bolnicah.    človekoljubnih zavodili in učiliščih    ter Iekarnicah. ne spadalo pod  naznaniine predpise tega ukaza.   Za uredbe,   ki so v državnih   obratih in zavodili,    veljajo posebna določila. § 3. Tiskarske va-■jarje tiskarnic za katun in tapete in fabrik za voščeno sukno, nadalje do-mače kotle za žganje in uredbe dav-ščmi od izdelka    zavezanih žganjar-nic, ki so docela ali po pretežnem delu iz imenovanih kovin, je naznaniti brez ozira na to.   se-li   rabijo ali ne. § 4. Imetniki obratov morajo spredaj oznamenjene    obratne   uredbe tistif podjetij, ki se ne obratujejo ob času,
ko dobi moč ta ukaz, naznaniti poli-tičnemu oblastvu I. stopnje, v čigar okraju je obratna naprava, najkas-neje do vštetega 5. dne maja 1915. leta. Pri tem je navesti, zaka] je ustavljen obrat, kdaj se je ustavil in kako dolgo bo najbrže ustavljen. V istem roku morajo temu oblastvu naznaniti tuđi posestniki naprav, kl se obratujejo. uredbe, ki se ne rabijo, ter reservne aparate in nadomestne dele oznamenjene vrste. Nadalje je v oznamer.jenemu roku naznaniti oblastvu v § 3. imenovane uredbe. Ako se ustavi obrat naprave tako, kakor je oznamenjeno v § 2., odstavek 1, po 20. dnevu aprila 1915. 1. ali ako se po tem dnevu v obratu, ki se sicer nadaliuje, trajno nehajo uporabljati posamezne uredbe imenovane vrste, ie imenovanemu oblastvu naznaniti to v osmih dneh ter oznameniti dotične obratne uredbe. Ako se eventualno zopet povza-me obratovanje ali se zopet uporab-Ijajo dotične uredbe, ie tuđi to nazna-n:r.i v osmih dneh. § 5. Za naznanilo je porabliati edinole obrazee, ki so izdani na političnih oblastvih 1. stopnje. Naznanila je podajati v dveh izvod ih. Ako se vpošiljajo po pošti, se morajo oddati na pošto naikasneje zadnji dan roka. Eden izvod naznanila ostane na političnem oblastvu I. stopnje; drugi izvod mora to oblast-vo takoj vposlati naravnost trgovin-skemii ministrstvu. ^ 6. Izpoljnieva-nje dolžnosti naznanila nadzoruie trgovinsko ministrstvo. privzemši obrtne nadzornike ali druge organe. V ta namen se smejo uradno ogledati obratni prostori in naprave in vpo-gledati poslovne knjige. Organi obrt-nega nadzorništva se lahko privze-majo tuđi za poizvedovanje o ured-hah naprav, ki se obratujejo. S 7. Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujeio politična oblastva I. stopnje z denarnimi kaz-ninii do 5000 kron ali z zapornimi kaznimi do šestih mesecev, ako de-jania ne spadajo pod strožje kazen-sko določilo. § 8. Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
—  V tukaišnji garniziiski bolnici sta umrla vojaka 97. pehotnega polka Mihael F e ! a n in Josip P r a j n -h a. Pogreb bo jutri popoldne ob 1. iz garnizijske bolnice.
—  V Ljubljani umrla ruska vjet-nika.    V tukajsnji garnizijski bolnici je dne 22. aprila umri ruski    vjetnik Dimitrij  P i r c o, vojak  ruskega pehotnega polka št.  16,    dne 23. aprila pa ruski vjetnik Fcdor F i t v e n k o, vojak   ruskega   pehotnega  polka     Št. 50. Oba so pokopali z vojaškimi častim    s    sodelovanjeni pravoslovnoga svećenika preteklo  soboto.  Na zadnji poti ju je spremi jal o 12 ranjenih, takisto vjetih tovarišev.    ki    so    na sprevodu  prav ubrano  peli    pravoslavne cerkvene žalostinke.
—  Umri je v deželni bolnici po daljsem    bolehanju    gospod    Franc \T e s e 1 y,    godbenik  v Ljubljani  in tast g.  Milana Pluta, bivšega urednika. Bodi mu mir in pokoj!
—  Poštna vest. Na podlagi  ob-stoječih določh morajo    poštne   pošiljke na vojaška povelistva čete itd.„ ki nišo prioeljene kake mu    vojnemu ali  etapnemu poštnemu uradu    (po-sadne čete in slično), tako tuđi pošiljke na povelistva itd.,   mornarice, ki nišo vkrcane, vsebovati v naslovu navedbo namembnega kraja    (post-nega kraja).
— Poročil se le danes gospod Valentin S k :. n d e r, posestnik in gostilničar pri Kankertti v Spodnji ?iški. z gospodično Katarino Ahlin iz Kosez pri Ljubljani. Želimo obilo sreče!
—  Cestnopolicijfki predpisi. Ob-čhistvo se ponosio opozarja, da morajo glasom ukaza izdanega od c. kr. dežemega predsedništva,    na    vseh javnih    cestah vsi vozovi,    motorna vozila in kolesarji vedno vporabljati levo stran ceste ter da morajo sredo in desno stran ceste   prosto   pustiti. Dalje mora biti po obstoječih cestno-policijskih predpisih vsako vozilo po nastopu teme v mestu Ljubljana od začetka ulične razsvetljave razsvet-lieno. jMed vožnio voznik ne srne zapustiti vozila.    Prestopki teh določb se bodo strogo kaznovali.
Umri je v Dobrlivasi na Koro-skem starosta vse duhovščine celov-ške škofiie, upokojeni župnik in kne-zoškofijski svetovalec gospod Valentin Legat v starosti 91 let. Pokojnik, rodom iz ljubljanske okolice, je bil vedno odločno narodnega mišljenja, jako toleranten duhovnik in si ie. ko je bil župnik na Jezerskem, pridobil največje zasluge, da je ta občina postala prava narodna posto-janka. Slovel je pa pokojnik v mlaj-šili Ietih tuđi kot lovec. Naj mu bo ohranjen  prijazen  spomin.
Iz nesrečne ljubezni. V Pulju se je 22. t. ni. z revolverjem težko ranila 201etna privatna uradnica Amalij U r b a n. Prepeliali so jo v bolnic Pri sebi je imela še 4 naboje. Rana t smrtnonevarna.  Vzrok  poskušeneć; samomora: nesrečna ljubezeo-
93. Stev.
.SLOVENSKI NAROD*  dne 26. aprila   1915
Stran 5.
Volkovi v Dalmaciji. V raznih krajih dalmatinskega Zagorja se po-javljajo navzlic toplemu vremenu volkovi, ki prihajajo do samih vaši. Ugrabili so že nekaj živine ter zlasti mnogo konj. Dolmatinski listi so mnenia. da bi se morala organizirati gonja na volkove.
Rekvizicijo krompirja na Reki je odredilo ogrsko trgovinsko ministr-stvo. Maksimalna cena 1 centu krompirja je določena na 11 kron.
V  Zagrebu   je   umri   v   soboto mestni občinski    odbornik in odvet-nik dr. Bogdan S t o j a n o v i č , bivši poslanec v hrvatskem saboru in v peštanskem parlamentu. Bil je šel o9 let star.   Pokopali   so ga danes po-poldne.
Našla se je denarnica z veejo vsoto denarja. Dobi se v Križevniški ulici št. 9. II. nadstropje.
V  kavarnl »Central« svira vsak dan dunajska    damska salonska kapela pod vodstvom Ane Eisenhuber. Začetek ob 8. zvečer.
*  Umri  je  v Pragi  profesor klasične    filologije    na    Češki    univerzi dr.   Robert   Novdk   v  62.  letu  svoje starosti.
*   Mohamed Ghalib obešen.   Iz Kaira poročajo,   da je bil Mohaincđ Ghalib,   ki   je    poskusil atentat na egiptovskega sultana, obešen.
*  Nova sleparija na Ogrskem. V Szatmaru so zdaj zaprli policijskega načelnika, ker je poneveril mnogo ti-soč kron, ki so jih gališki begunci kot kavcije deponirali pri policiji.
*  Ženska banka. V Berolinu ob-stoji posebna »Ženska banka«. Vodstvo je v ženskih rokah, vse uradni-štvo je ženskega spcla in banka posluje samo z ženskami. Sedaj je pa v to banko posegla    moška    roka, namreč trda roka državnega pravd-nika in — idHe je konec.
*  Prestolonaslednik  krstni kum sinčku pok. dr. Sosičt. Sinfku pok. dr. Andreja Sosiča,   ki   se   je   porodil sele po smrti   svojega  na južnem bo-jisČu    padlega   očeta   je   krstni    kuni Nj.  Visokost    prestolonaslednik    nadvojvoda   Karei Franc Jožef.    Otrok je dobil   pri Krstu ime Branislav Andrej. Kot   dar   svojemu   kumčetu   je poslal prestolonaslednik   zapestnico   z začet-nicami svojega imena. Prestolonasled-nika je   zastopal   pri   krstu   nadučitelj Gorkič.
*  Iz /epe ogrske dežele.     V me-5fii Szatmar-Nemeti so odstavili on-dotnega policijskega načelnika Julija pl. Thaukoczyja.     Mož je že davno znan tuđi izven  svoje domovine in nihče se ne čudi. da ie zelo   intenzivno mislil na blagor svojega žepa, ko se je začela vojna.     Posredova! je, da so szatmarski   obrtniki   dobili naročila za armado in pobasal   Iepe provizije.     A odstavljen za to še ni bil. Spodiii so ga iz s!užbe šeie zdaj. ko se je dognalo, da je pri kupovanju konj za armado pri vsakem pro-danem konju odtrgai Iastniku 20 K in jih pob3?a! v svoi žep.
*  Požar v gradu  Kreuzenstein. V   znanem   gradu    Kreuzenstein    pri Koraenburgu   pri  Dunaju je izbruhnil 25. t. m. velik požar. Grad je lastnina rodbine Wilczek in je vseboval veliko množino umetnin.   Ogenj je izbruhnil v mizarski delavnici,   kjer  je   gotovo že od sobote gorelo. Ob 6. zjutraj je oskrbnik opazil  ogenj  in obvestil so-sednje požarne brambe.   Ob tri  četrt na 8. uro je bila poklicana dunajska požarna bramba,   ki   ie morala dobiti sele od župana dovolilo. 35 minut po obveščenju je bila požarna bramba že na   pogorišču.    Združenim    požarnim brambam   se   je   posrećio   lokalizirati požar.    Ogenj   je   uničil četrtino pod-strešja,     takoimenovano     orijentalsko sobo,   nad   1000 bakrorezov,   deloma tuđi  od Albrehta Dtirerja,  ki so imeli neprecenljivo vrednost. Požar je uničil tuđi sobo s slikami, kjer je bilo mnogo zelo dragocenih slik. Mnogo je poško-dovala tuđi voda. Ogenj še traja, a ni nikake nevarnosti več.    Škoda je zelo velika, a se je ne da Še ceniti.
*  Poškodovanje  oči in oslepitev vsled vojne. V Budimpešti je dvorni svetnik   profesor dr. Emil pl. Gross predaval o tem predmetu pred velikim številom obiskovalcev.    Profesor Gross   je   izjavil   med drugim: Stevilo ranjenih na očeh se je v bo-Jih zadnjih desetletij   vedno bolj ve-čalo. V amerikanski osvobodilni vojni je znašalo   stevilo    ranjencev na očeh 0-3% vseh ranitev, v nemško-franeoski   vojni leta 1870/71 \c/c%    v rusko-japonski vojni 2?o,    v zadnjih bojih na Balkanu pa se več. Da stevilo   ranitev na ocesih še raste,   se opaža'tuđi v sedanji vojni. Samo v budimpeštanski       univerzni     očesni kliniki št. 1 je bilo v prvem polletju v oskrbi nad 500 na ocesih ranjenih, od katerih je 6^ oslepelo na obeh in 60% na enem očesu. To je posledica sedanjc moderne    vojne.     Največje stevilo ranitev na očesu so provzro-čili streli. Sagittalni streli skozi oče-Msodo većini smrtonosni, pri fron-
talnih strelih izgubi ranienec veči-ma eno ali obe očesi. Ce so drobei iz železa, se posreći jih dobiti iz rane večinoma z magnetom. Mnogo-krat se pa tuji predmet v očesu priraste in povzroča vnetje. Oloboko vnetje v očesu, ki nastane pri ranit-vah, tvori nevarnost za drugo oko, zato se mora v interesu zdravega očeša oslepelo oko pravočasno odstraniti. Zdrav razum naših vojakov in njihova požrtvovalnost govorita to, da se nihče ni branil podvreči se operaciji. Oni ranjenci, ki so oslepeli na obeh očeh, so se preje oddajali v azile. Oslepeli vojaki pa se morajo \ rniti življenju in delu. In to je mo-goče: Faweett, poštni minister v kabinetu Gladstone, Milton, pesnik »Zgubljenega paradiža«, historik Avguštin Thierry, Saunderson, profesor matematike, Rodcnbach, član belgijskega parlamenta, vsi ti slavni inožje so bili slepi. Toda ne samo take posebno nadarjene može, mar-več tuđi vse slepce je mogoče napraviti zmožne za delo. Da dobe državne in družabne akcije za ogr-bke slepce, ki so v vojni oslepeli, enotno smer, je stopi! sam mirristr-ski predsednik na čelo te akcije. De-želni komite, ki se je sestavil, je sklenil zbrati slepce v posebni bol-nici ter jih oddati potem deželnemu društvu za skrb za slepce. Treba je revidirati tuđi tozadevnl zakon iz leta 1875. in družba za posredovanje dela bo morala skrbeti za delo.
Brzojavna porocila.
Rdeči polumesec.
Carigrad, 2č>. aprila. (Kor. urad.) Generalni svet Rdečega polumeseca j^ na svojem današnjem zboru sklenil podeliti zlato medaljo cesarju in kralju Franu Josipu in cesarju Vi-Ijernu, ki sta podarila Rdečemu polu-mesecu znatne zneske. — Bivši veliki vezir Zekki paša je bil izvoljen za predsednika generalnega sveta Rdečega polumeseca.
BREZUSPEŠNA   RUSKA  DEMONSTRACIJA     PRED    BOSPOROM.
Carigrad, 25. aprila. (Kor. urad.) »Agenee telegraphique Milli«: Glavno taborišče poroča: Danes dopol-dne se je prikazalo rusko črnomor-sko brodovje zunaj območja trdnjav ob Bosporu, umaknilo pa se je takoj, ko je bila s svojimi topovi pol ure demonstriralo. Našim utrdbam se ni zdelo vredno odgovarjati na ogenj. Z drugih baiišč ni peročati važnih do-godkov.
Japonska in KHajska.
Lvon, 25. aprila. (Kor. urad.) »Le Progres« javlja iz Šanghaja: Japonski poslanik v Pekingu ie izro-čil kitajskemu ministru zunanjih del nujno sporočilo, v katerem zahteva, da se v ceioti sprejmo zadnji revidirani predlogi Japonske, sicer da bo Japonska takoj prekinila vsaka na-daljna po^ajania.
Brezuspošen   sovražni trud v za livu
Saros.
Carigrad, 25. aprila. (Kor. urad.) Glasom privatnih poroci! so se prikazali trije angleški Ietalci nad Ma-dvtosom, učinkovito streljanje oto-manskih straž pa jih je prisililo hitro pobegniti. Med umikaniem so vrgli na mesto Madytos več bomb, ki so eksplodirale in usmrtile ali ranile 8 ali 10 oseb civilnega prebivalstva. Med ranjenci je tuđi grski metropolit. Da so napadli Angleži odprto mesto in nekombatantno prebivalstvo. Je napravilo tu naislabši vtisk. Vče-raj zvečer so spustilii Angleži v zali-vu Saros zasidran zrakoplov, ki smo ga pa prepodili takoi. tako da ni mo-gel rekognoscirati. Popoldne so turske baterije obstreljevale dve v pri-stanišču križajoči sovražni vojni ladji.
Današnji list obsega 6 strini.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
M*Wlm,  Sanatorij
HnAflenat
Liliisknltfm IJIl S iflUJItllBI
Bergmannt & Ko.. Dfčin na Ubi
je vedno bolj priljubljeno in raziirjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos-fjivosti za racionalno gojenj|e polti in I lepote. Na tisoče priznalnih pišem. Mnogo odltkovanj. Pozor pri na kupu. Pazite imr^CBO na označilo »s konjičkom« in na polno firmo! Po I K v lekamth, drogerijah in parfameri-jah itd. Istotako je Bergmannova lilijska krema »Manera« (80 h lonček) čudovita za ohranitev nežnih dam* skih rok.                  954
_______.__                                    ^_
r Kar Odol poseb-
^ no odlikuje predrse-i^—r mi drugimi zobnimi či-jj^stili, je njegov čudoviti s-:■••:•:•:-:•■ m trajni učinMr, ki ga je hw&-jati najbrž od tod. da «e Odol pri splaknenju ust v icbe in sluznico nara to ost vsesa, jo takorekoc impregnira io obenem ustno duplino prevleče z gosto pa mikroskopično tenko plastjo, ki u^inkujc Še ćele ure po izplaknenju ust. Tega trajoega učinka nima noben drug za negovanje ust in 20b ▼ poStev prihajajočih izdellcoT. Oncmu, ki Odo! rabi rsak dan, daje gotovost, da so mu usta ćele "re zatarotana proti učinku kislinskih ?novi in povzroče-▼alcer gnilob, ki poken^ujejo zobe.
Meteorolotfuio noročlio.
\b«M Mi «*riea 3M<2             Srcia l it»e\ tlak 7M »»
J     f mm   £ 2 24.  2. pop. 720*4       !7-2   si. jjzah. idel. iasno „    9. zv.   7310      10*2   sr. szah      jasno 1 25.    7. zj. 1 7331        5*0   sr. svzh.   brezoblač. „   2. pop. 732-2      19*1   sl.jjvzh. j    jasno „   9. zv.  733 8 !   12-1   brezvetr. dcl. oblač. 26.   7. zj.    7358       8 3   si. jzah. Srednja temoeratura sobote 12'5°f norm. 11 1,   nedelje   121#,   norm.   11*3°. Padavina v 24 urah 0*0 min  in   0*0  mm.
Jurist
strojepisec.    stenograf,    vajea   pisarne, t^~   išče službe.    "^|
Efentuelne ponudbe pod „Juist7 1055U na upr. »Slov. Naroda.        1053
Trgovina
se pod zelo ugodnimi pogeji yroda OTeata-elno odda ▼ satom, žc nad 60 let obstojcčj. dobro idoča trgovina in gostilna z zslogo piva vred s krasnim posestvom in gospodara kim i poslopji, v prijaznem hniiu na Dolenjskcm. Cenj. ponndbe na uprav. .Sloven. Naroda pod, „Zlata fama/109**.
IMe «•
sliDimjeslirigi
S£ S tUfaka ^ h^l^r družine. Ponudbe s pokoji te L amaja 1915, na upr. Slov. Naroda pod „Dffak/1058".
ttSenka
katera se je ie w matiufakt trgovini in glavni tohačni zalogi učila, išče v STrho nađaljevanja kakega mrsta r rrrŠaci trgovini. NasloT po?e upr »SIot. Nar.«
1018
1 stektarica 2 krtoL
Izprašana noika
sa ifti^aiak^ tela, vešča sloven-skega, hrvaškega in nemškega jezika, zmoiua dvojnega knjigotodstva ter izvežhana ▼ trgovskih račuaib, lica prlateraa alatko ▼ kaki plsarni
▼ mestu ali  na deželi.                        1028
Cenjene ponudhe prosi na  upravn.
,>S!ot  Nar« pod „ispraiana/1028".
Preklic.   ■
Podpisani Anton Vovk, poses<nik v Mostah^ preklicujem dne 3. febru-arja t. I. izgovorjene besede, da so po krivem pričali gosp. Katarina Matić, Katarina Adoli in Marija Ozel iz Most, ter isto obžalnjem.
¥ Mostak, dne  23.  aprila 1915.
1052                        Anton Vovk.
I               Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-
I     cem prežalostno  vest, da je naš  iskreno ljubljeni  soprog, oče, oziroma
I     tast, gospod
Franc Vesely
I                                        gođbenik
I     včeraj ob pol 6. uri  avečer po  daljsem   mučnem bolehanju, previđen s
i     tolažili sv. vere, v starosti 53 let mirno preminil.                              1059
I               Pogreb nepozabnega ranjkrga  se vrši jutri v   torek, dne 27. t. m.
I     ob 3. uri   popoldne   iz mrtvašmee   v   dežclni   bolnici   na   pokopališče k
j     Sv. Križu. I               Bodi mu blag spomin!
I                    V LJUBLJANI, dne 26. apriia 1915.
8     Marila  Veaelv,  sopio^n.  Lajfza Plutova,  Franjo in Anton, otroci. I                                                 KHan Plut, zet.
■
1                                           Brez rosebnega obvestila.
Neizmernc /!a!osti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena, dobra so-proga, oziroma mamica, sestra, svakinja in teta, gospa
^tojzija VaiianB roj. Kramaršič
danes ob 9. uri dopoidne, po dolgi mukepolni bolezni, previđena s sv. zakramenti za  umirajoče, Bogu vdar.a za vedno zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torele, dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Slom5kova ulica št. I, na pokopališće k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se Dodo služile v več cerkvah.
Najboijši soprogi in ljubeči mamici bodi obranjen hvaležen spomin.
V LJUBLJANI, dne 25. aprila 1915.
Zaittjoči rodbini Wa!Iand-Kramaršič.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.                         1053
!               Vsem, ki so za čata dolgotrajae bolezni izkazovali našemu    j
|     dragemu                                                                                      I
i       T7" 12iT :Eš: "CT
svojo ljubav in pomoč, oziroroa ga spremili na zadnji poti, se    I
srčno zahvaljuje                                                                           I
I                                                 rodbina Županova.       I
I                 V Ljubljani, dne 27. aprila 1915.                                                          1
________________________________________________________________
ZAHVALA.
I              Za mnoge  dokaze  iskrenega sočutja, ki so  nam došli povodom
I     smrti na§e iskreno ljubljene matere, sestre in tete, gospe
Marije Ahlln roj. Vrhovec
!                              hiine posestnice In mesarice
I
I      izrekamo vsem na5o najgiobokejšo zahvalo.
i               Zlasti pa se zahvaljujemo  prečastiti duhovščini,  si. mesarski za-     i
[     drugi za  poklonjeni venec  ter mnogobrojno  udeležbo  pri   pogrebu, si      i
I     pevskemu druStvu »Zvon«  za genljive  2a!ostinkc,   darovateljem krasnih
I     vencev   in   sploh   vsem, ki   so spremili   nepozabno   pokojnico   na   nje     I
I     zadnji poti.                                                                                             1054     ]
j                     V LJUBLJANI, dne 25. aprila 1915.                                                  |
Žalnjoćl ostalL       I
Prtporoca: najveejo tzbiro   slamnikov za dame in deklice
jY[odni saton
Stuchly - J\iqsch/QS
Ljubljana Židovska ulica št 3   Dvorski trg t.
Solidno blago.        SBS*   Isposojevanje satnih ftobukov.   "S3t        ^riznano nhfe rene
Icakor tuđi Sobato zalogo žalnth klobukov.
Strati 6.
.SLOVENSKI NAROD"   4»e 26. aprila  1915.
93. štev.
^^■^H
Priporoča sa   -g"f« fm |pl -f"% "i     ^k\ t^k 1 4^% "1""1   »pecialno damsku in otroških slamnikov   i solidna tvrdka -■«■»-■.*-* *^-*-B.-M.    ^C1X^1X t0p STj,enih čeplc ¥ „ajnovejših oblikah.
MARIJA GOTZL, Židovska ulica štev. 8«___I
31   s. 1
Vnanja nano£ila obratom poste in na izbeno.
Vizitnice in kuverte s firmo
;      ■                        priporoča    =====      |
c     „Narodna tiskarna".      ::i
Sr    ^^
Valentin Škander
s     .        posesinitc in gosiiintčar
Katarina Skander roj. Ahlin
-~+&h poročma. **&+-                           1051
Sp- šišfa,       dne 26. aprila TST5.     Jfoseje Pri Ljubljani
f. K. U
puškar LJUBLJANA
_                                                           Mentalna olica it. 6
P1^"r."-Oit^«;to pušk, samokrcsov, lovskih potrcbiSn
kakor   tuđi   umetalni   ogenj   pa  najnlžjih   cenah.
Popravila paški samokroioT točno In solidne*
Onovnik zastonj in poštnine prosto.                           Cenovnik zastonj in poStnine prosto.
KROMPIR!
___KrOBipIrf ftj jedilnega ter za semensko vporabo izvrstnega, vclcprima
*"?    kakovosti,   zdravcga,   brezhibcega,   izbranega   ter   trpežnega,   ima   šc    a^ 0                                     veliko zalogo tvrdka                                      JJ?
>S Iv. S. Hartmann nasl. 9vg. Tomažić v Ljubljani j*
»2?   in ga razpoŠilja v vsaki povoljni množini ćele vagone, pa tuđi manj    A ^pV                      po solidni, nizki dnevni ceni, dokler traja zaloga.                     m^
Cena za ćele vagone po dogovoru, ter se pri celih vagonih edpoSilja le prosto nasut brez vreč, pri manjŠih naročilih <e pa mo-ra>jo vreće za napolnitev doposlati, prosto vozni ne ter stane napol-njevanje vreč in delo primeroma malenkost več.                               1C41
Ravnokar došla
velika Izbera
nmrtniskih in dnujih vsakovrstafli
razgledflic.
IUR0DHA KNJNARHA
Prešernova ulica.
SANATORIL fi • EMONA /
PDRODNISNDCA ILtJUBLUANA KC3MENBKI- GA ULICA *f V
/ ^FF-zDRA^*: fwwwDr-FR DERGANC \
Proda   ae   za E  300a—  rabljeno
motorno kolo
»Nekarsulm«, 3 tn pol  HP.
Naslov   pove   upravništvo    »Slor. Naroda«.                                               968
.----------------------_--------------------------------
licenca
za  trgovino / mrš^nim l'i^om sprc]■■-<*
trrdka Norliert Zaniar ft sin v St Petru v Savinlakl doilal.        1027
Prednost ima učenec, ki stojt že nekaj časa v uku in bi lahko z dovo| ljenjem svojega delodajalca sfužbo spremenil.
Najccneje
volno zavarivanle
VpoklicaDd ureAAite protasoo svojce i
Pismena vprasanja :  Kreditna pl-
saraa, Pod TranĆo 2 II.            79S
Ceno se proda
žaoa veiepka
s krožno žago in transmisijami, 4 pare mlinskih kamnov ter racne vrste go-Dilnih jcrmenov.   Proda se tuđi vsaka
m?ar Dosebej Tvdi ao proda dinamo 6 koBlakih aU.                              1042
Več  s^ izvr t kavarst iiVoa-ponlkc< ▼ L|«M;aaL
I         Zbirka
avstnlslnli zakenmr
I      v   slovenskem   jeziku. I                i. zvczck:
I      Kazeaskl sakoa
I      o hudodelstvih,   prcgreških
I      in    prestoptdh   z   dne   17.
I       maja 1862 št. 117 drž. zak. I                   z dodanim
I     tiskovnim zakonom
I       z   dne   17. dec  1862  št. «L
■       z. ex  1863 in   druglmi n©-
I      vejšim'   zakoni   kazensko-I            pravnega obscga.            1
I      V platno vesan   •   K;
I      pe peitl  6  R  20fta.       |
■     /(arodiu knjigama   I
I          v Ljubljani.
I obsto]e^e iz 2 sob,   predsobe, kuhmie, I irr^ilre shrambe in pntiklin, SO tako]
j odda.                                                     1029
Naslov   pove   upravn. »Slov. Naroda«.
Ovo iiiii il
pripravni tuđi za pisarno  1045
:-:    se oddasta tak oj    :-:
na jVttklošičevi cesti 18. L nadstr.
Ovčlo volu©
i>5ol<c ur5tc, oprane in neoprano
l(tipin) po najui^ji eeni!
Pre¥xamem vaako množino proti gotovini.           ^
Voznlao po taloiold aU poiti plaćam sam.
Jo (jKUDCLNIK, Mesini trg 22.

ki priobčujejo vsak teden mnogo zanlnivih tltk z boflšč in o drugih važnih aktualnih domaćih in tujih dogodkih, ter obiio zanimtvega čtiva: pesmi, povesti, iako zanimiv, lep detektivski roatui, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojcslovia, tehnike in spioh vseh strok poljudnega znanstva                                                             55
»TEDENSKE SLIKE« so nepolitičen iu nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvećen le zabavi in pouku
»TEDENSKE SLIKE« bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, brivnica. vsako društ\ro itd. Zahtevajte >TEDENSKE SLIKE« povsod in pridobivaite naročnikov,
>TEDENSKE SLIKE« stanejo četrt leta K 2*50, pol leta K 5— in ćelo leta K 10* -. NaroČniki dobe kot nagrada velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, GreirofCiča in Aškcrca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite si »TEDENSKE SLIKE* takoj! Novi naroČniki dobe še vse letošnje številke.
Pošijite nam   svoj naslov in pošljemo Vam I številko »TEDENSKE SLIKE« brez-plačno in poštnine prosto na ogled. 3*4                                                        Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
Lfnblfana, rranćlskanska ulica 10 L
C. hr. avitrllske   <gg& državne železnice.
VOZNI RED
==—m=*       Izvleček x valjaVnostjo ttd 1. septembra 1914.        «=«=««-0»»=
Z ▼cljavnostjo od 1. septembra 1014 bodu vozili do preklica v okraju
tukajšnega ravnateljstva   SDodaj   navedeni vlaki  po  od  1.  maja  1914  veljavnem pole tn em voznem   redu.   Teh   rlakov   se lahko   poslužujejo   vsi   civilni potniki
broš prisilnoga legitimiranja.
ClTilni potnlkif U so pol|o|o  v Pullv moralo imefl legitimacije od c !■ kr. poveljstva vojne luke v Pul-u.
ODIOD lx Mobilan« glavni kolodvor, aamo oaebnl vlakl:
§-OO zjutraj v Kranj (Tržič), Jcsenicc, v
Trbiž. 8"0S «lopoldn«   v    Grosupijc    (Kočevje),
Trcbnje (St. Janž),   Novo mesto, (Stra2a-
Toplice), Bubnjirci.
11-80 dopoldne v Kranj, Jcsenice, Trbiž. 12*52   popoldne   v   Grosupljo,    Trebnlc,
Novo    mesto   (Straža-Toplice),   Bubnjarci.
S-30 zvečer v Kranj, Tr2if, Jesenice, Ce-
lovec cez Salcburg na Dunaj. 6-3S ive£er v Grosuplje (Kočevje), Treb-
nje, Novo mesto, Bubnjarci.
FVHOD  ▼ Llnblfano  glavat kolodvor, osebnl vlakl:
7-S5 dopoldne iz Jesenic, Kranja (Tržiča).
8*S6 dopoldne)   iz  Novega mesta,  Treb-
njega (St. Janža), Grosuplja (Kočevja).
11*16 dopoldne iz Trhiža, Jesenic, Kranja 2-35 popoldne    iz    Bubnjnrcev,   Novela
mesta (Straže-TopIic),Trebnjega, Grosuplja 8-20 ponoći   iz   Trbiža,  Jesenic,   Kranja,
(TTžiča). 9"23 ponoći   \z   Novega   mesta,   StraJfe-
Toplic), Trebnjega (St. Jan2a), Grosaplja,
(KoCcvja).
Kamniška 2eleznica.
ODHODzdrtavnega kolodvora v Kamnlk z meaanlml vlaki
7B4O dopoldne,   2*30   popoldne in ob 7»1B zvečer.
PRIHOD iz Ramnika v Llnblfano ob
6>42 zjutraj,   11-00   dopoldne   in   ob O'IB zvečer.
Ckr. državno-železnl&ko ravnateljstvo v Trsta.
Centrala y Trsko, podmžiice u Suaji, v Dubrovniku, Kotoru, Jfctkovićn, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.         „
I m BvahM mu s Mmmtkm. ■                     Delniska glavnica K 8,000.000.                     »akailla v Amertko 1b akredlttfL
Sprejema nove vlogef s kateriml se zamore vedno raspolagati,     M 1     0 brez ozlra na določbe moratorija ter jih obrestuje po čistih   4   2     0
■raeT^—n—n—n—n—n—n   ......   «■   ■                                                *