nasi glasilo slovenskega elektrogospodarstva /september 2004 V prihodnje ?e veË poudarka uËinkoviti rabi energije Trideset let sinhronega obratovanja z Evropo Sprejet razvojni program TE-TOL, lastni?tvo ?e ne H -Ki 2V prihodnje veË poudarka uËinkoviti rabi energije Gibanje nara?Ëanja porabe elektriËne energije v zadnjih letih je skrb zbujajoËe. V teh razmerah morajo elektrogospodarska podjetja naËrtovati ?e dodatne proizvodne in prenosne zmogljivosti, kar je seveda povezano z dragimi investicijskimi vlaganji Zato si bo treba v prihodnje na vseh ravneh ?e bolj odloËno prizadevati, da bi bila vsaka kilovatna ura elektriËne energije uËinkovito porabljena. 20Vpra?anje je, koliko kaj stane Kak?na bo nadaljnja usoda projekta HE Moste? Trenutno se obe vpleteni strani ?e naprej vztrajno oklepata svojih stali?Ë in nobena noËe popustiti niti za ped Vendar pa je mag. Djordje Aebeljan prepriËan, da bi za re?itev tega problema morali ubrati neko srednjo pot. Kakor koli ae, obnovo in dogradnjo HE Moste naj bi ekonomsko upraviËil produkt, ki bo izhajal iz te naloabe. 22Vse moËi v pripravo razvojne strategije Vodenje Agencije za energijo je sredi avgusta prevzela Irena GlaviË, ki je v agenciji sicer delala ae od njene ustanovitve. Kot je poudarila, naj bi agencija tudi v prihodnje sku?ala zdruaiti vse akterje na energetskem podroËju pri oblikovanju slovenske razvojne strategije. DrugaËe pa naj bi se teai?Ëe dela agencije v prihodnjih mesecih usmerilo predvsem na oblikovanje trga z zemeljskim plinom. 26Trideset let sinhronega obratovanja z Evropo NatanËno 16. septembra ob 15. uri pred tridesetimi leti se je slovensko elektroenergetsko omreaje preko 220 kV daljnovoda med DivaËo in PadriËami povezalo z italijanskim omreajem in s tem zaËelo sin-hrono obratovati z eno najveËjih interkonekcij na svetu UCTE. Ob tej priloanosti je Eles v RTP DivaËa pripravil slovesnost, s katero je zaznamoval tudi konec del, povezanih z dograditvijo transformacije 400/110 kV 50Sprejet razvojni program TE-TOL, lastni?tvo ?e ne V ljubljanski termoelektrarni - toplarni so imeli sredi avgusta skup?Ëino, na kateri so med drugim sprejeli tudi strate?ki razvojni program. Ta predvideva v naslednjih osmih letih vrsto novih naloab in posodobitev, s katerimi naj bi si TE-TOL zagotovil uspe?no prihodnost in utrdil svoj poloaaj na trgu. Seveda pa bo potrditev razvojne strategije odvisna tudi od razpleta, povezanega s prihodnjo lastni?ko strukturo elektrarne. Na Kanalskem Vrhu, kjer bo v prihodnje zbiralno jezero in v katerem bo prostora za dva milijona kubiËnih metrov vode, so septembra poloaili temeljno plo?Ëo za zaËetek gradnje za Ërpalno hidroelektrarno AvËe. Dela naj bi konËali v ?tirih letih, vrednost celotne investicije za hidroelektrarno z moËjo 175 MW in letno proizvodnjo 426 GWh elektriËne energije pa je ocenjena na skoraj 83 milijonov evrov. /wOllK izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredni?tvo Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjic Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaž Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NAŠ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si Ëasopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kovačič (El. Gorenjska), Nataša Toni (TE-TOL), Jana Babic (SEL), Jadranka Lužnik (SENG), Gorazd_Pozvek (TEB), Franc Zgalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Orožim Kopše (El. Maribor), Neva Tabaj (El.^Primorska), Irena Seme (TES), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Joško Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara Svetič (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana oglasno traenje ITAK, d.o.o., tel. 041 409 191 oblikovanje Peter Zebre grafiËna priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana na? stik je vpisan v register časopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAŠ STIK med izdelke informativnega značaja. Naklada 6.500 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 29. oktobra 2004. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 18. oktobra 2004. naslovnica TET foto Dušan Jež ISSN 1408-9548 www.eles.si Sadovi jeseni Jesen velja za najbogatej?i letni Ëas, saj tedaj nastopi obdobje, ko nas narava poplaËa za celoletni trud na poljih, v sadovnjakih in vinogradih. Po vzoru narave bi lahko dejali, da je jesen kljuËno obdobje tudi v podjetjih, saj so tedaj ae znani polletni oziroma triËetrtletni rezultati poslovanja in z njimi povezane ocene o uspe?nosti v zaËetku leta zastavljenih naËrtov. In sodeË po ?tevilnih napovedanih dogodkih ter slovesnostih ob konËanih delih in zaËetku nekaterih novih, lahko reËemo, da je leto?nji pomladni trud tudi v elektroenergetskih vrstah bogato obrodil Tako je vlada, potem ko je ae v zaËetku leta sprejela dolgoroËni naËrt prenosnega in distribucijskih omreaij, sredi septembra potrdila ?e razvojni naËrt proizvodnih podjetij, Eles je s slovesnostjo v DivaËi zaznamoval tridesetletnico sinhronega obratovanja z Evropo in uspe?en konec projekta dograditve 400/110 kV RTP DivaËa, poloaen je bil temeljni kamen za zgraditev Ërpalne hidroelektrarne AvËe, z manj?imi zapleti se konËuje druga faza prenove Dravskih elektrarn in nadaljuje gradnja spodnje-savske verige, napovedanih je kar nekaj posodobitev distribucijskega omreaja in odprtih ?e vrsta drugih s slovensko energetiko povezanih projektov. Za vse nas, ki skupaj skrbimo za zanesljivo in nemoteno dobavo z elektriËno energijo, torej kopica spodbudnih novic, ki obetajo, da nam bo v naslednjih letih vendarle uspelo nadomestiti investicijsko su?o iz zaËetka devetdesetih let ter s tem slovenskemu gospodarstvu tudi v prihodnje zagotoviti stabilen vir napajanja z dragoceno elektriËno energijo. Je pa napovedani milijarde tolarjev vreden investicijski cikel v elektrogospodarstvu oziroma slovenski energetiki nasploh pomemben tudi zaradi posrednih gospodarskih uËinkov, saj bo podobno kot pri avtocestnemu programu v uresniËevanje energetskih projektov vpletenih in vkljuËenih vrsto gradbenih podjetij, projektantov, izvajalcev in dobaviteljev opreme. Skratka, glede na vse na?teto, si lahko v naslednjih desetih letih vsi skupaj upraviËeno obetamo ?e kar nekaj bogatih jeseni. V J PRIHODNJE VE» POUDARKA U»INKOVITI RABI ENERGIJE Poraba električne energije že nekaj časa narašča in če želimo tudi v prihodnje imeti na voljo dovolj energije, bo treba poleg zgraditve novih proizvodnih objektov, več storiti tudi na področju racionalnejše rabe. Analize kažejo, da se po vrsti ukrepov za spodbujanje učinkovitejše rabe energije ne razlikujemo bistveno od drugih evropskih držav, čeprav imamo na voljo precej manj proračunskih sredstev. 2 Slovenija je med tistimi draavami, ki so uËinkoviti rabi energije ae doslej namenjale precej pozornosti, v prihodnje pa naj bi ukrepe na tem podroËju ?e okrepili, in sicer predvsem na podroËjih, kjer podatki kaaejo na slab?o energetsko uËinkovitost. Tokrat smo sku?ali ugotoviti, kak?ne ukrepe smo doslej izvajali na tem podroËju na draavni ravni in kaj so v zvezi s tem doslej storila posamezna distribucijska podjetja, ki jih k ozave?Ëanju porabnikov zavezuje tudi zakonodaja. Učinkovito mora biti porabljena vsaka kWh Znano je, da ukrepe za uËinkovito rabo energije, ki so zapisani v Nacionalnem energetskem programu (NEP), uresniËuje Agencija za uËinkovito rabo energije. Kot je o uresniËevanju teh ukrepov povedal mag. Djordje Zebe-Ijan, generalni direktor Direkto-rata za energijo, v tej ustanovi zagovarjajo stali?Ëe, da mora biti vsaka kilovatna ura elektriËne energije uËinkovito porabljena. Pri tem bo pomagala tudi Direktiva o uËinkoviti rabi konËne energije in energetskih storitvah, ki je ?e v postopku sprejemanja. Njen cilj je, da se do leta 2012 dodatno prihrani ?est odstotkov konËne energije v Evropski uniji. Draave Ëlanice bo obvezovala, da bodo vsako leto po njeni uveljavitvi dosegale kumulativne prihranke energije v vi?ini enega odstotka od porabe energije v baznem letu. To zadevo bodo bolj natanËno opredelili v direktivi, ki je trenutno ?e v fazi sprejemanja. V NEP-u so si zastavili cilj najveË dva odstotka letne rasti porabe elektriËne energije v povpreËju do leta 2010. Poleg tega je mag. Aebeljan ?e opozoril, da je v NEP-u dana moanost, da se lahko za te namene porabi do osem milijard tolarjev na leto. Vendar so v Direktoratu za energijo zainteresirani, da za zastavljene cilje porabijo Ëim manj denarja. O prizadevanjih za uravnoteaenje proizvodnje in porabe elektriËne energije pa je dejal, da je stanje na tem podroËju trenutno stabilno. O kazalcih, ki so zapisani v NEP-u, bodo ob koncu leta konkretno spregovorili statistiËni podatki. Na tej podlagi bodo potem lahko tudi ustrezno ukrepali. Država namenja kar precej sredstev za učinkovitejšo rabo in obnovljive vire energije Pri nas za izvajanje ukrepov uËinkovite rabe energije skrbi agencija za uËinkovito rabo, ki je s prehodom pod okrilje ministr- stva za okolje, prostor in energijo prevzela tudi skrb za spodbujanje obnovljivih virov energije. S tem se je preneslo tudi finanËno teai?Ëe dela agencije na novo podroËje, Ëeprav po besedah direktorja agencije Franca Beravsa ostaja sestavni del njihovih nalog ?e naprej tudi podroËje spodbujanja uËinkovitej?e rabe energije. DrugaËe pa so na podroËju uËinkovite rabe energije pomembni trije sklopi spodbud. Prvi se nana?a na finanËno pomoË gospodinjstvom, pri Ëemer agencija zadnji dve leti podpira predvsem poveËanje energetske uËinkovitosti starej?ih zgradb, predvsem tistih iz zaËetka osemdesetih let, ki so bile po ocenah strokovnjakov tudi najslab?e grajene oziroma energetsko najbolj potratne. Do subvencij v vi?ini do deset odstotkov naloabe so tako upraviËeni vsi, ki so pripravljeni izvesti razliËne ukrepe, s katerimi naj bi privarËevali vsaj 10.000 kWh na leto, kar je pribliano enako tisoËim litrom kurilnega olja. Agencija je pred tem izvajala program zamenjave oken in zasteklitev in ta akcija je bila zelo odmevna, vendar pa je leta 2002 pri?lo do njenega ?zloma«, saj je bilo prosilcev za subvencije sedemkrat veË kakor pa sredstev, s tem pa so se zaËele tudi teaave pri razdeljevanju sredstev. Zato so se v agenciji odloËili, da omenjene spodbude raje spremenijo v pomoË za celovitej?e energetske sanacije stavb. DrugaËe pa so v letih 2000 do 2002 za zamenjavo oken namenili kar 103 milijone tolarjev spodbud, za poveËanje energetske uËinkovitosti stavb pa so lani razdelili 48 milijonov tolarjev 222 upraviËencem, letos pa med 303 prejemnike razdelili ae 70 milijonov tolarjev. To so tako imenovane neposredne spodbude gospodinjstvom za poveËanje energetske uËinkovitosti, agencija pa izvaja tudi vrsto posrednih pomoËi, med katerimi gre vsekakor poudariti obseano svetovalno mreao, ki je v zadnjih letih prinesla tudi dobre rezultate. Analize, ki jih redno izvajajo, so namreË potrdile, da se veËina tistih, ki pridejo po nasvete, predlaganih re?itev tudi lotijo. Za svetovalno mreao, ki zajema 34 pisarn, je letos namenjenih 95 milijonov tolarjev, v povpreËju pa energetski svetovalci opravijo 3.500 strokovnih nasvetov na leto, kar ni zanemarljiva ?tevilka. Ob tem je treba vedeti, pravi Franc Beravs, da ti svetovalci niso stalno zaposleni in so le dodatno iz?olani za pomoË in svetovanje obËanom, njihova uspe?nost pa je odvisna tudi od samopromocijskih ukrepov. V Agenciji opaaamo, da postajajo svetovalne vsebine Ëedalje bolj priljubljena tema lokalnih medijev in na leto?nji razpis za spodbujanje z varËevalnimi ukrepi povezanih informacijskih dejavnosti smo prejeli kar nekaj projektov, ki so jih pripravili na lokalnih radijskih postajah in lokalnih Ëasnikih, kar posredno potrjuje, da je na?e minulo delo vendarle obrodilo sadove. Izpeljani ukrepi dajejo pozitivne uËinke Drug pomemben sklop spodbud, ki jih namenja agencija, pa je usmerjenih v veËjo uporabo obnovljivih virov energije, pri Ëemer imamo posebne razpise za fiziËne in pravne osebe. V sklop prvih sodijo ukrepi za veËjo izrabo lesne biomase, za namestitev sonËnih kolektorjev in izrabo ge-otermalne energije, za pravne osebe pa so sredstva namenjena za zamenjavo obstojeËih kotlov in gradnjo daljinskih sistemov ogrevanja, pa tudi izrabo sonËne, vetrne in geotermalne energije. Povedano v ?tevilkah, agencija je prosilcem za sonËne kolektorje in Neprecenljivi dar narave Angleški znanstvenik William Gilbert je bil prvi, ki je leta 1600 elektriko opredelil kot »energijo, ki se sprosti po drgnjenju«. V poznejših obdobjih je vrsta znanstvenikov in izumiteljev - Otto von Gue-ricke, Charles Francois de Cisternay Du Fay, Benjamin Franklin, Luigi Galvani, Alessandro Volta, Thomas Alva Edison, Nikola Tesla, Charles Proteus Steinmetz itd. - razvila popolnejše definicije o elektriki. Kljub silnemu razvoju in napredku pa si človeštvo zaradi nakopičenih težav še danes zastavlja temeljno vprašanje: Kaj je električna energija? V čem je njen poglavitni namen? Po obdobju zmotnega prepričanja o neomejenih možnostih izkoriščanja naravnih dobrin se le postopoma uveljavlja spoznanje, da je elektrika v bistvu eden od največjih darov narave, neprecenljive vrednosti, s katerim moramo gospodariti izredno preudarno. In tu naletimo na sodobni pojem o racionalni rabi električne energije. Govorimo predvsem o vprašanju, kako znižati izgube v elektroenergetskih omrežjih, druga plat pa je, kako doseči smotrnejšo rabo električne energije pri odjemalcih. Gre namreč za eno od temeljnih spoznanj, da je racionalna raba energije v celovitem smislu nadvse pomembna za boljše življenje ljudi in bolj kakovostno okolje. V tej smeri bodo morali v prihodnje še bolj intenzivno razmišljati in delovati predstavniki države in elektrogospodarskih podjetij, pa tudi odjemalci električne energije, če se želijo dejansko uskladiti s priporočili in direktivami EU. Da bo res vsaka kilovatna ura elektrike učinkovito porabljena, bodo omenjeni dejavniki morali prehoditi še dolgo in naporno pot osveščanja o racionalni rabi. Na voljo so že dobra izhodišča, med njimi še zlasti Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in Nacionalni energetski program, v pripravi pa je tudi Nacionalni program varstva okolja. Po zgledu napredujočih evropskih držav pa se čedalje bolj kaže tudi potreba po uvedbi promocijskih programov o racionalni rabi energije na državni ravni. Končni cilj na tem področju je, da vsi brez izjeme - od predsednika države do zadnje delavke oziroma delavca -postanemo bistveno bolj racionalni in učinkoviti, tako pri proizvodnji električne energije kot pri njeni distribuciji, izbiri in porabi. Spoštujmo elektriko kot darilo narave! Miro Jakomin 3 4 namestitev toplotnih Ërpalk samo letos razdelila 70 milijonov tolarjev spodbud, za kotle na lesno biomaso pa je bilo od predvidenih 40 milijonov tolarjev doslej porabljenih le 25 milijonov in je razpis ?e odprt. DrugaËe pa je bilo za te namene ae v letih 2002 in 2003 skupno namenjenih 158 milijonov tolarjev. Pri tem pa je, poudarja Franc Beravs, ?e bolj kot to, koliko denarja smo namenili, pomembno, kak?ne uËinke smo s temi ukrepi dosegli. In ?tevilke so spodbudne, saj izraËuni kaaejo, da smo v zadnjih ?tirih letih z vsemi ukrepi uËinkovitej?e rabe energije pri zasebnikih prihranili 37 tisoË MWh energije, posredno pa so bile zaradi tega manj?e tudi emisije toplogrednih plinov za dobrih 11 tisoË ton na leto. ©e bolj ugodni so rezultati za pravne osebe, kjer je bilo v zadnjih dveh letih za 677 milijonov subvencij, z izpeljanimi ukrepi pa je prihranek zna?al 135 tisoË MWh energije, izpusti ?kodljivih plinov, zlasti ogljikovega dioksida, pa so se zmanj?ali za 45 tisoË ton. Povedano ?e nekoliko drugaËe, za neposredne spodbude v uËinkovitej?o rabo energije smo v vseh letih namenili milijardo in pol proraËunskih sredstev, skupne investicije iz tega naslova so bile v vi?ini dobrih sedem milijard, privarËevali pa smo za skoraj 173 tisoË MWh energije in za 56 tisoË ton na leto zmanj?ali izpuste ogljikovega dioksida. Del denarja tudi iz mednarodnih skladov Poleg ae navedenih ukrepov, kjer je bilo v zadnjih letih izpeljanih tudi nekaj dodatnih povsem namenskih akcij, kot so denimo energetski pregledi, ?tudije izvedljivosti in podobno, in za katere je bil odobren dodaten proraËunski denar, pa agencija posreduje Foto Dušan Jež tudi pri pridobivanju sredstev iz naslova različnih evropskih skladov. Tako je aktualen projekt odtujevanja ovir za povečanje izrabe biomase svetovnega okolj-skega sklada, ki ima začetke v letu 2002. V njegovem okviru je agencija sofinancirala pripravo študij izvedljivosti za daljinsko ogrevanje v posameznih slovenskih občinah in trideset študij je tudi podprla. Letos je prišlo do uresničitve dveh konkretnih projektov, in sicer v občinah Kočevje in Vransko. V te namene bo država letos prispevala 240 milijonov tolarjev, prav tolikšna vsota bo prispevek svetovnega okoljskega sklada GEF, vrednost obeh projektov pa je kar milijardo 200 milijonov tolarjev. V agenciji ocenjujemo, pravi Franc Beravs, da bomo prihodnje leto lahko izpeljali še dva do tri podobne projekte. Drugače pa smo največ denarja na tem področju od Evropske unije dobili v času priprav na vstop v Evropsko unijo, saj smo iz programa Phare prejeli 6 milijonov 300 tisoč evrov nepovratne pomoči za izvedbo različnih energetskih programov. Pozneje so se pravila igre nekoliko spremenila in smo morali za odobritev določenih sredstev vplačati določen delež sredstev sami. Tako smo v okviru programov Save in Alte-ner v letih 2001 in 2002 vplačali 165 tisoč evrov, iz teh skladov pa prejeli 260 tisoč evrov, kar je bil še vedno pozitiven učinek. Omenjena programa sta leta 2002 ugasnila, na evropski ravni pa ta hip deluje program inteligentna energija Evrope. Prvi razpis za pridobitev sredstev iz tega 50 milijonov evrov vrednega sklada je bil objavljen lani, in ker tedaj še vedno nismo bili članica Evropske unije, smo morali za pridobitev možnosti za konkuriranje za sredstva prispevati 170 tisoč evrov, ki pa se bodo, kot zdaj kaže, zelo bogato obrestovala. Slovenske institucije, med katerimi so denimo Inštitut Jožef Štefan -center za energetsko učinkovitost, APE, E- Forum, Gradbeni inštitut, Fakulteti za strojništvo in elektrotehniko, regionalna agencija Mura in nekatera manjša podjetja, so namreč prijavile sodelovanje pri 45 projektih, in pri 21 naj bi bile tudi uspešne. Tako lahko pričakujemo sofinanciranje v višini skoraj 900 tisoč evrov, kar pomeni, da bo državni vložek v projekte povečanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov v višini 171 tisoč evrov bogato poplačan. Na?i ukrepi primerljivi z evropskimi Na vprašanje, koliko so naši ukrepi primerljivi z evropskimi, pa nam je Franc Beravs povedal, da je natančne primerjave zelo težko podati, saj imajo sami na voljo za obsežnejše analize premalo ljudi, poleg tega pa med različnimi evropskimi državami še ni enotne metodologije zbiranja tovrstnih podatkov in nekatere med sredstva, namenjena tovrstnim spodbudam, štejejo tudi posredne naložbe, druge pa ne, kar precej zamegljuje realno evropsko sliko. Vsekakor pa velja, da so med državami, ki največ pozornosti namenjajo spodbujanju učinkovitejše rabe energije, v ospredju vse skandinavske države, pa tudi Nemčija, ki je v zadnjem času začela načrtno spodbujati predvsem izrabo obnovljivih virov, kot sta sonce in veter. Podatki o domači energetski intenzivnosti sicer kažejo, da smo precejšen premik na tem področju v zadnjih nekaj letih naredili tudi v Sloveniji, čeprav je zaostanek za najbolj razvitimi državami še vedno velik. Precejšnje energetske naložbe so izpeljala predvsem uspešna podjetja, ki se zavedajo vpliva stroškov za energijo na uspešnost poslovanja, v precejšnjem zaostanku pa je javni sektor. Drugače pa se predstavniki agencije veliko pogovarjajo tudi s kolegi iz tujine in iz pogovorov je razbrati, da Slovenija izvaja primerljive ukrepe. Po besedah Franca Beravsa so bili našteti ukrepi pripravljeni ob oblikovanju prejšnjega proračunskega obdobja in jih bo tako agencija izvajala še prihodnje leto, ko se bodo začele priprave na novo proračunsko obdobje. Precej novosti na tem področju pa je začrtal že Nacionalni energetski program, kjer naj bi bila v prihodnje večja pozornost namenjena ravno varčevalnim ukrepom v javnem sektorju in pomoči socialno šibkejšemu sloju prebivalstva, pri katerem lahko stroški za energijo pomenijo že bistven delež odhodkov. Racionalna raba energije v elektrodistribuciji Uprave distribucijskih podjetij smo tokrat zaprosili, da nam pojasnijo njihove poglede na racionalno rabo električne energije, gibanja porabe električne energije na območjih posameznih distribucijskih podjetij ter sprejete in uresničene ukrepe za racionalno rabo električne energije. Med drugim smo jim zastavili tudi vprašanje, kakšni so dosedanji rezultati pri ozaveščanju odjemalcev o racionalni rabi energije. Kot so povedali na upravi podjetja Elektro Ljubljana, že leta 1998 sprejeti energetski zakon nalaga vsem distribucijskim podjetjem, da v okviru dejavnosti javne gospodarske službe ozaveščajo odjemalce o racionalni rabi energije. Zadnja gibanja naraščanja porabe energije so čedalje bolj skrb zbujajoča, saj v podjetju vsako leto ugotavljajo nekaj odstotno rast. Ob naraščajoči porabi energije je treba načrtovati dodatne prenosne zmogljivosti in proizvodne vire. Takšne investicije so dolgoročne in drage, zato je nujno treba razmišljati o smotrnejši rabi energije, saj so ti ukrepi bistveno cenejši. Poleg tega se čezmerna in potratna poraba energije na koncu odrazi v dražji energiji, ki jo plačujejo odjemalci. Izraba energetskih virov vpliva tudi na okolje. Čedalje bolj pereča postaja naraščajoča ozonska luknja, emisije toplogrednih plinov, stopnja onesnaženosti voda, podnebne spremembe in še bi lahko naštevali. Ker so v Elektru Ljubljana usmerjeni v prihodnost, sprejemajo in podpirajo vse dejavnosti v zvezi z racionalno rabo energije. V tem podjetju že tretje leto ugo- 5 6 tavljajo povečanje porabe električne energije. Leta 2002 je znašala rast porabe glede na predhodno leto 4,3 odstotka, leta 2003 je dosegala 3,6 odstotka, letos pa trenutna rast znaša 3,8 odstotka glede na načrt. Pri analizi skupnega obremenitvenega diagrama Elektra Ljubljana ni več značilna zgolj zimska konica, temveč v zadnjih treh letih ugotavljajo tudi poletno konico. To pomeni, da tako kot pozimi nizke zunanje temperature vplivajo na povečanje porabe, se podobno zgodi tudi v najbolj vročih poletnih mesecih. Kot predvidevajo, je poletna konica delno lahko posledica vgrajevanja čedalje več sistemov hlajenja in individualnih klimatskih naprav. Do takšne ugotovitve so prišli na podlagi spremljanja obremenitvenega diagrama večjih upravičenih odjemalcev, o katerih vedo, da imajo vgrajene hladilne sisteme. Pri njih se obremenitev čez poletje ne zmanjša, temveč celo nekoliko poveča. Seveda pa na celotno rast porabe električne energije vplivajo tudi gospodinjstva. Slednja sestavljajo 30 odstotkov celotnega odjema Elektra Ljubljana. Ce upoštevamo, da že zunanje podobe stanovanjskih blokov in hiš kažejo na čedalje večjo vgradnjo klimatskih naprav, lahko sklenemo, da so tudi te individualne »klime« vzrok za rast porabe poleti. V stanovanja se največ vgrajujejo ločeni ali pa kompaktni hladilni sistemi z nazivno močjo od 2,5 kW do 4 kW. Glede na povedano ocenjujejo, da zgolj za hlajenje in gretje v prehodnih mesecih gospodinjstvo porabi približno 4320 kWh na leto, kar pri končnem računu za električno energijo nikakor ni zanemarljiv strošek. Z brošurami in strokovnimi članki ter predavanji skušajo seznaniti odjemalce o pomenu racionalne rabe in njenih ukrepih. S tem namenom so se lotili tudi ustanavljanja energetske svetovalne službe, ki bi izobraževala tako industrijske kot tudi gospodinjske odjemalce. Ta dejavnost pa zahteva veliko priprave in strokovnjakov. Rezultatov o odzivu odjemalcev v Elektru Ljubljana za zdaj še nimajo, saj so vse opisane dejavnosti v teku. V prihodnosti vsekakor nameravajo nadaljevati zastavljene naloge na področju racionalne rabe energije. Tako pripravljajo posebne podatkovne in svetovalne pakete za upravičene odjemalce. V okviru teh paketov bodo odjemalci dobili podatke o svoji porabi ter nastalih stroških, v svetovalnem paketu pa jim bodo poleg nasvetov dali tudi izračun možnih prihrankov ob racionalnejši rabi energije. Naraščajoča poraba vodi do čedalje plitkej-šega potrošnikovega žepa, poleg tega pa se bo električna energija v prihodnosti verjetno še dražila. Skratka, želijo, da bi se odjemalci zavedali, da je električna energija ena izmed najbolj vsestransko uporabnih in čistih oblik energij, zato je ne smemo in je tudi ne bomo smeli porabljati neracionalno. Pomembno je tudi znižanje izgub v omrežjih Za Elektro Maribor, kot podjetje za distribucijo električne energije, je pomembno, da pri distribu- ciji električne energije po elektro-distribucijskih omrežjih dosegajo kar se da majhne izgube električne energije in s tem znižanje stroškov. Znižanje izgub električne energije v omrežjih je za podjetje pomembno z vidika boljšega poslovanja. Racionalna raba električne energije pri končnih uporabnikih je pomembna z vidika zmanjšanja vplivov na okolje pri njeni proizvodnji, kar pa je širši družbeni interes. V prvi polovici letošnjega leta je bila v Elektru Maribor prodaja električne energije končnim odjemalcem za 2,1 odstotka večja kakor v istem obdobju lani. To pomeni, da se poraba električne energije pri končnih uporabnikih povečuje bolj, kakor je predvideno v Nacionalnem energetskem programu. V njem je namreč zapisano, da naj bi se v obdobju od 2000 do 2010 na leto povečevala za 1,9 odstotka. Tudi v Elektru Maribor se intenzivno ukvarjajo z obveščanjem odjemalcev o racionalni rabi električne energije. Na odzivnik klicnega centra so namestili kratke informacije o pomenu učinkovite rabe električne energije, informacije o nakupu energetsko učinkovitih aparatov - energetske nalepke, pomen črkovnih oznak ... - in nasvete za varčno rabo električnih aparatov, kot so hladilnik, zamrzovalnik, štedilnik, pečica, pralni stroj, sušilni stroj, pomivalni stroj. Leta 2003 so pripravili tudi tiskano brošuro - natisnili so petsto izvodov - z naslovom Kako varčevati z električno energijo. Namenjena je gospodinjskim odjemalcem, v njej pa so obdelane teme s Vir: Key Facts and Figures about EU. podroËja varËevanja z elektriËno energijo v gospodinjstvu - varËevanje z energijo v kuhinji, kuhalniki in peËice, gospodinjski aparati -, uporabe elektriËnih grelnikov vode, razsvetljave, energijske nalepke in varno delo pri uporabi elektriËnih aparatov. Tako so odjemalci obve?Ëeni o temeljnih ukrepih uËinkovite rabe energije v vsakdanjem aivljenju. Na odzivniku se je v prvih osmih mesecih tega leta za informacijo o uËinkoviti rabi energije zvrstilo okrog 800 klicev, po?le pa so tudi vse bro?ure. To vsekakor kaae na to, da ljudje aelijo biti obve?Ëeni o uËinkoviti rabi elektriËne energije. Sicer pa v Elektru Maribor naËrtujejo nadaljnje zniaanje izgub v njihovem distribucijskem omreaju, hkrati pa nameravajo odjemalce ?e naprej obve?Ëati o uËinkoviti rabi energije. Poleg tega prouËujejo tudi moanosti za uresniËitev programov za izrabo obnovljivih virov energije. Želijo imeti energetsko osveščene odjemalce V Elektru Celje si z energetskega vidika aelijo, da bi bili elektroenergetski vodi enakomerno obremenjeni 24 ur, in to vseh 365 dni v letu, dana?nji naËin porabe elektriËne energije pri odjemalcih pa je naravnan k poveËani porabi elektriËne energije dopoldne. Najvi?ja poraba elektriËne energije je namreË od 8. ure do 12. ure. Glede na to bo treba v razvoju poveËati transportne poti elektriËne energije. Z gospodarskega vidika pa si aelijo, da bi bili njihovi odjemalci obve?Ëeni o pomenu racionalne rabe elektriËne energije. Uporabljali naj bi predvsem naprave, ki porabijo manj elektriËne energije. S tem bi privarËevali pri plaËilu elektriËne energije in hkrati zmanj?evali proizvodnjo elektriËne energije ter skrbeli tudi za bolj zdravo okolje. Sicer pa poraba elektriËne energije vsak dan nara?Ëa. PovpreËno poveËanje elektriËne energije zna?a okrog 4,43 odstotka leta 2004. Poudariti je treba, da imajo obstojeËi odjemalci z merjenjem moËi na nizki napetosti (0,4 kV do 1 kV nad 41 kW) in na srednji napetosti (1kV do 35 kV) poveËanje porabe elektriËne energi- je manj kakor ?tiri odstotke. Prav tako je pomemben podatek, da se na leto na distribucijsko omreaje prikljuËi pribliano sto novih odjemalcev, ki prispevajo k poveËanju porabe elektriËne energije. Po podatkih Enote dobave elektriËne energije gre v obdobju ja-nuar-junij 2004 za 1,2-odstotno poveËanje porabe elektriËne energije glede na isto obdobje lani za gospodinjski odjem. Decembra 2003 so v sodelovanju z Agencijo za uËinkovito rabo energije vse odjemalce gospodinjskega odjema obvestili o gibanju in znaËilnostih porabe elektriËne energije. Hkrati so jih napotili na spletno stran Agencije za uËinkovito rabo energije (http://www. aure.si/), kjer je na voljo vrsta ukrepov za zmanj?anje porabe energije (varËni gospodinjski aparati razreda A), s katerimi si lahko odjemalec dokaj hitro razbremeni gospodinjski proraËun, izbolj?a bivalne razmere in prispeva k varovanju okolja. To akcijo bodo novembra ponovili. Sicer pa podjetje Elektro Celje obve?Ëa o racionalni rabi energije tudi na spletni strani (http: //www.elektro-celje.si), na kateri imajo predstavljenih nekaj ukrepov za racionalno rabo energije. OËitno je, da so odjemalci veËinoma obve?Ëeni o racionalni rabi energije le po medijih in bodo morala distribucijska podjetja v prihodnje na tem podroËju vloaiti ?e veliko truda. Odjemalce seznanjajo tudi z energijskimi nalepkami Poraba elektriËne energije se na obmoËju, ki ga pokriva podjetje Elektro Gorenjska, poveËuje. PoveËana poraba negativno vpliva tudi na okolje, zato je racionalna raba energije izjemnega pomena tudi z ekolo?kega vidika. Primerjava porabe elektriËne energije po odjemnih skupinah v letu 2004 z letom 2003 je za obdobje od januarja do julija naslednja. (Glej tabelo spodaj). Razvidno je torej, da je poraba v vseh odjemnih skupinah veËja kakor lani. Na obmoËju Elektra Gorenjska se je skupaj precej poveËala, kar za 3,25 odstotka. V skladu z zakonodajo v Elektru Gorenjska odjemalce vsako leto obvestijo o znaËilnostih njihove porabe in o racionalni rabi elektriËne energije. Zadnje obvestilo so gospodinjskim odjemalcem poslali decembra 2003 in jim sporoËili, kje in kako lahko zmanj?ajo porabo in kak?en je uËinek nakupa energijsko varËnih gospodinjskih aparatov. Odjemalce gospodinjskega odjema so med drugim seznanili z energijskimi nalepkami na gospodinjskih aparatih. Opisali so razlike med porabo elektriËne energije aparatov v energijskem razredu A v primerjavi z drugimi energijskimi razredi. Sicer pa posvetovanja o racionalni rabi elektriËne energije pripravljajo tudi ob sklepanju pogodb o dobavi elektriËne energije z upraviËenimi odjemalci, s tarifnimi odjemalci pa ob re?evanju morebitnih reklamacij in ob izterjavi neplaËnikov. Na podlagi podatkov o porabi elektriËne energije presojajo, da odjemalci gospodinjskega odjema v tem trenutku nimajo dovolj spodbude za racionalno rabo elektriËne energije. Kot primer Odjemalci Odjemna skupina PoveËanje (%) Tarifni odjem Gospodinjstvo 2,38 Tarifni odjem Ostali odjem po NN 2,67 Tarifni odjem Javna razsvetljava 7,09 UpraviËeni odjem Odjem na SN in NN 4,17 Vir: Elektro Gorenjska, d. d. 7 8 so omenili, da se glede na ceno elektriËne energije na gospodinjskem odjemu nakup energijsko varËnega aparata, ki za gospodinjstvo pomeni draaji izdatek, v normalnem Ëasovnem obdobju ne splaËa. Kljub navedenemu pa nameravajo v Elektru Gorenjska odjemalce ?e naprej obve?Ëati o racionalni rabi energije. Na racionalno rabo vpliva veË dejavnikov Tudi v javnem distribucijskem podjetju Elektro Primorska v obdobju od januarja do julija 2004 v primerjavi z istim obdobjem lani ugotavljajo poveËanje skupno dobavljene elektriËne energije, in sicer za ?tiri odstotke. Kot so pojasnili na zastavljena vpra?anja, podjetje - v okviru zakonodaje in tehnolo?kih moanosti -odjemalce ob neposrednih stikih obve?Ëa o racionalni rabi elektriËne energije. Obenem neposredno sodelujejo pri nastajanju nove zakonodaje s podroËja racionalne rabe, ki sledi predlogu direktive EU. Neposredno obve?Ëanje proizvajalcev gospodinjskih in drugih aparatov je zelo prodorno in praktiËno poteka v vseh medijih. Njihovi odjemalci so sposobni rednega prilagajanja in se odloËajo tudi za sodobne energetsko prijazne aparate. Sicer pa na upravi Elek-tra Primorska menijo, da na racionalno rabo elektriËne energije pomembno vpliva vrsta dejavnikov, kot so cena elektriËne energije, spremembe klimatskih razmer, osve?Ëanje o racionalni rabi, kupna moË itd. Na splo?no gledano je racionalna raba elektriËne energije v funkciji standarda, racionalna raba energije pa je ?ir?i in kompleksnej?i problem, s katerim se morajo ukvarjati razliËne stroke. Zanimiva je na primer ugotovitev, da varËni gospodinjski aparati ?e ne pomenijo v absolutnem smislu manj?e porabe elektriËne energije, ker so se medtem aivljenjske navade spremenile in je praviloma uporaba gospodinjskih aparatov pogostej?a. Za ohranjanje kakovosti elektriËne energije je zelo pomembno, da so vsi sodobni energetsko prijazni aparati tudi ?energetsko Ëisti«, to je, da ne onesnaaujejo napetosti. Sicer pa v Elektru Primorska naËrtujejo posodobitev tehnolo?ke podpore za obvladovanje elektroenergetskega sistema, vkljuËno s svetovanjem odjemalcem. Aelijo sodelovati pri nastajanju nove zakonodaje s podroËja racionalne rabe energije z namenom, da se upo?tevajo naj?ir?i vidiki, ki naj bi prispevali k uËinkom racionalne rabe energije. Ob tem so ?e poudarili, da mora biti racionalna raba elektriËne energije prepoznavna tako na nacionalni kot mednacionalni ravni izrabe energije. Poraba elektriËne energije v Evropski uniji Prebivalci Evropske unije so porabili leta 2002 v gospodinjstvih in storitvah za 1.410.666 GWh elektriËne energije, kar je za dobrih dvajset odstotkov veË kakor v primerjavi z letom 1991. Poraba se je poveËala v domala vseh Ëlanicah raz?irjene Unije, Slovenija pa ta podatek celo preka?a, saj so porabili draavljani v gospodinjstvih in storitvah v omenjenem obdobju za skoraj 35 odstotkov veË elektriËne energije -med letoma 1991 in 2002 se je poraba namreË povzpela s 3857 na 5780 GWh. »lanice raz?irjene Evropske unije so po podatkih za leto 2002, ki jih je zbral evropski statistiËni urad Evrostat, v celoti porabile 2,4 milijona GWh elektriËne energije, veËino od tega petnaj-sterica, ki je oblikovala zvezo pred ?iritvijo, in sicer 2,2 GWh. V prvi skupini se je to ?tevilo v primerjavi z letom 1991 (2,07 milijona GWh) poveËalo za 15 odstotkov, v drugi (1,8 milijona GWh) pa 22 odstotkov. Slovenija je leta 2002 potrebovala vsega skupaj pribliano 11 tisoË GWh elektriËne energije, kar je za dobro Ëetrtino veË kakor leta 1991, ko je zna?ala poraba pribliano osem tisoË GWh. Tolik?na rast je med najvi?jimi v Evropski uniji, saj so jo presegle le redke draave. Prvi med njimi sta Irska in Ciper, kjer so v omenjenem obdobju potrebovali za skoraj 50 odstotkov veË elektriËne energije - v prvi so izraËunali poveËanje z 11 tisoË na 19 tisoË GWh, v drugi draavi pa s 1600 na tri tisoË GWh. Za tretjino je poraba narasla na Malti (z 1100 na 1600 GWh) in v GrËiji (z 26 tisoË na 40 tisoË GWh), za Ëetrtino pa v Belgiji (poveËanje s 53 tisoË na 68 ti- soË GWh), Italiji (190 tisoË na 250 tisoË GWh), Luksemburgu (s 3800 na 5000 GWh), na Nizozemskem (s 66 tisoË na 87 tisoË GWh) in Finskem, kjer se je poraba elektriËne energije od leta 1991, ko je zna?ala 51 tisoË GWh, do 2002 poveËala na pribliano 70 tisoË GWh. NajveË elektrike je bilo v vsej Uniji pred dvema letoma porabljene za storitve in v gospodinjstvih: 1,4 milijona GWh, nekaj veË kot milijon GWh v industriji in pribliano 70 tisoË GWh v prometu. Draave Ëlanice nekdanje petnajsterice so v gospodinjstvih in storitvah potrebovale skoraj 1,3 milijona GWh elektrike, v industriji 967 tisoË GWh in prometu dobrih 60 tisoË GWh. NajveËja rast v gospodinjstvih V Evropski uniji so potrebe po elektriËni energiji v zadnjem desetletju najbolj izrazito poskoËile v gospodinjstvih in storitvah, in sicer za skoraj tristo tisoË GWh ali 20 odstotkov. Poraba se je tako poveËala v domala vseh Ëlanicah, vendar so razlike v rasti razmeroma velike. Najprej izjeme: poraba se je po podatkih Evro-stata bistveno zmanj?ala v Litvi in Latviji, in sicer za kar 40 odstotkov - v prvi s 6639 na 4095 GWh, v drugi pa s 5196 na 3212 GWh. Nekoliko manj (za dobrih deset odstotkov) so porabili prebivalci ?e tretje baltske draave -Estonije, kjer so potrebovali leta 1991 3663 GWh elektriËne energije, predlani pa 3292 GWh. V vseh drugih Ëlanicah so prebivalci v sektorju storitev in v gospodinjstvih v primerjanem obdobju porabili veË elektriËne energije. Najbolj je narasla poraba na Portugalskem, in sicer za kar 52 odstotkov (z 12 tisoË na 24.600 GWh), vendar je treba pri tem dodati, da se je hitro poveËevala vse do konca prej?njega stoletja, potem pa se je umirila. Portugalski sledijo Ciper, kjer so prebivalci potrebovali v primerjavi z letom 1991 za skoraj polovico veË elektrike (poveËanje s 1477 GWh na 2885 GWh), GrËija s 47-odsto-tnim skokom (s 17.313 GWh na 32.212 GWh), ©panija s 45-od-stotnim (s 60 tisoË na 109 tisoË GWh), Irska, kjer se je poraba poveËala za 43 odstotkov (s 7821 na 13.700 GWh), potem pa sta na seznamu že Slovenija in Češka s 33-odstotnim povečanjem. V prvi so prebivalci leta 1991 porabili 3857 GWh električne energije, enajst let pozneje pa 5780. Na Češkem se je to število povzpelo z 19 tisoč na 28 tisoč GWh. V preostalih državah so navedeni odstotki nekoliko nižji, sicer pa je poraba najmanj narasla na Švedskem (za šest odstotkov - s 67.850 na 71.900 GWh ), Danskem (za osem odstotkov - z 20.500 na 22.200 GWh) in Madžarskem (za devet odstotkov - z 17.750 na 20.200 GWh). Poraba v industriji Prav tako skokovito je narasla v razširjeni Uniji poraba električne energije v industriji. Leta 1991 so namreč države članice za proizvodnjo potrebovale 892 tisoč GWh električne energije, do leta 2002 pa se je to število povzpelo na 1.058.986 GWh, kar pomeni, da se je povečalo za 15 odstotkov. Največji je bil skok med letoma 1999 in 2000, ko se je poraba zgolj v enem letu povečala za skoraj 50 tisoč GWh. V tej skupini je Slovenija med državami, ki so v dobrih desetih letih povečale porabo v industriji za dokaj majhen delež, in sicer za deset odstotkov. Industrijski objekti so tako leta 1991 porabili 5257 GWh električne energije, leta 2002 pa 5827 GWh. Sicer pa so tudi v tej skupini potrebovale manj električne energije baltske države - v Estoniji se je zmanjša- 9 10 Kako odjemalci elektriËne energije vedo, kateri aparati so energetsko uËinkovitej?i? Na upravi podjetja Elektra Ljubljana pojasnjujejo, da odjemalce seznanjajo z energetskimi nalepkami, s katerimi so opremljeni energetsko uËinkoviti aparati. V sodelovanju z zunanjimi institucijami tako pripravljajo skupno izobraaevanje odjemalcev o sodobnih aparatih iz energijskega razreda A in mogoËih prihrankih energije. Podpirajo tudi uporabo varËnih sijalk za razsvetljavo. Menijo, da bi bilo morda treba narediti raziskavo o poznavanju in pomenu energetskih nalepk na aparatih, saj se porabniki ?e vedno raje odloËijo za cenej?i in energijsko potratnej?i aparat, kot pa da bi kupili draajo napravo in prihranili pri raËunih za porabljeno elektriËno energijo. la poraba za skoraj polovico (z 2880 na 1883 GWli), v Iitvi in Latviji pa kar za nekaj manj kot sto odstotkov. V prvi je upadla s 3007 na 1526 GWli in drugi s 5051 na 2546 GWli. Poleg navedenih so privarčevale v industriji še Češka - v navedenem obdobju za 12 odstotkov, Slovaška za 22 odstotkov in Madžarska za štiri. Po drugi strani pa se je poraba bistveno povečala na Malti: z 236 na 802 GWh. Pri tej državi je zanimivo, da je poraba dokaj zmerno naraščala do leta 1999, potem pa poskočila do leta 2000 za skoraj polovico na število, ki je ostalo enako do pred dvema letoma. Velike skoke navzgor so imeli tudi na Irskem, v Italiji, Luksem-burgu, na Finskem in Portugal- skem - odstotki rasti so v vseh dosegli od 30 do 40 odstotkov. Promet: 15-odstotna rast porabe V sektorju prometa je bila poraba električne energije bistveno manjša, pa tudi povpraševanje po njej se v navedenem obdobju ni tako povečalo kot v gospodinjstvih ali industriji. Leta 1991 je namreč 25 držav, ki so danes vključene v Evropsko unijo, potrebovalo v ta namen 59.580 GWh električne energije, leta 2002 pa 69.544 GWh. To pomeni, da se je poraba povečala za 14 odstotkov. Slovenija je v tej skupini zmanjšala porabo za tri odstotke, in sicer z 178 na 172 GWh. Baltske države so tudi pri prometu bistveno zmanjšale porabo -Estonija za skoraj 80 odstotkov (z 172 na 92 GWh), Latvija za 70 odstotkov (s 188 na 111 GWh), Litva pa celo za štirikrat, saj je upadla poraba z 231 na 52 GWh. Za 70 odstotkov se je zmanjšala še v Cipru in za polovico na Slovaškem. Najbolj pa je narasla v Luksemburgu (za 50 odstotkov: s 57 na 104 GWh), v Španiji (za 45 odstotkov: s 3752 na 4794 GWh) in Grčiji, kjer se je dvignila za prav tako 45 odstotkov (s 123 na 222 GWh) ter v Veliki Britaniji, kjer se je delež povečanja približal 40 odstotkom, v omenjenem obdobju pa se je poraba električne energije v prometu povečala s 5274 na 8480 GWh. Slovenska potratnost? Od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja se je poraba električne energije v državah članicah bistveno povečala - v povprečju gledano za kar četrtino. Kot rečeno, Slovenija v tem primeru izstopa, saj se je njena poraba v gospodinjstvih po Evrostatovih podatkih povečala kar za tretjino. Podatek je veliko bolj zanimiv, če primerjamo porabo na prebivalca. V tem primeru se namreč pokaže, da so Slovenci bolj potratni kot Danci ali Španci, pa tudi z Nemci se že skorajda lahko kosajo, kot navaja inženir elektrotehnike Tomaž Ovčak na spletnih straneh http://ve.gore-ljudje.net/#12. Po podatkih iz lanskega leta porabijo namreč 6633 kWh električne energije na prebivalca, Nemci 7124 kWh, Danci 6556 kWh in Španci 5883 kWh. K temu kaže dodati, da se kljub veliki porabi gospodarstvo Slovenije vendarle še ne more primerjati z razvojem v navedenih treh državah, veliko pa povedo tudi podatki o bruto domačem proizvodu. Ta namreč znaša v Sloveniji 10.600 dolarjev, v Nemčiji skoraj 25 tisoč, na Danskem nekaj manj kot 32 tisoč in v Španiji 16.500 dolarjev. Vir: http://europa.eu.int/comm/eurostat Brane JanjiE, Miro fakomin, Simona Bandur in dopisniki ^ •S is .** PORABA ELEKTRIKE PO JUNIJSKEM PADCU SPET Potem ko smo junija imeli 1,6-odstotno zmanj?anje porabe elektriËne energije v primerjavi z istim mesecem lani, se je poraba julija in avgusta znova dvignila. Tako je bil julijski odjem iz prenosnega omreaja veËji za 1,9 odstotka, avgusta pa je bila poraba v primerjavi z istim mesecem lani veËja za 1,2 odstotka. Osmi leto?nji mesec so tako neposredni odjemalci iz prenosnega omreaja prevzeli 233,8 milijona kilovatnih ur elektriËne energije oziroma za 2,9 odstotka veË kakor v istem Ëasu lani. Odjem petih distribucijskih podjetij pa je avgusta dosegel 727,7 milijona kilovatnih ur in tako lanske primerjalne rezultate presegel za 0,7 odstotka. Dejansko doseaena avgustovska poraba je bila tudi za 0,7 odstotka nad priËakovanji, zapisanimi v leto?nji elektroenergetski bilanci. GWh 1200 1000 800 600 400 200 avgust 2003 avgust 2004 [] NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ ETO©NJE POLETJE NAKLONJENO HIDROELEKTR AR Po lanskem izjemno su?nem poletnem obdobju je bilo letos vreme bolj naklonjeno proizvodnji hidroelektrarn, saj je tem julija uspelo zagotoviti 422,4 milijona kilovatnih ur (88,6-odstot-na rast v primerjavi z julijem lani), avgusta pa so v omreaje oddale 275,6 milijona kilovatnih ur (60,3-odstotna rast v primerjavi z avgustom lani). Zelo dobro so v osrednjih dopu-stni?kih mesecih delale jedrska elektrarna Kr?ko, ki je julija prispevala 472,4 in avgusta 432,3 milijona kilovatnih ur, ter druge termoelektrarne, ki so skupaj julija in avgusta zagotovile 501,4 milijona kilovatnih ur. Za pokritje vseh potreb smo morali julija uvoziti 285,4 milijona kilovatnih ur ter avgusta 337,4 milijona kilovatnih ur, medtem ko je julijski izvoz zna?al 457,1 milijona kilovatnih ur, avgusta pa nam je v sosednje elektroenergetske sisteme uspelo poslati 367,9 milijona kilovatnih ur. * upo?tevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu LETNI INDEKS RASTI ZNOVA NAVZGOR GWh 600 500 400 300 200 100 ~T=TT m Et DEM SELSENG NEK TE© TET TE-TOL TEB D avgust 2003 D avgust 2004 Zaradi ponovnega zvi?anja porabe v dveh osrednjih poletnih mesecih se je dvignil tudi letni indeks rasti porabe, tako da ta zna?a po osmih mesecih 2,5 odstotka. Zanimivi so tudi podatki o proizvodnji, pri Ëemer so hidroelektrarne do zaËetka septembra v omrea-je poslale ae 2 milijardi 332,7 milijona kilovatnih ur ali za skoraj 47 odstotkov veË kakor v istem obdobju lani. IzkupiËek iz jedrske elektrarne Kr?ko in drugih termo objektov pa je v osmih mesecih zna?al 6 milijard 347 milijonov kilovatnih ur in bil tako za dobrih 6 odstotkov nad lanskimi primerjalnimi rezultati. Povedano nekoliko drugaËe, v prvih osmih mesecih nam je iz domaËih virov uspelo zagotoviti kar 8 milijard 679,7 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 14,6 odstotka veË kakor v istem Ëasu lani in tudi za 6,5 odstotka veË, kakor je bilo sprva naËrtovano. GWh 1200 900 600 300 m avgust 2003 avgust 2004 ? proizvodnja Uporaba [Juvoz [Jizvoz 11 S LOVENSKI TRG Z ENERGIJO SE DOBRO RAZVIJA Vlada je na seji 16. septembra dala soglasje k poroËilu Javne agencije za energijo o morebitnem prevladujoËem poloaaju na trgu z elektriËno energijo, okori?Ëanju in zatiranju konkurence v lanskem letu. Energetski zakon doloËa, da omenjena agencija enkrat na leto poroËa Komisiji Evropskih skupnosti o morebitnem prevladujoËem poloaaju na trgu z elektriËno energijo, okori?Ëanju in zatiranju konkurence. PoroËilo mora vsebovati tudi pregled spremembe lastni?tva podjetij in ukrepov na draavni ravni, s katerimi draava zagotavlja zadostno ?tevilo udeleaencev trga, ali ukrepov, s katerimi draava spodbuja poveËevanje Ëezmejne izmenjave in konkurenco. Slovenija je v skladu z direktivo o trgu z elektriËno energijo sprejela novelo energetskega zakona, s katero je v zahtevanem roku udejanjila vsa doloËila direktive, ena od njih pa je tudi omenjeno poroËilo. PoroËilo uvodoma opredeljuje pojme s podroËja konkurence in pristojnosti institucij na tem podroËju v Sloveniji. Podaja informacijo o delovanju trga z elektriËno energijo z vidika odjemalca in dobavitelja. PoroËilo vsebuje tudi podatke o akterjih na trgu z elektriËno energijo in o njihovi lastni?ki strukturi. Vsebuje ugotovitev, kako je s prevladujoËim poloaajem na trgu z elektriËno energijo v Sloveniji in na?teva ukrepe draave, s katerimi bi poveËala konkurenËnost na trgu. Iz poroËila je razviden prevladujoË poloaaj Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) na podroËju trgovine na debelo. Cene energije za upraviËene odjemalce so se lani zmanj?ale glede na leto prej, kar kaae na to, da HSE svojega poloaaja ni zlorabil. Ugotovitev poroËila je, da se je leta 2003 na trgu na drobno konkurenca razvila, kar dokazuje, glede na zaËetno stopnjo odpiranja trga, presenetljivo veliko ?tevilo prestopov odjemalcev. PoroËilo ugotavlja navzkriano subvencioniranje na podroËju distribucije elektriË-ne energije, kjer je javna sluaba dobava tarifnim odjemalcem izkazovala izgubo, in to zaradi zadraevanja cen za tarifne odjemalce. Distribucijska podjetja pa so v celoti imela dobiËek. PoroËilo nadalje ?e ugotavlja nelikvidnost borze z elektriËno energijo in vi?anje cen na tej borzi glede na ceno na nem?ki borzi. Razlog je premajhen trg, omejitve pri Ëezmejnem trgovanju in posebne razmere v letu 2003, ko je zaËel veljati meddraavni sporazum o izvozu polovice proizvodnje v NEK na Hrva?ko. PoroËilo tudi navaja, da leta 2003 ni bilo nobene prijave ali postopka v zvezi z zlorabo prevladujoËega poloaaja na trgu elektriËne energije. Urad vlade za informiranje SDE SLOVENIJE Po ODPISANA ANEKSA H KOLEKTIVNIM POGODBAM Na podlagi novega plaËnega dogovora med socialnimi partnerji so predstavniki Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) konec avgusta z mag. Janezom KopaËem, ministrom za okolje, prostor in energijo, podpisali aneksa h kolektivnim pogodbam za elektrogospodarstvo in premogovni?tvo. Tako so se 1. avgusta vsem zaposlenim v elektrogospodarstvu plaËe poveËale za 9.895 tolarjev, v premogovni?tvu pa za 9.961 tolarjev. Kot je povedal predsednik SDE Slovenije Franc Dolar, so opravili tri kroge zahtevnih pogajanj in naposled s socialnimi partnerji dosegli soglasje o vi?ini zneskov pri poveËanju plaË. Da so bila pogajanja trda, vendar zelo uspe?na, je potrdil tudi Jurij Avan, predsednik sindikalne konference elektrogospodarstva. To ?e zlasti velja, Ëe podpisana aneksa primerjamo z aneksi drugih dejavnosti. Trenutno potekajo intenzivna pogajanja med vodstvi sindikatov energetskih podjetij in direktorji oziroma predsedniki uprav, in sicer za tisti del, ki se nana?a na uskladitev plaË z rastjo produktivnosti. Tako se bodo plaËe na podlagi doseaenih poslovnih rezultatov lahko dodatno poveËale ?e za dva odstotka. Pred kratkim so se sindikalisti s predstavniki Ministrstva za okolje, Podpis aneksov h kolektivnim pogodbam na podroËju Foto Miro Jakomin prostor in energijo že dogovorili, da bodo za omenjeno uskladitev plač uporabili kriterij o povečanju prodaje električne energije končnim uporabnikom. V bistvu gre za proizvedeno in prodano kilovatno uro na zaposlenega. Sicer pa bodo pripravili še merila in kriterije za ugotavljanje uspešnosti v posameznih energetskih družbah ter jih uskladili na ravni celotnega elektrogospodarstva. Ker so v tej smeri že precej napredovali, v SDE Slovenije pričakujejo, da bo pri septembrskih plačah že upoštevan ustrezen dodatek k plači iz naslova uspešnosti podjetja. Miro Jakomin A ELEKTRO GORENJSKE L ANI ZA 205 MILIJONOV TOLARJEV DOBIČKA Delničarji družbe Elektro Gorenjska, d. d., so se sestali na 7. redni seji skupščine, ki je potekala 26. avgusta na sedežu družbe v Kranju. Na skupščini je bilo navzočih 84,31 odstotka lastnikov kapitala, ki so se med drugim seznanili z letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom za leto 2003 z mnenjem revizorja. Družba je leta 2003 poslovala uspešno, saj je leto končala s čistim dobičkom v višini 432 milijonov tolarjev, kar je rezultat večje prodaje upravičenim odjemalcem, večjega obsega poslovanja pri drugih tržnih dejavnostih in večje realizacije iz naslova dostopa do distribucijskega omrežja. Skupščina je podelila upravi in nadzornemu svetu razrešnico in sprejela sklep o delitvi bilančnega dobička. Ugotovljeni bilančni dobiček za leto 2003 znaša nekaj več kakor 205 milijonov tolarjev. Na skupščini je bil tako sprejet sklep, da se delničarjem družbe izplačajo dividende v višini 11,82 tolarja bruto na delnico. Za pooblaščeno revizijsko družbo za leto 2004 je bila imenovana revizijska družba KPMG Slovenija, d. o. o., iz Ljubljane. Elektro Gorenjska A ELEKTRO LJUBLJANE L] iETA 2003 PRVIČ Z DOBIČKOM V prostorih Elektra Ljubljana na Slovenski 58 v Ljubljani je v začetku avgusta potekala 8. redna seja skupščine delničarjev družbe Elektro Ljubljana, d. d., na kateri so se seznanili s poslovnimi rezultati družbe in sprejeli še nekatere druge sklepe. Navzočih je bilo več kakor 87 odstotkov lastnikov kapitala. Največji delničar LADA R Potrjeni razvojni proizvodni načrti Vlada se je na seji 16. septembra seznanila z razvojnimi naËrti izvajalcev dejavnosti proizvodnje elektriËne energije, in sicer z razvojnim naËrtom skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) za obdobje 2004-2013, z investicijskim programom Termoelektrarne Trbovlje (TET) in z zgraditvijo enote na trda goriva ter s strate?kim razvojnim programom Termoelektrarne Toplarne Ljubljana (TE-TOL) za obdobje 2004-2013. Temeljne razvojne usmeritve skupine HSE so obdelane v Razvojnem naËrtu 2004-2013 s pogledom do leta 2023. V njem so na temelju analize obstojeËih objektov in energetskih danosti v Sloveniji ter predvideni rasti porabe elektriËne energije poiskane vse potencialne moanosti obnovitve oziroma rekonstrukcije ae obstojeËih objektov ter novogradnje, tudi za tiste, za katere koncesijske pogodbe v tem trenutku ?e niso izdane. Ti dokumenti upo?tevajo smernice EU v zvezi z zagotavljanjem oskrbe z zemeljskim plinom in elektriËno energijo ter z uredbami o vseevropskih energetskih povezavah TEN-E. Za energetski objekt v okviru TET so bile opravljene analize razvojnih moanosti, ki so temeljile na izrabi obstojeËe infrastrukture, njeni rekonstrukciji oziroma novogradnji ter raznovrstnosti energen-tov. Po primerjavi vseh analiz, ki so primerjale plinsko parne tehnologije s tehnologijami na trda goriva (premog in lesna masa), se je pokazalo, da je obstojeËa lokacija primerna za nadaljevanje proizvodnje elektriËne energije s termoenergetsko enoto, ki uporablja trda goriva. Kot gorivo se je pokazala primerna me?anica premoga z lesno maso, tudi zaradi doseganja obveznosti draave, vezane na Kjotski protokol. Predvidena je uporaba visoko kaloriËnih premogov z nizko vsebnostjo pepela in avepla iz uvoza. Razvoj energetske dejavnosti v okviru TE-TOL je analiziran v dokumentu Strate?ki razvojni program za obdobje 2004-2012. Na lokaciji TE-TOL se je letos zaËela nekajmeseËna obnova agregata TA1, tako da se bo elektriËna moË poveËala za 10 MW. Leta 2004 bo izveden tudi projekt hlajenja objektov TE-TOL na podlagi toplotne energije, proizvedene v TE-TOL. Prihodnje leto se bo zaËel ?e projekt prigradnje plinske turbine z moËjo do 70 MW k bloku 2 (60 MW obstojeËe + 70 MW nove = 130 MW skupne moËi). Leta 2004 bo tudi zaËetek projekta poveËanja hladilne moËi 60 MW ter projekta proizvodnje toplotne moËi 30 MW iz lesnih sekancev (blok B3). Urad vlade za informiranje 13 Mag. Inga Turk in mag. Radovan Tavzes med predstavitvijo NPVO. druabe je Republika Slovenija z 79,50-od-stotnim deleaem. Leta 2003 je druaba poslovala dobro in uspe?no, saj je uresniËila vse zastavljene cilje. Elektro Ljubljana je leto 2003, prviË odkar posluje kot delni?ka druaba, konËalo z dobiËkom, in sicer v vi?ini 703,9 milijona tolarjev. Ugoden poslovni rezultat je posledica tranih prizadevanj in obËutnega zniaanja stro?kov. Kot najveËje javno podjetje za distribucijo elektriËne energije v Sloveniji je podjetje prodalo 3.705 GWh elektriËne energije. S tem je druaba za 7,3 odstotka presegla naËrte in tudi naËrtovani poslovni izid. Ugotovljeni bilanËni dobiËek za leto 2003 zna?a 334.332.676,98 tolarjev. Na skup?Ëini je bil sprejet sklep, da se za omenjeno obdobje delniËarjem podjetja izplaËajo dividende v vi?ini 8,53 tolarja bruto na delnico. Skup?Ëina je potrdila tudi sklep o potrditvi in odobritvi dela uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2003 ter podelitvi razre?nice. Dosedanjega Ëlana nadzornega sveta Janeza Bojca je zamenjal Radovan TesliË, zaposlen na KD Holding, d. d. mag. Violetalrgl MINISTRSTVO ZA OP Npvo usklajen z evropsko okoljsko zakonodajo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je v zaËetku septembra z javno razgrnitvijo predstavilo osnutek nacionalnega programa varstva okolja (NPVO). Priprava tega dokumenta, ki poteka tako, kot to doloËa predlog novele zakona o varstvu okolja, se trenutno nahaja v sklepni fazi, v nadaljnjem postopku pa naj bi na predlog vlade ta osnutek sprejel draavni zbor. Gre za temeljni strate?ki dokument na podroËju varstva okolja, njegova cilja pa sta splo?no izbolj?anje okolja in kako- 14 Foto Miro Jakomin vosti aivljenja ter varstvo naravnih virov. Program opredeljuje tako cilje na posameznih podroËjih za doloËena Ëasovna obdobja kot prednostne naloge in ukrepe za njihovo doseganje. VeËina razpravljalcev je program ocenila kot dober, podane pa so bile tudi doloËene kritiËne pripombe in pobude. Tako se denimo pojavlja potreba po jasnej?i opredelitvi ciljev za doloËena podroËja, dodelati pa je treba tudi vpra?anje o financiranju. Kot je na javni razgrnitvi pojasnil mag. Radovan Tavzes, generalni direktor direktorata za okolje pri MOPE, je osnutek nacionalnega programa varstva okolja usklajen z evropsko okoljsko zakonodajo in je hkrati izhodi?Ëe za okoljsko poglavje strategije razvoja Slovenije. Po besedah dr. Du?ana Pluta gre za dva izredno pomembna strate?ka dokumenta, ki naj bi ju medsebojno Ëim bolj uskladili. V obeh dokumentih je kljuËno vpra?anje, kako v razmerah globalne ekonomije povezati pogosto nasprotujoËe si zahteve po materialnem napredku in naËela trajnosti oziroma sonaravnosti. Da bi poiskali odgovor na to vpra?anje, je v omenjeni strategiji predvidenih pet temeljnih razvojnih programov glede znanja, veËje konkurenËnosti, poslovnega okolja, celovitega razvoja Ëloveka in kakovosti aivljenja, uveljavljanja Slovenije v svetu in podobno. V zvezi s tem je dr. Plut posebej omenil povezovanje regionalnega in okoljskega razvoja kot pomembno novost. Opozoril pa je tudi na problem previsoke energetske intenzivnosti v slovenskem gospodarstvu, ki se je v zadnjih dveh letih ?e okrepila. Miro Jakomin Celovite ponudbe za odlagali©»e RAO ©E NI Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) je v zaËetku septembra organizirala prvo letno sreËanje in pogovor o ravnanju z radioaktivnimi odpadki z novinarji. Namen sreËanja je bil, da na bolj neformalen naËin, predvsem s pogovori s posameznimi nosilci dela, novinarji spoznamo agencijo, njeno delo in naËrte. Kot je v nagovoru poudaril direktor agencije prof. dr. Miran VeseliË, je trenutno najpomembnej?a naloga agencije izdelava strokovnih podlag za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, za katere je po sedanji zakonodaji treba najti lokacijo za odlagali?Ëe do leta 2008 in ga zgraditi do leta 2013. Prva faza iskanja lokacije je po no- vi prostorski zakonodaji prostorska konferenca, ki jo organizira Urad za prostorsko planiranje in naj bi bila oktobra letos. Nanjo bo resorno ministrstvo povabilo vse lokalne skupnosti. Z zainteresiranimi se bodo potem zaËela pogajanja. Na vpra?anje, koliko ponudb za odlagali?Ëe ae imajo na Agenciji RAO, je dr. VeseliË odgovoril, da imajo ponudbe fiziËnih oseb in predstavnikov lokalnih skupnosti. Celovite ponudbe s soglasjem lokalne skupnosti pa nimajo. Znani pa so zneski za nadomestilo lokalni skupnosti, kjer bo zgrajeno skladi?Ëe RAO. Uredba doloËa delea obËini, kjer stoji jedrski objekt, nadomestilo obËini, kjer bo stalo odlagali?Ëe nizko in srednje radioaktivnih odpadkov pa bo 65 odstotkov te vsote, oziroma 2,311 milijona evrov na leto. ?Doslej smo s pomoËjo mediatorke predstavili dejavnost agencije v 35 obËinah in v dvanajstih odlagali?Ëe RAO, od teh so tri pokazale zanimanje za dodatne informacije. Lokalna skupnost, ki bo dovolila terenske raziskave, bo dobila 10-odstotno nadomestilo od letne vrednosti, ki bi jo dobila obËina, v kateri bi bilo odlagali?Ëe,« je nadaljeval dr. VeseliË, ki pravi, da dokler nimajo lokacije, ne morejo izdelati ponudbe za odlagali?Ëe, saj lahko lokacija vpliva na stro?ke gradnje tudi do 30 odstotkov. ©e vedno pa ostaja nesporno dejstvo, ki so ga potrdili tudi sogovorniki na tokratnem sreËanju, da je lokalna skupnost tako v svetu kot pri nas, kjer ae stoji jedrski objekt najbolj zainteresirana za re?itev problema trajnega odlaganja RAO. Predstavniki teh obËin - pri nas so to tri posavske in Dol pri Ljubljani - so najbolje seznanjeni s to problematiko in jo najbolje razumejo. ©koda je le, da se pri nas tega odgovorni za trajno re?itev odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ne zavedajo. Minka Skubic ELEKTRO CELJE Vg 'GRADNJA DRUGEGA TRANSFORMATORJA V RTP 110/20 kV ©ENTJUR Po uspe?no opravljenem tehni?kem pregledu v RTP 110/20 kV ©entjur in z vkljuËitvijo transformatorja v obratovanje smo izbolj?ali zanesljivost in kakovost dobave elektriËne energije na obmoËju ©entjurja in njegove okolice. Razdelilna transformatorska postaja 110/20 kV ©entjur je bila zgrajena leta Foto Gregor Milanez 1978 in bila prikljuËena enostransko na prenosno omreaje 110 kV iz RTP 400/220/110 kV Podlog. V zaËetku je bilo obratovanje srednjenapetostnega omreaja na nivoju 10 kV z izolirano nevtralno toËko transformatorja. Leta 1989 sta sledila prehod na 20 kV z ozemljeno nevtralno toËko transformatorja preko maloo-hmskega upora in zgraditev DV 110 kV ©entjur-Roga?ka Slatina. S tem se je zaprla zanka 110 kV Podlog-Cirkovci. Zaradi nara?Ëanja porabe elektriËne energije in zagotavljanja zanesljivosti obratovanja in kakovosti dobave elektriËne energije so se priËele pojavljati potrebe po vgradnji drugega transformatorja. Drugo transformatorsko polje je bilo gradbeno zgrajeno, ni pa bilo opremljeno, zaradi Ëesar je bilo treba speljati celoten postopek za pridobitev enotnega dovoljenja za vgradnjo in montaao opreme. Nov poseg v prostor je obsegal vgradnjo opreme v 110 kV stikali?Ëu, postavitev transformatorja 110/20 kV moËi 20 MVA, vgradnjo opreme v stikali?Ëu 20 kV ter vgradnjo opreme za za?Ëito in vodenje. Ko smo dela konËali, pridobili enotno dovoljenje ter uspe?no opravili tehniËni pregled, smo od Ministrstva za okolje, prostor in energijo prejeli odloËbo o poskusnem, ?estmeseËnem obratovanju transformatorja. Po vkljuËitvi drugega transformatorja se bo odjem, ki je zdaj prikljuËen v celoti na transformator I, delil na dva dela: - kabelske izvode na en transformator (industrija), - prostozraËne izvode na drug transformator (?ir?a okolica), na katerega je predvidena tudi vgradnja shunt stikala. Z vgradnjo drugega transformatorja pa se dela v RTP 110/20 kV ©entjur ?e niso konËala, saj je predvideno: - obnova obstojeËega transformatorja, Po vgradnji novega transformatorja naj bi bilo obratovanje RTP ©entjur ?e bolj zanesljivo. 15 16 - zamenjava obstojeËih malooljnih odklop-nikov z vakuumskimi z elektromagnetnim pogonom, - zamenjava za?Ëite v vseh 20 kV izvodih. Z na?tetimi deli na obmoËju mesta ©entjur s ?ir?o okolico se bo poveËala zanesljivost obratovanja, izbolj?ala kakovost oskrbe z elektriËno energijo ter ustvarile doloËene rezerve za prihodnost. Gregor Milanez Ceu skrbi ZA VE»JO ENERGETSKO OSVE©»ENOST Center za energetsko uËinkovitost In?tituta Joaef ©tefan (CEU) je pred kratkim izdal bro?uro Energijske nalepke in oznaËevanje uËinkovitosti gospodinjskih aparatov, in sicer v okviru mednarodnega projekta ELAR, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Agencija za uËinkovito rabo energije. Kot je povedal Marko PeËkaj, je bro?ura namenjena predvsem izobraaevanju prodajalcev velikih gospodinjskih aparatov, ki morajo biti po predpisu obvezno oznaËeni z energijskimi nalepkami. V uvodu bro?ure sta opisana obseg porabe elektriËne energije v slovenskih gospodinjstvih in vpliv tega na okolje, v nadaljevanju pa so predstavljeni pomen energijskih nalepk ter zakonske podlage predpisov, ki urejajo njihovo uporabo. Na koncu je tudi povzetek dolanosti, ki jih imajo v zvezi z energijskimi nalepkami trgovci in dobavitelji oziroma izdelovalci gospodinjskih aparatov. Poleg te bro?ure je Center za energetsko uËinkovitost letos pripravil tudi zbirko 15 informativnih listov Zelena elektrika, in sicer v okviru projekta OPET RES-e, ki ga sofinancirata Evropska komisija - v okviru 5. okvirnega programa EU - in Agencija za uËinkovito rabo energije. Po besedah dr. Fou-ada Al-Mansourja je glavni namen projekta spodbujanje proizvodnje elektriËne energije iz obnovljivih virov energije skladno z direktivo EU za promocijo elektriËne energije, proizvedene iz OVE v notranjem trgu z elektriËno energijo. Omenjena zbirka vsebuje vrsto uspe?nih projektov za proizvodnjo elektriËne energije iz OVE, kot so na primer elektrarna na bio-plin Letu?, odlagali?Ëni plin Barje, mala hidroelektrarna Prehova, sonËna elektrarna na odlagali?Ëu odpadkov Bochin-gen v NemËiji, vetrni park Les Colladetes v ©paniji, mala hidroelektrarna na reki Bobr na Poljskem, elektrarna na bioplin Northern Saarland v NemËiji, sistem tri- generacije na biomaso Fisher v Avstriji itd. Kot je ?e povedal dr. Fouad, je cilj zbirke v poveËanju prepoznavnosti finanËnih, javnih in zasebnih mehanizmov na podroËju proizvodnje elektriËne energije iz OVE. Miro Jakomin SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJAN O] DLO»ITEV ©E MED NEBOM IN ZEMLJO Septembra je poleg kampanje za volitve v draavni zbor potekala tudi aivahna kampanja ?za in proti« uresniËitvi celovitega projekta o obnovi in dogradnji HE Moste. Pred ae napovedanim referendumom, ki bo potekal 3. oktobra letos, so bile ?e zlasti intenzivne dejavnosti Odbora za re?itev Save Dolinke, ki ?e naprej nasprotuje gradnji novega akumulacijskega jezera, Ëe? da bi popolnoma potopil Berje. V zadnjem mesecu pred referendumom so predstavniki vodstva Savskih elektrarn Ljubljana opravili ?e zadnja sreËanja s prebivalci in drugimi zainteresiranimi skupinami na obmoËju Bleda ter jim ?e enkrat predstavili strokovne argumente, ki utemeljujejo obnovo HE Moste. Kot je povedal direktor SEL Drago Polak, celovita uresniËitev tega projekta, vkljuËno z vgradnjo novega akumulacijskega jezera, sicer zahteva precej?nja sredstva, vendar bi v prihodnjih letih s cenej?im obratovanjem poplaËali visoke zaËetne stro?ke (dolgoroËni uËinek). Hkrati bi se z obnovljeno HE Moste zmanj?ala odvisnost Slovenije od tujih virov vr?ne energije. Vsekakor je ta objekt zelo pomemben za slovenski elektroenergetski sistem (EES), kot v javnosti ae dalj Ëasa opozarja prof. dr. Ferdinand Gubina z ljubljanske fakultete foto Miro Jakomin Drago Polak, direktor Savskih elektrarn Ljubljana. za elektrotehniko. 0 strokovnih razlogih, ki narekujejo celovito izvedbo tega projekta, smo obširno pisali že v poletni številki Našega stika. Miro Jakomin Uspešna prva polovica leta Prva polovica poslovnega leta se je za družbo Esotech končala v skladu s pričakovanji. V prvih šestih mesecih je družba dosegla 1,3 milijarde tolarjev prihodkov in 12 milijonov tolarjev poslovnega izida. Njihov cilj je povečati kakovost storitev in dodano vrednost projektov, saj je edini razsodnik uspeha kupec. V začetku julija je Esotech podpisal pogodbo za dva nova tehnološko zahtevna projekta v Acroniju, na področju ekologije in energetike. Projekt, obnova razdelilne postaje HVB in v okviru te izdelava projektne dokumentacije, dobava in montaža primarne elektro opreme ter dobava in montaža pripadajočih instalacij, bo zaradi zagotovitve zanesljivega napajanja obrata HVB končan v treh mesecih. Primarno opremo bo dobavil Siemens, s katerim je družba Esotech ob podpisu pogodbe z Acronijem podpisala pismo o nameri o sodelovanju na področju energetike in avtomatizacije procesov z namenom povezovanja znanja in dejavnosti za doseganje večje konkurenčnosti in skupnega nastopa na trgu. Esotech je lani za Acroni pripravil projektno dokumentacijo za zmanjšanje porabe hladilne vode, zdaj pa so se dogovorih tudi za uresničitev tega projekta. Projekt pomeni pomemben korak v ekološki sanaciji Acronija in bo znatno zmanjšal obremenitve okolja. Te bodo odslej na tem tehnološkem sklopu v okviru zakonsko predpisanih oziroma manjše. Dela bodo trajala skoraj leto dni. Nova naročila, pridobljena na podlagi ustreznih referenc, so temelj nadaljevanja sodelovanja z Acronijem in hkrati pomembna odskočna deska za dokazovanje usposobljenosti družbe Esotech pri drugih kupcih na primerljivem področju. Družba Esotech kot nosilno podjetje gospodarskega interesnega združenja Ekološki grozd intenzivno pripravlja predstavitev na dveh septembrskih forumih, kjer se bodo na povabilo lokalne vlade predstavili z lastnim referatom na forumu City Construction and Environment Protection Shanghai International Forum 2004 in The 8th Shanghai International Environmental Industry Exhibition. V začetku julija je v prostorih družbe Esotech potekala tudi osma skupščina del- Sklenjena dolgoročna pogodba V prostorih Premogovnika Velenje je bila 14. septembra podpisana desetletna pogodba o nakupu premoga, zakupu moËi in nakupu elektriËne ener-gije^med Premogovnikom Velenje, Termoelektrarno ©o?tanj in Holdingom Slovenske elektrarne. Pogodba ureja medsebojna razmerja med vsemi tremi podpisniki glede nakupa premoga, zakupa moËi in nakupa elektriËne energije. Po pogodbi, ki zaËenja veljati 1. januarja 2005, naj bi Premogovnik Velenje dobavil Termoelektrarni ©o?tanj vsako leto 38.500.000 GJ premoga za potrebe pridobivanja elektriËne energije. Letna koliËina prodanega premoga je usklajena z Nacionalnim energetskim programom, pogodbene stranke pa bodo natanËnej?e koliËine doloËale vsako leto z letno pogodbo, ki pa od osnovne ne sme odstopati za veË kakor pet odstotkov. Pogodba doloËa tudi okvirno ceno premoga in ta ne sme biti veËja od 2,8 EURA/ GJ. S pogodbo se je Premogovnik Velenje zavezal tudi, da bo v desetih letih zmanj?al stro?ke pridobivanja premoga za 15 odstotkov. Stro?ki zapiranja jame ©kale in prestrukturiranja Premogovnika Velenje niso predmet te pogodbe. Holding Slovenske elektrarne bo po omenjeni pogodbi kupil vso pridobljeno elektriËno energijo iz Termoelektrarne ©o?tanj. Premogovnik Velenje ničarjev družbe. Delničarji so na skupščini podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za leto 2003, ugotovili dobiček in potrdili dividendo 1.500 tolarjev bruto na delnico (skupno število delnic je 19.586), pooblastili upravo za nakup delnic v sklad lastnih delnic in oblikovanje rezerv za lastne delnice ter imenovali revizijo za revidiranje poslovanja v letu 2004. Esotech, d. d. iism S, EMINAR O SONČNI ENERGIJI TOKRAT V MARIBORU Na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je septembra v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za elektrotehniko potekal strokovni seminar o izkoriščanju sončne energije za proizvodnjo električne energije z uporabo 17 Manjši foto- napetostni sistem za pretvarjanje sončne v električno energijo. 18 Foto Miro Jakomin fotonapetostnih sistemov. Podobno kot ae prej v Ljubljani so tudi ta seminar uspe?no izvedli v okviru evropskega projekta Soltrain, ki je del evropskega programa Altener. Na sreËanju so predavatelji predstavili trenutno stanje obnovljivih virov energije (OVE), poloaaj fotovoltaike v svetu, prednosti in slabosti fotonapetostnih sistemov, rezultate analize ekonomskih in ekolo?kih vidikov uporabe fotonapetostnih sistemov ter druge aktualne teme. Dvodnevnega seminarja so se udeleaili predstavniki ustanov in stroke na podroËjih OVE, energetike in varovanja okolja ter drugi udeleaenci, ki jih zanima fotonapetostna pretvorba energije. Po besedah prof. dr. Marka TopiËa z ljubljanske fakultete za elektrotehniko bo treba ne samo v Zahodni Evropi, temveË tudi v novih Ëlanicah EU obnoviti in izbolj?ati elektriËno infrastrukturo, ki sovpada z liberalizacijo trga elektriËne energije. Tudi v Sloveniji bo problem zanesljive, uËinkovite in predvsem trajnostne ekolo?ko naravnane energetske oskrbe postal pomemben dejavnik razvoja. Ena od ?e neizkori?Ëenih moanosti so tudi sonËne celice, ki neposredno pretvarjajo sonËno v elektriËno energijo in pomenijo najËistej?i vir elektriËne energije z ekolo?kega vidika. ?Evropa pospe?uje korak pri uvajanju obnovljivih energetskih virov, ?e posebej sonËnih elektrarn. Tudi v Sloveniji se na podroËju fotovoltaike premika,« je dejal dr. TopiË. ^________^ > ¦-- ^. :VX^r-^ j { ft Miro Jakomin GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Ve E» POZORNOSTI MALIM IN SREDNJIM PODJETJEM Septembra je na 37. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju dejavno nastopila tudi Gospodarska zbornica Slovenije in predstavila ?tevilne dejavnosti in storitve, namenjene malim in srednjim podjetjem. Kot je na sreËanju ob odprtju poudaril predsednik Joako »uk, si je GZS postavila visoke cilje, med katere sodi ?e zlasti prizadevanje, da bi v draavni upravi pri sprejemanju zakonodaje namenili veËjo pozornost malim in srednjim podjetjem (po naËelu: pomisli najprej na male!). K temu je GZS ae doslej prispevala pomemben delea, in sicer z Infopiko - svetovalnim centrom za mala in srednja podjetja, kjer podjetja dobijo brezplaËna svetovanja kar s 14 podroËij. GZS, ki je letos predsedujoËa v okviru projekta Srednjeevropska pobuda, je podjetjem ponudila moanost neposrednih sreËanj in izmenjave predlogov in ponudb za poslovno sodelovanje s podjetji iz draav, Ëlanic te pobude. Sicer pa so organizatorji letos pripravili veË kakor 50 strokovnih prireditev, sreËanj in okroglih miz. NajveËja novost je bila tako imenovana poslovna avenija v dvorani A, na kateri so se kot poslovni partnerji predstavili Obrtna zbornica, Pospe?evalni center za malo gospodarstvo in Gospodarska zbornica Slovenije. Omenimo pa ?e, da je GZS pripravila tudi okroglo mizo UËeËa se organizacija v okviru prireditev, ki so bile namenjene izobraaevanju in usposabljanju malih in srednjih podjetij. Miro Jakomin mmm\ Razstava ©estih sodelavcev umetnikov Umetnost bogati druabo in posameznika. Izhaja iz Ëloveka in se vanj vraËa. Pomeni imeti odnos do sebe, do drugih, do aivljenja. Odkar imamo v poslovni stavbi preurejeno avlo, smo v njej z obËasnimi slikarskimi razstavami popestrili likovni utrip in umetnostno komunikacijo s strankami in zaposlenimi sodelavci. Gostili smo ae akademske slikarje in likovne samorastni-ke. Tokrat smo se odloËili predstaviti ?est avtorjev, ki se ob vsakodnevnem odgovornem opravljanju dela v podjetju Elektro Celje, d. d., posvetijo ?e sebi, najdejo Ëas za svoje konjiËke in dovolijo ustvarjalnosti, da najde pot navzven in se izrazi v podobah, ki se bodo tako lahko dotaknile tudi nas. Da jih bomo sprejeli vase, da nas bodo obogatile in morda spodbudile v vsakem posamezniku novo ustvarjalnost, ali pa nam bodo samo polep?ale dan. To pa je za aivljenje tudi najbolj pomembno -doaiveti lep dan, bogat in prostoren v sebi. In doaiveli smo ga v Ëetrtek, 9. septembra 2004, ko je Galerija Dan tudi tokrat poskrbela, da je ob kulturnem programu ob odprtju razstave predstavila ?tevilnim zbranim gostom in sodelavcem na?e sodelavce umetnike: Davida Brusnjaka, ki se je od amaterja do resnega fotografa prelevil z vztrajnim delom in izobraaevanjem. Notranja energija, strast, sentimentalnost in predana ljubezen ga vodita v osebno vizualno izpoved njegovih fotografij. Ale?a Neamaha, samouka in samotarja, pesnika, ki se je sredi devetdesetih let podal ?e na likovno pot - v odkrivanje novega sveta barv in kolorita. Ko zaËne slikati, se pusti voditi navdihu. Njegova dela izpovedujejo Ëustveno stanje, ki ga Ëuti do sveta, v katerem aivi, in s tem osamljenost in hrepenenje po drugaËnem. Davorja Lipeja, fotografa, katerega ena glavnih znaËilnosti na fotografijah je zajeti drobne trenutke Ëasa, podrobnost, ki je Foto Gregor Milanez drugi ne opazijo, pogled pa se mu pogosto ustavi tudi na prav vsakdanjih detajlih. Ljubo Kostevc, ki jo energija in strast vodita v vizualno izpoved doaivetega, kar se izraaa tako pri akvarelu, svinËniku in drugih naËinih izraaanja njenih zamisli. Petra PetroviËa, avtorja, ki svoje slikarstvo najveË Ërpa iz narave. Najbolj mu ustreza akvarel, vendar uspe?no slika tudi v drugih tehnikah, na primer akrilu. ©tefana VrbaniËa, slikarja, Ëigar dela izaarevajo toplino, Ëutnost, moË in energijo, ki jo, okupirani z navidezno pomembnostjo materialnega sveta, vsi nadvse potrebujemo. Razstavljalcem Ëestitamo, bralce pa vabimo na ogled! PrepriËani smo, da vas bo razstava razveselila, morda pa bo tudi ?e koga spodbudila, da ?ir?i javnosti predstavi stvaritve svojega umetni?kega izraaanja. Danica Mirnik Sodelavci - avtorji razstave. 19 PRA©ANJE JE, KOLIKO KAJ STANE Glede prizadevanj za uresniËitev projekta obnove in dogradnje hidroelektrarne Moste je mag. Djor-dje Aebeljan, generalni direktor Direktorata za energijo, v pogovoru med drugim opozoril, da je treba ta problem re?iti tako, da se bo hidroelektrarna samofinancirala. Poleg tega je omenil tudi nekatere druge pomembnej?e vidike v slovenskem elektroenergetskem sistemu, predvsem na podroËju naËrtovane reorganizacije elektrodistribucijskih podjetij, kjer je v teku ustanavljanje Holdinga slovenske distribucije. DinamiËno dogajanje v slovenskem elektroenergetskem sistemu je septembra dobilo ?e dodaten zagon pred napovedanim zaËetkom novega vala velikih investicij v proizvodne in druge zmogljivosti na podlagi zaËrtanih naËrtov, za katere je vlada ae dala soglasje. ©e vedno pa se pri ne- katerih elektroenergetskih projektih pojavljajo odprta vpra?anja. V pogovoru z mag. Djordjem Aebeljanom so nas tokrat zanimali predvsem njegovi pogledi o uresniËevanju projekta HE Moste in ustanavljanju Holdinga slovenske distribucije, pa tudi stali?Ëe do problema previsoke energetske intenzivnosti, na katerega je bilo opozorjeno na javni predstavitvi Nacionalnega programa varstva okolja. Kako bi komentirali trenutno dogajanje na podroËju prizadevanj za uresniËitev projekta obnove in dogradnje HE Moste? ?Poudariti moram, da HE Moste s svojo novo naloabo ni namenjena temu, da kdor koli vztrajno ohranja svoje mnenje in ga ne zna oziroma ne aeli spremeniti. Trenutno obe strani vztrajata na svojem bregu in se projekt ne uresniËuje. Za re?itev tega problema bi v resnici morali ubrati neko srednjo pot. Menim, da je treba problem obnove in dogradnje tega projekta re?iti tako, da se bo HE Moste samofinancirala. To pomeni, da naj bi to obnovo ekonomsko upraviËil produkt, ki bo izhajal iz te naloabe. Sredstev Foto Miro Jakomin Mag. Djordje Zebeljan, generalni direktor Direktorata za energijo. namreč ne bi smeli pridobivati na podlagi kakršnih koli dotacij iz virov, ki ne izhajajo iz prodane kilovatne ure električne energije. Sicer pa glede HE Moste obstajata dva teoretična pogleda. Po prvem lahko vse kupimo na trgu, po drugem pa vse želimo imeti doma. In vprašanje je, koliko kaj stane. Treba je predvsem ugotoviti, kako ekonomsko in ekološko izrabiti omenjeno naložbo. Menim, da je načrtovana obnova in dogradnja HE Moste smotrna naložba tako po energetski kot okoljski strani. 0 referendumu pa menim, da to gotovo ni pravilen način reševanja strokovne problematike. Jasno je, da se v tem primeru rešuje samo vprašanje, kdo ima prav. To je približno ista filozofija, kot se je pokazala ob referendumu o TET 3. Skratka, treba je gledati na sanacijo in ohranitev energetske lokacije na območju Most ter na optimalno energetsko in ekološko izrabo prostora na tej lokaciji. Kot sem že omenil, pa je treba uveljaviti tudi samofinaciranje te naložbe.« V kateri fazi se trenutno nahajajo priprave na ustanovitev Holdinga slovenske distribucije? Katera kljuËna vpra?anja so ta hip ?e odprta? »Trenutno poteka izpopolnitev študije o kapitalskem povezovanju distribucijskih podjetij, ki naj bi pokazala, kakšna naj bi bila struktura holdinga kot krovnega podjetja. To naj bi bilo razvidno iz organigrama, ki naj bi ga v kratkem predstavili. Še vedno menimo, da je organizacija holdinga tista, ki naj bi omogočala določeno ekonomsko optimiranje izvajanja gospodarskih javnih služb na področju distribucije (sistemski operater in v manjšem obsegu dobava tarifnim odjemalcem). S tako obliko organizirano- 2000 2001 2002 2003 Energetska intenzivnost 309 312 (toe/mio EUR 2000) 310 303* Sprememba 1,0% -0,6% -2,3% *Podatek za leto 2003 ?e ni uradno statistiËno objavljen Vir: SURS, StatistiËne informacije 281, 5. nov. 2003 sti bi lahko izvedli obvladovanje stroškov. Trenutno je predlog za ustanovitev Holdinga slovenske distribucije v fazi usklajevanja med vsemi tremi partnerji. V prvi fazi gre za ustanovitev holdinga, v drugi pa za vprašanje, kako na najbolj učinkovit način izpolniti zahteve energetskega zakona. Tam je zapisano tudi, da mora vsakdo, ki ima več kakor sto tisoč odjemalcev, imeti ločenega sistemskega operaterja. Pri tem gre za vprašanje, ali bo sistemskega operaterja ustanovilo pet distribucijskih podjetij ali država. Skratka, treba je samo ugotoviti, katera organizacijska oblika je v tem primeru najbolj učinkovita za izvajanje. Ce pa se ne bo nič zgodilo, bomo hkrati imeli pet sistemskih operaterjev in pet koordinatorjev na petih geografskih področjih, kar gotovo ni najbolj optimalna različica.« Dr. Du?an Plut je septembra med javno predstavitvijo Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) opozoril na previsoko energetsko intenzivnost v Sloveniji. Kak?en je va? pogled na to teaavo? »Energetska intenzivnost je opredeljena kot kvocient primarne porabe energije in bruto družbenega proizvoda (BDP). Menim, da ni težava samo v porabljenih kilovatnih urah električne energije, temveč tudi v dodani vrednosti na kilovatno uro. To je v bistvu problem gospodarstva, na katerega pa Ministrstvo za okolje, prostor in energijo nima neposrednega vpliva. Energetska intenzivnost naj bi se po projekciji NEP-a zmanjševala v povprečju za 2,3 odstotka na leto do leta 2015. Neuradni podatek za leto 2003 nakazuje gibanje v tej smeri. (Glej tabelo zgoraj). Pri tem lahko pripomnim, da bi teoretična ustavitev proizvodnje energetsko intenzivne industrije -Taluma, TD Ruše in železarn Jesenice, Ravne in Štore - le za slabe štiri odstotke zmanjšala energetsko intenzivnost. Torej ta podatek le potrjuje dejstvo, da moramo pri enaki porabi energije bistveno povečevati dodano vrednost, kar pa zajema verjetno določeno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva. V evropskih državah namreč bistveno večji delež, kakor pri nas, k bruto družbenemu proizvodu prispevajo storitvene dejavnosti.« Na podroËju plaËne politike ste intenzivno sodelovali na pogajanjih s SDE Slovenije. V zaËetku septembra so predstavniki sindikata z ministrom Janezom KopaËem podpisali aneksa h kolektivnim pogodbam elektrogospodarstva in premogovni?tva. Kaj pomeni podpis teh dokumentov? »Podpis aneksov h kolektivnim pogodbam elektrogospodarstva in premogovništva ima vsekakor določen vpliv na strošek dela. To pomeni, da bodo uprave energetskih družb morale še dodatno op-timirati določene poslovne procese, da bi lahko strošek dela znale pravilno in učinkovito uporabiti. Vesel sem, da smo v pogajanjih med socialnimi parterji dosegli tak dogovor, da smo ga znali pravočasno uresničiti, in da se tako ena kot druga pogodbena stran zavedamo svojih obveznosti.« Miro Jakomin 21 SE MOČI V PRIPRAVO RAZVOJNE STRATEGIJE Agencija za energijo je z novelami slovenskega energetskega zakona in vkljuËitvijo Slovenije v Evropsko unijo dobila vrsto dodatnih nalog, pri Ëemer je zdaj v ospredju odpiranje trga z zemeljskim plinom. Za izpolnitev vseh nalog nujne kadrovske okrepitve. .^ 22 " —a čelo Agencije za energijo je sredi avgusta pri-| šla diplomirana ekono-\ mistka Irena GlaviË, ki delo agencije zelo dobro pozna, saj je v njej delala že od njene ustanovitve. Na naše povabilo na pogovor se je prijazno odzvala, mi pa smo ji zastavili nekaj ključnih vprašanj, povezanih z dosedanjim in tudi prihodnjim delom nacionalnega energetskega regulatorja. Delo agencije zelo dobro poznate, saj ste bili pred prevzemom poloaaja direktorice Agencije svetovalka prej?njega direktorja dr. Joaeta Kopriv-nikarja. Kako ocenjujete dosedanjo vlogo agencije pri oblikovanju slovenskega energetskega trga in katere naloge so v ospredju njenega prihodnjega dela? »Agencija za energijo je relativno mlada institucija, saj je bila ustanovljena šele leta 2001 oziroma je nastala hkrati s procesi odpiranja trga z električno energijo, ki je v naš prostor prineslo vrsto novosti. Tako je agencija sodelovala pri nastajanju in obUkovanju nekaterih ključnih dokumentov in podzakonskih aktov, ki so bili podlaga odpiranju slovenskega trga z električno energijo. Precej pozornosti pa je pozneje bilo namenjeno tudi pripravam na oblikovanje prvega regulativnega obdobja oziroma metodologijam določanja cen za uporabo prenosnega in distribucijskega omrežja in presojanja upravičenosti stroškov. Ker je šlo za precejšnjo novost tudi v evropskih okvirih, je bil to za agencijo precejšen strokovni izziv in tudi za tedanjo kadrovsko zasedbo kar velik delovni zalogaj. Nove smernice Evropske unije in novele slovenskega energetskega zakona so pristojnosti in naloge agencije še precej razširile. V ospredju so tako dejavnosti, povezane z odprtjem trga z zemeljskim plinom, kar je enako zahteven korak, kot je bilo to v primeru trga z električno energijo, pri čemer so vse prejšnje naloge, povezane z delom agencije, ostale v veljavi še naprej. Ob tem gre poudariti, da so naš velik potencial ravno kadri, ki so se v zadnjih letih precej specializirali in si s sodelovanjem z evropskimi regulatorji nabrali tudi ustreznih izkušenj. Veliko znanja je bilo namreč prenesenega iz evropskega prostora, kjer podobni regulatorji v nekaterih državah obstajajo že deset in več let. Seveda pa popolno posnemanje tujih izkušenj in prakse ni mogoče in tudi ne dobro, ter je treba tuje znanje zelo previdno in s precejšnjo mero občutka prenašati v naš prostor. Drugače pa je naša vizija, da bi agencija za energijo postala gibalo razvoja na tem področju, pri čemer želimo združiti vse akterje, ki so tudi po zakonodaji odgovorni za razvoj slovenske energetike, in skupaj z njimi oblikovati razvojno strategijo, ki bo primerljiva in primerna tudi v evropskem prostoru. Takšna usmeritev združevanja nacionalnih energetskih trgov z evropskim je zapisana tudi v evropskih smernicah, pri čemer mi vidimo našo vlogo predvsem kot povezovalnega člena. Ne nazadnje, če ne bomo imeli v Sloveniji evropsko primerljivega energetskega trga, tudi vključitev v evropski gospodarski prostor ne bo mogoča.« Vloga agencije je bila sprva postavljena kot neodvisne in nevladne organizacije, z ustanovitvijo in imenovanjem sveta agencije, v katerem so kar trije predstavniki vlade, pa se zdi, da je ta neodvisna podoba zbledela. Kako presojate vlogo sveta in kak?ne so tuje izku?nje na tem podroËju? »Vlogo sveta agencije presojam pozitivno in tudi praksa v tujini je, da imajo regulatorji odločitveno posvetovalni organ. V Španiji denimo regulator zgolj oblikuje stališča in pripravlja strokovna mnenja, vse odločitve pa sprejema vlada. Podoben sistem imajo denimo tudi na Danskem. Bistveni namen vseh teh organov pa je, da se v njih srečujejo različna strokovna stališča, saj člani po navadi prihajajo z različnih področij, ekonomskega, pravnega in tehniËnega. Ker gre v na?em primeru za razvojno delo, smo vËasih v precepu in v tak?nih primerih se lahko s Ëlani sveta posvetujemo, kar je vsekakor koristno. Zato v imenovanju sveta agencije ne vidim niË slabega in tudi ne vem, zakaj bi se s tem neodvisnost agencije zmanj?ala. Agencija bo tako kot doslej spremljala dogajanje na energetskem podroËju doma in v Evropi, opravljala primerjave, preverjala primernost metod in skrbela za prenos evropskih izku?enj v slovenski prostor. Kdo nazadnje sprejme odloËitve, je vseeno, pomembno je le, da te odloËitve sledijo potrebam na?ega trga in gospodarstva. Kot ae reËeno, pa to ni nikakr?na slovenska posebnost in je ae uteËena praksa v tujini, pri Ëemer je tak?en organ vËasih svet, drugiË posvetovalno telo, v nekaterih primerih pa tudi povsem odloËitveno telo, povsod pa nad regulatorji.« Pred kratkim ste pripravili tudi poroËilo o stanju energetike v Sloveniji v minulem letu. Katere so bile poglavitne ugotovitve tega poroËila in katere naloge iz njega izhajajo? ?Omenjeno poroËilo, ki je ?e v proceduri za sprejem na vladi, je precej obseano in prina?a kar nekaj zanimivih ugotovitev. Tako iz poroËila izhaja, da je v Sloveniji opaziti izrazito rast porabe, da se je precej spremenila struktura porabe, drugaËne so obremenitve omreaja oziroma porazdelitve odjema in podobno, pri Ëemer se precej ugotovitev sklada tudi z evropskimi usmeritvami. Ko smo opazovali regulirane dejavnosti, smo tudi ugotovili, da so podjetja vendarle sledila postavljenim okvirom in v zadnjem letu precej pozornosti namenjala investici- jam, z namenom poveËanja zanesljivosti in kakovosti oskrbe, kar je tudi zahteva iz nacionalnega energetskega programa in evropskih smernic. Skratka, poroËilo, ki smo ga v celoti pripravili v Agenciji, pomeni dobro podlago za nadaljnje delo, saj daje aktualen vpogled v dogajanja na slovenskem energetskem trgu. Z leti, ko bo teh poroËil veË, pa bodo dobra podlaga za opazovanje de- Foto Brane JanjiE janskih gibanj in pripravo izhodi?Ë za oblikovanje novih regula-tivnih obdobij.« Kako presojate dosedanji potek odpiranja energetskega trga v Sloveniji in katere so poglavitne ovire na poti do njegovega popolnega odprtja? ?Analiza slovenskega trga je po- Irena Glavič: » Težnja agencije ostaja podjetjem zagotoviti nek dolgoročnejši okvir poslovanja.« 23 24 kazala, da glede odpiranja sledimo drugim evropskim državam oziroma smo na nekaterih področjih celo pred njimi. Glavna dela so bila opravljena in večjih ovir za nadaljnje korake v smeri popolnega odprtja slovenskega energetskega trga ni, praksa pa bo pokazala, kaj je treba še opredeliti. Vsekakor bo do predvidenega odprtja leta 2007 glavnina dela usmerjena na trg z zemeljskim plinom, cilj, ki ga poudarjajo tudi evropske smernice, pa je, da bi čim prej premostili ovire združevanja nacionalnega trga z enotnim evropskim trgom.« Precej dela v Agenciji je povezanega tudi z doloËanjem in spremljanjem gibanja omreanine, kot pomembnega razvojnega vira elektroenergetskih podjetij. V prvi polovici leta je bilo to podroËje tudi svojevrstno jabolko spora med agencijo in vlado. Kaj so pokazale aktualne analize tega podroËja in kak?no naj bi bilo gibanje omreanine v prihodnje? »Ko smo postavljali okvire prvega regulativnega obdobja, je bilo to za nas novo področje in je bilo treba vse zadeve postaviti od začetka. Na novo smo zastavili tudi metodologijo in ta še vedno drži, pri čemer pa so bili prvi izračuni delani na določenih izhodiščih, pozneje pa se je zaradi spremembe makroekonomskih okvirov postavilo vprašanje pravilnosti nekaterih vhodnih parametrov. Naša težava je bila tudi v tem, da smo bili na tem področju brez tradicije in pravih izkušenj, prav tako je bila priprava vhodnih podatkov novost tudi za posamezna podjetja. Prav gotovo so lahko države, ki imajo na tem področju že neko dolgoletno sledljivost in statistične podatke za daljše obdobje, bolj prepričljive pri postavljanju regulativnih okvirov, za vse pa velja, da gre vendarle za neko dinamično področje. Pri nas se je zaradi napovedi predčasnega vstopa v evropsko monetarno unijo in z njo povezanimi nekaterimi mednarodnimi finančnimi obveznostmi države spremenila predvidena dinamika celotnega procesa in vlada se je mo- rala nekako odzvati tudi na tem področju. Prav tako je treba vedeti, da agencija ni razpeta samo med interese proizvajalcev in odjemalcev, temveč mora upoštevati tudi želje lastnika. V interesu slednjega pa bi vsekakor moralo biti, da zagotovi zdrave razmere poslovanja svojih podjetij in jim omogoči naložbe v nadaljnji razvoj in krepitev omrežja. Vsem vpletenim stranem pa tako in tako nikoli ne bo mogoče v celoti ustreči. Menim tudi, da ni smotrno, da se veliko ukvarjamo s tem, kar je bilo, bolj je treba energijo usmeriti v naslednje re-gulativno obdobje, za katerega bo treba postavljena izhodišča temeljito prevetriti in jih uskladiti z novimi dejstvi. Prihodnje leto se bomo tako začeli intenzivno pripravljati na novo regulativno obdobje, pri čemer naj bi nam delo nekoliko olajšale dosedanje izkušnje in dejstvo, da bodo na ta izziv bolje pripravljena tudi sama podjetja. Vsekakor pa težnja agencije ostaja podjetjem zagotoviti nek dolgoročnejši okvir poslovanja, saj gre v energetiki za velike dolgoročne naložbe.« Agencija je ves Ëas vpeta in sodeluje tudi s sorodnimi agencijami na evropski ravni. V kak?nih oblikah se kaae tovrstno sodelovanje? »Z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo smo kot nacionalni regulator postali polnopravni člani sveta evropskih energetskih regulatorjev, ki ima pet delovnih skupin, med njimi tudi za električno energijo, zemeljski plin in skupni evropski energetski trg. Agencija je v delo sveta precej vključena in ima svojega zastopnika v generalni skupščini, naši sodelavci pa sodelujejo tudi v delu posameznih delovnih skupin. Prav tako je agencija postala član skupine evropskih regulatorjev za električno energijo in zemeljski plin, katerega ustanoviteljica je evropska komisija. Tudi v okviru te organizacije obstajajo posamezne strokovne skupine, vsi dokumenti, ki tu nastajajo, pa so neka skupna stališča evropskih regulatorjev. In ta je treba pozneje prenesti v nacionalno prakso. Lahko bi torej dejali, da so se naše naloge v zadnjem času, še zlasti pa po 1. ma- ju, močno povečale tudi na mednarodnem področju.« V zadnjih letih je bila agencija pobudnik vrste zanimivih izobraaevalnih in posvetovalnih sreËanj. Ali boste tovrstno dejavnost ohranili tudi v prihodnje in mogoËe naËrtujete ae v kratkem kak?no podobno konferenco? »Naše dosedanje izobraževalne akcije so bile resnično dobro sprejete in izkušnje so potrdile, da slovenski prostor tovrstno izmenjavo mnenj potrebuje. Letos smo sodelovali pri pripravi julijskega energetskega seminarja, ki je bil prav tako dobro ocenjen in sprejet pri poslušalcih. Sprva smo imeli v mislih, da bi ga jeseni ponovili, vendar pa smo z novelami energetskega zakona dobili toliko novih nalog, da ga bomo verjetno morali prestaviti na naslednje leto. Takšne konference so namreč ne samo finančni, temveč tudi precejšen organizacijski zalogaj. Drugače pa organiziranje izobraževalnih in posvetovalnih srečanj ostaja med našimi poglavitnimi cilji tudi v prihodnje.« Z novelami energetskega zakona in novimi direktivami je agencija dobila tudi precej dodatnih nalog. Ali obstojeËa kadrovska struktura ustreza vsem izzivom oziroma, kak?ni so va?i naËrti na tem podroËju? »Za kakovostno izpolnitev vseh zadanih nalog nas je bilo na agenciji že doslej premalo, z naložitvijo dodatnih nalog pa je postalo to število še bolj kritično. Predvsem se želimo okrepiti na ekonomsko tehničnem področju in nameravamo sedanje število 23 zaposlenih v kratkem razširiti z novimi močmi. Kadrovsko okrepitev smo tudi že vnesli v naš gospodarski načrt, ki pa ga mora odobriti še svet agencije. Vsekakor pa nas je sedaj absolutno premalo, če se želimo držati vseh zastavljenih rokov in kakovostno opraviti vse zaupano nam delo.« Brane JanjiE EGREVANJE STATORJA PRELOAILO KONEC PRENOVE Po prvotnih naËrtih naj bi Dravske elektrarne prenovo HE Vuhred konËale zadnje dni avgusta, vendar pa so med konËnimi preizkusi ugotovili preveliko segrevanje generatorja, kar je med drugim pomenilo tudi preloaitev sklepne slovesnosti, s katero so aeleli zaznamovati uspe?en konec prenovitvenih del. Kot nam je povedal vodja projekta prenove Kristijan Mravljak, je izdelavo generatorjev za HE Vuhred in HE Oabalt dobil zagreb?ki KonËar in svoje obveznosti iz pogodbe doslej tudi kakovostno in redno izpolnjeval. Tako so na obeh omenjenih elektrarnah ae namestili po dva nova KonËarjeva generatorja, ki sta uspe?no prestala vse preizkuse in tudi v dosedanjem obratovanju potrdila priËakovane tehniËne parametre. Tudi pri namestitvi zadnjega novega agregata na HE Vuhred sprva ni bilo nobenih teaav in vsa zaËetna testiranja so potekala normalno, zapletlo pa se je pri konËnem testu popolne obremenitve oziroma segrevanja generatorja, ki je opozoril na preveliko nara?Ëanje temperature. Sprva, je dejal Kristjan Mar-vljak, smo pomislili, da gre za teaave pri hlajenju, vendar pa so nadaljnji preizkusi pokazali, da je hladilni sistem enak kot pri ae prenovljenih agregatih in kot tak?en deluje brezhibno. Ko smo raziskovali naprej, pa smo pri?li do ugotovitve, da je vzrok pregrevanja v samem generatorju. Nadaljnja analiza, ki so jo izvedli KonËarjevi strokovnjaki, je nato pokazala, da prihaja do nastajanja dodatne toplote v navitju. Ker naj bi bili vsi generatorji za potrebe druge faze prenove Dravskih elektrarn izdelani po enakih naËrtih in z enako tehnologijo, smo raziskovali naprej, pri Ëemer pa se je pokazalo, da so pri zadnjih dveh generatorjih v tovarni spremenili naËin prepletanja delnih vodnikov v stator-skih palicah. Tako so z dvojnega pre?li na enojno prepletanje, to pa je povzroËilo, da se v vseh delnih vodnikih ne inducira popolnoma enaka napetost, zaradi Ëesar v palici teËejo izenaËevalni tokovi, s tem pa prihaja tudi do prevelikega segrevanja navitja in celotnega statorja. Prvotni predlog KonËarja je bil, da bi se te teaave lotili z dodatnim prepletanjem na povezavah med palicami navitja, a so pozneje od tega predloga odstopili in namesto tega predlagali zamenjavo celotnega statorskega navitja. To pa je bila tudi na?a temeljna zahteva. Tako smo se na HE Vuhred lotili zamenjave navitja na ae montiranem statorju, pri Ëemer je bilo treba odstraniti rotor generatorja. Na sreËo smo nekaj rezervnih stator-skih palic ae imeli na objektu, tako da smo lahko zamenjavo zaËeli takoj, medtem pa bodo v Kon-Ëarju izdelali nove. Napako pri generatorju za HE Oabalt pa bo KonËar odpravil kar v tovarni, saj ta generator ?e ni bil dostavljen na Oabalt. Seveda, pravi Kristijan Mravljak, bo odprava omenjenih napak pomenila zamudo pri konËanju del, in sicer naj bi HE Vuhred po novem v omreaje prikljuËili ?ele v prvi polovici novembra, kar pomeni pribliano dvo- in polmeseËno zamudo.V Oabaltu, kjer dela ?e niso bila tako daleË, pa bo zamuda nekoliko kraj?a oziroma naj bi se konec del podalj?al le za priblia-no mesec dni. Brane JanjiE Foto Brane JanjiE V HE Vuhred pospešeno poteka zamenjava statorskih palic. 25 B5B RIDESET LET SINHRONEGA OBRATOVANJA Z EVROPO V RTP DivaËa je bila sredi septembra slovesnost ob tridesetletnici sinhronega obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema z Evropo. Ob uspe?nem koncu projekta dograditve transformacije 400/110 kV v RTP DivaËa napovedanih tudi nekaj novih investicij v tem delu Slovenije, med drugim tudi graditev nove 400 kV povezave z Italijo. Elektro-Slovenija in z njo ves slovenski elektroenergetski sistem letos slavi kar nekaj pomembnih obletnic, med njimi osemdeset let od prvega prenosa elektriËne energije na veËje razdalje med HE Fala in RTP La?ko, ?tiride-setletnico od ustanovitve regionalne strokovne skupine Sudel in tridesetletnico sinhronega obratovanja z Evropo. Ob tej priloanosti je Eles 16. septembra, na dan, ko je bila pred tremi desetletji preko 220 kV daljnovoda med DivaËo in PadriËami vzpostavljena prva povezava slovenskega omreaja z eno najveËjih interko-nekcij na svetu UCTE, v RTP DivaËa pripravil slovesnost, s katero je hkrati zaznamoval tudi konec del pri dograditvi 400/110 kV transformacije v tej transformatorski postaji. Na tiskovni konferenci pred slovesnim odprtjem je direktor Elesa mag. Vekoslav Koro?ec zbranim novinarjem predstavil pomen novega transformatorja in jih seznanil tudi z nekaterimi prihodnjimi naËrtovanimi investicijami na tem obmoËju Slovenije. Kot je dejal, je RTP DivaËa eden pomembnej?ih objektov v sistemu, saj ni le kljuË-na toËka za zagotovitev kakovostnega napajanja Primorske, temveË tudi pomembno vozli?Ëe za izmenjavo in pretoke energije proti Italiji in Hrva?ki. Danes praznujemo dva pomemb- na dogodka, je nadaljeval mag. Vekoslav Koro?ec, in sicer, zaËetek rednega obratovanja novega 400/110 kV transformatorja, ki bo bistveno prispeval k zanesljivej?i oskrbi in izbolj?anju napetostnih razmer v tem delu Slovenije. Gre za eno najveËjih Eleso-vih investicij doslej, ki ni bila zahtevna samo po tehniËni plati, temveË tudi zelo zahteven logistiËni projekt, saj je bilo treba iz tovarne v Zagrebu v DivaËo pripeljati 360 ton teaek tovor. DrugiË, pa je bila 16. septembra ob 15. uri ravno preko RTP DivaËe prviË vzpostavljena sinhrona povezava z italijanskim sistemom, s Ëimer je slovenski elektroenergetski sistem dejansko postal del evropske interkonekcije. Takrat je bil ta 220 kV daljnovod zgrajen predvsem za potrebe medsebojne pomoËi, poraba energije v zadnjih letih pa je moËno narasla, zaËelo se je tudi trgovanje z elektriËno energijo. Zaradi tega, je poudaril mag. Vekoslav Koro?ec, obstojeËi 220 in 400 kV mednarodni daljnovodi obratujejo ae na meji svojih zmogljivosti in nujno potrebujemo nove investicije. Postavljeni temelji za O adnjo 400 kV povezave kroglo-Udine Po besedah mag. Vekoslava Koro?ca je bil leto?nji 16. september poseben dan tudi zaradi dejstva, da je svoje delo konËala me?ana delovna skupina za pripravo dokumenta o nameri gradnje nove 400 kV mednarodne povezave Okroglo-Udine, ki bo tudi del posebne pogodbe, ki naj bi jo Eles in italijanski upravljalec omreaja GRTN podpisala v kratkem. Gre za skupen projekt, za katerega naj bi del sredstev dobili tudi iz evropskih strukturnih skladov, saj gre za pomembno daljnovod-no povezavo, ki je na seznamu evropskih infrastrukturnih objektov. Eles in GRTN sta tako ae aprila kandidirala za pridobitev evropskih sredstev za poplaËilo deleaa pripravljalnih del, odloËitev o odobritvi denarja pa bo znana decembra. Po besedah direktorja Elesove gospodarske javne sluabe Prenos elektriËne energije Sa?a Jam?ka gre za 260 tisoË evrov iz skupnega fonda dveh milijonov evrov, ki jih Evropska unija namenja za okrepitev elektroenergetske infrastrukture v draavah novih Ëlanicah. Italija in Slovenija pa imata veliko moanosti za pridobitev teh sredstev ravno zaradi dejstva, ker gre za mednarodni projekt, ki je poleg tega uvr?Ëen na omenjeni seznam pomembnih evropskih projektov. Sicer pa po besedah Sa?e Jam?ka to ni edina naËrtovana investicija na tem delu slovenskega prenosnega omreaja, saj naj bi ?e letos Eles vzpostavil tudi novo optiËno povezavo s Hrva?ko po 400 kV daljnovodu Di-vaËa-Melina, v naslednjih letih ga Ëaka ?e zahtevna prenova 110 kV daljnovoda med DivaËo in Gorico ter Gorico in Doblarjem, za prihodnje leto pa je predvidena tudi celovita prenova RTP Koper. Elektroeneregteski sistem se je bistveno spremenil Slavnostni govornik na odprtju minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË je v svojem nagovoru poudaril, da se je zdruaevanje in sodelovanje Evrope zaËelo ravno na podroËju elektrogospodarstva. Tako je bila ae leta 1951 v Evropi ustanovljena koordinacija za proizvodnjo in prenos elektriËne energije UCPTE, ko so se prviË v zgodovini elektroenergetski sistemi povezali v sinhrono celoto. Leta 1964 je v Ljubljani bila dana pobuda, da se zaËne podobno sodelovanje tudi na regionalni ravni in ustanovljena je bila regionalna skupina Sudel, preko RTP DivaËe in povezave z italijanskim elektroenergetskim sistemom pa je bilo deset let pozneje odprto neke vrste na?e okno v svet. DivaËa ostaja ?e naprej ena na?ih pomembnej?ih vozli?Ënih toËk pri sodelovanju z Evropo na podroËju elektroenergetike in je ae doslej pomagala, da smo se nauËili vsega potrebnega, kar terja odpiranje trga z elektriËno energijo v Evropi. Kot je dejal mag. Janez KopaË, smo z ustanovitvijo Holdinga Slovenske elektrarne leta 2001 v Sloveniji podprli nov koncept organiziranja elektroenergetskega sistema ter podprli strategijo, da se del energije izvozi na dobiËkonosni italijanski trg, del energije, potrebne za pokritje domaËih potreb, pa uvozi iz cenej?ih trgov. Vse to pa ne bi bilo mogoËe, Ëe ne bi imeli tak?nih objektov, kot je RTP DivaËa. Na ta naËin smo v zadnjih ?tirih letih bistveno spremenili finanËno podobo slovenskega elektrogospodarstva in iz petnajstmilijardne izgube pre?li v devetnajstmili-jardni dobiËek, ki je v celoti namenjen za nove investicije in obnovo obstojeËih elektroenergetskih naprav, omreaja in objektov. Z zgraditvijo omenjene nove 400 kV povezave med Okro- glim in Udinami ter vzpostavitvijo podobne povezave z Madaarsko bomo ?e poveËali zanesljivost oskrbe slovenskih odjemalcev z energijo in poveËali prepustnost na?ega omreaja. Vlada pa je pred kratkim potrdila tudi dolgoroËni investicijski program v nove proizvodne objekte, kar naj bi vse skupaj prispevalo k zagotovitvi kakovostne oskrbe Slovenije z elektriËno energijo tudi v prihodnje, je sklenil svoj nagovor udeleaencem slavnostne prireditve mag. Janez KopaË. Brane JanjiE Foto Tomaž Sajevic 7 ENOVA RTP KOPER NAJ BI SE ZAČELA ZE LETOS Med veËje Elesove naloabene projekte sodi tudi temeljita prenova RTP Koper, ki je kljuËna napajalna toËka za obalno obmoËje in izhaja ?e iz ?estdesetih let. Nova nadomestna postaja bo zgrajena v sodobni oklopljeni GIS tehnologiji in prilagojena okolju, v katerem se nahaja. Elektro-Slovenija v zadnjih letih namenja precej pozornosti obnovi najbolj dotrajanih razdelilno transformatorskih postaj, saj se s starostjo naprav zvišujejo vzdrževalni stroški in manjša zanesljivost obratovanja. Omenjeni projekti so še toliko zahtevnejši, ker gre v večini primerov za ključne prenosne objekte, katerih ne- moteno obratovanje mora biti zagotovljeno tudi ves čas prenove. Tako je v polnem teku zelo zahtevna prenova 110/10 kV RTP Kidričevo, ki bo povečala zanesljivost napajanja najzahtevnejšega slovenskega industrijskega odjemalca, družbe Talum, v kratkem pa naj bi se začela tudi konkretna dela na prenovi 110 kV stikališča v RTP Koper, ki pome- ni ključno napajalno točko in povezovalno daljnovodno stičišče priobalnega območja z notranjostjo. Kot nam je povedal vodja projekta prenove Martin Hostnik, ima RTP Koper bogato zgodovino, saj prvi zametki tedanje transformatorske postaje na sedanjem zemljišču izhajajo že iz začetka petdesetih let. Prvotnemu stikali-šču so v skladu z naraščajočimi potrebami nato sledile postopne razširitve, pri čemer je bila prva v letih 1963 do 65, deset let pozneje je postaja dobila še dodaten 110/10 kV transformator, prehod na 20 kV napetostni nivo pa je v letih 1986 do 88 terjal še zadnje dodatne razširitve. Postaja se ponaša tudi z najstarejšim še delujočim odklopnikom v slovenskem prenosnem omrežju, ki izhaja še iz leta 1959, kot že rečeno, pa so tudi najmlajše naprave v tem sti-kališču stare že skoraj dvajset let. Foto arhiv ELES-a Dotrajano RTP Koper naj bi zamenjala sodobna v oklopljeni izvedbi. Foto arhiv ELES-a Zaradi precejšnje dotrajanosti naprav in posledično večanja števila okvar ter na drugi strani čedalje večjih žalitev po zanesljivi in kakovostni dobavi električne energije v koprski regiji se je Eles zato odločil za temeljito prenovo 110 kV stikališča. Ker so se postaji z leti vse bolj približali različni industrijski in v zadnjem času že tudi stanovanjski objekti, je po proučitvi vseh okoliščin padla odločitev, da se obstoječe stika-lišče zamenja s sodobnejšim v izvedbi GIS, ki bo hkrati tudi prvo Elesovo stikališče v tej izvedbi. Svetovne in tudi slovenske izkušnje s plinsko izoliranimi stikalnimi napravami so zelo pozitivne, poudarja Martin Hostnik, saj takšna stikališča terjajo precej manj prostora, ki postaja v današnjem času čedalje bolj dragocen, precej nižji so vzdrževalni stroški, z množičnejšo uporabo tovrstne tehnologije pa se je zmanjšal tudi cenovni razkorak v primerjavi s klasičnimi stikališči. V Sloveniji ima največ takšnih stikališč Elektro Gorenjska, imajo ga še v termoelektrarn Šoštanj, HE Plave in ljubljanski termoelektrarni toplarni, pred kratkim so se zanj odločili tudi v Elektru Maribor. Najstarejše pa je v Anhovem, kjer že dobri dve desetletji uspešno deluje. Za RTP Koper prviË mednarodni razpisi Projekt prenove RTP Koper je za Eles zanimiv tudi po upravno postopkovni plati, saj je bilo treba po vstopu Slovenije v Evropsko unijo za dobavo opreme objaviti mednarodne razpise, ki prinašajo v naš prostor nove razsežnosti. Tako je bilo opaziti izjemno veliko zanimanje ponudnikov že pred odpiranjem ponudb za dobavo stikališča, ki so zastavljali številna dodatna vprašanja in prosili za dodatna pojasnila. Vedeti je treba, da gre za opremo, vredno približno 2 do 2,5 milijona evrov, kar je tudi v evropskih razmerah mamljiv posel, poleg tega pa bo izbrani dobavitelj pridobil dragocene reference, ki jih bo lahko unovčil pri naslednjih podobnih projektih v naši državi. Ker pa gre za zelo zahtevno prenovo, med katero mora obstoječe stikališče ves čas brezhib- no delovati, je Eles temu primerno tudi zaostril razpisne pogoje in do sodelovanja pri tem projektu se bodo dejansko lahko prebili le tisti z bogatimi izkušnjami in dosedanjimi pozitivnimi referencami s podobnih del. Ob tem gre še omeniti, da je v času trajanja rekonstrukcije potrebno zelo dobro in koordinirano sodelovanje med Elesom in Elektro Primorsko, saj sta na sti-kališču tesno medsebojno povezana. Drugače, pa pravi Martin Hostnik, je naš rokovnik naslednji. Do konca tega leta naj bi, vsaj upamo, dobili gradbeno dovoljenje in opravili tudi nekatera pripravljalna oziroma prestavi-tvena dela, junija prihodnje leto naj bi prispela vsa potrebna primarna in sekundarna oprema in takoj zatem se bo začelo njeno preizkušanje, nato pa bo sledila še najzahtevnejša faza, postopno preklapljanje daljnovodov iz starega na novo stikališče. Pri obeh teh fazah bodo veliko sodelovali Elesovi strokovnjaki. Vsa dela naj bi bila predvidoma končana do srede leta 2006, vrednost celotnega projekta pa je ocenjena na milijardo tolarjev in pol. Brane JanjiE 29 STRABENZ VLAGA V ELEKTRARNE DOLGOROČNO Koprski Istrabenz v zadnjih dveh letih opušča svojo prvotno dejavnost - trgovanje z najinimi derivati in plinom - in išče priložnosti na področju trgovanja z električno energijo in drugih energetskih storitev. V Istrabenzu si želijo, da bi se država hitreje lastniško umikala iz energetike, ob tem pa da nadziranje trga ostane nadzorovano z njene strani. Z namenom izkoristiti priložnosti, ki se na tem področju obetajo, delajo na krepitvi Istrabenzove-ga energetskega stebra, ki naj bi bil predstavljal neke vrste alternativo Holdingu Slovenske elektrarne. O tem je tekel pogovor z dr. Robertom Golobom, direktorjem Istrabenza energetski sistemi. Skakšnim namenom ste pripojili vaše podjetje Strela-G k holdingu Istrabenz? »Istrabenz, d. d., je imel namen izstopiti iz tradicionalne dejavnosti trgovanja z naftnimi derivati. Namen je pred kratkim uresničil z odprodajo bencinskih črpalk avstrijskemu OMV. To pa ne pomeni, da je imel ali ima Istrabenz namen opustiti energetsko dejavnost. Da bi našli alternativo ali novo energetsko strategijo, smo se pred dvema letoma pridružili skupini. Namen je bil jasen: razvoj zmogljivosti na področju elektroenergetike in na področju obnovljivih virov. Navidezno enostavno, v resnici pa zelo zapleteno, še posebno v Sloveniji.« Ste zato odšli po poslovne izzive v tujino? »Ker sta bila prostor in trg v Sloveniji, še posebej v začetku, premajhna za nove igralce, nam ni preostalo drugega, kot da smo ubrali nekoliko drugačno taktiko, in sicer smo v Sloveniji star-tali na obnovljive vire in tržne niše, kot je dobava premoga za TE-TOL. V tujini pa nam je uspelo uresničiti naše dejanske cilje, to je postati upoštevanja vreden akter na mednarodnih trgih z električno energijo.« Kako vam je to uspelo? »Prelomna točka je bila nakup hčerinskega podjetja avstrijskega Verbunda, APC,podjetje za dobavo električne energije upravičenim odjemalcem - pretežno industriji v Avstriji, ki je tretji največji dobavitelj elektrike v sosednji državi. Nakup je zaradi vloge pred evropskim varuhom konkurence doživel veliko publicite-to elektroenergetskih krogih. Po uspešno opravljeni transakciji so nam bila praktično odprta vsa vrata v osrednjo in jugovzhodno Evropo.Celo v Sloveniji so se začeli posli odpirati.« Kje so trenutno vaši trgi? »V tem trenutku trgujemo na srednjeevropskih trgih v Avstriji in Nemčiji in na jugovzhodnih trgih v Bolgariji, Romuniji in državah nekdanje Jugoslavije. Praktično nam je šele nakup Verbundovega APC dalo nujno potrebno kredi-bilnost v očeh ostalih igralcev na trgih električne energije.« Poleg pri dobavah uvoženega premoga za TE-TOL, na katerih segmentih elektroenergetike ste še navzoči v Sloveniji? »Tu se je začelo glede našega vstopa na trg za nas premikati šele pred kratkim, ko smo se z državo začeli pogovarjati o nakupu posameznih elektrarn, kot sta TE-TOL in TET. Hkrati pa smo potrebovali nekaj časa, da smo vzpostavili infrastrukturo za trgovanje in prodajo električne energije v Sloveniji.« Kako daleč so ti pogovori? »Najdlje so zadeve pri TE-TOL, kjer je bil objavljen razpis, na katerem je bil konzorcij Istra-benz-Gorenje-Energetika edini ponudnik za zamenjavo deleža v Geoplinu za delež v TE-TOL. Država, ki je 65-odstotna lastnica TE-TOL, je pripravljena prodati svoj celotni delež. Koliko pa bo dejansko zamenjala, pa bo odvisno od cenitev in menjalnega razmerja, ki se prav zdaj ugotavlja. Pričakujemo, da bo posel sklenjen do novembra.« Kakšna pa so vaša pričakovanja pri nakupu večinskega deleža TE-TOL? »Pred nakupom je pametno, da je urejen status TE-TOL kot kvalificiranega proizvajalca in da je sprejet dogovor glede razvoja TE-TOL ter drugih energetskih lokacij, ki jih obvladuje Energetika.« Naenkrat, v enem letu, ste razširili družino in razburkali slovenski in tuj elektroenergetski trg ne samo s »Strelo«, temveč s celo nevihto. Nam predstavite vašo skupino? »Skupino Istrabenz energetski sistemi sestavljajo poleg Energetskih sistemov samih še hčerinska podjetja APC, Avstrija; IG - Trade (Istrabenz Gorenje) in Intrade Energija Bosne. Največji letni promet ustvari APC, letos načrtujemo 31 milijard tolarjev, IG-Trade 2 milijardi, hči v Bosni okrog 100 milijonov tolarjev in mati Energetski sistemi okrog 3 milijarde.« Kak?na so va?a priËakovanja glede poslovnega izida skupine? »Pričakujemo, da bo imela celotna skupina okrog 35 milijard prometa in da bomo poslovno leto končali s pozitivno ničlo. Poslovni izid skupine je posledica velikih akvizicij v Avstriji in investicij v Bosni. Ne smemo pa pozabiti tudi dejstva, da je naša skupina še zelo mlada, saj so bili Energetski sistemi ustanovljeni šele lani. Načrtujemo, da bomo promet v naslednjih treh letih vsaj podvojili.« S katerimi projekti predvsem? »Narejene imamo analize in načrtujemo širjenje poslovanja predvsem v Avstriji, južni Nemčiji in tudi Italiji. Hkrati pa nameravamo investirati v proizvodne zmogljivosti v Bosni in Hercegovini, pa tudi v Sloveniji. V državah nekdanje Jugoslavije bo razvoj v marsičem pogojen z aktualnimi političnimi razmerami. Istočasno nameravamo investirati v lastne proizvodne zmogljivosti. Naš srednjeročni cilj tja do leta 2010 bi bil proizvodni portfelij, ki bi ga v grobem šestavljali naslednji viri: 200 MW na premogovno tehnologijo, 200 MW na plin in 200 MW hidroenergije.« V Sloveniji vas poleg TE-TOL zanima tudi TET? Pri TE Trbovlje smo še zelo na začetku pogovorov, saj bo potrebno marsikje spremeniti koncept razmišljanja o energetiki v Trbovljah. Edino možnost za to regijo in ta objekt vidim v ohranitvi premogovne tehnologije na tej lokaciji, pri čemer pa seveda ener-gent ne bo samo domač. Edino pri pridobivanju električne energije iz premoga imajo Trbovlje primerjalno prednost v lokaciji, infrastrukturi in usposobljeni delovni sili. Pri plinu in plinski tehnologiji tega žal nimajo, nasprotno, nekatere lokacije so celo bolje opremljene. Ob tem bi rad poudaril, da se sedanje vodstvo TET tega zaveda, in je že pripravilo nekatere načrte, bo pa treba vso zadevo temeljito preštudirati in ovrednotiti z organizacijsko lastniškega vidika. Nov projekt -TET 5 - se mora nujno voditi povsem ločeno od obstoječe TET 2 in tudi lastniška struktura mora odgovarjati za ta projekt. Zanimivi obstoječi objekti, ki bi bili uporabni tudi pri novi naložbi, so dimnik, stikališče, čistilna naprava v gradnji in seveda lokacija z vso infrastrukturo.« Kaj pa va?e ambicije za vlaganja v hidroproizvodne objekte? »Dobro nam kaže v Bosni, kjer si prizadevamo pridobiti koncesijo za dve HE s skupno močjo 100 MW, in sicer HE Vranduk na Bosni in HE Ustikolina na Drini. Hkrati pa doma potekajo pogovori s HSE in SENG o možnem vstopu v soinvestitorstvo pri gradnji CHE Avče. Ključna dilema pri tem je, kako se dogovoriti za trženje takega objekta v mešanem lastništvu, saj je jasno, da mora biti objekt upravljan z enega mesta. Zato smo predlagali način, po katerem objekt gradijo, vodijo in vzdržujejo Soške elektrarne, trži Holding Slovenske elektrarne, Istrabenz pa bi pridobil od HSE opcijo za sorazmerni delež moči iz tega objekta.« HSE ima za to investicijo dovolj lastnega kapitala. Kaj bo kljuËno za delitev investitor-stva? »Načelni dogovor s politiko o tem vprašanju obstaja. Ključno bo,ali bomo našli skupni jezik z upravo HSE. Predvsem bo treba odpraviti dvome oziroma strahove, da bi bil HSE zaradi naše soudeležbe oškodovan. Takih namer nimamo, saj se želimo v elektroenergetiki pozicionirati na dolgi rok. Računamo, da bodo dogovori uspešni. Seveda je tudi nam jasno, da sta HSE in SENG sposobna sama uresničiti ta projekt, torej nas na kratek rok pri tem projektu sploh ne potrebujejo. Ce pa na zadevo pogledamo dolgoročno, pa ocenjujejo, da bi se lahko iz sodelovanja na tem projektu razvilo strateško partnerstvo. HSE ima močno pozicijo v Sloveniji in se bo kot državno podjetje še nekaj časa omejeval na Slovenijo, medtem ko Istrabenz teh omejitev nima. Zato lahko v partnerstvu pomembno prispevamo z vidika razvoja mednarodnih dejavnosti.« »e vas prav razumem aelite postati drug elektroenergetski steber v Sloveniji, konkurenca HSE, ki je v popolni lasti draave, hkrati pa bi sodelovali z njimi s sovlaganjem na skupnih projektih. Katere so va?e prednosti pri tem, glede na lastni?-tvo kapitala? »Rad bi poudaril, da je boljša beseda od konkurence v tem primeru alternativa, saj prava konkurenca HSE odkrito rečeno še nekaj časa ne moremo biti. Poleg tega bo poraba električne energije v Sloveniji še kar naraščala in tudi HSE samo z lastnimi proizvodnimi zmogljivostmi tega povpraševanja ne bo moglo pokriti. Prostora za dodatne proizvodne zmogljivosti bo dovolj, za oba. Naše prednosti na trgu izhajajo predvsem iz bistveno večje fleksibilnosti, ki jo omogoča zasebni kapital. Minka Skubic Dr. Robert Golob raËuna na strate?ko partnerstvo med Istra-benzom in HSE. 31 ILEKTRO MARIBOR OBVLADUJE PRODAJNE POSLE Na upravi distribucijskega podjetja Elektro Maribor ugotavljajo, da se ugodna poslovna gibanja nadaljujejo tudi letos, pri Ëemer uspe?no obvladujejo spremembe, ki jih nalaga nova zakonodaja, ter uvajajo spremembe na podroËjih notranje organizacije in odnosov z odjemalci. Tako ?e naprej uspe?no opravljajo njihovo temeljno poslanstvo, ki je v zanesljivi oskrbi z elektriËno energijo ter v usmerjenosti k odjemalcem in konkurenËnim pogojem dobave. ^ 3L o> 32 V "Ëem se kaaejo pozitivna gibanja v poslovanju Elektra Maribor? Kot je konec avgusta pojasnil predsednik uprave Stanislav Vojsk, so letos predvideli poveËano prodajo elektriËne energije, ki jo v poslovnem aivljenju tudi dejansko uresniËujejo. V zadnjih letih se poveËuje tudi koniËna moË; lani se je poveËala za 3,2 odstotka, letos pa priËakujejo, da se bo 2,4 odstotka. Eden od bistvenih vzrokov za poveËano porabo in koniËno moË je razvoj gospodarstva. Podjetja namreË potrebujejo Ëedalje veË elektriËne energije. O uvajanju novega tarifnega sistema - 1. julija 2004 - je Vojsk pojasnil, da so v ta namen imenovali posebno delovno skupino, ki skrbi za uresniËevanje tega projekta. Trenutno poteka nastavitev stikalnih ur po toËno doloËenih naËrtih, in kot predvidevajo, naj bi ta projekt uresniËili do konca leta. Druga pomembna naloga pa je prehod odjemalcev po 1. juliju k upraviËenim odjemalcem. Ta prehod velja za vse odjemalce, ki so bili doslej tarifni odjemalci, razen gospodinjstev. Tako imajo zdaj v podjetju Elektro Maribor pribliano 19 tisoË upraviËenih odjemalcev. Sicer pa so tudi na tem podroËju ustanovili posebno delovno skupino, ki je zaËela delati ae v zaËetku leta in opravila vse potrebne korake, da bi bil omenjeni prehod za odjemalce Ëim bolj tekoË in uspe?en. Na upravi so se tudi odloËili, da za odjemalce, ki aelijo zamenjati dobavitelja, Ëim bolj skraj?ajo ta postopek. Res pa je, da v podjetju na nekatere stvari, ki so povezane z Zakonom o upravnem postopku, ne morejo vplivati. V sodelovanju med podjetjema Elektro Maribor in Informatiko pa potekajo ?e druge naloge, kot so: zagotoviti moanost izstavljanja skupnega raËuna za omreani-no in energijo za upraviËen odjem ter zagotovljeno dobavo; zagotoviti akontacijsko zaraËunavanje pri loËenih in skupnih raËunih za energijo in omreani-no; poskrbeti, da odpiranje navideznih merilnih mest za preprodajo energije med distribucijskimi trgovci ne bo veË potrebno; priskrbeti podatke o ?tevilu za- poslenih in letnem prometu odjemalcev, ki bi lahko bili oskrbovani z elektriËno energijo po zagotovljeni dobavi. ?Po na?i presoji bi morala biti Informatika bolj fleksibilna, kajti nahajamo se na trgu, na katerem moramo odjemalce elektriËne energije ustrezno servisirati oziroma jim omogoËiti doloËene storitve. Bistvo vsega je, da si ne smemo privo?Ëiti nobene togosti, paË pa moramo biti kar najbolj prilagodljivi do potreb in zahtev na?ih odjemalcev,« meni Vojsk. V Elektru Maribor prav zdaj uresniËujejo projekt organizacije, sistematizacije in plaËnega sistema. Doslej so obdelali ae veË sektorjev, pred kratkim pa so se Letos podjetje Elektro Maribor praznuje 90-letnico uspe?nega distribuiranja elektriËne energije. Kot je razvidno iz podatkov ©tajerskega deaelnega arhiva v Gradcu je imela ©tajerska elektriËna druaba pomembno vlogo pri elektrifikaciji slovenskega dela ©tajerske. Leta 1914 so bili storjeni prvi ukrepi za ustanovitev Elektro podjetja Maribor, ki se je zaËelo ukvarjati s projektom za elektrifikacijo mesta, nato pa tudi za ?ir?e oskrbovalno obmoËje. lotili ?e skupnih funkcij, kamor sodita finanËni in tehniËni sektor. Tudi ta projekt naj bi predvidoma uresniËili do konca leta. Sicer pa poteka ?e vrsta drugih dejavnosti, ?e zlasti na tranem in investicijskem podroËju, o katerih naj bi predvidoma pisali v eni od prihodnjih ?tevilk Na?ega stika. Poslovanje s HSE ostaja nespremenjeno ©tiri elektrodistribucijska podjetja so se pred nedavnim odloËila za tesnej?e sodelovanje s Holdin-gom Slovenske elektrarne pri podpisu pogodbe za dobavo elektriËne energije v letu 2005, medtem ko je podjetje Elektro Mari- bor ostalo pri dosedanjem naËinu poslovanja. ?Menim, da v tem primeru ne gre za vpra?anje o veËjem ali manj?em sodelovanju s HSE. Lahko reËem samo to, da smo na upravi zagovarjali stali?Ëe, da naËin prodaje elektriËne energije v podjetju Elektro Maribor ostane tak, kot je bil v minulih dveh letih. »eprav je v tem Ëasu v elektrodistribucijskem sistemu pri?lo do precej?njih sprememb, se nam ne zdi smotrno, da bi naËin poslovanja s HSE spreminjali prav ta trenutek. Res pa je, da bomo morali v prihodnje na podroËju povezav s poslovnimi partnerji ?e marsikaj racionalizirati, kar pa v tako kratkem Ëasu, ki nam je na voljo, letos ni Foto Miro Jakomin mogoËe uresniËiti. Bistveno je, da prodajo elektriËne energije uspe?no obvladujemo z usposobljeno ekipo, s katero smo sposobni obvladovati prodajo in samostojno ustvarjati prodajno politiko. Tako seveda aelimo poslovati tudi v prihodnje,« je pojasnil Vojsk. Kot je v javnosti ae znano, se je avgusta zaradi prenapetosti v RTP Melje izklopil transformator, zaradi Ëesar je v mestu Maribor pri?lo do nemajhnih teaav pri oskrbi z elektriËno energijo. Pri tem je treba po besedah Vojska upo?tevati dejstvo, da se okvaram v elektroenergetskem sistemu ni mogoËe popolnoma izogniti, saj so le-te sestavni del obratovanja. Prav tako je res, da je tovrstni sistem grajen tako, da je ob izpadu elektriËne energije vedno zagotovljena ustrezna rezerva. Za take izredne dogodke je pripravljen poseben program preklopitev, ki so ga obratovalci tudi tokrat uresniËili in v najkraj?em moanem Ëasu mestu Maribor zagotovili potrebno energijo. Miro Jakomin Predsednik uprave Elektra Maribor Stanislav Vojsk: flNa trgu si ne smemo privo?Ëiti nobene togosti, paË pa moramo biti kar najbolj prilagodljivi do zahtev in potreb na?ih odjemalcev elektriËne energije.« 33 V T KRANJU PO»ASTILI SPOMIN NA PRVO AARNICO Ko je pred dobrimi 110 leti prva žarnica v Kranju razsvetlila Majdicev mlin, so se ljudje v večernih urah prestrašeno vpraševali, kaj se tu dogaja, da imajo tako veliko svetlobe. So morda tu uročili nevidno vilo in je zdaj ne morejo več spraviti iz hiše? Ta uganka je ze zdavnaj rešena, ljudje moderne dobe pa si danes v zvezi z elektriko zastavljajo predvsem vprašanja o zadostni in kakovostni oskrbi. To dejstvo je v začetku septembra v govoru omenil minister Janez Kopač, ki je s predstavniki podjetij Elektro Gorenjska in Gorenjske elektrarne odkril spominsko ploščo na stavbi HE Sava v Kranju. ^ 3L o> 34 —a slavnostni prireditvi N so se poleg predstavni-^k kov Ministrstva za oko-_l_ I lje, prostor in energijo zbrali tudi prof. dr. Aleksander MajdiË in Vitomir Gros (sorodnika pokojnega Vinka MajdiËa), Ëlani nadzornih svetov podjetij Elektro Gorenjska in Gorenjske elektrarne, direktorji elektroenergetskih in drugih druab, zaposleni iz omenjenih podjetij, aupani, del prebivalcev Kranja in drugi gostje. SreËali so se na tistem mestu, kjer je najprej stal MajdiËev mlin, nato MajdiËeva elektrarna, ?e danes pa tu obratuje HE Sava. Prireditvi je dalo Ëudovit pridih tudi ubrano petje Kranjskega kvinteta. ?Pred veË kakor sto leti je bil velik doseaek to, da je zagorelo nekaj aarnic, danes pa je velik doseaek stabilna, varna in kakovostna oskrba z elektriËno energijo. V minulih ?tirih letih tega mandata smo slovensko elektroenergetiko iz sektorja, ki je kot zadnji deloval ?e centralnoplansko, spremenili v sektor, ki je v celoti vpet v evropski trg,« je poudaril mag. Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo. V nadaljevanju govora je dejal, da smo poleg Nizozemske edina od vseh draav Ëlanic EU, ki ji je Evropska komisija v zaËetku julija letos priznala, da smo z maja sprejeto novelo energetskega zakona prvi v celoti prenesli doloËbe o liberalizaciji trgovanja z elektriËno energijo in zemeljskim plinom v na? pravni red. Zatem je na kratko predstavil dosedanji razvoj liberalizacije trga z elektriËno energijo, reorganizacijo elektrogospodarskih podjetij, ustanovitev in delovanje HSE, zapiralna dela na podroËju premogovni?tva, podpis sporazuma s Hrva?ko v letu 2002 (problematika NEK) ter druge zastavljene oziroma ae uspe?no konËane naloge v energetiki. Omenil je tudi, da je slovenska energetska politika v Ëasu mandata te vlade dobila moËan peËat okoljevarstvene politike (ta usmeritev je zapisana tudi v NEP). Bistveno so poveËali tudi proraËunske spodbude za obnovljive vire energije, saj gre v ta namen na leto ae veË kakor milijarda tolarjev glede na leto 2000, ko je bilo teh sredstev manj kakor dvesto milijonov tolarjev. Poleg tega je minister predstavil tudi druge najpomembnej?e projekte v obdobju od leta 2004 do leta 2008, kot so: popolno odprtje trgov z elektriËno energijo in zemeljskim plinom 1. julija 2007, reorganizacija distribucijskih podjetij v skladu z energetskim zakonom in direktivami, vpeljava tranih mehanizmov za dodeljevanje Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti do 1. julija 2007, reorganizacija Geoplina, zgraditev novih elektrarn zaradi hitrega nara?Ëanja porabe, dograditev 400 kV daljnovoda BeriËevo-Kr?ko, gradnja 400 kV povezave z Madaarsko in postopek za gradnjo nove 400 kV povezave z Italijo, dograditev prve vetrne elektrarne v Sloveniji, pomoË Hrva?ki in dr- Foto Miro Jakomin Mag. Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo: »Nekočje bil velik dosežek to, da je zagorelo nekaj žarnic, danes je velik dosežek stabilna, varna in kakovostna oskrba z električno energijo.« žavam jugovzhodne Evrope pri liberalizaciji energetike ter povečanje deleža obnovljivih virov v celotni količini proizvedene električne energije. MajdiË je v luËi videl prihodnost Predsednik uprave podjetja Elektro Gorenjska Joae Knavs je povedal, da je na mestu, kjer so se zbrali udeleženci srečanja, vojni pa je na dan spet privrela stara želja po proizvodnji elektrike. Leta 1922 je Majdič svoje podjetje preoblikoval v sodobno elektrarno, ki je poleg drugih manjših elektrarn oskrbovala Kranj z elektriko. V tistem času se Kranj elektrifikaciji, kot spremembi na bolje, ni mogel več izogniti. Poleg tega je Knavs dejal, da elektrarna z manjšimi premori v prej dosledno rešiti država oziroma vlada v skladu z že sprejeto zakonodajo. Ob koncu nagovora se je prisrčno zahvalil vodstvu podjetja Elektro Gorenjska in še posebej mag. Dragu Štefetu, direktorju Gorenjskih elektrarn, ki je bil eden glavnih pobudnikov za odkritje spominske plošče. Miro Jakomin Foto Miro Jakomin Del udeležencev slavnostne prireditve ob zgradbi HE Sava v Kra- pred 110 zagorela prva žarnica v Kranju. pred več kakor stoletjem stal velik mlin. Lastnik tega prvega mlinskega podjetja v Kranju je bil Egipčan iz Aleksandrije, ki pa ga je pred 130 leti prodal Slovencu Petru Majdiču. Peter Majdič in pozneje njegov sin Vinko sta uspešno prodajala mlinske izdelke po vsej Zahodni Evropi, vendar sta imela z vodnim bogastvom večje ambicije. Izkušnje po Evropi so ju povezale z inova-tivno uporabo vodne energije za pridobivanje električne energije. Mlin bi lahko bil prvi poskus elektrifikacije, vendar pa je navdušeni Majdič v tej razvojni pridobitvi videl prednosti tudi za širšo družbeno skupnost. Ob svojem mlinu je tako Majdič želel elektrificirati tudi mesto Kranj in leta 1892 naročil načrte za elektrarno in električno omrežje. Zal so kranjski meščani novost odklonih, zato je Majdič kupil le manjši dinamo, ki je zadostoval za razsvetljevanje mlina, preostalega gospodarskega poslopja ter svojega doma. Tako je pred dobrimi 110 leti na tem mestu zagorela prva žarnica v Kranju. Zatem je sledilo daljše obdobje, ko za elektrifikacijo ni bilo pravega posluha, po prvi svetovni svoji dolgoletni zgodovini obratuje še danes in ohranja svoj pomen. »Ta kraj, Majdičev mlin, Majdičeva elektrarna, sedaj HE Sava, je poseben kraj. Označujejo ga posebni ljudje, pionirji, ki so bih ne glede na breme odločitve in druge ovire sposobni prepoznati prihodnost in ji slediti pred drugimi. Danes izražamo spoštovanje do takšnih ljudi in do takšnih krajev.« Udeležence prireditve je nagovoril tudi prof. dr. Aleksander MajdiË in se spomnil svojih prednikov kot začetnikov elektrifikacije v Kranju. Med drugim je povedal tudi naslednje: »Mag. Drago Šte-fe je v minulem temačnem času pred političnimi spremembami, ki jih je prinesla osamosvojitev Slovenije, znal dobro razsoditi, kaj je prav in pošteno. Vedno je cenil tudi delo mojih prednikov v tej hiši.« Sicer pa je dr. Majdič omenil vse tri totahtaristične režime, ki so slovenskemu narodu prinesli veliko hudih preizkušenj. Opozoril je tudi na nerešeno vprašanje o popravi krivic, storjenih z nacionalizacijo zasebnega premoženja po drugi svetovni vojni. Menil je, da je to problem, ki ga mora čim Slavnostni govornik minister Janez KopaË je med drugim poudaril, da je v Ëasu mandata te vlade postal sektor proizvodnje, prenosa in distribucije elektriËne energije iz enega najbolj izgubarskih sektorjev (okrog 15 milijard tolarjev izgube v letu 2000) eden najbolj dobiËkonosnih sektorjev slovenskega gospodarstva (okrog 19 milijard tolarjev dobiËka v letu 2003), pri Ëemer je veËji del dobiËka namenjen prav investicijam v nove proizvodne, prenosne in distribucijske zmogljivosti. 35 IITIJI SE OBETA BOLJ©A OSKRBA Z ENERGIJO Podjetje Elektro Ljubljana je konec avgusta na slovesni prireditvi v Litiji napovedalo skorajšnjo gradnjo nove RTP, za katero naj bi predvidoma odštelo okrog 500 milijonov tolarjev. Pred začetkom del je minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač ob navzočnosti župana Litije Mirka Kaplje in predsednika uprave Elektra Ljubljana Vincenca Janše položil temeljni kamen za ta objekt, ki bo Litiji nedvomno zagotovil boljšo oskrbo z električno energijo. ^ 3L o> 36 Kot je med drugim povedal slavnostni govornik minister Janez Kopač, danes ni toliko teaava v tem, kako zagotoviti elektriËno energijo, kot je v tem, kako zagotoviti ustrezno kakovost oskrbe. ?Vsa veËja nihanja v kakovosti napajanja so doslej ?tevilnim podjetnikom in obrtnikom povzroËila velike teaave pri njihovem delu s preciznimi napravami. Dejstvo je, da Slovenija potrebuje veË elektriËne energije in tudi bolj?o kakovost napajanja. Zato smo januarja letos na vladi sogla?ali z desetletnim naËrtom vlaganj v elektrodistribucij-sko omreaje in prenosno omreaje, ki ga upravlja Eles. Investicije, ki naj bi v naslednjih desetih letih potekale v okviru elektrogospodarskih podjetij (Eles, elek-trodistribucija), bodo zna?ale kar tristo milijard tolarjev.« Poleg tega je minister omenil tudi druge velike investicije v EES, kot so gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi, HE AvËe, nova plinska elektrarna na obmoËju TE©-a, razvoj plinskega omreaja zaradi novih potreb, predvsem pri proizvodnji elektriËne energije. Omenil je tudi druge proizvo- dne zmogljivosti, ki jih predvideva razvojni naËrt HSE, in poudaril, da se nahajamo pred novim valom velikih investicijskih vlaganj v slovensko elektroenergetsko omreaje. Dosedanje teaave z oskrbo je omenil tudi Mirko Kaplja, aupan Litije. ?Nihanje napetosti je slabo vplivalo na precizne elektronske naprave, s katerimi so opremljeni podjetniki in obrtniki, zato so se ti veËkrat pritoaevali. Pred nekaj leti smo se zaËeli intenzivno pogovarjati z vodstvom Elektra Ljubljana in naposled ugotovili, da lahko to teaavo re?imo z novo RTP in z novimi daljnovodnimi povezavami, za kar je potrebno tudi sodelovanje z Elesom.« Investicija za večjo kakovost napajanja Predsednik uprave podjetja Elektro Ljubljana Vincenc Janša je izËrpno predstavil obseg in pomen nove investicije. ?S poloaitvijo temeljnega kamna je Elektro Ljubljana zaËelo gradnjo nove razdelilne transformatorske postaje Litija (RTP 110/20kV), ki bo skozi prvo in drugo fazo gra- dnje v prihodnjih letih ena veËjih investicij na oskrbovalnem obmoËju Elektra Ljubljana in bo pomembno prispevala k zagotavljanju kakovostne oskrbe z elektriËno energijo na obmoËju Litije s ?ir?o okolico.« V prvi fazi investicije Elektro Ljubljana naËrtuje zgraditev novega 20 kV stikali?Ëa. Novi objekt bo stal na Jeai med nadzor-ni?tvom Litija in sedanjo RTP ter bo napajan preko obstojeËih transformatorjev 35/20 kV 2x8 MVA, postavljenih na temelje transformatorjev nove RTP. Oba transformatorja bosta v novem objektu obratovala neodvi- Foto Miro Jakomin sno drug od drugega; novi sistemi zaščite, lokalne avtomatike in vodenja bodo omogočali zanesljivejše obratovanje. V novem sti-kališču 20 kV je načrtovana zgraditev štirih novih dodatnih izvodov ter ustrezne dogradnje omrežja 20 kV na ožjem območju Litije. Z več izvodi 20 kV iz nove razdelilne transformatorske postaje bo mogoče ločiti napajanje ožjega mestnega območja s pretežno kabelskim omrežjem, in sicer od podeželskega z nadzemnim omrežjem. Odjemalcem na mestnem območju in odjemalcem na industrijskih obrtnih območjih, katerih tehnološki procesi zahtevajo večjo kakovost električne energije, se bo pomembno izboljšala zanesljivost napajanja. Z več izvodi iz RTP se bodo zmanjšale tudi dolžine izvodov v podeželskem omrežju, s tem pa se bosta zmanjšala število in dolžina izpadov napajanja odjemalcev ob okvari določenega voda. Zaradi ločitve obratovanja obeh transformatorjev bo mogoče večjemu delu odjemalcev zagotavljati ustrezni nivo napetosti tudi ob iz- padu ali ob delih na enem od transformatorjev. Za opisani obseg zgraditve RTP Litija in elektrodistribucijskega omrežja Elektro Ljubljana načrtuje potrebna denarna vlaganja okrog 380 milijonov tolarjev, za celotni obseg investicije pa okrog 500 milijonov tolarjev. Predvidene daljnovodne povezave V nadaljevanju je Janša pojasnil, da z obstoječimi napajalnimi vodi 35 kV glede na opravljene analize po letu 2008 ne bo več mogoče zagotavljati zanesljivega napajanja v potrebnem obsegu in zanesljivosti. Vlogo napajalnega omrežja ob čedalje večjih obremenitvah bo prevzemalo 110 kV omrežje, glavni vir napajanja distribucijskega omrežja pa bo RTP Litija z dvema transformatorjema z močjo vsak po 20 MVA. V drugi fazi investicije bo RTP Litija priključena na dvosistemski daljnovod (DV)110 kV, ki bo potekal od termoelektrarne Trbovlje mimo Litije do razdelilne transformatorske postaje 400/110 kV Beričevo. Minister Janez KopaË je poleg napovedi o izbolj?anju elektroenergetske oskrbe na obmoËju Litije, ki jo bo omogoËila nova RTP, na kratko predstavil tudi naËrt drugih obseanih investicij v slovenskem elektroenergetskem sistemu, ki ga je ae v prvi polovici leta odobrila vlada. Na ta daljnovod bodo priključene tudi načrtovane hidroelektrarne na Savi; daljnovod je zato prenosnega značaja in gradnjo pripravlja podjetje za prenos električne energije Eles. Vendar pa bo transformatorje 110/20 kV v RTP Litija mogoče priključiti šele tedaj, ko bo zgrajen vsaj en krak daljnovoda 110 kV, na primer od Beričevega do Litije ali pa od Termoelektrarne Trbovlje do Litije. Zgraditev daljnovoda v skupni vrednosti več kakor 1,5 milijarde tolarjev je potrjena s sprejetjem načrta razvoja omrežja za desetletno obdobje. Trenutno poteka urejanje dokumentacije v zvezi z umeščanjem daljnovoda v prostor in nato pridobitev lokacijske dokumentacije. Ob tem je Janša še povedal, da je ter-minski načrt zgraditve poleg načrtov zgraditve in investitorja odvisen tudi od drugih vplivnih dejavnikov, kot so lastniki zemljišč, upravni organi in drugi interesenti za rabo prostora. Miro Jakomin Kot je ob polaganju temeljnega kamna za novo RTP Litija poudaril predsednik uprave Elektra Ljubljana Vincenc Jan?a, bo Litija s ?ir?o okolico pridobila najvi?jo raven kakovosti elektriËne energije, ki bo uravnoteaena z drugimi obmoËji in bo mogoËa v obsegu gospodarskega razvoja v Sloveniji. To naj bi uresniËili z dokonËno zgraditvijo RTP 110/20 kV Litija, prikljuËeno na DV 110 kV TE Trbovlje-Litija-BeriËevo. '57 A»ETEK IZDAJE CERTIFIKATOV RECS Pod okriljem Slovenskega E-foruma je v zaËetku septembra v Ljubljani potekalo strokovno sreËanje, na katerem so z razliËnih vidikov osvetlili certifici-ranje elektrike iz obnovljivih virov energije v Sloveniji po sistemu RECS. Gre za odprt in pregleden sistem, v katerem nihËe od udeleaencev nima prevladujoËega poloaaja, trgovanje s certifikati pa poteka neodvisno od trgovanja z elektriËno energijo in na enak naËin, kot trgovanje z drugimi dobrinami. Trenutno je najbolj aktualen zaËetek izdajanja certifikatov po sistemu RECS. Omenjenega sreËanja so ise poleg Ëlanov Slovenskega E-foruma udeleaili tudi predstavniki Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Agencije za energijo, Holdinga Slovenske elektrarne, Ekowatta in ?e nekaterih drugih zainteresiranih podjetij. Predavatelji so predstavili veË aktualnih tem, in sicer: Sistem RECS in njegova implementacija v Sloveniji (mag. Andrej Gubina, HSE), Certificiranje obnovljivih virov energije v kontekstu doseganja ciljev NEP in prevzemanje pravnega reda EU (mag. Hinko ©olinc, MOPE), Certificiranje zelene elektrike z vidika regulatorja (Gorazd ©kerbinek, Agencija za energijo), Uvedba zelenih certifikatov in neodvisni kvalificirani proizvajalci elektriËne energije (Marko GospodjinaËki, Eko-watt). Po konËanem sreËanju smo mag. Andreju Gubini zastavi-li nekaj temeljnih vpra?anj o sistemu RECS, v prihodnje pa naj bi o tem pripravili ?e kak dalj?i zapis, saj je tema po strokovni plati zelo ?iroka in zanimiva. Kako trenutno potekajo pripra- ve na izdajo prvega certifikata v Sloveniji po sistemu RECS? ?Javna agencija RS za energijo (AGEN-RS) je v sodelovanju z RECS Slovenija in HSE, d. o. o., sredi septembra 2004 izdala prvo serijo certifikatov za elektriËno energijo iz obnovljivih virov v Sloveniji. Certifikati so bili izdani po sistemu RECS (Renewable Energy Certificate System, http: //www.recs.org), posamezen certifikat pa povzema vso okoljsko prednost 1 MWh elektriËne energije, proizvedene iz obnovljivih virov. Vse hidroelektrarne skupine HSE so vkljuËene v mednarodni sistem RECS, s Ëimer izpolnjujejo najstroaja mednarodna okolj-ska merila za energijo iz obnovljivih virov. V skladu z njimi mora imeti vsaka elektrarna tako imenovano obnovljivo deklaracijo, ki vsebuje podrobne podatke o proizvedeni energiji. Skladnost z merili RECS in evropskimi oko-ljevarstvenimi standardi v Sloveniji redno nadzirata Javna agencija RS za energijo ter podjetje TÜV iz NemËije. Tako je vselej zagotovljeno, da je energija proizvedena iz obnovljivih virov, po- datki o elektrarnah pa so na voljo tudi na spletu (https://www. recscmo.org). AGEN-RS kot slovenski izdajatelj certifikatov skrbi za izdajanje, prenos in porabo certifikatov, nadzoruje skladnost slovenskega sistema z mednarodnimi standardi RECS, in skrbi za verodostojnost sistema s preverjanjem obnovljivih deklaracij posameznih elektrarn.? Kaj pomeni izdaja prvega certifikata za slovenski elektroenergetski sistem? ?ZaËetek izdaje certifikatov RECS in trgovanja z njimi zaznamuje vrhunec skoraj dveletnih Mag. Andrej Gubina na strokovnem sreËanju Slovenskega E-foruma. Foto Miro Jakomin prizadevanj podjetij in organizacij, zdruaenih v RECS Slovenija, za vzpostavitev in zagon sistema za oznaËevanje elektriËne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. Porabnikom bomo kmalu ponudili na izbiro elektriËno energijo iz obnovljivih virov s poreklom, ki bo temeljilo na certifikatih RECS. UpraviËeni odjemalci bodo lahko sami doloËali ekolo?ko kakovost elektrike, ki jo bodo uporabljali, in njen izvor.? Kakšne so izkušnje z dosedanjim uvajanjem tega sistema v Sloveniji? ?ZaËetki RECS-a pri nas segajo v februar 2003, ko je bil HSE spre- jet kot polnopravni Ëlan RECS International. Skupaj z AGEN-RS smo pripravili ObmoËni protokol RECS-a za Slovenijo, ki so ga na mednarodni ravni potrdili septembra 2004. Po potrditvi AGEN-RS za Izdajatelja certifikatov v Sloveniji smo zaËeli preostale dejavnosti za vzpostavitev sistema RECS pri nas. Podjetje TÜV Sava Bayern G.m.b.H. je opravilo pregled in overitev hidroelektrarn skupine HSE, na AGEN-RS pa so vzpostavili tudi elektronski register certifikatov. Pri pripravi sistema nam je z nasveti in prenosom znanja veliko pomagal tudi Izdajatelj certifikatov iz RECS Avstrija in avstrijski regulator trga z elektriËno energijo, E-control. Med tem smo februarja 2004 ustanovili RECS Slovenija, v katerem Ëlani RECS usklajujejo pravila delovanja sistema pri nas. Tako je bilo vse pripravljeno za izdajo prvih certifikatov RECS za elektriËno energijo iz obnovljivih virov.? Kje je mesto Slovenije v sistemu RECS? ?Slovenija je poleg Poljske edina izmed novih Ëlanic EU, ki so bile sprejete kot polnopravne Ëlanice v RECS International. Imamo predstavnika v upravnem odboru RECS-a, dejavno pa sodelujemo tudi v delovnih skupinah te mednarodne organizacije in tako sooblikujemo njeno politiko v prihodnosti.? Prosim, da nam na kratko pojasnite še, kako potekajo posli, trgovanje in podobno. ?Prva serija certifikatov RECS v Sloveniji je bila izdana za energijo iz hidroelektrarn skupine HSE. Certifikati so namenjeni prodaji v tujino. V kratkem priËakujemo povpra?evanje po njih tudi doma, predvsem s strani ekolo?ko ozave?Ëenih podjetij, ki aelijo s svojim zgledom pokazati pot v bolj?i in Ëistej?i jutri. V sodelovanju z distribucijskimi podjetji namreË na HSE pripravljamo projekt prodaje konËnim odjemalcem, kjer bomo energijo iz obnovljivih virov ponudili pod znamko Modra energija.? Mirojakomin ELEJOTROINSriTUT MILAN VIDMAR Elektroinštitut Milan Vidmarje vodilna slovenska inženirska in znanstvenoraziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike. Z ekonomskega in tehnološkega vidika obravnava proizvodne, prenosne in distribucijske sisteme. Izdeluje idejne in izvedbene študije, ekspertna poročila, ekološke in druge analize. Izvaja nadzor nad kakovostjo in delovanjem elektroenergetskih sistemov ter naprav za potrebe elektroenergetskih podjetij, ministrstev ter državnih in regionalnih organov. j-JiJjdrihDVi ¦JO 2, ubljana, Slovenija _... -J6 1474 3601, ax: + 386 1 425 3326, ittp://www.eimv.si, -mail: info@eimv.si 39 .0 DVAJSETIH LETIH PONOVNO V TET Leto?njo pomlad se je vodstvo TE Trbovlje okrepilo s sveao moËjo s 45-letnim Antonom Urankarjem, elektroinaenirjem, ki je po pripravni?tvu v zaËetku osemdesetih let nekaj Ëasa delal v TE Trbovlje in se je zdaj ponovno vrnil vanjo. Tokrat s povsem drugim ciljem. Kot pol-nokrvni ZasavËan aeli kot tehniËni direktor elektrarne dati svoj prispevek k novemu razvojnemu ciklusu termoelektrarne in regije. ~l^k jegovo življenje je za-I ^^ znamovala trboveljska ^ termoelektrarna že v _l_ ^ otroštvu, saj je bil oče med snovalci obstoječega 125 MW bloka. Toni, kot mu rečejo prijatelji, je preživel vso mladost v Zagorju v bližini rudniških objektov. Redno se je zaposlil v termoelektrarni ob koncu študija in v elektrarni tudi diplomiral, nato je delal v njeni proizvodnji in vzdrževanju, vmes pa leto dni služil domovini. V TET se je vozil na »šiht« skoraj leto iz Ljubljane, saj se je medtem njegova družina preselila v prestolnico. Sredi osemdesetih let je odšel v Iskro Avtomatiko za projektanta zaščitnih naprav v elektroenergetiki, kjer je pozneje postal odgovorni delavec prodaje teh naprav. V začetku devetdesetih let ga je podjetniški duh zvabil v zasebništvo. S kolegom sta ustanovila in vodila podjetje za razvoj, izdelavo in prodajo svetlobnih prikazovalnikov. Uspešno sta jih prodajala po vsej Jugoslaviji, po razpadu domovine in zmanjšanju trga pa povečala prodajo v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Sogovornik je presodil, da je po nekaj letih prišel njegov razvojni cikel do meje, ko se je bilo treba umakniti iz podjetja in odprodati svoj delež. Zadnjo petletko je oddelal v Iskri Sysnu kot odgovoren delavec za pridobiva- nje poslov in izpeljavo projektov. »Raznoliko delo v družbah z različno obliko lastnine mi je omogočilo priti do spoznanja, da vem, kaj pomeni zaslužiti tisoč tolarjev, da znam ceniti, kaj pomeni podjetje z dobro pozicijo na trgu, da niso stvari od boga dane. Realni sektor ti da znanje o trgu in konkurenci in kako preživeti s tem. V državnem sektorju pa se velikokrat dogaja, da srečaš ljudi na vseh ravneh, ki mislijo, da že s prihodom v službo zaslužijo plačo. Žal pa so danes take razmere, da se bomo slej ko prej vsi zaposleni znašli na trgu,« nadaljuje pogovor Anton Urankar, ki je prepričan, da mu je bilo delo na trgu in s konkurenco dobra izkušnja in popotnica, in upa, da bo oboje skupaj s sodelavci v TET udejanjil v kar največji meri. Urankar se je vrnil v TET, ker je dobil ponudbo vodstva elektrarne. Odločilno pri odločitvi pa je bilo njegovo hotenje, da se pridruži kolektivu še pred sprejetjem odločitve o gradnji nove elektrarne, da s svojimi močmi pripomore k temu, da bodo zanimivi za potencialne investitorje. Pravi, da je delal v podjetju, kjer je imel položaj in ugled, in je tvegal ter odšel v TET, ker je bil prepričan, da se bo na tej lokaciji gradila nova elektrarna. Cista negotovost vrnitev v Trbovlje le ni bila, saj je vseskozi ohranjal stike z zasavskimi prijatelji in je s TET tudi poslovno sodeloval z Iskra Syisnom. »Delo je zame velik izziv, še posebno nove stvari in tu na tem mestu in v elektrarni je tega veliko. Računam, da bom napredoval tako osebnostno kot strokovno,« optimistično nadaljuje pogovor sogovornik. Z jasno vizijo zanimivi za trg Kot direktor tehničnega sektorja, Foto Minka Skubic Anton Urankar Nadaljevanje na strani 49. Vtospodarstvo evropske IMJE V ŠTEVILKAH Eden izmed glavnih ciljev Evropske unije je gospodarski napredek in povezovanje draav Ëlanic na tem podroËju. Najbolj burni sta bili zlasti zadnji dve desetletji, ko so Ëlanice uvedle vrsto novosti, katerih namen je premostiti ovire med nacionalnimi gospodarstvi ter oblikovati skupen in enoten trg s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in ljudi. V tem \ Ëasu je Unija postala velika trgovska sila, Ëetudi so jo zlasti v zadnjih letih pretresle nekatere krize. Evropska unija je postala s povezovanjem glavna tekmica Združenih držav Amerike. Njuna bruto domača proizvoda (BDP) sta bila dolgo precej izenačena, v obdobju pred letom 2001 pa je ZDA dosegla nekoliko boljše rezultate, saj je znašal njen BDP 11.300 milijard evrov, evropski pa 8.900 milijard evrov. Pri tem je treba dodati, da so to podatki iz leta, ko se Uniji še niso pridružile nove članice, prav tako pa svet še ni tako prizadela recesija, ki je bila posledica terorističnih napadov v ZDA. Takrat je bila med evropskimi državami najbolj uspešna Nemčija, ki je dosegla 2.073 milijarde evrov BDP, sledili sta ji Velika Britanija z 1.598 milijarde evrov in Francija z 1.474 milijardami evrov BDP. Pomemben prispevek k višjemu BDP je zagotovo trgovanje - Evropska unija je med letoma 1990 in 2000 podvojila vrednost v trgovanju in se približala ZDA. Njen delež v svetovni trgovini je tako leta 2001 znašal 19,4 odstotka, delež ZDA 20 odstotkov, Japonska pa ima 7,7-odstotni delež svetovne trgovine. Pri tem je treba poudariti, da je EU vodilna izvoznica dobrin, saj jih je tega leta izvozila za 985 milijard evrov (skoraj petina v svetovnem merilu), in vodilna izvoznica storitev, ki vključujejo turizem, bančništvo, zavarovalništvo in transport. Na tem področju je namreč izvozila v omenjenem letu za več kakor tristo milijard evrov, kar je skoraj četrtina svetovnega izvoza. Po drugi strani je v začetku tega tisočletja Evropska unija v primerjavi z letom 1990 podvojila uvoz iz držav v razvoju, ki je takrat zrasel na 432 milijard evrov. A tudi sicer sta izvoz in uvoz precej uravnotežena - leta 2001 je EU izvozila za 1028 milijard evrov blaga, uvozila pa ga je za 985 milijard evrov. Za primerjavo: leta 1990 je izvozila za 442 milijarde in uvozila za 395 milijarde evrov blaga. Teaave s premagovanjem inflacije Eden izmed največjih izzivov Evropske unije je bil v zadnjih dveh desetletjih boj z inflacijo. Tako cene kot tudi plače so jo namreč kar naprej višale in kar naenkrat je postalo zaposlovanje drago, zato so morala mnoga podjetja celo odpuščati delavce, s čimer so pravzaprav naredila gospodarstvu kot celoti medvedjo uslugo. Evropska centralna banka je tako sprožila številne ukrepe, s čimer bi zajezila inflacijo in obenem obdržala zadovoljivo raven zaposlenosti. Tako ji je od leta 1992 uspelo znižati inflacijo na dva odstotka, zlasti v evroobmočju, vendar državam take zahteve ni uspelo dolgo obdržati. Veliko pove zadnji podatek o inflaciji - maja letos se je njena stopnja na letni ravni v evroobmočju povzpela na 2,5 odstotka, v celotni Evropski uniji pa je znašala 2,4 odstotka. Najvišje stopnje so imele novinke, in sicer Slovaška (8,2 odstotka), Madžarska (7,8 odstotka), Latvija (6,1 odstotek) in Slovenija (3,9 odstotka), najnižje pa so bile letne inflacijske stopnje Primerjava BDP petnajstih evropskih držav in ZDA. 41 Cene elektriËne energije za gospodinjstva skupaj z davki v eur/kWh, januar 2003 42 na Finskem (-0,1 odstotka), v Litvi (1,0 odstotka), na Danskem (1,1 odstotka) in na Cipru (1,2 odstotka). K povi?anjem so tokrat po podatkih evropskega statistiËnega urada Evrostat najveË prispevale povi?ane cene transportnih goriv, tobaka in kurilnega olja. Visoka cena mobilnosti Transport in energija sta vitalna dela evropskega gospodarstva, Ëeprav so se draave Ëlanice v zadnjih letih zaËele zavedati, da so na tem podroËju vse preveË razsipne in da na ta raËun tudi ?kodujejo naravi. Med letoma 1990 in 2001 so se v vsej Uniji emisije ogljikovega dioksida sicer nekoliko zmanj?ale, in sicer z 9,2 na devet ton na osebo, toda to ?e zdaleË ni zadovoljiva slika, saj je daleË od naËrtov, ki jih predvideva Kjotski protokol. NajveË so k sicer premajhnemu zmanj?anju prispevale Velika Britanija, ki je emisije v omenjenem obdobju zmanj?ala z 10,3 na 9,4 ton na osebo, NemËija (z 12,8 na 10,6) ter Danska (z 10,3 na 10,2). V Franciji so ostale emisije ogljikovega dioksida na ravni sedmih ton na osebo, sicer pa so se v vseh drugih Ëlanicah poveËale, najbolj na Irskem, kjer so z 9,1 tone na osebo poskoËile na 12,1. Kljub slabemu napredku so ti podatki zelo blagi v primerjavi z emisijami v ZDA, kjer so v omenjenem desetletju prav tako narasle, toda z 20,1 na 20,9 tone na osebo. Kot smo ae velikokrat poudarili, je prav ta draava odstopila od ratifikacije Kjotskega protokola, ki zahteva zniaanje emisije do leta 2012 za osem odstotkov glede na izhodi?Ëno leto 1990. Evropska unija bo ta cilj zagotovo tea-ko dosegla, ?e zlasti Ëe si pogledamo podatke o nara?ËajoËem prometu in Ëedalje veËji porabi elektriËne energije. Veliko pove ae dejstvo, da se vsak dan ustvarjajo prometni zama?ki na kar 7500 kilometrih evropskih avtocest. EU si sicer prizadeva, da bi predvsem tovorni promet pre- usmerila na aeleznice in ladje, ljudi pa prepriËala, naj pogosteje uporabljajo javni prevoz, toda za zdaj ostajajo ukrepi v veËini primerov bolj ali manj le na papirju, saj je jasno, da se ?tevilo osebnih vozil na cestah ?e zmeraj poveËuje. Med letoma 1980 in 2000 se je odstotek potnikov, ki potujejo z osebnimi avtomobili poveËal s 76,4 na 78,3, po drugi strani pa se je zmanj?alo ?tevilo tistih, ki potujejo z avtobusi, vlaki in metroji. Prav tako ne preveË spodbudni so podatki pri prevozu tovora, saj se je odstotek tovora, prepeljanega po cestah v dvajsetih letih, poveËal z 62 na 75 odstotkov, zmanj?al pa se je prevoz po aeleznicah (z 22 na 14 odstotkov), ladjah (z devetih na ?est odstotkov) in plinovodih (s sedmih na pet odstotkov). EU proizvede premalo energije Velik onesnaaevalec okolja je tudi proizvodnja elektriËne energije, zlasti iz zastarelih termoelektrarn, ki jih aeli Evropska unija nadomestiti z modernej?imi in manj okolju nevarnimi napravami, predvsem pa z elektrarnami na obnovljive vire. Toda ta proces je zelo zahteven, saj je teako nadomestiti tolik?no proizvodnjo, ?e zlasti Ëe tovrstni naËrti niso dovolj podprti. NajveË energije pridobi Evropska unija iz jedrskih elektrarn - leta 2001 je ta delea zna?al 30,3 odstotka, sledijo elektrarne na zemeljski plin (25 odstotkov), plin ali naftne proizvode (19,5 odstotka), premog in lignit (skoraj 13 odstotkov) in obnovljive vire (dobrih 12 odstotkov). Toda pridobljena energija ?e zdaleË ne pokrije vseh potreb Unije, vsaj v nekdanji petnajste-rici. V njej sta bili namreË le Velika Britanija in Danska izvoznici energije, predvsem na raËun njunih nahajali?Ë nafte v severnem morju, petnajsterica kot celota pa je proizvedla le pribliano polovico energije, ki jo potrebuje, zato je treba preostanek uvaaati. Leta 2001 je tako uvozila vsega skupaj 765.590 tisoË ton energije, najveË je je potre- 12720368 bovala NemËija, in sicer 215.650 tisoË ton, sledijo Italija (147.260 tisoË ton), Francija (132.420 tisoË ton) in ©panija z 98.760 tisoË tonami uvoaene energije. Kot reËeno, je ni bilo treba uvaaati le Danski in Veliki Britaniji, zelo malo pa so je potrebovali tudi v Lu-ksemburgu (3690 tisoË ton). Kljub veliki porabi pa so Evropejci v primerjavi z AmeriËani in Japonci veliko manj potratni z energijo. Proizvodnja po draavah Kot smo ae poudarili, proizvede Evropska unija najveË elektriËne energije v jedrskih elektrarnah, in sicer veË kakor tretjino. Njihova proizvodnja je med letoma 1988 in 2001 sicer upadla za odstotek, toda to je mogoËe pripisati politiki zapiranja jedrskih elektrarn in le redkim naËrtom za nove gradnje. Upadla je tudi proizvodnja naftnih produktov (z 8,4 na 5,6 odstotka), proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah (s 16,5 na 13,6) in termoelektrarnah (z 32 na 25 odstotkov), naraslo pa je pridobivanje v elektrarnah na zemeljski plin (s 7,4 na 17,5 odstotka), v geotermalnih, vetrnih in solarnih napravah (z 0,17 na 1,18 odstotka) ter v napravah na biomaso z 0,85 na 1,5 odstotka. Na podroËju elektroenergettike so zanimivi ?e Evrostatovi podatki o cenah elektriËne energije. Januarja 2003 so za eno kWh najveË plaËali Danci, in sicer 0,23 evra, sledijo Italijani z 0,20 evra, Nizozemci z 0,18 in Nemci z 0,17 evra za kWh elektriËne energije. Po drugi strani pa so najniaje raËune plaËevali Grki, kjer je stala januarja lani ena kWh 0,07 evra, Finci in Britanci (po 0,10 evra) ter ©panci in Francozi (0,11 evra). Cene so torej zelo razliËne, na kar vplivajo med drugim tudi obdavËitve v posameznih draavah. Razlike naj bi se zmanj?ale, predvsem pa zniaale cene po uvedbi liberalizacije trga, Ëeprav so uËinki tega ukrepa za zdaj vidni v le redkih draavah. Tudi v NemËiji, kjer so se cene hitro po odprtju meja zaradi velike konkurence med ponudniki res zniaale, vendar so se kmalu zaradi visokih davkov spet dvignile. To je bilo torej nekaj dejstev, ki kaaejo bodisi na gospodarski napredek bodisi na gospodarsko stagnacijo v Evropski uniji. Kljub dokaj obetavnim podatkom v primerjavi z ZDA, ostaja ?e naprej pereËe vpra?anje oskrbe z energijo in ohranjanja okolja, ki bo - kot kaae - v prihodnje ?e precej krojilo razmi?ljanje strokovnjakov in politikov. Simona Bandur Povzeto po bro?uri Key facts and figures about the European Union SVETOVNA OSKRBA Z ENERGIJO PRED VELIKIMI IZZIVI Velikansko povpra?evanje po energiji se bo v prihodnjih letih ?e poveËalo, pravzaprav mu za zdaj niti videti konca, so se strinjali udeleaenci svetovnega kongresa o energiji, ki ga je v zaËetku septembra v avstralskem Sydne-yu pripravila organizacija WEC (World Energy Council). Prav zaradi tega je energija kljuËno vpra?anje 21. stoletja, zlasti v najveËjih porabnicah, med katerimi so Kitajska, Indija in Brazilija. Med veËje porabnice sodijo tudi draave Evropske unije, podatki o porabi pa zagotovo veliko povedo o gmotnem poloaaju draav in njihovih prebivalcev - Evropejec porabi, denimo, kar 30-krat veË energije kot prebivalec Banglade?a, so poudarili udeleaenci kongresa in dodali, da veË kot dve milijardi ljudi na svetu niti nima dostopa do elektriËne energije. Slednje pa pomembno vpliva na njihove gospodarske moanosti, zdravstveno varstvo in izobraaevalni sistem. »e se bo poraba tudi v prihodnje poveËevala s tolik?no hitrostjo kot v preteklih letih - na leto je nara?Ëala za pribliano dva odstotka -, se bo moral dostop do energije ?e v tem stoletju veË kakor potrojiti. To pomeni, da bi morali imeti trikrat toliko naftnih in plinskih transportnih naprav, rudnikov, naftovodov, jedrskih elektrarn, tankerjev in vetrnic. Potrebe po dodatnih investicijah so tako velike, da so komaj izraËunljive, so ugotovili udeleaenci kongresa. Do leta 2030 bi morali po ocenah Mednarodne agencije za energetiko (IEA) vsako leto v energetski sektor vloaiti pribliano 500 milijard evrov, da bi zgolj prepreËili negativne posledice za gospodarstvo, druabo in okolje. Zlasti zadnji izpadi elektriËne energije v Evropi in Zdruaenih draavah Amerike so po mnenju strokovnjakov za energijo (na kongresu jih je bilo veË kakor 1500) pokazali, da draave veliko premalo vlagajo v razvoj elektroenergetskega sektorja in tako so tudi podraaitve nafte vsaj deloma posledica zastarelih transportnih in predelovalnih zmogljivosti. SodelujoËi so se strinjali, da bi lahko sledili potrebam prebivalstva in industrije le v sodelovanju z zasebnim kapitalom, kar pa bi pomembno vplivalo na svetovno energetsko gospodarstvo. Zasebni kapital naj bi se v veËini stekal le v draave s stabilnimi pogoji, ki bi bile sposobne zagotavljati donos. V konkurenci za dodatni kapital bodo draave nadaljevale liberalizacijo svojih energetskih gospodarstev. To pa ne pomeni nujno niajih cen - velike investicije bodo namreË morali plaËati uporabniki. Nafta, plin in premog bodo tudi v naslednjem desetletju ostali hrbtenica oskrbe z energijo, veËa pa se potreba po jedrski energiji in poveËanju obnovljivih virov energije, je na konferenci med drugim ocenil direktor IEA Claude Mandil. STA/DPA 43 44 K ITAJSKA ŽELI OHLADITI NAJVEČJE PORABNIKE ENERGIJE Gospodarska rast na Kitajskem, ki je lani dosegla dobrih devet odstotkov, se izrazito odraža tudi v skokoviti porabi energentov. Zaradi večjega povpraševanja je morala država lani uvoziti za kar 44 odstotkov več goriva kakor leto prej, največ pa ga je porabila za proizvodnjo električne energije, delo v industriji, lu-kah in rafinerijah. Glede na to, da ima tamkajšnje gospodarstvo se velike potenciale, je tudi v prihodnje pričakovati naraščanje potreb, zaradi česar se lahko država znajde v hudih težavah. Z njimi se je srečala že sredi tega poletja, ko je zaradi večjega povpraševanja začelo primanjkovati energije, nemalo kateri analitik pa jo je tudi krivil za divjo rast cen nafte. Kitajska je bila sredi julija pred največjo energetsko krizo v zadnjih dveh desetletjih, saj ji je zaradi naraščajočih potreb prebivalstva manjkalo 30 milijonov kilovatnih ur električne energije. Da bi preprečilo izpade, je državno distribucijsko podjetje v 24 od 31 provinc uvedlo omejitve, v številnih pa celo zvišalo cene električne energije. »Najpomembnejši gospodarski cilj Kitajske je, da ohladimo tiste veje industrije, ki porabijo največ energije,« je ob ukrepih povedal strokovnjak z ene izmed kitajskih univerz. V zadnjem obdobju se je najbolj povečala poraba v jeklarstvu ter proizvodnji aluminija in cementa, med požrešne sodi še avtomobilska industrija, sicer pa so k povečani porabi veliko prispevali tudi uporaba strojev, ki potrebujejo za obratovanje veliko energije, čedalje bolj razširjena uporaba klimatskih naprav ter ne nazadnje nizka energetska učinkovitost. »Grozeča« gospodarska rast Vzrok, da se je Kitajska znašla na robu energetske krize, je v celoti gledano zagotovo hitra gospodarska rast, ki se je v drugem četrtletju letošnjega leta sicer nekoliko umirila, a je še zmeraj ostala na zavidljivi ravni. Obseg bruto domačega proizvoda se je namreč v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 9,6 odstotka, v prvem četrtletju pa je znašal 9,8 odstotka. V prvem polletju je država torej dosegla 9,7-odstotno rast, kar je enako kot v prvih šestih mesecih lanskega leta. V vsem letu 2003 je tamkajšnje gospodarstvo napredovalo za 9,1 odstotka. Če se bo tolikšna rast nadaljevala tudi v prihodnje, grozi državi nevarnost, da se bo njeno gospodarstvo pregrelo, zato je kitajska vlada že sprejela nekatere ukrepe za omejitev, ostale pa so ji težave z oskrbo v energetskem in prometnem sektorju. Prav zaradi čedalje večjega povpraševanja po električni energiji in naraščajočega razvoja industrije se je lani bistveno povečala poraba in s tem tudi uvoz energentov. Številke, ki kažejo na to, so skorajda osupljive: država je lani porabila približno 42 milijonov ton goriva, od tega ga je uvozila skoraj 24 milijonov ton. Tako se je samo v enem letu uvoz povečal za skoraj polovico, natančneje s 15,5 milijona na 23,8 milijona ton. Zgolj junija letos se je poraba povečala za 15 odstotkov in tako v mesecu narasla na 3,15 milijona ton. Največji porabnik energentov so, kot rečeno, industrijski in elektroenergetski objekti -po vsej Kitajski namreč deluje 85 neodvisnih rafinerij, največ pa jih je v provinci Shandong na severovzhodu države. Samo lani so potrebovale 20,2 milijonov ton nafte, kar je skoraj polovico vse porabe v državi, ki je znašala 42 milijonov ton. Tretjino porabljenega goriva so morale rafinerije uvoziti. Pa še podatek o največjem skoku: pristanišče province Qingdao je postalo skorajda čez noč največja uvozna destinacija goriva - ju- Foto Dušan Jež nija letos je namreË prispelo tja 974.100 milijonov ton goriva, kar je za kar 62 odstotkov veË kakor maja letos in za 445 odstotkov veË kakor junija lani. Izrazito sta se poraba energentov in s tem tudi uvoz poveËala na jugu draave, kjer porabijo dve tretjini uvoaenega goriva, samo tamkaj?nja provinca Guangdong je dobila veË kakor polovico vsega uvoza. Energente, ki jih potrebujejo industrijski obrati na Kitajskem, uvozijo veËidel iz Sin-gapurja, Rusije in Juane Koreje. Singapur je pravzaprav neke vrste sredi?Ëe oziroma zbirni center, kamor se zbirajo po?iljke iz Perzijskega zaliva in zahodnih trgov. Urejanje trga Skokovito nara?Ëanje porabe energentov je^ terjalo tudi poseben pristop pri urejanju uvoza, predvsem pa zagotavljanje veËje transparentnosti in spro?Ëanje omejitev pri trgovanju. Draavna komisija za razvoj in reforme je tako v zaËetku leto?njega leta uredila poseben sistem podeljevanja licenc za uvoz, ki zagotavlja obenem nekoliko bolj svobodno trgovanje. Na podlagi tega je dobilo dovoljenje za trgovanje 73 podjetij, med njimi Chinaoil, Sinochem, Sinopec, Zhen-rong, Gree in Twinace, vodilno pa je Gree, ki je lani uvozilo dva milijona ton goriva. Toda hudo tekmovanje je nara?ËajoËemu povpra?evanju navkljub privedlo do padca Ruska vlada bo predvidoma ?e to jesen odloËala o gradnji in natanËni trasi naftovoda v smeri Kitajske, o Ëemer se z omenjeno draavo in Japonsko dogovarja ae od leta 2002. OdloËitev o natanË-nem poteku naftovoda je bila namreË preloaena, saj so okolje-varstveniki nasprotovali njeni poti mimo Bajkalskega jezera, obenem pa si Kitajska in Japonska prizadevata za predloga, ki bi bila ugodnej?a zanju. Naftovod naj bi bil dolg 2400 kilometrov, stal bi predvidoma 2,5 milijarde dolarjev, povezal pa bi vsa kljuËna naftna in plinska polja na vzhodu Sibirije in Daljnem vzhodu. Po njem bi namreË lahko prena?ali po 30 milijonov ton nafte na leto. . 45 46 cen nafte, ki so tako v zadnjem Ëasu v nekaterih primerih celo padle pod stro?ke uvoza. Proizvajalci goriva po svetu so namreË nara?ËajoËim potrebam te daljne draave prilagodili tudi proizvodnjo, zato je bilo aprila letos tja namenjenega veliko preveË goriva, kar je vodilo do padca cen. S tem se je tudi nekoliko poru?ilo priËakovanje Singapurja, da bo v veliki meri prav on kot najveËji oskrbovalec narekoval cene na kitajskem trgu. Tak?en preobrat je potrdi tezo ?tevilnih strokovnjakov s tega podroËja, ki so dolgo trdili, da je Kitajska tako velik trg, da zahteva lastno oblikovanje cen in lastno dinamiko trgovanja. Sodelovanje s tujci propadlo Kljub veliki ponudbi tolik?na energetska odvisnost ni v interesu draave, zato si prizadeva, da bi razvila lastne energetske zmogljivosti, ki bi delovale zlasti na zemeljski plin. Toda v tem primeru se bodo potrebe po omenjenem energentu do leta 2020 poveËale na 200 milijard kubiËnih metrov, kitajska proizvodnja pa bo takrat predvidoma zna?ala le 120 milijard kubiËnih metrov na leto. V prvi polovici leto?njega leta je sicer proizvedla 19,5 milijarde kubiËnih metrov, kar je za 16 odstotkov veË kakor v istem obdobju lani, a kljub temu v prihodnje ni mogoËe priËakovati tolik?nega poveËanja proizvodnje, da bi se lahko sama oskrbela. Manko bo treba nadomestiti z uvozom, vendar zato primanjkuje prenosnih zmogljivosti. Do nedavnega so obstajali naËrti za gradnjo pribliano 4000 kilometrov dolgega naftovoda, imenovanega Zahod-Vzhod, ki bi iz severozahoda Kitajske dostavljal plin ©anghaju in drugim hitro rastoËim provincam na vzhodu draave, vendar konzorcij tujih investitorjev ni mogel najti skupnega jezika s kitajskim naftnim podjetjem PetroChina. Plinovod, vreden veË kakor pet milijard dolarjev, bi sicer pomagali graditi Royal Dutch/Shell, ExxonMobil in Gazprom (britanski BP je od projekta odstopil ae leta 2001), toda tokrat so se njihovi poskusi sodelovanja izjalovili. Propadli naËrti za gradnjo plinovoda vsekakor ne delujejo v prid Kitajski, ki bi rada omejila porabo nafte in premoga, ki onesnaaujeta okolje, in preusmerila proizvodnjo v uporabo zemeljskega plina. A tudi ti naËrti so brakone le kapljica v morje glede na priËakovane ?e veËje potrebe industrije in prebivalstva predvsem po energentih in elektriË-ni energiji. Tamkaj?nje gospodarstvo ima namreË ?e ?tevilne moanosti za nove naloabe, ki jim obljublja uspeh prav velik trg, predvsem pa razvijajoËi se trg. Simona Bandur Povzeto po www.platts.com in STA SVET WTO: ODPRAVA TRGOVINSKIH OVIR BI KORISTILA RAZVOJU Leta 2002 je vrednost izvoaenega blaga v svetovnem merilu dosegla 5,16 bilijona evrov, Ëe pa bi draave do leta 2015 odpravile trgovinske ovire, bi se vrednost svetovne trgovine poveËala za kar 762 milijard evrov, so izraËunali pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). V zadnjih letih se svetovna trgovina sicer sooËa s teaavami zaradi krize, ki jo je prizadela v zaËetku osemdesetih let prej?njega stoletja, poleg tega pa jo slabita tudi ?ibka gospodarska rast in strah pred teroristiËnimi napadi, Ëeprav zlasti zadnji dejavnik razliËno vpliva na posamezne regije. Zelo uspe?ne so, denimo, Zdruaene draave Amerike, Azija in Vzhodna Evropa, Zahodna Evropa in Latinska Amerika pa zaostajata. Zaradi Ëedalje huj?e konkurence draav z nizkimi stro?ki dela, med katere sodi Kitajska, ter ?ibke gospodarske rasti v draavah Ëlanicah Evropske unije Ëedalje veË draav le s teaavo podpira nadaljnjo liberalizacijo trgovine, ki bi po priËakovanjih WTO pospe?ila gospodarsko rast. Liberalizaciji pa ne nasprotujejo samo Ëlanice Unije, temveË tudi druge razvite draave, ki aelijo za?Ëititi tako imenovane flobËutljive« izdelke. STA ROPSKA U KOMISIJA OCENILA GOSPODARSKO RAST Evropska komisija je v zaËetku septembra ocenila, da bo gospodarska rast v evroobmoËju v tretjem in Ëetrtem Ëetrtletju leto?njega leta dosegla od 0,3 do 0,7 odstotka, s Ëimer bo ostala na pribliano enaki ravni kot v preteklem trimeseËju - takrat je bila namreË v evroobmoËju 0,5-odstotna, v vsej Uniji pa je dosegla 0,6 odstotka. Nekoliko bolj je napredovalo gospodarstvo v zaËetku leta, saj je bila po podatkih evropskega statistiËnega urada Evrostat rast v prvi skupini 0,6-odstotna, v drugi pa za desetinko vi?ja. V primerjavi z istim obdobjem lani je rast bruto domaËega proizvoda (BDP) dosegla dva odstotka v evroobmoËju, v Evropski uniji pa 2,3. V drugem leto?njem Ëetrtletju so med Ëlanicami Unije, za katere je Evrostat razpolagal s podatki, najvi?jo rast dosegle Finska (odstotek), sledijo Velika Britanija in ©vedska (obe po 0,9 odstotka), Belgija in Francija (po 0,8 odstotka), NemËija in ©panija (obe 0,5 odstotka) ter Danska (0,2 odstotka). NajveËji padec BDP sta imeli GrËija (-0,6 odstotka) in Nizozemska (-0,2 odstotka). Za druge draave, tudi za Slovenijo, Evrostat podatkov ne navaja. Na letni ravni je BDP najbolj zrasel v Litvi (za 6,9 odstotka), sledijo GrËija (3,9 odstotka), Velika Britanija (3,7 odstotka), ©vedska (3,3 odstotka), Belgija in Finska (obe 2,8 odstotka), NemËija (1,5 odstotka) ter Italija in Nizozemska (1,1 odstotka). Za primerjavo: ZDA je rast BDP v omenjenem obdobju zna?ala 0,7 odstotka, v prvem leto?-njem Ëetrtletju pa je bila 1,1-odstotna. Japonsko gospodarstvo je v drugem Ëetrtletju doseglo 0,4-odstot-no rast BDP, kar je precej manj kot v prvem Ëetrtletju, ko bila ta 1,6-odstotna. V primerjavi z drugim Ëetrtletjem v letu 2003 je BDP v tem obdobju leta 2004 v ZDA zrasel za 4,7 odstotka, na Japonskem pa za 4,5 odstotka. STA B OLJ POMEMBNA JE REDNA KOT VISOKA PLAČA Ekonomska varnost je dejavnik, ki najbolj vpliva na zadovoljstvo in sreËo ljudi, je v nedavni raziskavi ugotovila Mednarodna organizacija za delo (ILO). Zanimivo je, da je le osem odstotkov so- * delujoËih ocenilo, da aivijo v draavah, ki jim zagotavljajo zadovoljivo raven eko- 1 nomske varnosti, dokaj visoka raven pa jih prihaja prav iz Azije, torej delov, kjer so osebni dohodki daleË pod ravnijo evropskih. Raziskava, ki jo je ILO imenovala Ekonomska varnost za boljši svet, je vključila 15 držav in 48 tisoč zaposlenih na več kakor deset tisoč različnih delovnih mestih povsod po svetu. Anketirani so morali odgovarjati na vprašanja o njihovih zaposlitvah, (negotovosti, ki jo izkusijo, ter o njihovih pogledih na družbeno neenakost na področju sociale in gospodarstva. Le malo je zadovoljnih Med izsledki zagotovo najbolj izstopa sporočilo, da kar tri četrtine sodelujočih čuti ekonomsko negotovost, življenje v takih razmerah pa vodi v »svet anksioznosti in jeze«, kot so zapisali pripravljavci raziskave v poročilu. Po drugi strani je manj kot deset odstotkov ljudi ocenilo, da živijo v državah, kjer je zagotovljena primerna raven ekonomske varnosti. Prav zadnja skupina se zaradi te varnosti v povprečju počuti srečno, kar kaže na to, da vpliva raven ekonomske varnosti na zadovoljstvo v življenju nasploh. Toda - kot ugotavlja raziskava - pri tem ne igra ključne vloge raven osebnih dohodkov, temveč redni prilivi in čim nižja stopnja neenakosti pri plačilih. Podobno precej vpliva na zadovoljstvo ljudi možnost, da se izkažejo, pokažejo svoje znanje in veščine na delovnih mestih ter da so jim zagotovljene možnosti nadaljnjega izobraževanja. A tudi v tem primeru izsledki raziskave niso preveč obetavni, saj se je pokazalo, da le malo ljudi čuti, da opravlja delo v skladu s svojimi znanjem, veščinami in kvalifikacijami. Posledica tega je v prvi vrsti nezadovoljstvo na delovnem mestu, ki vodi do učinka statusne frustracije, kot je pojav imenovan v raziskavi. Socialna varnost Ekonomska varnost je neločljivo povezana z ravnijo demokracije v posameznih državah -vlade, ki namenijo več denarja socialni varnosti, dosežejo tudi boljši učinek, čeprav ni nujno, da na dolgi rok. Raziskava ILO je namreč ugotovila, da rast in razvoj države ne vodita nujno do ekonomske varnosti, temveč le v primerih, ko sta podprta z ustrezno socialno politiko. Kot rečeno, številne bogate države lažje dosežejo visoko raven ekonomske varnosti za državljane, čeprav to ni pravilo, saj dosegajo številne revne države boljše rezultate kakor bogate. Zgovoren primer so zagotovo države južne in jugovzhodne Azije, kjer je raven ekonomske varnosti višja kot obseg dohodkov v svetovnem merilu. Južna Azija ima, na primer, sedem odstotkov svetovnih dohodkov, vendar 14-odstotno raven ekonomske varnosti, po drugi strani pa je ravno nasprotna slika v Latinski Ameriki, kjer je skoraj 80 odstotkov ljudi zaskrbljenih, ker so njihove službe v prihodnjem letu negotove. Resigniranost ljudi je celo tako velika, da je večina pripravljena sprejeti tudi nedemokratično vlado, če bi le rešila težave z veliko brezposelnostjo. Glede na raven ekonomske varnosti je ?tudija razdelila draave na ?tiri skupine. V prvo sodijo tako imenovani flpacesetterji« ali draave z dobro ekonomsko in socialno politiko, ustreznimi institucijami in dobrimi dohodki, v drugo flpragmatistiËne draave« z dobrimi dohodki, vendar manj ustrezno politiko ali institucijami, v tretjo flkonvencionalistiËne draave«, kjer so politika in institucije primerne, a slabi dohodki, in nazadnje draave, v katerih je treba ?e veliko postoriti (Much-to-be-Done Countries), da bodo draavljani dobili zadovoljivo raven ekonomske in socialne varnosti. V njih namreË ni ne ustrezne politike in ne institucij, pa tudi osebni dohodki so nizki. 4:7 48 Še nekatere ugotovitve raziskave mednarodne organizacije za delo: - večina delavcev v državah v razvoju ne pozna sindikatov - vanje je vključenih le desetina zaposlenih, - ženske občutijo običajno večjo negotovost na delovnih mestih, - varnost zaposlovanja izginja domala povsod po svetu, predvsem zaradi informatizacije ekonomije in reform na tem področju, - veliko ljudi ima veščine, ki jih ne uporablja na delovnem mestu, - varnost zaposlitve je šibka v skoraj vseh državah. Slaba ekonomska varnost pa v nasprotju s pričakovanji ne vodi nujno do povezovanja ljudi v sindikate in oblikovanje delavskih gibanj, temveč se je v raziskavi pokazalo drugače: družbe z veliko stopnjo neenakosti bodo manj verjetno veliko dosegle pri zagotavljanju boljših delovnih razmer. Previdnost pri odpiranju trgov K nezadovoljstvu ljudi so gotovo veliko pripomogli tudi številni pretresi, ki jih je doživelo svetovno gospodarstvo od začetka 80. let prejšnjega stoletja, ter številne naravne katastrofe. Prav zato morajo biti države, ki se šele razvijajo, previdne pri odpiranju svojih meja, saj se ne morejo braniti pred nepredvidenimi zunanjimi šoki, opozarja ILO. Tako je bolje, da preložijo odpiranje svojih denarnih trgov, dokler nimajo vzpostavljenih ustreznih institucij, ki bi znale uravnati zunanje vplive na gospodarstvo. Kljub opozorilom državam v razvoju pa je slika povsod po svetu približno enaka - v domala vseh državah je varnost zaposlitev čedalje manjša in zaradi tega tudi ekonomska varnost prebivalcev, kar posledično vodi v nezadovoljstvo in celo resigniranost prebivalstva. »Ce ne bomo naredili naših družb bolj enakopravnih, bo v prihodnje le malo ljudi doseglo ekonomsko varnost oziroma našlo spodobno službo,« je opozoril Juan So-mavia, direktor ILO ob predstavitvi raziska- Simona Bandur Povzeto po www.ilo.org/ses ilMIfMIflfi BRITISH ENERGY NA TRI DELE Britansko elektroenergetsko podjetje British Energy se bo razdelilo na tri dele - na podjetje, ki bo urejalo proizvodnjo v jedrskih elektrarnah, na podjetje s termoelektrarnami in nazadnje se na podjetje, ki bo prodajalo električno energijo. Za izvedbo načrtov bo dobil koncem pomoč Evropske unije, pozneje pa se denar lastne vlade, ki bo namenjena predvsem procesu zapiranja jedrskih elektrarn. www.energyforum.net NAČRTI ZA ZAPIRANJE JEDRSKIH ELEKTRARN POD VPRAŠAJEM Belgijski minister za energijo Marc Vertvilghen se je kmalu po prevzemu funkcije začel spraševati o smotrnosti zapiranja jedrskih elektrarn do leta 2015. Kot je povedal v intervjuju za domači dnevnik De Standard, je vladi predlagal, da še enkrat oceni energetske potrebe do tega leta in presodi, ali je zmožna nadomestiti manjkajočo proizvodnjo. Pri tem je za primer navedel Finsko, ki se je celo odločila, da bo zgradila nov reaktor, obenem pa je opozoril, da Belgija (zlasti Flandrija) še ni dočakala pozitivnih učinkov liberalizacije trga. www.energyforum.net NALOŽBE V VREDNOSTI ŠESTIH MILIJARD EVROV Bolgarsko ministrstvo za energijo načrtuje do leta 2007, ko se bo država predvidoma pridružila Evropski uniji, naložbe v elektroenergetski sektor v vrednosti šest milijard evrov. S tem si želi država zagotoviti položaj najmočnejšega izvoznika električne energije v jugovzhodni Evropi. Med največje načrtovane naložbe sodijo: gradnja nove jedrske elektrarne z zmogljivostjo med 1600 in 2000 MW, ki bo stala milijardo evrov, gradnja 670 MW termoelektrarne, ki bo prav tako zahtevala milijardo evrov, oblikovanje okoljevarstvenih programov (pol milijarde evrov), gradnja naftovoda za prenos iranskega zemeljskega plina v Zahodno Evropo in širitev domačega distribucijskega omrežja (800 milijonov), izboljšave starih termoelektrarn (400 milijonov evrov) in naložbe v trajnostni razvoj, za kar bo namenjenih 300 milijonov evrov. www.energyforum.net ZARADI PODRAŽITEV Val podražitev električne energije v Nemčiji, ki ga je sprožilo podjetje RWE konec avgusta, je sprožil med odjemalci veliko nezadovoljstvo. Njihovi predstavniki so krivdo pripisali vladi, češ da dopušča oskrbovalcem preveliko samovoljo pri postavljanju cen, okoljevarstveniki pa menijo, da je težava v slabi regulaciji elektroenergetskega trga. Kot rečeno, je elektriko prvi podražil RWE, in sicer za pet odstotkov, kar je račune gospodinjstev povečalo za približno štiri evre na mesec, temu pa so sledili tudi drugi večji oskrbovalci, med njimi E.on, EnBW in Vattenfall Europe. Vsa štiri podjetja obvladujejo 80 odstotkov nemškega trga. www.energyforum.net 31 Nadaljevanje s strani 40. ki vključuje tako proizvodnjo kot vzdrževanje, meni, da če ni dobrega vzdrževanja, proizvodnja ne teče, kot bi bilo treba, če pa posadka svojega dela ne opravlja ustrezno, ni dobrega celotnega poslovanja elektrarne. Oceno o obstoječem stanju tehnike v termoelektrarni ob njegovem prihodu zadrži za sebe. Pravi pa, da se rezultati nekaterih novih zamisli že vidijo. Kar nekaj so prihranili pri letošnjem remontu in računa, da se bodo z združitvijo vzdrževanja in obratovanja pokazali pozitivni rezultati tako pri razpoložljivosti kot zanesljivosti obratovanja elektrarne. Zaveda se, da morajo biti čim boljši kazalci hitro vidni, ker mora biti TET zanimiva za potencialne investitorje. »TE Trbovlje je sama na trgu, brez holdinških povezav, zato smo še toliko bolj dovzetni za kakovostno razpoložljivost. Dokazati moramo, da obvladujemo proizvodnjo in vzdrževanje, za kar smo v elektrarni. Na koncu pa bo odločal lastnik - država,« poudari Urankar, ki je prepričan, da so zanimivi na trgu električne energije, ker lahko ponudijo prvovrstno lokacijo s hladilno vodo, dimnikom, stikali-ščem, čistilno napravo v gradnji in ne nazadnje s tradicijo pri proizvodnji električne energije, znanjem in voljo ljudi za delo. »Jasna vizija TET, ki jo je začrtal novi direktor Marko Agrež, je bila med odločilnimi dejavniki za mojo vrnitev v Trbovlje. Ne nazadnje sem zdaj po dve uri dnevno v avtu na poti iz Ljubljane v Trbovlje in nazaj. Pred dvema letoma te vizije ni bilo in tudi mene ne bi nihče zvabil v TET, kljub temu, da so mi nova znanja izziv,« prizna Toni. Razliko v naravi dela je občutil zelo hitro. Sedaj dela z ljudmi v elektrarni in je na strani investitorja, in ne dobavitelja. Je pa zanj velika prednost, ker pozna skrivnosti dela dobaviteljev in zna ceniti njihov trud pri pridobivanju posla. Prizna, da uspeti na javnem razpisu ni enostavno. Dober posel je sklenjen, ko sta zadovoljna tako investitor kot dobavitelj. Se večji problem kakor dobiti posel, ga je kakovostno opraviti. Iz izkušenj ve, da če je šel ponudnik pod ceno, da je dobil posel, bo to delo slabo opravljeno. »Elektroenergetika je kapitalsko premočna panoga, da bi lahko bile naprave ali delo slabše kakovosti. Poudarek mora biti na kakovosti. Tehnični pogoji pri razpisu morajo biti napisani tako, da dobi investitor dobro blago, zato mora imeti vsak investitor ustrezno tehnično znanje za presojo. Javni razpisi so pri tem dvorezen meč. Včasih jih ne moreš napisati tako tehnično natančno, da ne bi kdo s slabim blagom uspel zaradi nizke cene. So pa vnesli neko preglednost v elektroenergetiko. TE Trbovlje ni več zavezanec za javna naročila in računam, da bomo s pogajanji ceneje delali in investirali,« nadaljuje Urankar, ki je vesel spoznanja, da je bilo njegovo nekdanje podjetje Iskra Sysen, dobro podjetje, da so vse pogodbe v roku in kakovostno izvrševali in so s tem uspevali na javnih razpisih. Tudi zato mu je bilo laže prodajati, ker je prodajal dobro robo.Težje je biti prodajalec slabe. Usoda TET je v lastnih rokah V medčloveških odnosih skuša biti Anton Urankar strpen. Za svoje ljudi se zavzame in jih zastopa tudi v vodstvu, da je delo tehničnega sektorja pri obratovanju nemoteno. Seveda pa pričakuje, da sodelavci z njim igrajo odprte karte. Motivacije, da je kolektiv zadovoljen, mu ne manjka. »Vsakemu posamezniku mora biti najprej jasno, kakšna je njegova odgovornost pri delu, potem pa mu je treba zagotoviti ustrezno delovno okolje, da bo te obveznosti ustrezno izpolnjeval, in to je moja naloga.« Direktor tehničnega sektorja je kmalu po vrnitvi v TET ugotovil, da se je v dvajsetih letih, odkar je odšel iz elektrarne, izobrazbena struktura v njej izboljšala, da fatalizem, ki je bil v zadnjih letih opazen med zaposlenimi, počasi izginja. Stara elektrarna bo lahko še naprej obratovala z obstoječo posadko, na nekaterih področjih dela pa se bo treba kadrovsko okrepiti. So pa zaposleni v TET dojeli, da je usoda objekta v njihovih rokah, da morajo skupaj delati za boljši jutri in da jih nihče ne bo reševal, če se ne bodo sami. Njegova vrnitev na delo v Trbov- lje je bila v družini Urankar s 7 in 12 let starima otrokoma soglasno izglasovana. Otroka sta očeta vprašala le, ali bodo tudi s spremembo lokacije njegovega dela odšli še na dopust in ali se bodo moraU preseliti v Trbovlje. Slednje verjetno tudi zato, ker jim je Toni vsakič, ko so se pripeljali na družinski obisk v Zasavje, dejal, da so prišli v najlepšo dolino. Iz pogovora se je dalo razbrati, da otroka ne bosta prikrajšana za družinsko življenje, ker sogovornik trdno stoji na stališču, da če nima urejenega doma - živijo v Črni vasi pri Ljubljani - tudi v službi ne more ustrezno delati. Skupaj z otrokoma in ženo se veliko ukvarjajo z vrsto športnih dejavnosti. Njegove bogate izkušnje iz mladosti, ko je plaval nekaj razredov osemletke in vso gimnazijo in dosegel leta 1976 absolutni državni rekord na 200 metrov delfin in bil član zmagovite štafete 4 x 200 metrov kravi na članskem državnem prvenstvu leto za tem, so mu življenjska popotnica, predvsem v tem, da je znal delati in se dokazovati sam in v skupini. To mu je ostalo, kot mu je ostala v krvi sistematika razpolaganja s svojim časom in merljivost rezultatov z vloženim trudom. Svojih otrok v tekmovalni šport ne usmerja, želi le, da spoznata čim več športnih zvrsti in drugih interesnih področij. Letošnje poletje so družinsko deskah v Dalmaciji. Po dopustu se je Anton Urankar ponovno vrnil v TET, kjer se po dvajsetih letih dela drugje počuti, kot bi prišel domov, le da prenosnega telefona ne izklopi nikoli več, ker je odgovornost, biti direktor tehničnega sektorja termoelektrarne, velika. Vsaj tako velika, kot je njegova zavest in pripadnost regiji. Rad bi bil poleg, ko se bo začela graditi nova elektrarna, in zato se je vrnil, da bodo imeli ljudje v Zasavju perspektivo in ostajali v Urankarjevi najlepši dolini. Minka Skubic 49 s ^y PREJET RAZVOJNI PROGRAM TE-TOL, LASTNIŠTVO ŠE NE Sredi avgusta so imeli v ljubljanski Termoelektrarni Toplarni, ki je 64,57 odstotka v lasti Republike Slovenije in 35,43 Mestne obËine Ljubljana, skup?Ëino druabenikov. Ta je obravnavala in sprejela lansko poslovno poroËilo in strate?ki razvojni program TE-TOL do leta 2012. Pri slednjem lahko ?e pride do sprememb po priËakovani lastninski spremembi v TE-TOL. Sprejetje tega dokumenta pa pomeni zeleno luË za vrsto strate?kih investicij v Mostah. S S .** «* Družbeniki so sklenili, da se celotni lanski dobiček - 302,8 milijona tolarjev razdeli med oba družbenika v razmerju njunega lastniškega deleža. V nadaljevanju seje so obravnavali in sprejeli globalne strateške cilje iz Strateškega razvojnega programa TE-TOL za obdobje 2004-2012. Program je izdelalo vodstvo družbe v prvi polovici letošnjega leta in ga je podprl njen nadzorni svet. Program sestavlja deset poglavij, ki analizirajo poslovanje družbe po posameznih delih v preteklem obdobju, iz analiz izhajajo ugotovitve dobrih in slabih poslovnih odločitev in določene podlage za sprejetje strategije podjetja, iz česar izhajajo strateški cilji in strategija razvoja TE-TOL. V nadaljevanju so navedeni strateški projekti za dosego ciljev, določene prioritete, odgovorni vodje in roki za izvedbo projektov, s katerimi bo mogoče uresničiti strategijo razvoja družbe do leta 2012. Strategijo razvoja družbe bodo v Mostah dosegli z investicijami v izbor tehnologije za dopolnitev obstoječe tehnologije prvih dveh blokov. Za prigradnjo plinske turbine z močjo do 70 MW k drugemu bloku predvidevajo 16,7 milijarde tolarjev. S to naložbo bodo povečali fleksibilnost proizvodnega sistema, disperzijo primarnih virov, predvsem pa dobili dodatne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije, povečali nabor sistemskih storitev in zmanjšali emisije ogljikovega dioksida. V sklop naložb v povečanje tržne konkurenčnosti sodi rekonstrukcija prvega turboa-gregata, s čimer bodo podaljšali življenjsko dobo generatorja, povečali njegovo nazivno moč za 10 MW in ponudili dodatne sistemske storitve. V ta sklop sodi tudi projekt absorbcijskega hlajenja, ki je načrtovan kot pilotni projekt za predstavitev potencialnim investitorjem v hladilne naprave in prinaša manjšo lastno rabo električne energije ter manjše stroške obratovanja. Tretja naložba iz tega sklopa pa je suhi hladilni stolp, ki bo omogočil dodatnih 60 MW hladilne moči za vse enote brez vplivov na okolje. Ta stolp bo hkrati izboljšal ponudbo sistemskih storitev in povečal optimizacijo proizvodnje. Se bolj ekološko usmerjena pa bo uvedba kurjenja lesnih sekancev v kombinaciji s premogom, s čimer bodo zmanjšali emisije ogljikovega dioksida, hkrati pa predstavili program izrabe obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije v velikih kotlih. Za naložbe bodo v TE-TOL v naslednji osmih letih namenih okrog 26 milijard tolarjev, približno polovico tega bi bih drugi viri. Največja investicijska dejavnost bo potekala v naslednjih štirih letih. Kmalu pogajanja za odkup Da lahko sprejeti dokument spremeni ah dopolni napovedana la- Foto Minka Skubic stni?ka sprememba TE-TOL, se zavedajo tudi v njenem vodstvu. Zadnji teden v avgustu je prodajalec - Republika Slovenija -opravil posebno skrben informativno pravni pregled druabe. Komisija, ki v imenu draave vodi prodajo njenega deleaa TE-TOL, je na podlagi javnega poziva za oddajo ponudb prejela eno zavezujoËo ponudbo, in sicer konzorcija Energetika Ljubljana-Istra-benz-Gorenje. Omenjenemu konzorciju je dovolila posebno skrben pregled druabe in o tem tudi obvestila TE-TOL. ?Rezultat obeh posebno skrbnih pregledov bo izdelana cenitvena vrednost TE-TOL, ki bo podlaga pri pogajanjih za doloËitev menjalnega razmerja med deleai v TE-TOL in deleai v Geoplinu,? je pojasnil direktor TE-TOL Aleksander Mervar, ki raËuna, da bodo enem mesecu po izdelanih pregledih konËana pogajanja o menjavi. Enak postopek kot v TE-TOL je bil opravljen tudi v Geoplinu. Po njegovih besedah so se v TE-TOL na pregled skrbno pripravljali vse poletje. Pregled je bil dokaj naporen za njihove delavce. Za potrebe revizorjev so morali prej pripraviti podatkovno sobo in jo ustrezno zavarovati. Delo revizijske hi?e KPGM, ki jo je angaairal konzorcij, je trajalo pet dni, od 8. ure zjutraj do 18. ure zveËer. Vsi sodelujoËi pri pregledu so podpisali izjave o ohranjanju poslovne tajnosti. V zaËetku septembra je bila cenitev konËana, vendar pa o ceni direktor ni mogel reËi niË konkretnega, ker bo ta odvisna tudi od metodologije. Dokler ne bo pri?lo do pogajanj, ne bo znano, kolik?na bo ta. Znano je le, da se bodo pri Geoplinu upo?tevale priËakovane organizacijske spremembe glede na evropsko plinsko direktivo in pri TE-TOL evropska kogenera-cijska direktiva. Vodstvo TE-TOL priËakuje, da bo sestavni del cenitev TE-TOL tudi potencialna konkurenËna za?Ëita, ki jo da draava. V posebno pomoË obema stranema pa je bil nedavno sprejeti strate?ki razvojni program, ki je bil sestavni del cenitev. Minka Skubic ililirMli TOŽBE ZARADI OKOLJSKE ZAKONODAJE Evropska komisija je sredi julija pred Sodiščem Evropskih skupnosti sprožila postopka proti Franciji in Irski zaradi kršenja okoljske zakonodaje. Kot so sporočili iz Komisije, bodo proti prvi ukrepali zaradi kršitev zakonodaje v osmih primerih, proti drugi pa v devetih. V zvezi s tremi postopki proti Franciji je sodišče pravzaprav že sprejelo ustrezne odločitve, vendar se nanje država ni odzvala, kar pomeni, da še zmeraj ni sprejela ukrepov za uskladitev z evropsko zakonodajo na področju zaščite okolja, javnega dostopa do podatkov in zaščite voda. Poleg navedenega bo Komisija proti Franciji sprožila postopke še zaradi nespoštovanja evropske zakonodaje glede ravnanja z odpadki, onesnaževanja zraka in odpadnih vod. Tožba proti Irski, ki je bila v preteklosti prav tako že obsojena pred evropskim sodiščem, pa se nanaša večidel na preslabo zaščito biotske raznolikosti. Kot je pojasnila Margot Walström, evropska komisarka za okolje, je eden od najbolj pomembnih ciljev EU prav zaščita omenjenega področja, zlasti na Irskem, ki je potna naravnega bogastva. Omenjenima tožbama so se le nekaj dni pozneje pridružili še ukrepi proti trem drugim članicam, in sicer Grčiji, Španiji in Luksem-burgu. Tudi te države so si nabrale vrsto kršitev: prva devet, druga sedem in tretja šest. Od Grčije Komisija zahteva, da začne upoštevati že sprejeto odločitev omenjenega sodišča ter odpravi uporabo električne opreme, ki vsebuje rakotvorne industrijske kemikalije, v preostalih primerih pa jo med drugim opozarja zaradi neupoštevanja navodil glede ravnanja z usedlinami odpadnih voda in zaradi nezakonitega ravnanja z odpadki. Tudi Španiji povzroča največ težav ravnanje z odpadki, odpadnimi vodami ter neustrezni gradbeni načrti, Lu-ksemburg pa po mnenju Komisije neustrezno izvaja direktive o nadzoru nad tveganji zaradi industrijskih nesreč, o ravnanju z odpadnimi vodami in trgovanju z emisijami izpušnih plinov. STA 51 v^/dslej remont NE NA LETO IN POL NE Kr?ko je bila 4. septembra izkljuËena iz obratovanja in zaËel se je njen 27-dnevni remont. Prehodno po petnajstih mesecih obratovanja, kajti odslej bodo gorivni ciklusi 18-meseËni in remont obiËajno na leto in pol, tako kot je praksa v svetu. Razen rednih remontnih del drugih posebno obseanih del tokrat ne bodo izvajali. NaËrtujejo, da bo elektrarna ponovno vkljuËena v omreaje 1. oktobra. S S .** Elektrarna je bila na prvo soboto septembra ustavljena po končanem 20. gorivnem ciklusu, ki je trajal od 4. junija lani. V 15-ili mesecih, ki so bili prehodni režim gorivnega ciklusa do želenih 18-ih mesecev, ki bo od letos običajen, je NE Krško proizvedla 6,7 milijarde kWh, pol za slovenski, pol za hrvaški elektroenergetski sistem. Kot je na tiskovni konferenci pred remontom poudaril direktor elektrarne Stane Roa-man, je prehod na daljši gorivni cikel mogoč po zamenjavi vseh vitalnih delov elektrarne, predvsem uparjalnikov in turbine. Bo pa podaljšanje gorivnega ciklusa iz enega leta na leto in pol prineslo elektrarni v njeni življenjski dobi dodatno leto obratovanja. V elektrarni so v minulem gorivnem ciklusu izpolnili ciljne vrednosti tako glede proizvodnje, izpustov, virov sevanja količine RAO. V letošnjem prvem polletju so proizvedli za 3,1 % več električne energije, kakor so načrtovali. Nekoliko manjšo proizvodnjo od načrtovane so imeli v lanskih poletnih mesecih, predvsem zaradi okoljskih omejitev - prevelikega segrevanja Save zaradi vročega poletja. Letos teh težav niso imeli in so na primer avgusta s 432 GWh presegli mesečni proizvodni načrt kar za 14,6 odstotka. Direktor elektrarne je posebej poudaril dober lanski poslovni rezultat, s čimer so izpolnili pri- čakovanja obeh lastnikov in jim vrnili ustvarjeni dobiček. Podobna pričakovanja kot lani imajo tudi letos. Kolikšen pa bo dobiček, bo lažje oceniti po tretjem tromesečju, ko bodo končali remont elektrarne in bodo znani njegovi stroški. V NEK računajo, da bodo letošnjo ceno pri njih proizvedene električne energije znižali z 22 evrov za MW na 20 evrov, kar naj bi bila nekako spodnja meja zniževanja cene. Seveda pa v to ceno niso všteti stroški odplačila investicijskega kredita za gradnjo elektrarne in stroškov sklada za razgradnjo. Med tokratno zaustavitvijo bodo s področja vzdrževanja opravili nekatera dela, predvidena za to leto iz desetletnega programa vzdrževanja elektrarne. »Na primarnem delu bomo opravili temeljit pregled reaktorske posode in parnih cevovodov, na sekundarnem delu pa pregled sekundarnih grelnikov in cevovodov. S tem bomo dobili sliko stanja ma- terialov, kar nam bo omogočilo oceniti stanje naprav« je nadaljeval Rozman. Ena od poglavitnih dejavnosti vsakokratnega remonta, to je menjava gorivnih elementov, bo letos nekoliko povečana. Zamenjali bodo 56 elementov, kar je več kakor običajno, ker je zaradi daljšega gorivnega ciklusa treba vložiti večji energetski potencial. V sklopu stalnega tehnološkega posodabljanja elektrarne, v kar NEK na leto vlaga okrog deset milijonov evrov, bodo med tokratno zaustavitvijo uvedli približno 30 tehnoloških novosti tako pri elektro kot strojni opremi. Z njimi bodo povečali raven varnosti in stabilnosti elektrarne. Načrtujejo, da bodo ta vlaganja že naslednje leto nekoliko višja, kljub temu, da ne bo remonta. Začeli bodo nadgradnjo hladilnih stolpov, kar bo omogočilo elektrarni obratovanje na višji moči tudi v ekstremnih razmerah. Poleg tega bodo modernizirali informacijske procese in kupili tretji agregat. Tako bo investicijska transa za prihodnje leto kar 17 milijonov evrov, predvsem zato, ker bodo omenjene naložbe stroškovno najbolj zahtevne prav prihodnje leto. Fizično izvedbo del pa bodo kolikor bo mogoče vključili v naslednji načrt remonta, ki bo leta 2006. Minka Skubic Foto Minka Skubic Vzdrževalna dela med remontom. ONCANA PRENOVA SEKUNDARNE OEREME V 400 kV STIKALISCU NEK Devetnajstega septembra je bila uspešno končana III. etapa projekta prenove sekundarne opreme v 400 kV stikalisču NEK, ki je bila nadaljevanje gradnje RTP 400/110 kV Krško z razpletom daljnovodov. Eles je opravil strokovni tehnični pregled, MO-PE-IRSOPE oziroma elektroenergetski inšpektor Anton Bregar pa inšpekcijskega. Poglavitni namen prenove je bil v celoti končati in posodobiti sistem vodenja in nadzora v 400 kV stikalisču NEK z navezavo na novo zgrajeno stikali-šče RTP 400/110 kV Krško, ki je sistemsko povezan z napravami vodenja, meritev in zaščite v stikalisču NEK. Stikališče NEK je zgrajeno v sistemu visokih cevnih zbiralnic z naslednjimi 400 kV polji: transformatorsko - genera-torsko polje T 41, zvezno polje, merilno polje, daljnovodna polja Zagreb I, Zagreb II, Maribor ter ozemljilno polje 400 kV zbiralnic. Stikališče NEK-a se je gradilo v letih 1977-1979, tako da je bila sekundarna oprema nujno potrebna zamenjave. Prav tako je bila neogibna vzpostavitev daljinskega vodenja omenjenega sti-kališča. Sedanji sistem nadzora, vodenja in zaščite je zgrajen v najsodobnejšem digitalnem sistemu. Vse medsebojne tehnološke povezave so izvedene preko optičnih povezav in kablov. Vodenje 400 kV stikališča NEK je po tej prenovi prešlo v upravljanje Elesa. Krmiljenje visokonapetostnih aparatov se lahko izvaja bodisi lokalno iz računalnika v relejni hišici posameznega polja bodisi iz mikro SCADE RTP-ja Krško ali pa iz OCV Beričevo. Nadzor nad dogajanjem v celotnem stikalisču NEK ima zdaj na voljo tudi Eles, prav tako pa sta iz nadrejenih centrov Elesa mogoča pregled in registracija vseh meritev. Glavni pogodbeni partner pri prenovi sekundarne opreme je bilo podjetje ABB, d.o.o., iz Ljubljane s svojimi podizvajalci. Vse projekte prenove je v celoti izvedla projektantska organizacija IBE, d. d., iz Ljubljane. Elektro-montažna dela je izvajalo podjetje Elmont iz Krškega. Optično infrastrukturo je izvedlo podjetje Siteep. Omare sekundarne opreme je dobavilo podjetje Iskra Sistemi, delno podjetje Esotech iz Velenja ter EM Bizant. Letošnja dela je vodil predstavnik upravljanja prenosnega omrežja Robert Seme iz Elesa, ob strokovnem sodelovanju in pomoči sodelavcev iz GJS UPO in PEE, službe za sekundarne sisteme, in delavci Elektroprenosa Ljubljana. Celotna prenova je bila uspešno izvedena v predvidenih rokih kot posledica tesnega sodelovanja med Eles PEE, Eles UPO in NEK. Vso prenovo je tudi nadzoroval MOPE-IRSOPE in URSJV ter 19. septembra uspešno končal v zadovoljstvo vseh sodelujočih. Robert Kristan inšpektor Anton Bregar (prvi z leve) je bil z videnim zadovoljen. Foto Tomaž Sajevic 53 C v^>4HE AV»E BO ZRASLA V ©TIRIH LETIH Sredi septembra je na Kanalskem Vrhu v vrtaËi, kjer bo v prihodnje zbiralno jezero, predsednik vlade mag. Anton Rop, poloail temeljno plo?Ëo za Ërpalno hidroelektrarno AvËe. V ?tirih letih bo tu zrasla hidroelektrarna z moËjo 175 MW in letno proizvodnjo 426 GWh predvsem vr?ne energije. Spripravljanjem dokumentacije za to elektrarno in njenim ume?Ëanjem v prostor je investicijska skupina SENG konËala v zaËetku lanskega leta, zatem so imeli prvo prostorsko konferenco, Ëez pol leta sprejet program priprave za lokacijski naËrt, zatem v jeseni drugo prostorsko konferenco, do novembra razgrnjen lokacijski naËrt, ki ga je letos junija obËinski svet obËine Kanal dokonËno sprejel. Hiter tempo dela na vseh podroËjih jim je omogoËil, da so v tem mesecu dobili gradbeno dovoljenje za objekt kot celoto. Hkrati so jim projektantske organizacije izdelale tehniËno dokumentacijo. Iz nje je razvidno, da bo Ërpalna hidroelektrarna v Ëasu nizkih cen elektriËne energije to porabljala za Ërpanje vode v akumulacijski bazen, v Ëasu visokih cen elektriËne energije (predvsem ob konicah in delavnikih) pa bodo to akumulirano vodo porabljali za proizvodnjo elektriËne energije. MoË elektrarne bo 175 MW, predvidena letna proizvodnja bo 426 GWh, letna poraba energije za Ërpanje pa 553 GWh. Akumulacijsko jezero na Kanalskem Vrhu, v naravno oblikovani kotanji bo imelo prostornine za okrog dva milijona kubiËnih metrov vode. S strojnico bo jezero povezano po 2140 metrov dolgem cevovodu, katerega dve tretjini bosta potekali nad zemljo, tretjina pa po betonskem tunelu. Strojnica bo stala ob akumulaciji Ajba, v njej bo name?Ëen reverzi-bilni agregat z instalirano moËjo 190 MVA pri 600 vrtljajih na minuto. »rpalna HE bo vkljuËena v obstojeËe 110 kV omreaje sever-noprimorske zanke, ki pa ga bo treba na odseku HE Doblar-RTP Gorica rekonstruirati. Naloaba s predraËunsko vrednostjo 82,6 milijona evrov oziroma 464 evrov za kWh, naj bi bila konËana konec leta 2008. Polovico stro?kov elektrarne bodo gradbena dela. Vsestranska korist Direktor SENG Vlado GabrijelËiË je v slavnostnem nagovoru med drugim dejal, da bo nova hidroelektrarna proizvajala vr?no elektriËno energijo, ki jo na? sistem najbolj potrebuje. Poudaril je, da v tem projektu vsak vidi svoj cilj: energetiki nov projekt, inve- stitorji donosen projekt, naravo-varstveniki objekt s Ëim manj vplivi na okolje in domaËini moanost za razvoj. Gradnjo Ërpalne elektrarne AvËe bosta financirali So?ke elektrarne in Holding Slovenske elektrarne z lastnimi sredstvi in najetjem potrebnega posojila. V nadaljevanju slovesnosti je direktor HSE mag. Drago Fabijan dejal, da veliko priËakuje od tega objekta zaradi ugodnih naravnih danosti in s tem povezanimi relativno nizkimi investicijskimi stro?ki. Prav zaradi tega je »HE AvËe ekonomsko upraviËena naloaba, projekt sam pa med najbolj konkurenËnimi v naboru objektov, sprejetih na lanski strate?ki konferenci druab HSE. O sprejemljivosti objekta v lokalnem okolju je govoril aupan obËine Kanal Miran Ipavec. Investitor So?ke elektrarne so s postavitvijo zadnjih dveh HE Doblar in Plave ?e utrdile zaupanje lokalne skupnosti, da so korekten partner ter potrdile, da njihove naloabe ne nazadnje prinesejo kraju tudi nekaj nove infrastrukture. Zaradi dobrih izku?enj so vzeli za svojo tudi »HE AvËe in v obËini storili vse, da se bo naloaba lahko Ëim bolj nemoteno izvajala. S »HE AvËe bo kanalska obËina Vse foto Minka Skubic Pred slovesnostjo je mag. Anton Rop obiskal osnovno ?olo Kanal, s katero SENG ae vrsto let dobro sodelujejo in so ji ob odprtju gradnje »HE AvËe podarili dva raËunalnika. postala prva v Sloveniji s Ërpalno elektrarno, tako kot so prvi v odbojki, pa skokih z mostu, pa Kogojevih dnevih in ?e Ëem. PriËakujejo, da bo nova elektrarna pripomogla k urbanemu in turistiËnemu razvoju obËine in regije. Zelo dobro obiskane slovesnosti na Kanalskem Vrhu so se udeleaili vodilni elektrogospodarstveni-ki, lokalni politiki, predstavniki MOPE, potencialni izvajalci del in dobavitelji opreme, delavci SENG in ?tevilni domaËini. Vsem njim je bila namenjena ob?irna in vsestranska predstavitev projekta mag. Antona Ropa, predsednika vlade RS. Poudaril je pomen objekta tako za elektroenergetski sistem kot lokalno skupnost. ?Prva Ërpalna elektrarna pri nas je pomembna z veË vidikov. Z ekonomskega, saj 20-milijardna investicija govori sama po sebi, koliko moanosti in priloanosti bo lahko dobila gradbena operativa in drugi izvajalci ter proizvajalci, kar jim bo lahko izbolj?alo poslovni rezultat in prispevalo k njihovem razvoju. Prav tako je naloaba ekonomsko gledano racionalna sama po sebi in ne nazadnje bo prispevala k regionalnemu razvoju, da bodo prebivalci tega dela draave imeli veËjo socialno varnost,« je med drugim dejal predsednik vlade, ki je nadaljeval govor s pojasnjevanjem tehnolo?kih prednosti projekta. »HE AvËe bo pomenila tehnolo?ki napredek za elektroenergetski sistem in prispevala k njegovi veËji varnosti in stabilnosti s proizvodnjo vr?ne energije. Ni pa pozabil poudariti ekolo?ke varnosti in sprejemljivosti projekta in predvsem tudi moanosti za razvoj lokalne skupnosti. Ob koncu je izrazil veselje, da to ni edina investicija v elektroenergetiki v zadnjem Ëasu, da jih je kar za 200 milijard. »estital je vsem, ki so imeli idejo in pogum za naloabo v »HE AvËe, in izrazil upanje, da jo bodo odgovorni Ëim prej konËali, da se bo lahko Ëez ?tiri leta ponovno sreËal z vsemi navzoËimi ob odprtju elektrarne. Minka Skubic Naj temeljna plošča za CHE Avče dobro drži. Pri gradnji elektrarne bo dovolj priložnosti in možnosti za vrsto podjetij, katerih direktorji so se tudi udeležili slovesnosti. 55 v T ŠTIRIH LETIH DO AVTOCESTNE TRASE Slovenija je pred desetimi leti zaËela uresniËevati nacionalni program zgraditve avtocest. Do konca lanskega leta je bilo tako prometu predanih 277 kilometrov avtocest iz tega programa. Prenovljeni nacionalni program, ki je bil letos sprejet v parlamentu, pa predvideva, da bomo v desetih letih zgradili ?e 538 kilometrov avtocest in hitrih cest. Prvih 8 kilometrov, 15-kilometrskega odseka Klanec-Sermin, je bilo slavnostno dano v uporabo ta mesec. Zahteven objekt po gradbeni strani, pa tudi po energetski oskrbi. Avtocestni odsek Klanec-Sermin je nadaljevanje avtocestnega odseka Ko-.zina-Klanec in je del avtocestne smeri vzliod-zaliod oziroma cestne povezave med Koprom in Lendavo. Avtocesta na omenjeni trasi poteka v začetku po flišnem terenu, od kraškega roba do viadukta Črni Kal po značilnem kraškem terenu z apnenčevo osnovo in zatem do obstoječe obalne ceste ponovno po flišu. Od kraške planote do obale avtocesta premaga 420 metrov višinske razlike. O tem, kako zahteven zalogaj je bil ta odsek avtoceste tako po gradbeni kot prostorski plati, govori število premostitvenih objektov na borih petnajstih kilometrih. Najprej je tu dvocevni predor Kaste-lec z 2,3 kilometra, potem dvocevni predor Dekani z 2,2 kilometra, potem štirje viadukti: Črni Kal s 1065 metri dolžine, Bivje s 555 metri, Smelave z 210 metri in Lama z 72 metri ter 13 drugih večjih objektov, kot so podvozi, nadvozi, mostovi, in vrsta manjših objektov, kot so priključki, oporni zidovi, protihrupne zaščite. Kot je povedal Marjan Ortar, pomočnik direktorja avtocestnega projekta 4: Primorska so se gradbenih del lotili oktobra 2001. Načrtovali so, da bodo delo končali do novembra letos, pa so jih prehiteli aktualno politični dogodki, in so odsek skoraj v celoti končali že septembra. Predračunska vrednost odseka je znašala 65 milijard tolarjev, ki pa jih bodo nekoliko presegli. Za odsek je investitor Družba za avtoceste v RS najela 58 odstotkov kredita, ostalo so lastna sredstva. Gradbena dela so znašala 85 odstotkov vsega denarja. Na vrhuncu del na trasi je bilo na odseku 1200 delavcev in 700 različnih strojev. Prehod avtoceste čez Ospsko dolino rešuje viadukt Črni Kal, ki je najzahtevnejši premostitveni objekt na slovenskih avtocestah tako glede funkcionalnih zahtev, konstrukcijskih in tehnoloških možnosti, zahtevnosti oblikovanja, težavnosti umestitve v prostor v povezavi z ohranitvijo naravnega okolja kot tudi glede stroškov investicije in uporabe. Zanj je bil razpisan državni javni natečaj in na njem izbran Inženirski biro Ponting Maribor s sodelavci. Viadukt sestavljata dve ločeni vozišči na skupnih kraka-sto oblikovanih stebrih, ti zagotavljajo prepoznavnost največjega slovenskega viadukta med podobnimi že zgrajenimi premostitvenimi objekti v tujini. Dolino prečka v horizontalnem radiu 800 metrov na višini od 10 do 90 metrov, glavni razponi pa so dolgi 140 metrov. Pri gradnji omenjenega odseka so upoštevali vsa najnujnejša spoznanja glede varnosti potem, ko bo odsek dan v funkcijo. Inženir Ortar našteje samo najpomembnejše, kot so protipožarni Vse foto Minka Skubic sistemi v obeh predorih, njihovo ozvoËenje, spremljanje dogajanja v predorih v dispeËerskem centru v Kozini. Prav zaradi zahtevnosti odseka - predori, viadukti, odcepi - bo ta opremljen s 160 video kamerami, 16 svetlobnimi portali in nadzorovan iz dispeËerskega centra v Kozini, kar je prvi tovrstni primer na na?ih avtocestnih odsekih. Primerjave z našim sistemom Celotni avtocestni kria je zelo povezan z elektroenergetskim sistemom. Trase obeh se nemalokrat kriaajo in re?itve so velikokrat laaje ob tvornem sodelovanju. Tako ima Marjan Ortar bogate in dobre izku?nje s sodelovanjem z Elektro-Slovenijo ?e iz Ëasov gradnje avtocestnega odseka Razdr-to-»ebulovica, ko so za potrebe avtoceste prestavljali daljnovo-dne stebre. Takrat se je spoznal z Janezom Kernom, ki je bil odgovoren za investicije v Elesu. Po njegovi upokojitvi ga je pritegnil v svojo skupino k DDC, v kateri je postal odgovorni nadzornik za visokonapetostni del napajanja predorov Kastelc in Dekani z nizkonapetostnimi razvodi. Za na- pajanje obeh dvocevnih predorov, ki porabita 1 MW elektriËne energije, je bilo treba zgraditi ?tiri transformatorske postaje. Predora porabljata elektriko zlasti za ventilacijo, razsvetljavo in vso drugo spremljajoËo infrastrukturo, zlasti s podroËja varnosti: audio in video signalizacija, poaarna varnost, klic v sili, radio sistemi. ?Vse ?tiri trafo postaje so med sabo povezane z zemeljskim optiËnim vodnikom, ki omogoËa prenos signalizacije, komand in informacij o stanju naprav in prometa v predorih, kar bo daljinsko vodeno iz centra v Kozini,? pojasni/-.4.%,.' »,•.. • '.•. ...¦ '¦¦".'.'Z-'.', ,l. 4 t PRIČETEK USPOSABLJANJA 11.10.2004 13.10.2004 15.10.2004 PREDVIDEN ZAKLJUČEK USPOSABLJANJA I. pol. decembra 2004 I. pol. decembra 2004 I. pol. decembra 2004 ZAKONODAJNA REGULATIVA: I. MODUL 1 A: TEHNIŠKI PREDPISI IN STANDARDI MODUL 1 B: PRAVIMA UREJENOST ENERGETIKE 11.10.2004 13.10.2004 15.10.2004 ZAKONODAJNA REGULATIVA: I. MODUL 4 B: VARSTVO 03.11.2004 / / OBRATOVANJE ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA: II. MODUL 2 A: ELEKTROENERGETSKI SISTEMI IN NAPRAVE MODUL 2 B: NORMALNO IN NENORMALNO OBRATOVANJE 25.10.2004 27.10.2004 29.10.2004 SEKUNDARNI DELI ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA: III. MODUL 3 A: INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE 08.11.2004 10.11.2004 12.11.2004 SEKUNDARNI DELI ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA: III. MODUL 3 B: ZAŠČITNI SISTEMI V EES MODUL 3 C: MERILNI SISTEMI V EES 22.11.2004 24.11.2004 26.11,2004 TRŽNI IN KOMUNIKACIJSKI PROCESI V POSLOVANJU ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA: IV. MODUL 5 A: VODENJE SODELAVCEV / 24.11.2004 / TRŽNI IN KOMUNIKACIJSKI PROCESI V POSLOVANJU ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA: IV. MODUL 5 B: TRGOVANJE Z ELEKTRIČNO ENEREGIJO IN NJENA RACIONALNA RABA / 10.11.2004 / TRŽNI IN KOMUNIKACIJSKI PROCESI V POSLOVANJU ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA: IV. MODUL 4 A: KOMUNICIRANJE PRI VODENJU EES 17.11.2004 / / PRAKTIČNO USPOSABLJANJE: VI. oktober-december oktober-december oktober-december bra 2004 ter konča decembra 2004. Cena za vse programe v programu upravljalci EEN znaša 190.000,00 tolarjev (+ DDV) za prvi preizkus (za tiste, ki v proces periodičnega usposabljanja vstopajo prvič) in 130.000,00 tolarjev (+ DDV) za obnovitveni (periodični) preizkus. Postopek presoje nacionalnih poklicnih kvalifikacij za kandidate v programu stikalničar v elektroenergetiki ter dispečer v centru vodenja znaša dodatno še 20.000,00 tolarjev (+DDV). Če se boste odločili za vključitev sodelavcev v usposabljanje, vas v Izobraževalnem centru elektrogospodarstva Slovenije naprošajo, da jih o tem obvestite, in glede na vašo geografsko lokacijo bodo vaše sodelavce ob predvidoma zadostnem številu prijav uvrstili v vam najbližje območje usposabljanja. Območja so novogori-ško, ljubljansko in mariborsko. Do srede, 6. oktobra 2004 je moč še pravočasno oddati prijave, vendar pa vaše cenjene prijave pričakujejo že prej na naslov Elektro-Slovenija,d. o. o., ICES, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana. Za vse podrobnejše informacije o programu upravljalci energetskih naprav, načinu njegovega izvajanja, cenah usposabljanja in registraciji so vam v Izobraževalnem centru elektrogospodarstva Slovenije vedno na voljo. Kontaktna oseba je Matej Stra-hovnik, vodja programa (01/474 35 13, 041 397 131 ali tudi ma-tej.strahovnk@eles.si), dodatne informacije pa lahko najdete tudi na spletnem naslovu www.eles.si, pod rubriko izobraževanje. Za Vaše zaupanje in sodelovanje se vam zahvaljujejo in priporočajo. Ker je znanje energija ... Matej Strahovnik sun PESTRO POLETJE NA NAFTNEM TRGU Organizacija draav izvoznic nafte avgusta ni poËivala, saj so cene nafte nenehno poskakovale. Ae v zaËetku meseca, 3. avgusta, so se zvi?ale na veË kakor 39 dolarjev za sod in tako dosegle rekord po letu 1987, ko je organizacija uvedla ko?arico sedmih najpomembnej?ih vrst nafte kartela. ©e isti dan se je cena Ërnega zlata na newyor?ki borzi povzpela na kar 44 dolarjev, kar je najveË po letu 1983, rekordno ceno pa je dosegla tudi v Londonu, in sicer 40 dolarjev. Po podraaitvah so se v svetovni javnosti kajpak zaËela ugibanja, kaj jih je povzroËilo, za glavne krivce pa so bile doloËene peripetije zaradi ruskega naftnega giganta Jukos in strah pred novimi teroristiËnimi napadi v ZDA. Cene so se pozneje vendarle umirile, saj so se nehale ?pekulacije na ta raËun (zlasti glede Jukosa), precej pa je k temu prispevala tudi pomiritev javnosti, da je zalog nafte ?e dovolj. Sicer pa je lani najveË te surovine proizvedla Savdska Arabija, in sicer po 9,95 milijona sodov na dan, sledijo ZDA (8,84 milijona sodov), Rusija (8,44 milijona sodov), Iran (3,87 milijona sodov), Mehika (3,79 milijona sodov), Kitajska (3,54 milijona sodov), Norve?ka (3,27 milijona sodov), Kanada (3,11 milijona sodov), Zdruaeni arabski emirati (2,66 milijona sodov) in Venezuela (2,55 milijona sodov). Po nekaterih ocenah je lani svetovna poraba nafte zna?ala skoraj 80 milijonov sodov na dan , najveËji svetovni porabnik pa so ZDA, ki so lani porabile veË kakor 20 milijonov sodov na dan. Sledijo Kitajska (5,6 milijona sodov), Japonska (5,4 milijona sodov), NemËija in Rusija (po 2,6 milijona sodov) ter Indija, Juana Koreja in Kanada (po 2,2 milijona sodov). STA illiMfJI FINANČNA PERSPEKTIVA SPET RURI DRŽAVE ČLANICE Ministrski svet Evropske unije je na prvem zasedanju po poËitnicah zaËel formalno razpravo o finanËni perspektivi za obdobje med letoma 2007 in 2013. Tokrat se je pokazalo, da se lahko zgodi, da bo Slovenija zaradi statistiËnega zniaanja povpreËnega dohodka v raz?irjeni skupnosti ostala brez pomoËi bruseljskih strukturnih skladov, saj le za malenkost presega doloËeno mejo. Po podatkih evropskega statistiËnega urada Evro-stat je namreË imela med letoma 2001 in 2003 76 odstotkov bruto domaËega proizvoda 25-Ëlanske skupnosti, kar pomeni, da je za odstotek nad pragom za prejem pomoËi. To pomeni, da bi Slovenija v prihodnjem finanËnem obdobju izgubila pravico do sredstev iz solidarnostnih skladov, ki bodo obsegala 264 milijarde evrov ali 78,5 odstotka vsega denarja za spodbujanje razvoja revnej?ih regij. Milan M. Cvikl, slovenski minister za evropske zadeve, je na omenjenem zasedanju poudaril, da si aeli draava primerljivo, objektivno in po?teno raven pomoËi, ter se zavzel za upo?tevanje posebnega poloaaja regij, ki utegnejo zaradi statistiËnega zniaanja dohodka izpasti iz konkurence za omenjena sredstva. Sestal se je tudi s komisarjem za regionalno politiko Jacquesom Barrotom in mu predstavil predlog za razdelitev Slovenije na tri kohezijske regije: Ljubljano z okolico in dve periferni, s Ëimer bi bila vsaj vzhodni in zahodni del draave upraviËena do bruseljskih sredstev. Komisar je sicer zagotovil, da bo komisija predlog prouËila, Ëeprav mu predpisi Unije niso naklonjeni. Poleg Slovenije, ki je priËakovala 4,1 milijarde evrov sredstev, naj bi pomoË izgubile ?e tri italijanske regije (19,7 milijarde evrov), dve ?panski (7,4 milijarde), tri nem?ke (6,7 milijarde), dve gr?ki (4,5 milijarde) in ena francoska, in sicer pol milijarde evrov. 71 HE IN TEHNIČNI SPOMENIK NA IDRIJSKEM V zaËetku septembra so v Gorenji Kanomljici So?ke elektrarne, Mestni muzej Idrija in Ministrstvo za kulturo RS predstavili skupni projekt obnove tehni?kega spomenika Kanomeljske klavae in gradnjo male hidorelektrarne Kanomljica. Predstavitve se je med drugim udeleaila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. V projektu s predraËunsko vrednostjo 365 milijonov tolarjev sodelujeta Mestni muzej Idrija, So?ke elektrarne in Ministrstvo za kulturo, ki bo s pomoËjo kulturnega tolarja prispevalo 120 milijonov tolarjev. g ^ 72 Kot smo že pisali v posebni predstavitvi, so Kanomeljske klavže, ki so L. bile zgrajene leta 1812 v času Napoleonove Ilirije in so delovale do leta 1912, spomenik prve kategorije. Nekoč se je za njimi akumuliralo do 120.000 kubičnih metrov vode, ki se je uporabljala za plavljenje okrog 1500 kubičnih metrov lesa na leto. Omenjene klavže so med vsemi našimi klavžami estetsko najbolj dodelane, žal pa tudi najbolj načete. Vpete so v trdni brežini, grajene z lomljenih kamnov v apneni malti. Površino klavž odlikuje natančna pozidava z rezanimi kamnitimi kvadri. Na vrhu so dolge 33 metrov in široke 8 metrov. Na gorvodni strani se stena spušča 11 metrov navpično v strugo potoka Ovčjak, na dol-vodni pa skoraj 20 metrov globoko. Voda odteka skozi dva kanala. S prenovo bodo klavže dobile prvotno podobo. Obnovljena in sanirana bo celotna pregrada, urejena krona s pekvnimi polji, rekonstruirana streha in ognjišče za klavžarja. Za obiskovalce bo urejen dostop v komoro, kjer bodo prvič v zgodovini sanacij klavž na Idrijskem obnovljena tudi klavžna vrata in celoten mehanizem za njihovo odpiranje. Nameščene bodo tudi usmerje- valne, informativne in pojasnjevalne table do objekta. Mala HE Klavžarica bo izkoriščala hidropotencial vodotoka Klavžarica na odseku med klavžami in prihodnjo strojnico v neposredni bližini kmetije Reven. Instalirana moč MHE bo 302,6 kW, srednja letna proizvodnja 1.264 MWh na leto. Iz zajetja za pregrado klavž bo speljan do strojnice 1258 metrov dolg jeklen cevovod s premerom 500 milimetrov. Strojnica, ki bo zgrajena skladno s pogoji lokalne arhitekture, bo stala na levem bregu potoka Klavžarica, na ploščadi pred domačijo Reven. Elektrarna bo vključena v omrežje preko lastne transformacije in priključena na 20 kV daljnovod, ki poteka po dolini Kanomljice. Obratovala bo po dotoku in ob polnem akumulacijskem jezeru ter vseskozi zagotavljala ekološko sprejemljiv pretok v rečnem koritu pod pregrado. Obratovanje bo daljinsko vodeno iz centra vodenja Soških elektrarn. Investitorja računata, da bo naložba tako v obnovo spomenika kot v MHE končana do spomladi naslednjega leta. Minka Skubic Foto Minka Skubic Dobro ohranjena spodnja stran pregrade nekdanjih klavž. REŠITVE USTVARJAJO VREDNOST > Transportna omrežja > Klasična podatkovna omrežja za ponudnike storitev > Klasična omrežja za infrastrukturna podjetja > NGN omrežja za ponudnike storitev > NGN omrežja za infrastrukturna podjetja * Sistem vodenja omrežij > Pasivna infrastruktura zgradb > Napredna omrežja LAN * Centralni intranet > Razpršeni intranet > Sistem telefonije IP za mala podjetja > Sistem telefonije IP za srednja in velika podjetja > Sistem storitev popolne podpore / Za več informacij obiščite www.smart-com.si Smart Corn d.o.o.. Informacijski in komunikacijski sistemi Brnčičcva45, 1001 Ljubljana-Č-muce. T: 0VSG11 606. FiOl/SGII 571,E-mail: marketing@srtiart-c0m.5i N _L NAJVEČ DELOVNIH NESREČ JE V GRADBENIŠTVU Previdnost pri delu in skrb za zdravje nista nikoli odveË, ?tevilke pa potrjujejo, da se kljub sodobnim spoznanjem in uvajanju dodatnih varstvenih ukrepov tega naËela ne draimo dovolj. Skrb za veËjo varnost in zdravje pri delu lahko prinese tudi pomembne prihranke. 5ž 7A Letošnji evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki bo od 18. do 22. oktobra, v organizaciji Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, je predvsem namenjen izboljšanju varnosti in zdravja pri delu v gradbeništvu, saj ima ta panoga bistveno več poškodb in zdravstvenih okvar v primerjavi z drugimi. Evropske izkušnje pa so zagotovo zanimive tudi za našo panogo, kjer z doseženimi varnostnimi rezultati prav tako še ne moremo biti povsem zadovoljni. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je ustanova EU, katere namen je izboljšanje delovnih razmer zaposlenih s spodbujanjem pretoka tehničnih, znanstvenih in gospodarskih informacij med vsemi, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti in zdravja pri delu. Agencija ima sedež v Bilbau v Španiji. Iz promocijskega gradiva, ki ga je agencija izdala v ta namen ob letošnjem tednu varnosti in zdravja pri delu za EU, lahko ugotovimo: - v dejavnosti gradbeništva je v 15 državah EU 12 milijonov zaposlenih (po uradnih statistikah, poleg tega pa je še veliko zaposlenih na črno), ki ustvarijo za 900 bilijonov evrov prihodkov, ob tem pa stroški varnosti in zdravja pri delu znašajo 75 bilijonov, kar pomeni 200 evrov na prebivalca, - verjetnost nezgod v gradbeništvu je dvakrat večja kakor v drugih dejavnostih, - v letu 1999 je bilo v nezgodah z več kot tremi dnevi bolniške udeleženih kar 850.000 delavcev, na leto je približno 1300 nezgod s smrtnim izidom, ocenjuje se, da nezgode v gradbeništvu pomenijo petino vseh nezgod na delu tudi pri novih pristopnicah v EU, največ nezgod nastane zaradi dela na višini, poleg tega pa pomeni velik problem tudi transport na gradbiščih, v gradbeništvu je poleg nezgod tudi veliko obolenj v zvezi z delom. Tako ima kar 48 odstotkov gradbenih delavcev bolečine v križu, 36 odstotkov težave z vratnimi in ramenskimi mišicami, 28 odstotkov z mišicami zgornjih okončin in 23 odstotkov z mišicami spodnjih okončin. v Veliki Britaniji na leto umre okrog 750 delavcev zaradi azbe-stoze, velik problem pa so tudi druge oblike prahu (les, kremen), topila in druge nevarne snovi (sindrom topil - nevropsi-hiatrični simptomi, povezani z večjo izpostavljenostjo organskim topilom, kot so glikoletri in estri), kar polovica zaposlenih je med delom delno izpostavljena prevelikemu hrupu (17odstotkov med celotnim delovnim časom), vibracijam je izpostavljenih kar 54 odstotkov delavcev (19 odstotkov celoten delovni čas), z namenom izboljšanja stanja varnosti in zdravja pri delu, ki naj bi prineslo zmanjšanje nez- god in letni prihranek 75 milijard evrov, je predlaganih osem korakov za varnejšo in bolj zdravo gradbeno dejavnost, in sicer upoštevajte varnost in zdravje pri delu kot kriterij pri odločanju o nakupu izdelkov in storitev, zmanjšajte tveganje z načrtovanjem, zagotovite, da so vsi zaposleni ustrezno usposobljeni, ocenite vsa tveganja, redno spremljajte vsa tveganja, v postopke zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu vključite vsakogar, uskladite postopke za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ocenite učinkovitost ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter se učite iz napak. Stanje v elektrogospodarstvu ?e ni zadovoljivo Čeprav elektrogospodarstvo ne sodi med gradbene dejavnosti, pa se s to problematiko vsak dan srečujemo ob izvajanju investicijskih in gradbeno vzdrževalnih del. Ta problematika se je zlasti zaostrila s sprejetjem Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (ur. 1. RS št. 3/02 in 57/03), ki investitorjem nalaga nove naloge in odgovornosti na tem področju. Uradne razlage uredbe še ni, zato so mnenja strokovne javnosti o njenem izvajanju precej različna, poleg tega pa je v pripravi tudi sprememba in dopolnitev uredbe. In kakšno je na splošno stanje varnosti in zdravja pri delu v elektrogospodarstvu Slovenije? Odgovor je: ne dovolj dobro. Ce primerjamo stanje izpred 40, 50 let, lahko ugotovimo, da je dosežen velik napredek. Število mrtvih na leto se je s štiri do šest -kljub povečanemu obsegu naprav - znižalo na enega, bistveno se je znižalo tudi število drugih poškodb. Prav gotovo je k tem rezultatom pripomogel velik tehnični napredek, večja strokovnost zaposlenih in ne nazadnje tudi delovanje strokovnih služb varnosti in zdravja pri delu v posameznih družbah. Možnosti za izboljšanje stanja pa je prav gotovo še veliko. Pri tem bi rad opozoril na sodobna razmišljanja v sedanjem tržnem gospodarstvu, ko je glavni poudarek na dobičku. Stroški varnosti in zdravja pri delu se velikokrat obravnavajo kot nepotrebni, kar pa ne drži. Vlaganje v varnost in zdravje nam dolgoročno prinaša lahko velike dobičke. Tega so se v preteklosti v elektrogospodarstvu dobro zavedali in rezultati so vidni. Že leta 1960 je pri takratnem Ele-su inženir Rasto Švajgar izdal brošuro Vrednost delavca v elektrogospodarstvu, v kateri ugotavlja, da je lahko prihranek nekaj- krat večji od družbene škode, ki bi bila povzročena s poškodbo. Konec osemdesetih let sem tudi sam poskušal oceniti škodo zaradi nezgod v elektrogospodarstvu ter naj bi ta za leto 1987 znašala približno 13 milijard takratnih din oziroma investicijsko vrednost okrog 100-120 kilometrov 110 kV daljnovoda, 1-1,2 distribucijske RTP 110/20 kV oziroma 5-10 malih hidroelektrarn. Z gotovostjo pa lahko trdim, da so stroški nezgod danes, ko skoraj vsaki hujši poškodbi na delu sledi tudi odškodninski zahtevek na sodišču, bistveno večji. To pa je tudi dodaten dokaz, da ima vlaganje v varne in zdrave delovne razmere poleg humane komponente tudi ekonomsko. Alojz IstiniË Foto arhiv ELESa EVSKA OLIMPIJADA BREMEN 2004 Me?ana pevska skupina dr. France Pre?eren iz Airovnice, v kateri prepeva tudi Stane Stres, zaposlen v HE Moste kot jezovniËar, se je udeleaila pevske olimpijade, ki je potekala od 7. julija do 13. julija 2004 v Bremnu, v NemËiji. Rezultat tekmovanja je bilo srebrno in zlato priznanje v predte-kmovanju ter bronasta medalja v finalnem delu olimpijade. S S 3L 76 D eaela kranjska nima lep?’ga kraja, ko je z okol’?no ta podoba raja.« S temi besedami je najveËji slovenski pesnik dr. France Pre?eren opisal delËek Slovenije, ki se bohoti pod kuliso Karavank. Prav v naroËju velikana Karavank, Stola, stoji lepa vas Airovnica, od koder prihaja me?ana pevska skupina, ki s ponosom nosi ime pesnika dr. Franceta Pre?erna. Pevci smo prviË skupaj zapeli leta 1991 in tako prispevamo k bogatenju kulturnega aivljenja v svojem in ?ir?em okolju. Umetni?ka vodja skupine je Irena KosmaË, uËiteljica zborovskega petja in glasbene vzgoje na O© Bled. Prvi pevski program so sestavljale priredbe narodnih pesmi, z leti pa smo pevci zaËeli posegati tudi po zahtevnej?i literaturi domaËih in tujih skladateljev. Uvr?Ëamo se v vrh tovrstnih sestavov v Sloveniji, kar potrjujejo strokovne kritike na sreËanjih, festivalih in tekmovanjih. Tri leta zapored pa smo bili izbrani na draavno sreËanje malih pevskih skupin Slovenije, kar pomeni, da smo prejemniki zlatega aiga MPS Slovenije. Podoba pevske skupine v ogledalu lastne kratke preteklosti je dokaj bogata. Poleg nastopov doma, ki jih imamo na leto veË kakor 30, smo gostovali tudi »»o Avstriji, Italiji, NemËiji in na Če?kem. Decembra 2001 smo se udeleaili Adventnega festivala na Dunaju, oktobra 2002 pa se je skupina udeleaila 16. mednarodnega zborovskega tekmovanja v Pragi. V kategoriji C (me?ani zbori) smo prejeli zlato priznanje, na katerega smo zelo ponosni. Pomembno spodbudo delu daje druaabnost, ko se po napornih nastopih in sezonah pevci skupaj poveselimo in kujemo nove naËrte. Verjamemo, da bomo s kakovostnim petjem ostali navzoËi med sicer redkimi me?animi komornimi sestavi v Sloveniji. Januarja 2001 smo na samostojnem koncertu ob deseti obletnici delovanja izdali tudi plo?Ëo CD. Olimpiado v Bremnu kronali z uspehom Udeleaba na pevski olimpijadi v Bremnu pa je najveËji uspeh skupine do zdaj. Na svetovnem pevskem tekmovanju je tekmovalo 12.000 pevcev iz 85 draav. V prvem delu (drugi del je bil od 14. do 18. julija) smo slovenske barve zastopali edini, v drugem delu pa so Slovenijo zastopali ?e APZ France Pre?eren iz Kranja, me?ani pevski zbor KUD ©tefan Romih in me?ani pevski zbor Novo mesto. Na pot smo se podali v sre- do popoldan in po dolgih enajstih urah voanje s kombijem prispeli v Bremen. Sledila je ena ura in pol poËitka, potem pa registracija skupine in Ëlanov. Dobili smo program tonskih vaj, kvalifikacij in tekmovanja, in glej ga zlomka, ob deseti uri smo ae imeli prve tonske vaje. Utrujeni in neprespani smo kar dobro opravili, potem pa hitro pot pod noge in poiskati je bilo treba cerkev za druge tonske vaje. Tekmovali smo namreË v dveh kategorijah, kategoriji 6 - male pevske skupine in kategoriji 24 - ljudska pesem a cappella. Vse je potekalo po toËno doloËenem Ëasovnem razporedu. »e bi morebiti zamudili, bi ne bilo niË z vajami, kvalifikacijami ali tekmovanjem. Ob petih popoldne se je zaËela parada olimpijcev skozi mesto Bremen in nato slovesnost ob odprtju v dvorani, katere zmogljivost je bila 20.000 obiskovalcev. Na tej paradi sta nas obiskala tudi Irena Gril, predstavnica slovenske ambasade v Berlinu, in slovenski aupnik v Berlinu Izidor PeËovnik. V petek ob desetih dopoldne pa se je zaËelo zares. V kategoriji 24 smo zaËeli kvalifikacije. ToËno ob doloËeni uri se je bilo treba registrirati, nato stopiti na oder, dobro izvesti program in po dvajsetih minutah oditi z odra. Pod odrom sedi sedem Ëlanov mednarodne airije, ki ocenjujejo izvedbo pesmi, tonsko izvedbo, umetni?ki vtis ... Popoldne, ob ?tirinajsti uri, pa smo ?e v kategoriji 6 posku?ali sreËo v kvalifikacijah in tu nam je uspelo. Zbrali smo veË kakor 20,5 toËke, prejeli zlato priznanje, ki nas je vodilo na tekmovanje v soboto popoldne in tako smo domov prinesli bronasto medaljo. V tekmovanju je bilo treba za bronasto medaljo zbrati 40 do 60 toËk, za srebrno medaljo 60,01 do 80 toËk in za zlato od 80,01 do 100 toËk. Zgo- Bronasta medalja s priokusom zlata je na ustnice pevcev izvabila nasmeh zadovoljstva. dilo se je tudi, da so trije zbori v kvalifikacijah prejeli nič točk, tako da niso dobili niti priznanja za udeležbo. Čeprav smo v kategoriji 26 prejeli 18,04 točke, smo na srebrno priznanje prav tako ponosni, saj v tej skupini nista bila omejena ne starost in ne število pevcev v zboru. Samo za informacijo, naša skupina šteje deset članov, nekateri azijski zbori so šteli tudi do 180 pevcev, ki so peli in hkrati še plesali. Izvedli smo še koncert v domu starostnikov, privoščili pa smo si tudi izlet v pristaniško mesto Bremerhaven in si ogledali živalski vrt, v katerem so živali severnih morij. Ogled v podmornici je bil nepozaben in če že ne dobiš klavstrofo-bije, si težko predstavljaš, kako je posadka mesece živela pod morjem. V ponedeljek je sledila razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ter medalj. Veselja je bilo ogromno, pa tudi žalostne obraze si našel, saj so morda nekateri pričakovali več, kakor so dobili. Na sklepni slovesnosti je sledil tudi koncert najboljših skupin in lahko rečem samo, da tako dobrega in kakovostnega petja ne slišiš prav pogosto. Naša skupina je bila z rezultatom zelo zadovoljna, zato smo sklenili, da do leta 2006 pripravimo nov program in odpotujemo na naslednjo olimpijado, ki bo v Xi-amenu na Kitajskem. Ob prihodu domov so nas v gostilni Osvald pričakali svojci, prijatelji in člani Leske godbe na pihala. Bil je res nepozaben olimpijski sprejem. Hvala vsem, ki so nam pomagali pri tem projektu, saj je znašal krepko čez milijon tolarjev. Hvala tudi domači občini Žirovnica, Elektru Ljubljana, Integralu Jesenice, 3GEN-U Ljubljana, hotelu Lek in Javnemu skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Obenem pa se zahvaljujem za razumevanje in pomoč vodstvu in sodelavcem v poslovni enoti HE Moste. Stane Stres :oto arhiv društva 77 _l_ RATITOVEC IMA ŽE PET LET ELEKTRIKO Od Železnikov do slikovite gorske vasice Prtovč, na nadmorski višini 1.040 metrov, je vodila asfaltna cesta. Iz vasice smo krenili po južni poti navkreber po gozdni poti in skalovju. Poletni dan je bil kot nalašč za lep družinski planinski pohod na Ratitovec, priljubljeno najvzho-dnejso goro Julijskih Alp. budo in pomagalo pri financiranju zgraditve dvesto metrov dolgega 20 kV daljnovodnega odcepa in montaži transformatorske postaje Ratitovec na betonskem drogu, moči 30 kVA,« je povedal Alojz Lotrič, predsednik planinskega društva za Selško dolino Železniki. V upravnem odboru društva so se odločali, ali bi električni vod od transformatorske postaje do Krekove koče napeljali po zraku ali po zemlji. Zračna izvedba s postavitvijo drogov in montažo o* 78 Da je z njenega vrha na nadmorski višini 1.642 metrov najlepši pogled v sredogorju, so se zavedali že predniki, ki so ji rekli kar kralj Selške doline. Leta 1907 so ustanovili prvo selško podružnico Slovenskega planinskega društva, njen zavedni član pa je bil dr. Janez Evangelist Krek (1865-1917), organizator slovenskega zadružništva, po katerem se imenuje koča. »Prva Krekova koča na Ratitov-cu je bila zgrajena in odprta 9. avgusta 1925. Da je med vojno ne bi uporabljali okupatorji, so jo partizani domačini 1. maja 1943 požgali. Ko je bilo leta 1950 ustanovljeno novo samostojno planinsko društvo za Selško dolino s sedežem v Železnikih, je želelo na mestu pogorišča postaviti novo kočo. Pred 50 leti, 18. julija 1954, je bila odprta nova Krekova koča in danes ima že dva prizidka. Do nje je bila leta 1979 zgrajena tovorna žičnica. Koča je bila brez elektrike, potrebe po energiji je zagotavljal dizelski agregat. Ko so leta 1997 gradili 20 kV daljnovod Prtovč-Torka, so ga zelo približali spodnji postaji tovorne žičnice. Takrat so dobili zamisel, da bi elektrificirali Krekovo kočo na Ratitovcu. Elektro Gorenjska, d. d., je podprlo po- Vse foto Drago Papler snopastega kabla bi bila enostavnejša, vendar je bila vprašljiva, saj se v pasovih na tej nadmorski višini pogosto pojavlja žled. Slednji je v zadnjih dvajsetih letih že trikrat močno poškodoval gozdove, in sicer leta 1985, 1996 in 1997. Po posvetu s predstavnikom Elektra Gorenjska, vodjo krajevnega nadzorništva Železniki Janezom Bertoncljem, so se v planinskem društvu odločili za zemeljsko izvedbo nizkonapetostnega kablovoda, kar pa ni bilo enostavno. Projekt je izdelal kjflV »F; Daljno- vodni odcep s polizoli- ranimi vodniki PAS po- teka do spodnje postaje tovorne aiËnice. JsrW W> 20 kV daljnovod PrtovË -Torka s polizoliranimi vodniki PAS. 79 MEGP, elektro gradbeno podjetje, d. o. o., iz Kranja. Trasa poteka vzporedno s koridorjem tovorne žičnice v dolžini osemsto metrov. Gradbena dela je z moštvom osmih ljudi opravil dolgoletni član upravnega odbora društva Ivan Biček, ki je zaposlen na žičnici Smučarskega centra Soriška planina. Prvi, štiristo metrov dolg del trase, na katerem je manjša strmina, je izkopal s prilagojenim predelanim traktorjem, katerega je navzgor pomikal s tovorno žičnico. Drugi, strmejši del z naklonom 45 stopinj, pa je bil izkopan ročno, kamniti del pa z uporabo bencinske kobre. Ka-blovod prereza PP 00/AY 4 x 70 mm2, 1 kV je bil položen v dveh delih in na sredini spojen. Prvi del kabla so pripravili za polaganje od spodnje postaje tovorne žičnice do sredine, drugi del pa je izvajalec elektromontažnih del MEGP, d. o. o., Kranj prepeljal s posebnim vozilom Unimog do planine Pečani. Kar 140 planin- cev, prijateljev Ratitovca - ki se v knjigo v Krekovi koči vpišejo vsaj 15-krat na leto - se je v soboto, 17. avgusta 1999, razporedilo na pet metrov dolžine, eden za drugim, in v udarniški akciji v petih urah podalo iz rok v roke oba konca kabla in ga položilo v kabelski jarek. Delo je nadzoroval predstavnik Elektra Gorenjska, krajevni nadzornik Janez Bertoncelj. Zaradi strmine je bil kabel vsakih 50 metrov sidran. Merilna omarica z varovalkami in električnim števcem je montirana na začetku kablovoda, ob spodnji postaji tovorne žičnice, druga priključna omarica z varovalkami pa je na koncu kablovoda pri Krekovi koči. »Prvič je električna luč na vrhu Ratitovca posvetila 20. avgusta 1999. Električna energija nam je v petih letih omogočila lažje delo pri obnovi Krekove koče. Leta 2001 smo obnovili jedilnico, leto pozneje nosilne stebre za žičnico, leta 2003 dogradili vhodno avlo s tretjim jedilnim prostorom in letos dokončali prenovo glavne jedilnice. Krekova koča je doživela številne spremembe, postajala je čedalje bolj prijetna in domača,«je dejal prizadevni predsednik Alojz Lotrič. Na Jakobovo nedeljo, 25. julija 2004, so pripravili osrednjo proslavo s kulturnim programom in planinsko zabavo ob 50-letnici Krekove koče. Do leta 2007, ko bo društvo praznovalo 100-letni-co ustanovitve, bo potekala akcija 100 vrhov. Koča je oskrbovana vzorno in na leto privabi 35.000 do 40.000 ljubiteljev planin, ki ubirajo številne poti po skalnati in na vrhu zeleni planoti Ratitovca. Poplačani so z razgledom, ki ob lepem vremenu seže do Triglava in notranjskega Snežnika. Drago Papler 80 Pred Krekovo koËo na vrhu Ratitovca z nadmorsko vi?ino 1642 metrov se zemeljski elektriËni kabel sklene s prikljuËno omarico. OBER DAN, CIPER! Prej?njikrat smo se seznanili z nekaterimi temeljnimi zemljepisnimi in zgodovinskimi znaËilnostmi Cipra, tokrat pa se selimo na juani, jugozahodni in osrednji del otoka, kjer se naravne in zgodovinske znamenitosti kar vrstijo - skoraj tako, da Ëloveku zastane dih. Območje Limassola zrcali celoten spekter ciprskega življenja. Limasol je živo, moderno mesto, ki se v domačih reklamnih sporočilih večkrat imenuje mali Pariz. V nasprotju s Parizom pa Iimassol ni naredil pravzaprav prav ničesar, da bi ohranil svojo kulturno in arhitektonsko dediščino. Namesto tega je v zadnjih dveh desetletjih porabil veliko energije predvsem za zgraditev najnovejših turističnih zgradb, da bi prevzel posle Daljnega vzhoda. Ko se človek naveliča mestnega vrveža in mnogih luči, je prav, da se poda v gore, med majhne vasice pogorja Troodos. Majhne vasice, ki se prilegajo rahlo valoviti pokrajini, štejejo med posebne atrakcije tega področja. Iimassol ima danes okrog 2.500 registriranih ladij - Ciper je otok z največjo rastjo registriranih ladij - in okrog 150.000 prebivalcev, katerih število se je skoraj podvojilo z delitvijo otoka leta 1974, od leta 1960 pa potrojilo. Tako je Limassol drugo največje mesto na Cipru. Vedno večje število prebivalcev gre pripisati predvsem velikemu številu beguncev s severa otoka in iz Libanona. Danes je Limassol največje ciprsko pristanišče in najpomembnejše turistično središče. V okolici Limassola je sicer nekaj arheoloških najdišč, med drugim približno 3.600 let stari grobovi v Ayia Phyla. Pravi pomen pa je mesto pridobilo šele z začetkom križarskih vojn. Tukaj je pristal Rihard Levjesrčni med tretjo križarsko vojno 1191, ko je bil na poti v Jeruzalem. Najskicovitej ši predel Limassola je staro mestno jedro v bližini srednjeveškega gradu, katerega zahodno obzidje pripada bizantinski utrdbi. Leta 1525 je bila trdnjava deloma uničena, konec 16. stoletja so jo Turki ponovno zgradili - v zapor. Od leta 1940 je bilo tu glavno vojaško poveljstvo, zdaj pa je urejeno v muzej srednjega veka. Agios Georgios Alamanos Samostan Agios Georgios Alamanos je bil ustanovljen v 12. stoletju. Od Lemesosa je oddaljen 19 kilometrov. Nune so, razen verskih opravil in nalog, porabljale čas za risanje ikon, vzgajanje rož in zelišč in proizvodnjo medu. Samostan Sv. Nikolaja - MaËjega Prašna pot na polotoku Akrotiri vodi do samostana Sv. Nikolaja -mačjega, ki ga je ustanovilo 325 menihov, ki so prišli na Ciper po ukazu cesarja Konstantina Velikega. Ti so se ukvarjali pretežno s sadjem in trto. Samostan je dobil ime po mačkah, ki naj bi jih tukaj odložila sveta Helena, Kon-stantinova mati. Kamnita gradnja izhaja iz 13. do 15. stoletja in je bila po vdoru Turkov zapuščena. Nad vhodom je še jasno viden izklesani grb. Kolossi Devet kilometrov zahodno od Limassola se nahaja eno najlepših stvaritev Lusinjanške dinastije -stanovanjski stolp Kolossi, ki je bil zgrajen leta 1454. Četudi majhen, pa s svojimi tri metre debelimi stenami, tremi nadstropji in dvižnim mostom spominja na pravi gotski pravljični grad. Ima grbe (Louis de Magnac, Rodos, Jeruzalem, Ciper, ipd.), v prvem nadstropju stenske slikarije, v drugem nadstropju kamin, s terase, na katero vodijo zavite stopnice, pa se ponuja čudovit razgled na okolico. V kleti so trije prostori - dve celici in shramba. Troodos Najlepši izleti so v pogorju Troodos, predvsem v poletju, ko obiskovalce obdaja hladna svežina goratega sveta. Odpira štiri naravne poti - Artemis, Atalanda, Kaledonia in Persephone. Pogorje je bogato z rastlinjem -črni bor, brin, žafran, orhideje, praproti - in vodnimi slapovi - Kale-donski slapovi, Mesa Potamos. V Troodosu je tudi ciprsko smučarsko središče. Kykko samostan Na poti skozi pogorje je najti veliko cerkva in samostanov ter manjših vasi. Najslavnejši in najbogatejši na vsem Cipru je Kykko samostan. Prvi predsednik Cipra, nadškof Makarios, je bil tukaj novinec, kakor tudi zdajšnji nadškof. Samostan je bil zgrajen leta 1100, ko je vladal bizantinski cesar Alexios Komnenos. Kot pravi tradicija, ga je ustanovil menih Isaias z denarjem, ki ga je dobil od cesarja v zameno, da je njegovo hči ozdravil išiasa. Samostan je poslikan s številnimi ikonami, zgodbami iz religije in opremljen s številnimi sakralnimi predmeti, od katerih naj bi večina prispela iz Rusije - ali preko romarjev v sveto deželo ali pa od rusko-ortodoksnih cerkva, s ka- 81 82 *8f *B« ' -« Ciper je posejan s številnimi zanimivimi objekti, med katere sodi tudi stolp na Kap Kitiju. Samostan Kykko sodi med najslavnejše in najbogatejše na Cipru. terimi je imel samostan tesne povezave. NedaleË stran je Throni tis Pana-yias, kjer je na lastno aeljo pokopan nad?kof Makarios. Afroditina domovina -Paphos z okolico Izmed vseh ciprskih pokrajin ima Paphos najveË zgodovinskih mest, mitov in tradicij. Poznan je po Ëudoviti pokrajini in bogastvu flore (rastlinstva) in favne (aivalstva). Mnogo mitov je povezanih z Afrodito, boginjo ljubezni, ki naj bi se dvignila iz morja pred obalo Paphosa. Paphos je sestavljen iz mest dvojËkov - Pano Paphos (zgornji Paphos) in Nea oziroma Kato (spodnji Paphos) Paphos. Pano Paphos, ki ga domaËini imenujejo Ktima, je uprav-ljalsko sredi?Ëe tega obmoËja, medtem ko je Nea Paphos, rimsko mesto pod pristani?Ëem, imenovano Kato, bogato z zgodovinskimi znamenitostmi, luksuznimi hoteli, restavracijami in noËnimi klubi. Nea Paphos zelo radi oznaËujejo tudi za ciprsko riviero. Nea Paphos, ustanovljen leta 310 pr. n. ?t., je bil leta 1980 vpisan v listo svetovnih kulturnih spomenikov. Ponuja veliko zgodovine v enem samem dnevu - nedaleË stran od pristani?Ëa so kraljevski grobovi, mnogi mozaiki, Dioniso-va, Orfejeva in Aionova hi?a in rimske vile. Tam je moË najti najlep?e mozaike celotnega vzhodnega dela Sredozemlja, katerih teme izhajajo preteano iz gr?ke mitologije. Po nakljuËju so jih na?li leta 1962. Mozaiki, ki krasijo tako zasebne hi?e kot tudi javne zgradbe, prikazujejo bogastvo in visoko raven umetnosti v Ëasu Rimljanov, ko je bil Paphos sredi?Ëe proizvodnje mozaikov. Mozaike so sestavljali iz majhnih marmornatih plo?Ëic, kamenËkov, imenovanih tesserae in steklene paste, s Ëimer so dosegli veËje bogastvo barv. Lesena rekonstrukcija Dionizove hi?e (Dionysos - bog vina) predstavlja stavbo, ki je bila zgrajena v poznem 2. ali zaËetnem 3. stoletju in je bila s svojimi 2000 kvadratnimi metri ena od najveËjih rimskih vil. 556 kvadratnih metrov talnih povr?in in 14 prostorov je bilo pokritih s Ëudovitimi mozaiki. Na dveh ravneh je bilo Pokrajina Paphos ni znana le po bujnem rastlinstvu, ampak tudi po številnih zgodovinskih ostankih. Petra toy Romiou, rojstni kraj boginje ljubezni Afrodite. Glavno mesto Nikosia je kulturno in gospodarsko sredi?Ëe otoka. 40 sob z notranjim, s stebri podprtim, dvori?Ëem in vodnjakom iz deaevnice. Spodnji prostori so sluaili kot kuhinje, delavnice, skladi?Ëa in pisarne. Vila je leaala v sredi?Ëu rastoËega bivalnega predela, obdana z javnimi cestami. Skoraj vsi mozaiki iz Dioni-zove hi?e se nahajajo na svojem izvirnem mestu. Mozaikov Theseuseve vile ?e niso popolnoma izkopali. Leta 1965 jih je odkrila skupina iz var?avske univerze. Najverjetneje je bila to palaËa rimskih kraljevih namestnikov, saj je imela veË kakor sto sob in hodnikov. Zgrajena je bila v 3. stoletju in v 4. stoletju zaradi potresa obnovljena. Ime je dobila po elegantnem okroglem mozaiku, ki prikazuje boj med Theseusom in Minotaurusom v kretskem labirintu. Petra toy Romiou Petra toy Romiou, velike skale v morju, veljajo za rojstni kraj Afrodite, boginje ljubezni. Afro- dita je prinesla ne le harmonijo in veselje, temveË tudi mir, njeno rojstvo naj bi umirilo razburkano morje. Vendar je poskrbela tudi za upore - Artemis, Atena in Hestia je niso marale, saj so bile boginje nedolanosti. Vendar je kljub temu dobila ime kraljice Cipra. Razdeljeno glavno mesto -Nikosia Nikozija, glavno mesto Cipra, je hkrati tudi najveËje mesto na otoku in sredi?Ëe gospodarstva in kulture. Nikozija z okolico je leta 1992 ?tela 207.000 prebivalcev, od tega 177.000 na jugu in 30.000 na severu. Zgodovinsko gledano, je Nikozija relativno mlada. Lef-kosia, kot jo ?e danes imenujejo gr?ki prebivalci otoka, je postala v 10. stoletju, ko so jo zasedli bizantinski vladarji, novo uprav-ljalsko sredi?Ëe Cipra. Ko je otok v 12. stoletju prevzel Rihard Lev-jesrËni, je pri?la pod francosko oblast, ki je trajala skoraj tristo let. Leta 1567 so veËino mestnih zgradb uniËili BeneËani. Potem so sledili vdori Turkov. BeneËani so aeleli za?Ëititi mesto tako, da so ga skrËili v obzidje z obsegom pet kilometrov, pri Ëemer pa so zaradi potreb po gradbenem materialu uniËili veliko zgradb, ki so ostale zunaj obzidja. Okroglo obzidje pa je vsekakor ostalo bene-Ëanska mojstrovina arhitekture srednjega veka. Obzidje je imelo enajst branikov in troje vrat, obdano je bilo z jarkom. V nadaljnji gradnji mesta skozi zgodovino se je ves gradbeni material iz ru?evin ponovno uporabil. Nikozija pa je se kljub temu ?irila v sosednje vasi, ki so sËasoma postajale predmestja. Leta 1960 je bilo mesto znotraj obzidja najpomembnej?e nakupovalno in poslovno sredi?Ëe. Znotraj mesta pa so, kljub temu, da ni bilo toËno zaËrtanih meja, nastajali gr?ki in tur?ki predeli. Delitev mesta je predstavljala izhod zaradi spopadov med obema etniËnima skupinama leta 1963. Nastala je Green Line (zelena Ërta), ki je mesto razdelila tako, da so na severu ostali glavna po?ta, sodi?Ëa, policijska postaja, deaelni geodetski zavod, vladni prostori, trgovine, stanovanja, mlin, tovarne, veliko novozgrajenih stavb, kakor tudi armenska Ëetrt. S tur?ko invazijo leta 1974 je bila Green Line sredi?Ëna toËka spopadov, mesto je po zeleni Ërti razdeljeno na tur?ki in gr?ki del ?e danes. VeËina znamenitosti, ki so se ohranile iz zgodovine, je strnjenih v mestnem jedru znotraj obzidja ali neposredno pred vrati v staro mesto. Natalija FrankoviË Povzeto in prirejeno po: 1. Zypern, Freude am Reisen, Nelles Guide, 1996. 2. Cyprus, 1000 Years of history and civilization, Cyprus tourism organisation, 2002. 3. Cyprus, Cyprus tourism organisation, 2002. 83 ILEKTRIFIKACIJA BLEDA (3) V prvih letih po prvi svetovni vojni je v deželi elektrifikacijska dejavnost skoraj zastala. V bohinjskem Ukancu je obratovala elektrarna, ki jo je zgradila avstrijska vojska za potrebe soške fronte in je po prvi svetovni vojni prešla pod upravljanje Kranjskih deželnih elektrarn. V' letih 1920-1923 je bil poslovodja elektrarne v Bohinju Franc ©olar (1896-1943) z Bleda. Potem ko so KDE zgradile daljnovod po zgornjem Bohinju in postavile transformatorske postaje v Stari Fuaini, Srednji vasi, RibËevem Lazu, Studorju, »e-?njici in na Jereki, iz nove transformatorske postaje v Kamnjah pa so elektrificirali Polje, Ka-mnje, Savico in Brod, se je pripravljala zgraditev daljnovoda z Bleda v Bohinj. Nakupili so ae del gradiva, nato pa ta naËrt opustili. Na zaËetku leta 1922 so pri KDE uvideli, da taka investicija ne bi bila rentabilna in da bi z njo po nepotrebnem obremenili zmogljivosti HE Zavr?nica, koristi pa da bi ne bilo prave. »eprav je bila HE Bohinj ves Ëas obstoja KDE v sestavu podjetja, je niso nikoli povezali z drugim omreajem, prav tako pa tudi nikoli niso popolnoma opustili misli na njeno vkljuËitev v skupni sistem KDE. Zlasti aiva je postala ta misel leta 1932. Vloga inž. Dušana Serneca, 1929 Kranjske deaelne elektrarne je kot prvi ravnatelj vodil ina. Du?an Sernec (1882-1952), v letih 1913-1922. V tem Ëasu je kupil na Bledu Vilo Triglav v Zagoricah, ki je ?e danes last njegovih potomcev. Leta 1922 je postal ravnatelj KDE ina. Franc Vagaja, leta 1928 pa ina. Franc Miklavc, ki je vodil KDE do konca njegovega obstoja. Sedea uprave KDE je bil v Lescah do decembra 1922, ko se je preselil v elektrarni?ka poslopja v Airovnici, pozneje pa, ko se je podjetje raz?irilo, v Ljubljano. Ko je oktobra 1929 postal ban ina. Du?an Sernec, je elektrifikacijsko delo v Dravski banovini dobilo nov impulz. Takoj od zaËetka leta 1930 je ustanovil in neposredno sebi podredil poseben referat za elektrifikacijo banovine in izrabo vodnih sil. Pod ta referat so sodile Kranjske deaelne elektrarne, ki jih je banovina pridno izrabljala pri izvajanju elektrifikacije in svoje elektrifi-kacijske politike. Lastniki KDE so znali spretno izrabljati svojo upravno in politiËno avtoriteto pa tudi zveze za rast in korist svojega podjetja. K njegovi rasti je pripomoglo tudi veliko zaupanje prebivalstva, ki je v podjetju v javni posesti videlo moanost najhitrej?e elektrifikacije deaele. KDE so same projektirale in gradile vse svoje omreaje, in to po standardih, ki so veljali v NemËiji. Za omreane naprave: drogove in transformatorske postaje so imele izdelane veË tipov. Za izdelavo konstrukcij vodov so imele KDE v Airovnici delavnico, ki so jo po zgraditvi delavnice v »rnuËah po letu 1934 ukinile. Opravljali so kova?ka in kljuËavniËarska dela, popravljali transformatorje in ?tevce. Po pripovedovanju ina. Du?ana Serneca so ae takrat naËrtovali elektrarno v Mostah. Geolo?ke raziskave so pokazale, da tega terenske sestave ne dopu?Ëajo. Zato so to misel opustili. Znova so jo oaiveli po drugi svetovni vojni. HE Zasip, 1931 Za nadaljnje izkori?Ëanje Radov-ne je Kranjska industrijska drua-ba postavila leta 1931 jez pod ae obstojeËo elektrarno Vintgar in potem po dolgem rovu skozi hrib Hom speljala vodo do vodostana, naprej pa po tlaËnem cevovodu do nove elektrarne Zasip, ki je zgrajena ob iztoku Radovne v Savo. Cevovod je dolg 1,8 kilometra. Leta 1931 je zaËel obratovati prvi agregat s Francisovo turbino 3.400 KM in z generatorjem 3.150 kVA in 10,5 kV napetosti. Za odvod energije so poloaili kabelski vod v tlaËni cevovod do elektrarne Vintgar in od tam do aelezarskih obratov na Javorni-ku prosti vod napetosti 10 kV. Leta 1936 so elektrarno poveËali z novo turbino enake konstrukcije in moËi 3.400 KM in z generatorjem 3.050 kVA, 10,5 kV. Istega leta so postavili tudi 5,5 kilometra dolg dvojni 10 kV daljnovod za obrat na Jesenicah. Radovljiški srez najbolj elektrificiran, 193/ Elektrifikacijsko gibanje je imelo velik razmah, elektrifikacija podeaelja je bila narodnostna akcija. V razpredelnici elektrificira-nosti po posameznih okrajih Dravske banovine glede na ?tevi- Strojnica HE Zasip iz leta 1931 je bila posodobljena leta 1936. Arhiv Drago Papler lo prebivalcev je bil najbolj elek-trificiran upravni okraj (srez) Radovljica s 95,87 odstotka, kar je povsem razumljivo, če upoštevamo, da se je pričela elektrifikacija v tem okraju najprej razvijati. Za obravnavano obdobje je imelo slovensko povprečje 47-od-stotno elektrificiranost. V krajih, kjer je dosegla elektrificiranost visok odstotek, se je tudi najbolj razvila industrija, seveda pa je imela pri tem precej vpliva tudi zanesljiva tarifna politika električne energije. Okrožni monterji Transformatorske postaje in omrežja nizkih napetosti so vzdrževali tako imenovani okrožni monterji, v katerih delokrog je sodilo zaokroženo področje, katerega velikost se je določala po krajevnih prilikah. Ti okrožni monterji so opravljali tudi manjša instalacijska popravila in manjše razširitve hišnih instalacij ter jim je bila v ta namen poverjena manjša zaloga najnujnejšega materiala. To nalogo so dobili monterji, ki so pokazali veliko samostojnosti in pazljivosti pri uporabi električnih naprav, bili moralno neoporečni ter se znali taktno sporazumevati z odjemalci. Inkasanti so vsak mesec odbirali števce, ob tem pa so morali preverjati splo- šno stanje montiranih števčnih naprav in glavnih varovalk. Podeželski odjemalec Podeželski odjemalec je bil po izkušnjah reden plačnik računskih obveznosti. Tudi v dobi največje krize se je po deželah zavedal svojih obveznosti in je rajši omejil svojo porabo, kakor pa da bi odlagal s plačili. Elektrika ni ogrožala varnosti poljedelskih hiš. Nesreče so bile zelo redke, če pa se je kaka že zgodila, se je zaradi posebej nespretne uporabe električnih naprav. Ko so se ljudje enkrat navadili na električne napeljave, je bil - ob solidno zgrajenem omrežju in hišnih instalacijah - vsakršen strah pred morebitnimi nesrečami povsem neupravičen. Pri izdelavi naročnikovih instalacij so posebno pozornost namenjali izvedbi v vlažnih prostorih: hlevih, kuhinjah in kleteh. Tedanji predpisi o napeljavi omrežij in hišnih instalacij so zagotavljali dovolj varnosti, čeprav niso terjali posebnih zahtev. Oblast je z leti spoznala, da elektrarne same skrbijo za varnostno službo in da ji ni treba posegati vmes. Potrebe podeželja po električni energiji so bile zelo skromne in letna izraba priključne energije na vasi minimalna. Na Gorenjskem, kjer je bilo največ elektrificira-nih krajev v takratni banovini, so žarnice gorele največ 300 ur na leto, motorji so tekli največ 25 ur na leto, po desetih letih uporabe pa še vedno samo 50 ur na leto. Zaradi slabe izrabe elektrike je morala elektrarna zelo varčevati, bodisi ob zgraditvi razvodnih instalacij bodisi pozneje v obratovanju. Vaščani so bili zelo zainteresirani za obratovalno zanesljivost. Dokler niso bili prepričani, da mu je električna energija stalno na razpolago, toliko časa so bili nezaupljivi in niso kazali resne volje za elektrifikacijo. Manj so bili občutljivi za spremembe napetosti in frekvence. Frekvenca je bila za celotno omrežje elektrarne ena in ista in je morala elektrarna držati njene variacije z oziroma na zahteve drugih občutljivejših odjemalcev. (Nadaljevanje prihodnjiË) Drago Papler 85 p J-REPRECEVANJE STRESA Z MENTALNIM IN TELESNIM TRENINGOM Po poËitnicah je veËini ljudi kar teako znova ujeti vsakdanjik in se spoprijeti z novimi in starimi delovnimi nalogami. Da ne bi prehitro zapadli v stresne situacije, smo poiskali nekaj nasvetov, kako se spoprijeti s stresom, tako s telesno kot tudi mentalno dejavnostjo. ^ s 86 Človekovo telesno in duševno delovanje je neločljivo povezano, kar se med drugim odraža tudi pri stresu, kot smo v tej rubriki že pisali. Ta se namreč kaže na najrazličnejše načine, najpogosteje kot utrujenost, tesnobnost, brezvoljnost, razdražljivost, čustvena napetost, izčrpanost, pa tudi v nezmožnosti opravljanja dela, težavah z zbranostjo in osredotočanjem, je pojasnila dr. Saša Cecič Erpič v članku Kako se učinkovito spoprijeti s stresom. Prav zato predlaga, da se ljudje, ki trpijo zaradi stresa, z njim spoprimejo z različnimi metodami, med najučinkovitejšimi pa je telesna vadba. Vzrokov namreč pogosto niti ni mogoče odstraniti, lahko pa premagamo njegove posledice. Telesna vadba in poËitek Ena od učinkovitih metod, s katerimi je mogoče vplivati na počutje, je gibanje. Številne raziskave ugotavljajo, kot navaja omenjena avtorica, da so kazalci mentalnega zdravja v tesni povezanosti s telesno dejavnostjo. To sicer ne pomeni, da se dejavni ljudje ne srečujejo s stresom, pač pa da dejavnost blaži učinke stresa vsakdanjega življenja. Redna vadba tako umirja občutke tesnobe in povečuje človekove sposobnosti za bolj učinkovito spoprijemanje z vzroki za njen nastanek, obenem pa zmanjšuje občutek depresivnosti - znano je namreč, da se po telesni dejavnosti posameznikovo razpoloženje bistveno izboljša. Prav zato so ljudje na delovnem mestu bolj učinkoviti in veliko bolj pozitivno doživljajo sami sebe, je prepričana Erpičeva. Po drugi strani pa je zelo učinkovito zdravilo za premagovanje stresa počitek, na katerega ljudje ob preobilici dela in številnih nalogah, ki jih je treba opraviti vsak dan, vse prepogosto pozabljajo. Tudi v tem primeru se avtorica nanaša na študije, ki dokazujejo, da je počitek nujen za regeneracijo in obnovo telesnih, predvsem pa mentalnih sposobnosti. »Zavedeti se moramo, da ne more nihče, niti najbolj sposobni in motivirani posamezniki ves čas učinkovito delovati s polno močjo,« je dodala. Tako je tudi počitek tisti, ki izboljša koncentracijo in druge intelektualne sposobnosti, obenem pa pozitivno vpliva na posameznikovo razpoloženje in čustveno stanje. Najti je treba pravo mero, prisluhniti telesu in mu nameniti tako telesno dejavnost kot tudi počitek. Ko se umirijo misli, se umiri tudi telo Naslednji način premagovanja stresa je mentalni trening, pri katerem kaže največ pozornosti nameniti tehnikam sproščanjem, ki temeljijo na povezanosti med telesnim in mentalnim delovanjem, je poudarila Erpičeva. Kot je zapisala, poznamo več tehnik sproščanja - od tehnik dihanja do av-togenega treninga, blagodejno pa delujejo na telo in duha že nekatere vsakodnevne dejavnosti, kot so topla prha, savnanje, sprehod, lahek tek, včasih pa je še najbolj sproščujoč klepet s prijatelji. Glavni namen tehnik sproščanja je umirjanje misli in učenje, kako pravzaprav sploh izriniti misli, ki se ljudem vseskozi podijo po glavi. Načini za to so pravzaprav zelo preprosti, vendar zahtevajo veliko vaje - sprva se je namreč nemogoče popolnoma sprostiti, zato so prve vadbe bolj kratkotrajne in plitke. Zgled spro?Ëanja Za zgled naj navedemo enega izmed načinov sproščanja: udobno se namestimo na fotelj aH uležemo v posteljo, vendar brez prekrižanih nog, saj s tem oviramo pretok krvi. Roke sproščeno ležijo ob telesu, noge so iztegnjene in rahlo razmaknjene, stopala navzven. Zapremo oči, umirimo dihanje in sprostimo vso telo. Dihanje je počasno, globoko in enakomerno. Nekaj časa samo dihamo, potem pa se najprej osredotočimo na vse telo, pozneje še na njegove posamezne dele: vsako roko posebej, na obe (medtem postajajo težke in tople), nato na prste, dlan, zapestje, podlakt, nadlakt, ramo. Pozornost usmerimo na vrh glave, kožo obraza in glave, dele obraza ... Vmes čutimo, da je čelo mrzlo, glava »prazna«, ob tem pa se prijetno počutimo. Temu sledi sproščanje še preostalih delov telesa, počasi in zlagoma, vse do prstov na nogi. Ko sprostimo telo, je čas, da se vrnemo iz stanja relaksacije, in sicer počasi: v mislih preštejemo od pet proti ena in z vsako številko postajamo bolj budni. Pri ena odpremo oči, se dobro pretegne-mo in počasi usedemo. Večina ljudi je po sproščanju utrujenih, zato je treba nekoliko počakati z delom, še svetuje dr. Erpičeva. Povzeto po http://med.over.net Simona Bandur EPA O Kepi v Našem stiku se nismo pisali. Pa bi lahko, saj je ta koroška lepotica vredna našega obiska. Namesto pristopov s slovenske strani, o katerih je v planinskih vodnikih veliko napisanega, pa se raje posvetimo severni strani. saj tu plezamo težavnost II. stopnje na izpostavljenem terenu. Za pomoč pri varovanju imamo tri kline. Težav je po sto metrih konec. Nadaljujemo po mestoma izpostavljenem grebenu po dobro uhojeni stezici med ruševjem ob pogledih v severno steno Kepe do skrotastega dela. Markacije nas čez ta del brez težav pripeljejo spet do bolj skalnatega sveta, kjer plezamo »enko« (to je stopnja težavnosti plezanja) po levi strani grebena do predvrha s križem. Do glavnega vrha je le še nekaj minut. Sestopimo po označeni poti (oznaka 680) vzhodno čez travnato pobočju do sedla med Kepo in Malo Dovško Kepo. Tam zavijemo levo navzdol na avstrijsko stran, kjer redke markacije epa (nemško ime Mit-tagskogel, 2145 m) kaže na koroško stran precej bolj drzen obraz kot na južno. S severne strani je videti skalna ostrica, kjer izstopa ostri severovzhodni greben. Visok je dobrih 600 metrov, začne pa se na sedlu Borovščica (Ferla-chersattle), kjer stoji koča Ber-tahiitte. Za kočo se na severni strani greben še enkrat dvigne z gozdnatim vrhom Komnica (Fer-lacher Spitze, 1739 m), ta pa - podobno kot Kepa na severno stran - prav tako na sever prepada s strmo steno in je zato iz doline tudi videti kot ostra špica. Po severovzhodnem grebenu se na Kepo lahko tudi vzpnemo. To je prav posrečena tura: ne moremo je označiti kot brezpotje, saj je brez težav sledljiva (sledi predhodnikov, požagane veje idr.); ne moremo je označiti kot neoznačeno pot, saj so oznake praktično na vsakih pet metrov, markacije pa niso »uradne«; ne moremo je označiti kot plezalno smer, saj težave niso tolikšne, pa vendar plezamo mestoma izpostavljeno »dvojko« in več deset metrov »enke«, in na koncu - ne moremo reči, da je pot zavarovana, pa čeprav je na poti nekaj klinov, ki nam pomagajo tako pri varovanju kot za oprijem. Za konec še to: na zemljevidu Planinske založbe Slovenije Vzhodne Julijske Alpe je SV greben pomotoma vrisan kot uradno označena pot, kar pa - kot smo napisali - ni res. Kako poteka tura? Do parkirišča pod Bertahiitte (zapornica, Foto Vladimir Habjan A**^\ ?¦ IR5 ."*• ,.?*? *VJ1 .-*7 ¦-, . -J 1. b JJ "¦' ¦ ^'-""'^P|?' %i i ' * *fV 1190 m) pridemo po lokalni in vodijo po levi strani grape. Tu se gozdni cesti, ki se odcepi z glavne lahko še pozno spomladi zadrži ceste v naselju Borovec (6 km, sneg. Skokom v grapi se pot uma- oznake za Bertahiitte ob cesti). kne v desno pod stene (nevarnost Cesta je žal v zelo slabem stanju. padajočega kamenja!), nižje pa Označena pot vodi iz doline do spet prečimo v levo čez nekaj sem deloma po cesti, deloma ob krušljivih grap ter se vrnemo na njej (oznaka 680). Do sedla Bo- sedlo Borovščica. Spodnji del po- rovščica (Ferlachersattle, 1500 ti je mestoma zavarovan z jekle- m) se vzpnemo po gozdni cesti ali nkami, saj zaradi peščenega te- pa po markirani poti (45 minut). rena v grapah obstaja nevarnost Strmi severovzhodni greben se zdrsa ali podora kamenja. Tura nam s poti mestoma odkrije. Na je tehnično zahtevna (priporo- sedlu zavijemo desno na neozna- čam varovanje). Skala je krušlji- čeno pot (markacije 680 so levo, va, zato je uporaba čelade kori- nekaj nižje). Stezica nas vodi po stna. Orientacija ni zahtevna. strmem gozdnatem hrbtu do Časi: 6-7 ur. Višinska razlika: skalne zapore, kjer se začnejo 955 m. Zemljevid: Julijske Alpe, dobro vidne rdeče markacije. vzhodni del, 1:50.000. Pa srečno! Neizurjenim svetujem varovanje, Vladimir Habjan 87 88 Pravilna rešitev nagradne križanke je: DE, PRLEKI, RAEDER, IVKOV, AZ, EST, IAN, GATT, SKRINJA, EERO, TEAM, OCONNOR, RAGU, SCENA, MENTOR, SIR, AVERZ, TAJGET, LI, ADDA, AIDA, ODA, ARP, JAN, DENARNIK, OMA, UN»A, SEN, SK, ©TIRIDEJANKA, NI, ESER, SKI, O»E, KRI, MOST, SAMURAJ, EMIR, TRAVA»A, HORN. NajveË sreËe pri arebanju sta tokrat imela Ivana Jelen iz Slovenske Bistrice in Bojan Kali-šnik iz Dola pri Hrastniku, ki bosta prejela nagradi Krkinih zdravili?Ë, Ano Deželak iz Kranja, Jožeta Renka iz MavËiË in Jožeta Grgica iz Kopra pa bomo razveselili z Elesovimi paketi preseneËenja.Vsem nagrajencem Ëestitamo, drugim pa aelimo veË sreËe prihodnjiË. Nova družina galvansko ločenih merilnih pretvornikov MI4xx Galvanska loËitev elektroenergetskih ali enosmernih veliËin in pretvorba v analogni enosmerni signal (4..20mA, 0..5mA, 0..10mA, 0..20mA, 0..10V, ...). Do maksimalno 3 analogni izhodi, serijska komunikacija RS232 ali RS485. Moanost naknadnega nastavljanja (vhod/izhod) merilnega pretvornika s programskim paketom MISET. Iskra Iskra Instrumenti, d.d. OtoËe 5a SI-4244 Podnart Slovenija Tel.: + 386 4 53 59 100 Fax: + 386 4 53 59 205 E-mail: iskra-inst@siol.net Internet: www.iskra-inst.si