/Primorski St. 271 (16.308) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se ,'n tiskal v tiskarni 'Doberdob' ou pri G 'beti, od 18. sep- f !) . RSO last. Giraldi R. SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA 1 U MonleccH6-y.tX07/^uj00__________ OOaCA-Drevoted 24 mogglol-Tel 0481533362 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ POS1HNA PlAČANA V GOIOVN OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 tel. 040/200238 1500 lir Ez=™ NEDELJA, 15. NOVEMBRA 1998 Virtualni evrom konkretni trg Vlasta Bernard Natacno 46 dni je d zacetka dobe evra, edins venega primera uvedb skupne valute v enajsti evropskih državah, ki b b°ij kot katerikoli drug i 86 tako pomemben korak fazvoju evropske integri pospešil ta proces tui ^ kolektivni zaves aržavljanov. Tehnične pr Prave na začetno, virtualr tazo uvedbe skupne dena ne ®note tudi v Itabji teče Pospešeno in - kot je poki Uspešno, vendar je ta or nizacijski del priprav evro veliko manj zahtev od tiste pripravljenosti, k oo morala dokazati drža kot celovit gospodars družbeni in upravni siste . Evro je zato po eni str; Iz»v, ki nosi v sebi celo problemov in pasti, . „ r® se tvegajo zaplesti n k izjemnemu napredla P® j® uresničila za to, d )® sploh prebila v krog e držav. ,. Po 1, januarju bo lil tastvu le Se prevod za b dico evro, saj bodo vse t Sakcije na skupnem I evroenajsterice poteka novi valuti. Topda evn tudi na široko odprl v Za kompeticijo, v kater ^nagoval tisti, ki bo i ',®c primerjalnih p retin Draxr tu V a i ca 1 - 1 u®c, saj je bila pred vajena šibke valute in i navanja posledic svoji! •nanjkljivosti s pritiska na menjalniške vzvod naključje, da izvozniki rijo pred premot evrom, kajti sistem, I nnajo za seboj, jim ne j pnakih prednosti kc >rnajo njihovi kole Nemčiji, Franciji ali n zozemskem. Na zat klopi je predvsem j; uprava s svojo nizko Pnjo učinkovitosti in 1 Juro krači jo, slabo razv tranji trg z monopoli, t sistema države z asi; zaostajanje izobrazev sistema s posebnim i na poklicno usposab neučinkovitost pravo 8a sistema in Se bi naštevali. ... Začetek dobe evra njo torej ne bo le sret novo denarno enoti Pak tudi zagon posp 8a odpravljanja Stankov, Id si jih je n V Primerjavi z evn nerji. Ce bo evro v z sprotno, postal taki r®ten, da ne bo vec prosto kroženje dc storitev. Na škodo seveda, Id ponuja d slabo blago. IRAK / OB MOČNEM MEDNARODNEM PRITISKU IN VOJAŠKIH GROŽNJAH ZDA Husein pristal na zahteve ZN Clinton preklical ukaz za napad RIM / PO ARETACIJI VODITELJA PKK Mobilizacija Kurdov v podporo Ocalanu RIM - Abdullah Ocalan, v Četrtek aretirani ustanovitelj in voditelj Kurdske delavske stranke PKK, je že vložil prošnjo za politično zatočišče. Trenutno je priprt, obtožujejo ga umora, za njim sta tako Turčija kot Nemčija izdali zaporni nalog. V Rim so se medtem iz vse Evrope zaceli stekati Ocalanovi rojaki, ki so trdno odločeni, da demonstrirajo vse do njegove izpustitve. Včeraj so tudi napadli novinarja neke turške TV: pobliže jih je snemal in so se zbali, da bi se turske oblasti znesle nad njihovimi sorodniki, ce bi jih prepoznale na postekih. Medtem so se zeleni, Cossutta, Oc-chetto in drugi že izrekli proti morebitni ekstradiciji, a v palači Chigi so včeraj zanikali vesti, CeS da so bili seznanjeni z Ocalanovim prihodom v Italijo, medtem ko je pravosodni minister Diliberto izjavil, da mora primer Se proučiti. Na 8. strani BAGDAD, NEW YORK - Po močnem mednarodnem pritisku in ameriških grožnjah z vojaškim posegom se je Irak včeraj pozno popoldne vendarle odločil nadaljevati sodelovanje z ZN. Sadam Husein je v pismu generalnemu sekretarju Kofiju Annanu pristal na vrnitev inšpektorjev ZN. Arman je odgovor Bagdada ocenil kot zadovoljivega, ZDA pa so bolj previdne. Clinton je sinoči odpovedal potovanje na Daljni Vzhod, kamor je poslal podpredsednika Al Gora. CNN pa poroča, da je Clinton že izdal ukaz za napad, do katerega naj bi prišlo sinoči, a ga je v zadnjem trenutku preklical. Na 8. strani EVRO / POSVET ZDRUŽENJA BANK IN JAVNE UPRAVE Banke in krajevne uprave pripravljene na uvedbo evra TRST - Tako kot v vseh pokrajinah po državi, je bil včeraj tudi na tržaški prefekturi posvet Združenja italijanskih bank (ABI) o pripravah na uvedbo evra, do katere manjka le Se 46 dni, torej manj kot sedem tednov. Do leta 2002 bo evro sicer le virtualen denar, vendar bo treba v tem Času postopno prenesti vse poslovanje na novo valuto, katere tečaj z liro bo določen 31. decembra na osnovi takratnih tržnih razmerij med valutami 11 držav monetarne unije. O tem in o kompeticij-skih izzivih, ki jih prinaša skupna evropska valuta, so v videopovezavi iz Rima govorili predstavniki bančnega sistema, zakladni minister Ciampi in evropski komisar Monti, v lokalnem delu zasedanja pa tudi predsednik Dežele Anto-nione in tržaški župan Illy. Na 2. strani Berlinguer pri Gabru, nato skupaj v šoli pri Sv. Ivanu LJUBLJANA - Jutri bo italijanski Ljubljani srečanje nadaljevalo v Ko-minister za šolstvo Luigi Berlinguer pru, kjer si bosta ministra ogledala na uradnem pri slovenskem kolegu italijanski šoli, zaključilo pa v Trstu Slavku Golobu. Ker so na dnevnem na slovenski srednji šoli pri Sv. Ivanu, redu vprašanja, ki zadevajo šolstvo Tu se bosta ministra srečala s pred-obeh manjšin, se bo po razgovoru v stavniki enotnega šolskega odbora. Razstava v spomin na »prekleto vojno« NOVA GORICA - Z odprtjem razstave »Prekleta vojna« so včeraj v rotundi PDG v Novi Gorici obeležili 80-letnico konca prve svetovne vojne. Razstava bo potujoča, saj bo obiskala kar nekaj evropskih držav. Odprli so jo ob navzočnosti ministra za zunanje zadeve Borisa Frleca in številnih veleposlanikov. Predstavniki prijateljskih mest Nove Gorice, Gorice in Celovca so opravili še eno simbolno dejanje: z mosta Sabotinske ceste so v SoCo spustili tri šopke rož v počastitev vseh žrtev. NA 6. STRANI Lega Nazionale v ofenzivi proti zaščiti GORICA - Goriška Lega Nazionale je včeraj povabila poslanca NZ Menio in predsednika Tržaške pokrajine Codarina ter skupaj z njima začela ofenzivo pred skorajšnjim začetkom avdicij o zakonu za zaščito Slovencev v Italiji. Na srečanju so ponovili nasprotovanje vsakemu priznanju dodatnih pravic ali uvajanju javne rabe slovenščine. Ob parlamentarni obstrukciji, ki jo napoveduje Menia, grozijo tudi z »ljudskim odporom« na krajevni ravni. Na 7. strani Ilegalni pribežniki: center v Briščikih? TRST - Na dan, ko so po sklepu ministrice za notranje zadeve zaprli center za začasno bivanje nelegalnih pribežnikov v Starem pristanišču, sta sindikat Cisl in združenje Anolf predstavila predloge za bolj humano urejevanje problema pribežnikov. Med drugim so predlagali, naj bi pri Briščikih nastanili nelegalne pribeznike, ne pa beguncev, kot je bilo predvideno. Na 2. strani Danes občinske volitve v Furlaniji VIDEM - Skoraj 118 tisoC volilcev iz Vidma in drugih pet manjših furlanskih občin bo danes glasovalo za obnovitev občinskih svetov. V Vidmu gre za predčasne volitve, za župansko mesto se poteguje 18 list in 8 županskih kandidatov. Po vseh predvidevanjih bo za izvolitev Zupana potreben drugi krog volitev Cez dva tedna. Kljub omejenemu obsegu upravnega volilnega kroga mu sledi z zanimanjem ves italijanski politični svet. - ," ' ■ M " 161 ■■ ’ .J* Iiufsin je !ioQ|citGjs6iHe,e za celo vrsto bančnih storitev, novih investicijskih možnosti in prijaznih ljudi, ki vam bodo od jutri na razpolago v naši novi filiali v ulici S.Cilino 38. Nujno iščemo hiše in stanovanja za naše kliente brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja miom banca di credito di trieste v BCTKB nova Maska kreditna banka tao^ohoho ^ ZBOROVANJE ABI / V TRSTU IN VSEH POKRAJINSKIH SREDIŠČIH PRIBEŽNIKI / TISKOVNA KONFERENCA CISL IN ANOLF^ Banke pravijo, da so pripravljene na evro Prednosti in problemi pred uvedbo skupne valute Čas je za načrtno reševanje problema V vojašnici pri Briščikih naj bi nastanili nelegalne pribežnike pred izgonom iz Italije TRST - Tako nacionalni kot lokalni bančni sistem sta pripravljena na uvedbo evra, in to s skoraj dvema mesecema prednosti, je včeraj v Trstu zagotovil Nerio Benel-li, generalni direktor zavoda CRTrieste Banca, ki je bil krajevni pokrovitelj zborovanja o evru na tržaški prefekturi. Slo je namreč za sinhroniziano konvencijo Združenja italijanskih bank (ABI) v vseh pokrajinskih središčih, ki jo je v Trstu vodil prefekt Michele De Feis, sicer tudi predsednik pokrajinskega odbora za evro. Nacionalni del zborovanja je potekal v obliki videokonference s posegi predsednika ABI Maurizia Selle, predsednika državnega odbora za evro in podtajnika v zakladnem ministrstvu Roberta Pinze, generalnega direktorja Banke Italije Vincenza Desaria, člana izvršnega odbora Evropske centralne banke (ECB) Tommasa Padoe Schioppe, zakladnega ministra Carla Azeglia Ciampija in evropskega komisarja za skupni trg Maria Montija. Ce so predstavniki bančnega združenja izpostavili pripravljenost sistema italijanskih bank na novo evropsko valuto in poudarili, da so banke v zadnjih letih naredile prave čudeže, kljub temu, da je domači bačni sistem še vedno preveč razdrobljen in poddimenzioni-ran, sta se Ciampi in Monti zadržala pri pomenu monetarne »revolucije« in njenih učinkih na »sistem Italija«. Strinjala sta se, da je pred Evropo naloga, da ustvari resnično enoten trg in se opremi z infrastrukturami, ki bodo Zagotovile boljše povezave na kontinentu. Monti je posebej podčrtal nujnost strukturnih reform, ki postajajo z evrom še bolj neobhodne, medtem ko je Ciampi spomnil, kako težko si je Italija pridobila mednarodno zaupanje in kredibilnost, ki ju mora zdaj ohranjati in potrjevati z vsakdanjim delom in obnašanjem, kajti tisto, kar je bilo s takimi težavami zgrajeno, se lahko čez noč zruši. V krajevnem delu konvencije so poleg Benellija (ki je med drugim zagotovil, da bo stroške menjave v evro kril bančni sistem in da torej ne bodo na noben način bremenili varčevalcev ali podjetij) govorili še predsednik deželne uprave Roberto Antonione, tržaški župan Riccardo Illy, predsednik Trgovinske zbornice Adalberto Donaggio, direktor tržaške podružnice Banke Italije Giuseppe Roma in generalni poddi-rektor zavarovalnice As-sicurazioni Generali Aldo Minucci. Tako kot predstavniki združenja ABI je tudi Benelli povabil varčevalce, naj pridejo po informacije o evru v banko, kjer bodo lahko zahtevali operacije v evru, ki pa ne bodo obvezne. Prehodno obdobje, ki se bo končalo 1. januarja 2002 - ko bo prišlo v obtok sedem bankovcev in osem kovancev evra -ima namreč prav ta namen, da državljane navadi na novo valuto in ustvari vse pogoje za njeno materialno uvedbo. Predsednik deželnega odbora Antonione je zagotovil, da so deželni uradi že pripravljeni na evro (proračunski dokumenti bodo tako v evru kot v lirah) in da je Furlanija -Julijska krajina v tem oziru prva v Italiji. Poleg tehničnega pa je po njegovih besedah zelo pomemben politični vidik uvedbe evra, ki bo izreden izziv z mnogimi ugodnostmi, a tudi problemi. Za njihovo reševanje nujna reforma javne uprave in davčnega sistema, potreben pa bo tudi kulturni premik, ki ga zahteva povečana kompeticija. Prav na prednosti in nevarnosti kompeticije, ki jo avtomatično prinaša nova skupna valuta, se je posebej osredotočil Riccardo Illy, sicer trdno prepričan, da prinaša evro veliko več prednosti in ugodnosti kot pa težav in problemov. Da dosedanje žrtve niso bile zaman, dokazuje padanje cene denarja in inflacije ter širjenje trga, ki pomeni za Trst razvoj njegovih glavnih in tradicionalnih dejavnosti, kot so pristaniške, transportne, trgovske in znanstve-no-raziskovalne. Kot ne- gativno je tržaški župan ocenil le predolgo (dve leti in pol trajajočo) prehodno dobo do začetka kroženja evra, medtem ko je prepričan, da bo skupna valuta moč-: no olajšala odnose Trsta s Srednjo Evropo (Avstrijo in Nemčijo), poenostavila pa bo tudi poslovanje s sosednjimi in vzhodnimi državami, ki so močno vezane na marko in bodo torej avtomatično prešle na evro. Uvedba evra pa bo tudi občinske uprave prisilila k neke vrste paktu stabilnosti oziroma proračunski disciplini, ker se ne bodo mogle zadolževati in se bodo prisiljene posluževati sodobnejših oblik pridobivanja sredstev za svoje delovanje, je zaključil tržaški župan. (V.B.) Vprašanje pribež-nikov in priseljencev še zdaleč ni tako dramatično, kot ga nekateri predstavljajo javnosti: sindikat Cisl in združenje Anolf (prek meja) sta včeraj predstavila vrsto podatkov, iz katerih izhaja, da je vsaj v naši deželi in posebej v Trstu priseljevanje v glavnem urejeno, pribežništvo pa pojav, ki nima katastrofalnih razsežnosti. Deželni tajnik združenja Anolf Lucio Gregoretti je izhajal iz negativne izkušnje centra v Starem pristanišču, ki so ga te dni ukinili, pri tem pa je bil kritičen do tistih, ki so vodili polemike proti silam javnega reda in še zlasti proti prefektu zaradi ŠOLSTVO / POVORKA V MESTNEM SREDIŠČU Dijaki proti finansiranju zasebnih šol Zahtevali so tudi oibnovitev šolskih struktur in jasna določila za nove zrelostne izpite Včeraj dopoldne se je po mestnih ulicah odvila dijaška manifestacija. Oklicalo jo je levičarsko študentsko združenje proti načrtovanemu finansiranju zasebnega šolskega sistema na račun javnega. Zahtevali so tudi več investicij v šolske strukture, enakopravno zastopstvo v izvoljenih zavodskih svetih in jasnejša določila glede novega zrelostnega izpita. Nasprotovanje javnemu finansiranju zasebnih šol so utemeljili na podlagi 33. člena ustave, po katerem imajo zasebne ustanove pravico, da ustanovijo svoje šole, vendar brez stroškov za državo. Skupina 85 in Kulturno združenje Tina Modotti sta včeraj priredila zgodivinsko-hterami ogled po Starem pristanišču (na sliki). Udeleženci so si ogledali tudi foto-grafski arhiv »Livio Saranz« in se porazgovorih o arhitekturi z Antonello Garali in Marcom Pozzettom, na koncu pa še prisluhnih Nikli Panizon, ki je brala pesmi Miroslava Košute in Umberta Sabe. Vozniškega izpita ni nikoli opravila Ko so jo mestni redarji vprašali za vozniško dovoljenje, je odvrnila, da ga nima: razlog je bil osupljiv, vozniškega izpita enostavno ni nikoli opravila. Za tukajšnje razmere precej neobičajen dogodek se je pripetil na cesti 202. Na odseku, kjer je hitrost omejena na 50 km na uro, so agenti postavili »autovekoc« in ugotovih, da je eden od avtomobilov, ki so peljali mimo, presegel dovoljeno hitrost. Draga izvidnica, ki je bila nekoliko oddaljena od prve, je avto ustavila, v njem je bila 28-letna P.D. iz Trsta. Agenti so ji hoteh naložiti globo zaradi previsoke hitrosti, presenečeno pa so ugotovili, da ženska sploh ne bi smela sedeti za volanom. ZGONIK / SEKCIJA SSK Stanje v občini in zaščitni zakon Pomanjkanje parkirišč pri enoteki Smetarska služba je predraga Sekcija Slovenske skupnosti zgoniške občine je na svojem kongresu ocenila upravni in pohtični položaj v občini ter tudi vzela v pretres zakonski osnutek za zaščito manjšine, ki ga je pripravil poslanec Domenico Maselli. O prvi točki je poročal sekcijski tajnik Joško Gruden, načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu, medtem ko je pokrajinski tajnik Peter Močnik ocenil Masellijev predlog in spregovoril tudi o pripravah na pokrajinski kongres. Gruden je precej kritično ocenil delo zgoniške občinske uprave, ki po njegovem posveča preveč pozornosti velikim javnim delom (npr. enoteki v Zgoniku in športnemu objektu v Samatorci), medtem ko precej zanemarja vsakdanje probleme občanov. Glede enoteke je opozoril na pomanjkanje primernih parkiriščih, glede balinišča v Samatorci pa je izpostavil stalno naraščanje stroškov. Kaj nam pomenijo ti veliki objekti - se je vprašal Gruden - če potem nimamo sredstev npr. za ureditev pločnikov v Zgoniku. Zastopnik SSk je nato govoril o davku na smetarsko službo, ki je v zgoniški občini dražji kot devinsko-na-brežinski in celo v tržaški občini, kar je po svoje neverjetno. Gruden, ki je bil na kongresu potrjen za tajnika sekcije, je opozoril tudi na pomanjkanje dvojezičnosti v dopisovanju med Občino in Trgovinsko zbornico. Delo občinske uprave je skratka večkrat pomanjkljivo in koristno bi bilo, da bi javna občila poročala ne samo o stališčih večine in odbora, a tudi o kritikah, pripombah in predlogih opozicije. Pokrajinski kongres SSk bo v nedeljo, 22.11. v Finž-garjevem domu na Opčinah. neurejenega stanja v samem centru. Sindikat in združenje zagovarjata po eni strani načrtovano priseljevanje takih, ki lahko dobijo službo ali se drugače redno vključijo v družbo, po drugi pa za dodelitev azila tistim, ki so pobegnili iz nezdržnih razmer, kot so na Kosovem ali v Kurdistanu, nelegalne pribežnike pa je treba brez oklevanja iz-vajatiizgnati iz države. Za tiste, ki so legalno v Italiji, je treba še zlasti v obmejni deželi organizirati sprejemne centre, ki naj ne bodo »skladišča za ljudi,« kot so lahko preurejene vojašnice, pač pa dostojne strukture. To je terja pravočasno načrtovanje: do 31. decembra letos je možno izkoristiti v ta namen 1.800 milijonov lir, če bodo pripravljeni zadevni načrti. Za begunce -skupno jih je v deželi manj kot 200, v Trstu pa približno sto - in tujce v težavah, kot so lahko tudi univerzitetni študentje, so predlagali preureditev bi zavoda v Ul. Pola v Gorici in ureditev poslopja št. 7 v Starem pristanišču, medtem ko bi v dosedanjem malem zbirnem centru uredili urade za pribežnike. Za ilegalne pribežnike so predlagali, da bi jih nastanili v vojašnici Dardi pri Briščikih, za katero je doslej veljalo, da bi jo namenili beguncem, za katere je včerajšnji predlog Anolfa že šesti od letošnjega avgusta: očitno je, da pri upravljanju pribežnikov še ni prave strategije. Na tiskovni konfereiv ci so navedli vrsto zani' mivih številk: v deželi je 35.893 uradno registriranih tujcev, največ 14.104 - jih je v Trstu; 5.732 je Jugoslovanov, 4.516 Hrvatov, 4.347 Američanov, 3.127 Slovencev, 2.043 Albancev, 1.274 Bosancev, p° nekaj sto iz Romunije, Kolumbije, Kitajske iu Gane; na tržaški in videmski univerzi je bilo lani vpisanih 24.624 tujih študentov; v deželi je 5.755 mešanih zakonov z državljani držav izven Evropske unije; lani so dodelili italijansko državljanstvo 288 osebam, 4.600 tujcev pa je dobilo ali menjalo delo. Romun ni uresničil grožnje V Italijo je prišel ilegalno, nakar naj bi mu dokumente ukradli, delal je na črno nekje pri Veroni, a sedaj je zaman hotel urediti svoj položaj: da bi javnost opozoril na svoj primer, je 25-letni Romun George Sorin Ladar včeraj zjutraj grozil, da se požene z napušča v 5. nadstropju stavbe v Ul. della Sorgente 5. Naposled ga je eden od policajev prepričal, da se premisli. Primer sedaj proučujejo na kvesturi. SALEŽ / V SREDO Gorniški spisi pod imenom Klementa Juga Občinska knjižnica v Saležu in Kulturno društvo Rdeča rezda sta se domenili, da bo tudi v letošnji sezoni prišlo 3 sodelovanja. V knjižničnih prostorih se bodo tako od tsa do časa zvrstile predstavitve knjig, literarni večeri, Dt tudi prireditve in urice za mlajše prijatelje knjižnice. Sezona se bo začela v sredo, 18. novembra 1998 ob 3. uri, ko bosta Salež obiskala prof. Loredana Umek in isatelj Duško Jelinčič. Loredana Umek sledi in poučuje Dmisko literaturo pri nas in prav pred kratkim je v re-iji Pretoki izšel njen esej »Tržaška sodobna gorniška ripovedna proza: Odiseja naših dni.« V omenjeni Stu-iji je kajpak analizirala tudi gorniško prozo Duška Jenčiča, ki pa se tokrat ne bo predstavil kot pisatelj in al-inist, pač bo njemu poverjena naloga, da predstavi filo-jfa, publicista in alpinista Klementa Juga, čigar stolet-ica rojstva poteka prav v teh dneh (19. 11. 1898). V Sa-ižu so se torej odločili, da bodo to obletnico obeležili z sčerom, ki naj bi povezoval domačo gorniško literaturo imenom Klementa Juga, ki je navsezadnje Primorec iz olkana in eden izmed prvih slovenskih avtorjev pla-inskih spisov. Nekaj odlomkov iz le-teh bodo prebrali lani dramske skupine KD Rdeča zvezda, nakar bosta ba gosta odgovarjala na morebitna vprašanja. V Saležu se torej v sredo, 18. novembra 1998 ob 20. ri obeta nekoliko drugačen večer, za časa katerega bodo ašli kraj vsi ljubitelji gora in narave, pa tudi vsi tisti, ki naravi ne iščejo le fizične sprostitve, ampak tudi neko uhovno dimenzijo. (ZP) SDZPI / V TEH DNEH OPČINE / V CERKVI SV. JERNEJA NOVICE Začenjajo se novi tečaji, ki jih financira Evropski socialni sklad Krstni nastop zbora Resonet Prireditev ob 20-letnici Vesele pomladi V tem tednu so pri Slovenskem deželnem Zavodu za poklicno izobraževanje zaceli tudi s eCaji, ki jih finansira Evropski socialni sklad. ^°t znano je bilo na Iržaškem odobrnih kar Sest tečajev, od katerih so nekateri namenjeni mla-bim, drugi pa starejšim, v obeh primerih morajo bdi tečajniki brezposelni. lryi je startal tečaj za administrativno upravljanje Podjetja, ki daje poklicno kvalifikacijo druge stopnje. Glede na to, da ob-®ega 730 ur, je potek mCaja zelo intenziven in sicer 30 ur tedensko, lekcije potekajo ob ponedeljkih in torldh zjutraj, ostale tri dni pa v popoldanskih urah. Vpisanih feCajnikov je 13, Čeprav J6 razpoložljivih mest 15. "Morebitni zamudniki se anko prijavijo do prve detrtine pouka, to je še v naslednjih treh tednih. I koda bi bilo, da bi osta-a mesta prazna, upošte-Vajoc, da je tečaj brezplačen, da prejemajo ^Čajniki štipendijo ter da !e program zelo zanimiv m aktualen (od marketin-8a, do informatike, od finančnega planiranja do oertifikacije kakovosti). V ponedeljek pa bo 2aCel tečaj za turistične operaterje, ki ima sicer manj ur (400), potekal bo v popoldanskih urah od Ponedeljka do vključno detrtka. Tudi tukaj niso Vsa mesta krita, pa Ce-Prav so bili sorodni Incaji, ki jih je Zavod priredil v prejšnjih letih, zelo uspešni. Vodstvo Zavoda vabi morebitne interesente, da se prijavijo, ludi ta tečaj je izredno Slovensko pastoralno središče v Trstu vabi vse vernike tržaške škofije na letošnjo »Hvaležnico«, ki bo potekala v znamenju »vrnitve k Očetu«. V vabilu pastoralnega središča je med drugim še poziv vernikom, da »združeni s škofom ua romanju proti hiši Očeta spoznajo veCno božjo ljubezen«. »Hvaležnica« je namreč tradicionalno zanimiv, saj predvideva učenje treh tujih jezikov (angleščino - nemščino, francoščino), informatiko, turistično tehniko in drugo. Tajništvo Zavoda (tel. 040 566360) je na razpolago vsak dan za dodatna pojasnila ali za vpis. V prihodnjih dneh bosta organizirana še dva tečaja in sicer tehnike prodaje (za brezposelnost, ki so dopolnili 25 let) ter teCaj marketinga z internetom (za tiste, ki so oprevili višjo srednjo šolo in niso še dopolnili 25 leta starosti). Pri obeh je na razpolago nekaj prostih mest. Tisti, ki so doma in Čakajo na skužbo, naj torej ne zamudijo enkratne priložnosti, ki jo tudi letos nudi Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. SKD Primorec iz Trebč se pripravlja na svečano počastitev stoletnice svojega delovanja. Pregled in pomen te dejavnosti je tako bogat in pester, da ju ne moremo strniti samo v en članek. Zato smo se najprej obrnili na sedanjo predsednico društva Anico Malalan, da nam, najprej samo okvirno pove, kako se na proslavo obletnice pripravljajo in kaj pomeni ta obletnica domačinom samim. »Naša proslava se srečanje slovenskih vernikov s svojim škofom v stolnici, uvedel pa jo je predlanskim umrli škof Lovrenc Bellomi. Zahvalna maša bo v stolnici sv. Justa danes popoldne ob 16. uri. Maševal in pridigal bo škof Evgen Ravignani, peli pa bodo združeni zbori, ki jih bo vodil Edi Race. Slovesnosti se bodo udeležile tudi narodne noše. Po dobrih dveh tednih na Opčinah še vedno odmeva krstni koncert mešanega pevskega zbora Resonet v domači cerkvi sv. Jerneja. To je bil dogodek, ki si je zaslužil pozornost ljubiteljev petja in bil le-te dejansko deležen, dogodek, ki bo ostal za vedno zapisan tudi v srcih pevcev samih. Kot smo že poročali, je pevski zbor Resonet nastal ob združitvi vokalne skupine istega imena z nekaterimi pevci in pevkami društva Vesela pomlad. Po večmesečnem trudu, ki sta ga opogumljala navdušenost in prepričanje v uspeh, se je pevcem dodobra posrečilo zliti svoje glasove v homogeno celoto. Prvič se je zbor predstavil s bo zaCela 11. decembra in bo trajala še 12. in 13. decembra. Odvijala se bo v Ljudskem domu, oziroma na dvorišču ob domu, kjer nameravamo postaviti primeren šotor. Ze nekaj Časa smo se obračali na naše domačine, tudi preko Primorskega dnevnika s pozivi, naj se pridružijo naši pobudi in nam posredujejo dokumente, fotografije ali drugo gradivo, ki bi bilo pomembno za počastitev te pomembne obletnice. Odzvalo se jih je kar veliko od tu, pa tudi iz matične domovine. S tem gradivom nameravamo pripraviti primerno razstavo.« Društvo je bilo na svojih začetkih predvsem odraz slovenstva, pa tudi želj in zahtev takratnega delavskega razreda. Fašizem je to vse porušil in uničil. »Društvo se je od začetka dalje vedno imenovalo Primorec. Ponosni smo na vse tiste prve člane, ki so delovali v društvu in se trudili, da bi bili Slovenci združeni v boju za svoje pravice.« Godba na pihala, ki jo je na začetku vodil Danilo Kralj, nato krajšim nastopom na reviji Primorska poje, nastopil pa je tudi v furlanskem mestecu Buia in v kraju Vertova blizu Bergama, vendar je bil celovečerni koncert v četrtek, 29. oktobra njegov krstni nastop. V skoraj popolnoma zatemnjeni cerkveni ladji je v sugestivnem vzdušju vladalo napeto pričakovanje, ki so ga pevci in pevke izpolnili s svojim prihodom iz Marcelo Kralj (Pulin), sedaj pa jo že vrsto let z uspehom vodi dirigent Leander Pegan, je skupno z domačo šolo, ki je v tem letu slavila dve pomembni obletnici (135 let ustanovita ve in 20-let poimenovanja po narodnem heroju Pinku Tomažiču), pomembna postavka na vseh društvenih prireditvah, na domačih manifestacijah in poletnih praznikih. Brez njih bi bila kulturna dejavnost v vasi osiromašena. »Proslavo bomo začeli 11. decembra s kulturnim programom in otvoritvijo razstave, ki bo prikazala delovanje in življenje v vasi. 12. in 13. decembra bomo izvedli Kulturni maraton, kar pomeni, da se bodo od 14. ure dalje odvijale v društvu in v vasi razne prireditve, na katerih bodo nastopi dramaskih skupin, pevcev, godbenikov in tudi plesne skupine. To bo velik praznik za nas vse, pa tudi za vse tiste Tre-bence, ki ne živijo več v vasi, ki pa so na svoj rojstni kraj tesno navezani in si želijo, da bi praznovanje čim bolj uspelo.« Neva Lukeš abside pred glavni oltar ob soju sveč, pojoč Leontovičevo Sčedrik. Nato je mogočno zadonela Gallusova Resonet in laudibus, moto zbora. Sledile so Gallusov Pater noster, Bortnjanskga Tebe pojem, Rahmaninova Pridite poklonim-sja in Bogorodice D jev o radujsja, Thompsonova Alleluia, Cossettova Ave Maria in Saint Saensova Tollite ho-stias. Zadnji dve skladbi je na orgle spremljal Martin Vremec. Po krajšem premoru smo prisluhnili drugemu delu koncerta z Gruberjevo Ave Marijo, narodno Glejte, že sonce zahaja, gorenjsko ljudsko v priredbi Matije Tomca Zagorski zvonovi ter Božična noč, ki jo je na besedilo Ljubke Šorli uglasbil Zorko Harej. S pesmijo se je prepletala tudi umetniška beseda v očarljivi interpretaciji gledališke umetnice Lučke Počkaj. Ta je podala tudi nekaj misli o petju, ki so se utrnile pevcem in pevkam zbora samega. Izstopala je čudovita pesem, ki jo je za to priložnost napisala članica zbora Tanja Bratoš. Koncert je izstopal tudi po učinkoviti scenografiji, ki si jo je zamislila temperamentna in odločna dirigentka zbora, prof. Aleksandra Pertot. Predstavitev novega zbora sta pozdravila predsednika društva Vesela pomlad Nadja Sosič in domači župnik Zvone Strubelj, dobrodošlico v društvu, pod katerega okriljem bo zbor deloval, pa je izrekel Franc Pohajač. Pevci šo hvaležnim poslušalcem, ki so popolnoma napolnili opensko cerkev, namenili še dve pesmi. Resnično lep dogodek, ki ga pevsko društvo Vesela pomlad uvršča v niz proslav ob 20-letnici svojega delovanja. Verniki vabljeni na »Hvaležnico '98« TREBČE / KULTURNO DRUŠTVO PRIMOREC Priprave na stoletnico Danes zadnji dan razstav T-fex in Homa italicus Danes bosta na Pomorski postaji v Trstu še zadnji dan na ogled razstavi T-rex in Homo italicus. Prva prikazuje rekonstrukcijo tiranosavra vrste rex, druga pa prazgodovinska naselja na Apeninskem polotoku. Razstavi si je ogledalo že okrog 20 tisoč obiskovalcev. Danes bosta odprti od 9. do 21. ure. Jutri sporazum za trgovinski center COOP v Ul. Svevo Jutri ob 14.30 bodo v sinji dvorani na tržaškem županstvu podpisah sporazum za izgradnjo trgovinskega centra Delavskih zadrug COOP v Ul. Svevo v Trstu. V imenu občine bosta sporazum podpisala Zupan Riccardo llly in odbornica za urbanistiko On-dina Barduzzi, v imenu Delavskih zadrug pa predsednik Franco Bosio in ravnatelj Canciani. Kot je znano, je okrog tega projekta v preteklosti bilo veliko polemik. Predavanje o človekovih pravicah Jutri z ‘začetkom ob 18.30 bo na sedežu združenja katoliških delavcev ACLI v Ul. sv. Frančiška 4 v Trstu predavanje na temo: »Delovanje Amnesty inter-national za človekove pravice: Action files in Ran«. Slo bo za prvo iz niza predavanj o človekovih pravicah, ki jih prireja tržaška skupina Amnesty intema-tional ob 50-letnici podpisa Univerzalne izjave o človekovih pravicah. V Rižarni razstava o fašističnem rasizmu in antisemitizmu V torek, 17. t.m., ob 11.30 bodo v Tržaški rižarni odprli razstavo »Laž o rasi. Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu in antisemitizmu«. Razstavo je pripravil Center Furio Jesi pod pokroviteljstvom Dežele Emilija-Romagna ob 50-letnici osvoboditve Emilije-Romagne. Razstava bo na ogled v Trstu na pobudo tržaškega občinskega odbomištva za kulturo in ob podpori mestnih muzejev, združenj borcev in deportirancev ANPI-VZPI, ADPPIA, ANED, ANPPIA in AVL, tržaške judovske skupnosti. Judovskega muzeja Carlo in Vera VVagner iz Trsta in drugih. Na torkovi otvoritvi bo sodeloval Mauro Ra-spanti od Centra Furio Jesi, ki si je razstavo omisUl in jo pripravil. Raspanti bo popoldne ob 16. uri na razpolago šolnikom za voden ogled. Brezplačni vodeni ogledi za občinstvo bodo ob četrtkih ob 16. uri in ob nedeljah ob 11. uri. Razstava bo odprta do 3. januarja 1999, in sicer vsak dan, razen za božič in novo leto, od 9. do 13. ure. Začasno ukinjena avtobusna postaja v Žavljah pri Aquili Konzorcijsko podjetje za prevoze ACT obvešča, da bodo zaradi del na cestišču začasno ukinili postajo avtobusov št. 20, 41 in 49 v Zavljah pri vhodu v bivšo naftno čistilnico Aquilo. Dodatne informacije nudi ACT po zeleni telefonski številki 167016675. Dela na prehodu pri Rabujezu Na mejnem prehodu pri Rabujezu so na italijanski strani že postavili dve visokotlaknostni kabini, drugi dve pa še bodo. Zaradi del so že uvedb obvoz za promet iz Slovenije, zdaj pa v smeri proti Sloveniji. Kabine bi morale zagotoviti obmejni pobciji in carini zdrave delovne pogoje. »Zelena kolesa, čista kolesa« 7^ Včeraj popoldne je bila na Trgu Zedinjenja Italije razstava električnih in drugih ekoloških vozil. S tem se je končal posvet »Zelena kolesa, čista kolesa«, ki ga je priredila Občina Trst, da bi opozorila na možnosti, ki jih nudi sodobna tehnologija za uresničitev prevoznega sistema, ki ne bi ne onesnaževal zraka. Posebno pozornost so posvetili ekološkim javnim prevozom. (Foto KROMA) SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Trst - Gorica - Čedad sklicu je IZREDNI OBČNI ZBOR in 22. REDNI OBČNI ZBOR Tržaški sejem - Nedelja, 22. novembra 1998 - Začetek ob 8.30 Spremembe statuta, volitve in razprava TOPLO VABLJENI VSI ČLANI! SV. IVAN / V NEDELJO V MARIJINEM DOMU Sapramiška ogrela srca otrok Gostovalo je Lutkovno gledališče iz Ljubljane V nedeljo je bila v Marijinem domu pri Sv. Ivanu druga predstava izmed tistih, ki jih v okviru otroškega gledališkega abonmaja pod imenom Gledališki vrtiljak ponuja radijski oder. Na sporedu je bilo gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane s priljubljeno igrico Svetlane Makarovič Sapramiška, saj je predstava Jajce zaradi bolezni v ansamblu odpadla. Ce se je kdo bal, da otroci že predobro poznajo Sapramiško in da si zato ne bodo želeli ogledati predstave, se je zelo motil. Kljub lepemu vremenu se je dvorana tako napolnila z otroki, starši in drugimi gledalci, da je skoraj zmanjkalo prostora. Lutkarji iz Ljubljane seveda niso razočarali. Pripravili so vsem urico pravega užitka. Predstava je res tako do potankosti izdelana kot malokatera: človek ne ve, ali bi bolj občudoval pisane simpatične lutke, duhovito in domiselno besedilo, njegovo interpretacijo (posebno prisrčni sta Sapra-miska in žaba Regica, ki jima je glas posodila sama Svetlana Makarovič) ali glasbo in pesmice, pri katerih so seveda sodelovali tudi otroci sami. Morda so še bolj kot otroci pri tem uživali odrasli, ki se niso zabavali samo ob imenitni predstavi, paC pa tudi s tem, da so skrivaj opazovali široko odprte otroške oci in poslušali spontane prisrčne medklice malih gledalce, ki so sočustvovali s Sapramiško, ko je ostala brez lešnikov ali ko je morala k zobozdravniku, ter se z njo veselili, ko ji je Mišji strahec pričaral celo drevesce lešnikov. Ob koncu so seveda tudi vsi navdušeno pozdravili presenečenje - darilo, za katero je tokrat poskrbela Časa del detersivo z OpCin. Se najbolj zadovoljna je bila seveda izžrebana deklica, ostali gledalci pa so se potolažili z obljubo, da bo pri naslednji predstavi spet poskrbljeno za majhno presenečenje. Kdaj pa bo naslednja predstava? Javljeno je bilo, da bo 13. decembra. Ker pa je takrat na sporedu ena izmed matinej SSG, je Radijski oder prestavil svojo predstavo na nedeljo pozneje, to je na 20. december. Na zadnjo nedeljo pred božičnimi počitnicami bo torej Mladinski oder iz Nove Gorice zaigral igrico Le po kom se je vrgel ta otrok. Le nekaj dni pred začetkom božičnih počitnic jih Čaka torej še gledališko darilo. Gotovi smo, da se ga že zdaj veselijo. Breda SusiC KINO BALKANSKA KOMIČNA BOMBA v KINU ARISTON Trst £& Leone d'Argento 1998 $5 MARJO - V1TTORIO CKCHI GORI režija EMIR KUSTURICA GATTO mo GATTO BIANCO »Eden najbolj razvnemajočih, fantastičnih in vitalnih filmov, skupinska pripoved snemana v Sloveniji in na Donavi, poln radoživosti in veselja.« (LA STAMPA) ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.20 »Gatto nero, gatto bianco« r. Emir Kusturica. EKCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La leggenda di un amore -Cinderella« - i. A.Huston in D. Barymore. EKCELSIOR AZZUR-RA - 15.20, 17.30, 19.45, 22.00 »Tutti pazzi per Mary«, i. Cameron Diaz, Matt Dillon. AMBASCIATORI - 15.45, 18.45, 21.45 »Sal-vate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, »Out of sight« r. Števen Soder- berg, i. George Clooney in Jennifer Lopez. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, »Omi-cidio in diretta« r. Brian de Palma, i. Nicolas Gage. NAZIONALE 3 - 15.45, 18.45, 21.45 »L’uomo che sussurrava ai cavalli«, r. -i. Robert Redford. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 21.15, 22.15, »The Truman Show«, r. Peter VVeir, i. Jim Carrey. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, »X-Fi-les«, r. Rob Bovvman, i. David Duchovny, Gillian Anderson. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Sli-ding doors«, r. Peter Hovvitt, i. Gwyneth Pal-trow, John Hannah. ALCIONE - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »L’eternita e un giorno«, r. Theo Angelopulos, i. Bruno Ganz, Isabelle Renaulti. il PRIREDITVE MLADINSKI KROŽEK DOLINA priredi danes, 15. novembra tradicionalno Martinovanje. Ob 10.30 v cerkvi sv. Martina slovesna sv. maša, ob 18. uri kulturni program v mladinskem krožku - nastopa dekliška pevska skupina Valentin Vodnik. Knjigo Politični ciklon nad Istro bo predstavil in komentiral analist, publicist in avtor Milan Gregorič. Sledi družabnost - »Je duabro ma muaje ... Ob polnem kozarcu bomo mlado kapljico komentirali in Ce si to zasluži, hvalili, zagotovo pa pili. Vabljeni! PD SLOVENEC priredi danes, 15. novembra, ob 18. uri, v Srenjski hiši v Borštu, veselo Martinovanje. Nastopajo MePZ Slovenec- Slavec, Vanča in Tonca ter Godba Long Zlunk. Ob priliki bo tudi pokušnja novega vina domačih vinogradnikov. ZAMEJSKI KVINTET prireja AVSENIKOV VEČER danes, 15. novembra, ob 18. uri v sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Nastopili- bodo: ansambel Grega Avsenik, Gašperji in seveda SLAVKO AVSENIK. Zainteresirani lahko dobijo vse potrebne informacije na tel. št. 0348-3821000. ZBOR JACOBUS GALLUS in VZGOJNO-ZAPO-SLITVENO SREDISCE MITJA CUK v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja na Opčinah vabita na dobrodelni koncert, ki bo v openski župnijski cerkvi danes, 15. novembra, ob 19. uri. PROSVETNI DOM -OPČINE - v okviru OPENSKIH GLASBENIH SREČANJ bo v nedeljo, 22. novembra, ob 18. uri, nastopil trobilni kvintet RTV Slovenije. Na programu Gallus, Mouret, Bach, Pourcell, Haendel, Bernstein, Gershvvin in Gilles. ^3 OBVESTILA RAZSTAVA Maria Ma-ganje SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE V SLIKAH, v Prosvetnem domu na Opčinah bo na ogled še danes, od 10. do 13. in jutri ob urah odprtja društvenega bara. POSTAJA RADIO TRST A bo danes, 15. novembra oddajala prvo številko Slovenskega obzornika v letošnji sezoni. To oddajo pripravljajo skupaj Radio Slovenija, Slovenski spored radia ORF v Celovcu in Radio Trst A. V prvi oddaji z naslovom »Odpreti solo« bo najprej prikazana šolska ureditev in način poučevanja v Sloveniji, na Koroškem in na Primorskem, v drugem delu pa bo stekel pogovor o vprašanju interdisciplinarnosti pri pouku. RADIJSKI ODER opozarja, da morajo avtorji poslati do 30. novembra svoja dela za natečaj za radijsko igro na naslov Radijski oder, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst. Besedila v dveh tipkanih izvodih morajo biti opremljena samo z geslom ali šifro. Podatki o avtorju in njegov naslov pa naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Kot je bilo objavljeno v razpisu, naj radijska igra obravnava: a) življenje ob meji ali b) znanstveno fantastiko in naj ne traja vec kot 45 minut. TEČAJ šivanja in krojenja bo v prostorih KD Rdeča zvezda, ob sredah od 17.30 do 19.30. Informacije na tel. št. 040-229264. KD VESNA prireja teCaj šivanja narodnih nos. Prvo srečanje bo jutri, 16. novembra, ob 20.30, v Domu Alberta Sirka. Prisrčno vabljeni! CRAS - Deželni krožek ljubiteljev mesnatih rastlin prireja ob priliki drugega letnega kongresa, srečanje z ljubitelji mesnatih in kraških rastlin, ki bo jutri, 15. novembra, ob 11.30 v društveni gostilni na Kontovelu št. 152. Pristop prost. DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi elane, somišljenike in prijatelje na sek-cijski kongres, ki bo v torek, 17. novembra, ob 20. uri v prostorih Mladinskega krožka v Dolini. Na dnevnem redu je poročilo tajnika, poseg pokr. tajnika dr. Močnika o Ma-sellijevem osnutku zaščitnega zakona, poročilo in problemi občinske uprave, razprava in smernice za bodoCe delo, izvolitev delegatov za pokrajinski kongres in obnovitev sek-cijskega odbora. Srečanje je odprtega značaja, zato so nanj vabljeni vsi, ki jih zanima vsebina zaščitnega zakona in občinska problematika. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI za Barkovlje, Greto in Rojan prireja v sredo, 18. novembra 1998, ob 20.30 v župnijski dvorani v Barkovljah odprto srečanje o aktualnih problemih slovenske manjšine v Italiji, o šolstvu in o Masellijevem osnutku zaščitnega zakona. Prisoten bo tržaški občinski svetovalec SSk Andrej Berdon. Srečanje bo združeno s sekcijskim kongresom, kjer bo izvolitev delegatov na pokrajinski kongres. Vabljeni vsi člani in drugi občani, ki jih zanima vsebina zaščitnega zakona. MESTNA. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI prireja v sredo, 18. novembra 1998, ob 19.30 na strankinem sedežu v Trstu, Ul. G. Gallina 5/III odprto srečanje o aktualnih problemih slovenske manjšine v Italiji, o šolstvu in o Masellijevem osnutku zaščitnega zakona. Prisoten bo pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik. Srečanje bo združeno s sekcijskim kongresom, kjer bo izvolitev delegatov na pokrajinski kongres. Vabljeni vsi elani in drugi občani, ki jih zanima vsebina zaščitnega zakona. SEKCIJI SLOVENSKE SKUPNOSTI ZA VZHODNI IN ZAHODNI KRAS prirejata v Četrtek, 19. novembra 1998, ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah odprto srečanje o aktualnih problemih slovenske manjšine v Italiji, o šolstvu in o Masellijevem osnutku zaščitnega zakona. Prisoten bo pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik. Srečanje bo združeno s sekcijskim kongresom, kjer bo izvolitev delegatov na pokrajinski kongres. Vabljeni vsi elani in drugi občani, ki jih zanima vsebina zaščitnega zakona. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU in KULTURNO DRUŠTVO RDEČA ZVEZDA vabita v sredo, 18. novembra 1998, ob 20. uri v občinsko knjižnico v Saležu na večer CILJ NI VRH (ob 100-letnici rojstva Klementa Juga). Večer bodo oblikovali prof. Loredana Umek, pisatelj Duško Jelinčič in recitatorji dramske skupine KD RdeCa zvezda. Vabljeni! KLUB PRIJATELJSTVA vabi prijatelje in elane na predavanje, ki bo v Četrtek, 19. novembra, ob 16. uri, v Ul. Donizetti 3/1. Dr. Danilo Sedmak bo govoril o alternativni medicini. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 25. novembra, ob 16. uri, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, predavanje o kraških jamah PODZEMNI SVET NAŠEGA KRASA. Vanj nas bo popeljal z diapozitivi znani speleolog in raziskovalec prof. Stojan Sancin. Vljudno vabljeni! SKLADNO S STATUTOM je pokrajinski kongres Slovenske skupnosti za Tržaško sklican v nedeljo, 22. novembra 1998 ob 14. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. NOVOST! V občinski telovadnici v Dolini poteka razgibalna telovadba za odrasle, pod strokovnim vodstvom, v jutranjih urah in sicer ob torkih in Četrtkih, ob 9.40. Za informacije pokličite na tel. St. 040-631300 - Div-na (9.30 - 12.30). JK CUPA prireja teCaj joge in vaje za sprostitev in pravilno dihanje v telovadnici CEO v Sesljanu (Naselje sv. Maura) ob torkih od 10. do 11.30 in ob petkih, od 19. do 20.30. Informacije na tel. št. 040-208869 (Lučka). ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v Ul. Ginnastica 72, tel. št. 040-573141 ali 040-573142. KRUT nudi elanom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. st. 040-360072. KRUT-ova ambulanta deluje za elane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. št. 040-360072. MALI OGLASI tel. 040 7786333 SPALNICO rabljeno, v temnem orehu s šestkril-no omaro, zakonsko posteljo, nočnima omaricama in predalnikom z zrcalom, prodam po ugodni ceni. Tel. 040-575145. MAGNUM išCe prodajalko z delovnimi izkušnjami, z znanjem slovenskega jezika in z dobro voljo. Tel. 040-212921 EURO RESTAVRACIJA v sklopu Palače hotela takoj zaposli spretno in strokovno pripravljeno natakarico z znanjem jezikov. Ponudbe po faksu št. 0481-31658. STRESNE TRAMOVE od 3 do 7 m po ugodni ceni prodam. Tel. 040-228422. ZSSDI razpisuje natečaj za delovno mesto uradnika. Vsi zainteresirani lahko dvignejo razpis v prostorih ZSSDI, ul. Ci-cerone 8, 3. nad., tel. 040-635627, vsak dan od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Rok za pred- stavitev prošenj zapade 30. novembra 1998. PRODAM nemškega ovčarja starega eno leto brez rodovnika, starši z rodovnikom, delno zdre-siran. Tel. 040-211207 ob uri obedov. GOSPA srednjih let išCe delo za nego starejše osebe ali delo v gospo- • dinjstvu tudi dvakrat tedensko. Tel. 040-820630, po 21. uri. PRODAM PASSAT VARIANT, letnik ’92, 18 CL. Cena 11.000.000 lir. Tel. 040-210164 ali 0347-8299615. AUDI A4 1.8 T, letnik ’95, ugodno prodam. Teist. 040-213667, v večernih urah. SAMOJEDO MLADICA z rodovnikom, cepljenega, tetoviranega »LOI« proda privatnik po ugodni ceni. Zainteresirani lahko kličejo na tel. St. 040-229213 (tel. tajnica). UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz matematike in angleščine. Tel. 040-213861. VDOVA, zanesljiva, dobra gospodinja, išCe delo. Tel.: 0038666-73784. URADNICA s 14-letno prakso v sektorju import-export, z dobrim znanjem slovenščine, italijanščine, angleščine in srbohrvaščine ter vešča v rabi kompjuterja, išCe zaposlitev. Tel. 040-200930, ob uri obedov. V PREDMESTJU TRSTA pri Domju dajem v najem stanovanje primerno za studio, laboratorij ali urad: tri sobe, kuhinja, kopalnica, svetlo podstrešje, ogrevanje samostojno. Tel. 040-828861, ob uri obedov. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA z izkušnjami nudi varstvo otrok in pomoč pri učenju. Tel-040-412680. ISCEM DELO za nego starejše osebe, 24 ur dnevno s 15-dnevno menjavo. Imam že izkušnje. Tel. na st. 0038667-31229 od 18. do 20. ure. ODLIČEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah po 600 lir na kg. Tel. St. 0481-882413. DIPLOMIRANI BOLNIČAR nudi nego na domu starejšim osebam, tudi v nočnih urah. Tel. št. 040-231069, v večernih urah. ISCEM hišno pomočnico enkrat tedensko. Tel. št. 040-414531, po 20. uri. KUPIM JADRNICO, 11-12 metrov, 3 kabine, tipa X 402, BA 40, Shovv 42-38, Dehler, 38-36. Tel. št. 0335-6552056 ali 0481-412804. ODDAMO v bližini Sv. Jakoba sončno stanovanje sestavljeno iz dveh sob, kuhinje, kopalnice in shrambe, v celoti opremljeno, s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 040-213750. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 040-200898. PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 220722. MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. St. 040-229383. KUKUKOVI v Doberdobu so odprli agrituri-zem. Tel. St. 0481-78140. OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21. V BORŠTU ima osmico Igor Barut. KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253. OSMICO ima Drejce Ferfolja v Doberdobu. OSMICO ima Ušaj v Nabrežini st. 8 PURIC MILKO, Repen St. 15, ima osmico. OSMICO ima Miro Žigon, Zgonik 36. Mihaela Velikonja v soboto v Trstu Tržaška slikarka Mihaela Velikonja se vrača v razstavne dvorane. Prihodnjo soboto bo odprla samostojno razstavo v Peterlinovi dvorani na sedežu Slovenske prosvete v Trstu. Tokrat bo predstavila svoja najnovejša dela, 30 akvarelov, s katerimi se je približala tipičnim motivom Krasa, njegovega Človeka, domačega in naravnega okolja. Gre za nov prijem, ki bržkone pomeni tudi novo fazo v slikarkinem ustvarjanju, v katerem pa je »Človek vedno prisoten, s svojim delom obnavlja stik z naravo in radostno uživa njeno lepoto«, kot je zapisala Jasna Merku v spremnem listu. Otvoritev razstave bo v soboto 21.novembra ob IS.uri. Pela bo dekliška pevska skupina zbora Valentin Vodnik iz Doline. Danes popoldne »Avseniki« v Zgoniku V športno-kulturnem centru v Zgoniku bo danes popoldne ob 18. uri nadvse prijetno in zabavno. Zamejski kvintet je v sodelovanju z zgoniško občinsko upravo poskrbel za večer, na katerem bo nastopilo kar dvajset glasbenikov s Slavkom Avsenikom na Čelu, ki bo nategnil svojo honerco, kot samo on zmore. TRST Nedelja, 15. novembra 1998 5 Smm (BmMsi jv LUTKOVNO GLEDALIŠČE . LJUBLJANA Nace Simončič VELIKI KIKIRIKI DANES, 15. T. M. OB 11. URI V FINŽGAR J E VEM DOMU NA OPČINAH OTROŠKA MATINEJA! Brno® Lutkovno gledališče PAPILU Maja in Brane Solce AN BAN PET PODGAN V nedeljo, 22. t. m. ob l l. uri v Finžgarjevem domu na OpCinah OI lV IŠKA MATINPIA! Ob desetletnici VZS Mitja Cuk vabita VZS MITJA CUK in SKLAD MITJA CUK na dobrodelni koncert Mi se imamo radi,.. Izvaja Mešani pevski zbor JACOBUS GALLUS danes, 15. novembra 1998 ob 19. uri v župnijski cerkvi na OpCinah Vljudno vabljeni! SK BRDINR vabi člane, simpatizerje, prijatelje in društva na PROSLAVO 06 10-LCTNICI v soboto, 21. novembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu no Opčinah Proslavo bo obogatila razstava Fotografij 7 O-letnega društvenega delovanja /Pl£) £(l(e)W§(M*<£ - priredi danes, 15. novembra, ob 18. uri v Srenjski hiši v Borštu V€S€lO MARTINOVANJE Nastopajo MePZ Slovenec-Slavec, Vanča in Tonca ter Godba Long Žlunk. Ob priliki bo tudi pokušnja novega vina domačih vinogradnikov. ŽELEZNINA IN DOMAČE POTREBŠČINE S A F E R Stefana Sardo AVTOMATIČNA VRATA »APRIMATIC« Vsi pripomočki za »NAREDI Sl SAM« Prosek, 195 Tel. 040/225396 bari 85 29 41 34 62 CAGLIARI 32 46 85 69 40 FIRENCE 31 88 85 27 50 GENOVA 75 77 68 31 87 Milano 6 84 50 66 19 Neapelj 70 51 16 66 40 PALERMO 69 64 60 39 44 RIM 76 83 1 30 66 TURIN 83 89 87 74 33 BENETKE 44 12 83 68 41 SAN G RIA PARTY v soboto, 21. novembra ’98 Vabila lahko dvignete do četrtka, 19. t. m. v ŠPORT BISTROJU STADJONA 1. MAJ Vrdelska cesta 7 Jutri, 16. novembra ob 17. uri bomo v KRIŽU odprli tzziid —-----^------ Toplo vabimo prijatelje in vse vaščane! W!llr.r.J Nagradni sklad 25.375.040.195-lir Brez dobitnika s 6 točk. - Jackpot 9.192.114.042-lir Edini dobitnik s 5+1 - Jackpot 5.075.008.000 - lir 63 dobitnikov s 5 točkami 80.555.700 -lir 6.381 dobitnikov s 4 točkami 795.300 - lir 258.790 dobitnikov s 3 točkami 19.600-lir OlOTi SLOVENSKI RAZISKOVALNI INSTITUT Simpozij - v počastitev spomina Darka Bratine RAZISKOVALNA DEJAVNOST MED SLOVENCI V ITALIJI OPČINE - konferenčna dvorana Kraške zadružne banke Petek, 20. novembra 1998 ob 15. uri 12. novembra 1998 je nas Walter Pertot doktoriral. Ponosna sva nate. Mama in tata HIP, HIP HURA! Walter Pertot doktorat ima! Doktorju Čestitajo Dario - Lara - Hana Borutu in Petri se je pridružil bratec Igor - Srečnima staršema Tamari in Dariju iz srca čestitajo Pahorjevi in Svarovi Pred rojstvom je »Cvetko« bil za vse, sedaj dobil je drugo ime. Ivan na ves glas ze poje za Sandro in Robija kar po svoje. Barkovljanski pevci smo veseli, da novega dana bomo imeli. SLORI Čestita Majdi Kaučič Baša ob uspesno opravljenem doktoratu na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani - Hura, hura! Robi in Sandra sta očka in mamica. Fantek Ivan rodil se je, v družini osrečil je vse. Daša in Domen se veselita, sonc-nd življenje bratrančku želita Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) Ul. F. Severa 2/4 TAMOIL Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) Drevored D’Annunzio 73 Riva T. Gulli 8 SHELL Drevored Čampi Elisi 1/1 Miramarski drcv. 37 Q8 Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Trg Liberta 10/1 Milje - Ul. Battisti 6 Sesljan - drž. c. 14 IP Ul. F. Severa 2/8 Dre v. D’Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drcv. 213 API Passeggio S. Andrea NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severa 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski d rev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Nasa draga Aleksandra je možu Robiju povila sinčka Ivana Da bi bil očku in mamici v veselje in ponos ter da bi kot tenor, bariton ali bas prepeval mami na ves glas! To jima iz srca Želijo vsi pevci in pevke MePZ Resonet s IZLETI GeCt©urs ŠKOFIJE tel. 0038666 - 549588 NOVOLETNI Klub v Dubrovniku Na kratko: plesi. igre. izleti, tečaji kuhanja, plavanja, otroški vrtec, tombola, super animacija: samo za nas bodo igrale dalmatinske klape. nastopale mažoretke. in... TO l\ll VSE! MOSP nudi informacije o novoletnih izletih za študente in mlade v Barcelono od 27. 12. do 2. 1. 1998 (v organizaciji Severnega sija), v London od 28. 12. do 2. 1. (Severni sij) in v Milan od 27. 12. do 1. 1. (Tai-zejsko romanje). Informacije in prijave od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. St. 040-3 7 084 6 (vprašati po Alenki ali Nadji). a xojf(t RAČUNALNIKI Project C200-32/2.1 15" ekran in Win98 od 1.599.000 lir INTERNET od 432.000 lir/leto MODEMI zunanji od 149.000 lir Repentaborska, 28 - Opčine tel.: 040 21 44 72 e-mail: PEproject@spin.it S ČESTITKE Danes se v Prebenegu nas STOJAN KOCIJANČIČ sreCa z Abrahamom. Vse naj...naj...naj...ti Želijo vsi Jalovci in Kurete. Ob rojstvu prvo-rojencka IVANA iskreno Čestitata Sandri in Robiju družini Bet in Che-ber. Danes praznuje okrogla leta IVAN COLJA. Vedno priden oce in gospodar si bil, ustvaril si dom in družino. Torej, DRUŠTVO SLOVENŠKIH IZOBRAŽENCEV Peterlinova dvorana Prof. dr. Martin Žnideršič Slovenska knjiga danes Predavanje ob prisotnosti slovenskih zamejskih založnikov bo jutri, 16. novembra, ob 20.30, v Ul. Donizetti 3. XX SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZAPOKLICNOIZOBRAŽEVANJU sklicuje 18. REDNI OBČNI ZBOR v četrtek, 26. novembra 1998, ob 19.00 uri na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika 2. Poročilo ravnatelja 3. Obračun in proračun 4. Razprava 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Izpopolnitev nadzornega odbora 7. Razno Čase nalijmo si in do dna jih- spijmo! Vsi iz okolice dobro ti želimo. Jutri praznuje moj dragi brat OSKAR MALALAN 50. rojstni dan. Ob tej lepi okrogli obletnici mu vosci Se na mnoga zdrava in srečna leta Lidija s Karlom in Danijelom. Dne 17. novembra bo v Nabrežini JAN slavil rojstni dan. Da bi postal priden fant mu iz srca želita pranona Justina in pranono Jože. VVALTERJU PERTO-TU, ki je te dni doktoriral, iskreno Čestitajo vsi pri SD Mladina. VČERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 15. novembra 1998 ALBERT Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 9.31 - Luna vzide ob 3.05 in zatone ob 15.15 Jutri, PONEDELJEK, 16. novembra 1998 MARJETA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,4 stopinje, zračni tlak 108.9 mb ustaljen, veter 4 km na uro jug, vlaga 44-odstot-na, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15.7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Umrli so: 78-letna Paola Pavat, 84-letni Oscar Bole, 60-letni Branko Stic, 80-letni Luigi Trevisan, 90-letna Maria Milic, 86-letni Simeone Cosic, 84-letna Zora Coloni, 89-letna Anna Palcich, 78-letna Maria Grassi. I : LEKARNE Nedelja, 15. novembra 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Fla-via 89, Zgonik. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (tel. 040 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 040 947797), Zavije - Ul. Fla-via 89 (tel. 040 232253). Zgonik (tel. 040 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Fla-via 89. Zgonik (tel. 040 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekana odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 040 421040). Od ponedeljka, 16. do sobote, 21. novembra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 (tel. 040 639749), Trg Valmaura 11 (tel. 040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44. Opčine - Nanoški trg 3 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 040 764943). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. a ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF STEFAN sporoča starSem, da bo na sedežu sole roditeljski sestanek v petek, 20. novembra ob 17. uri za III., IV. in V. razrede vseh oddelkov. RAVNATELJSTVO ZNANSTVENEGA IN KLASIČNEGA LICEJA »F. PREŠEREN« sporoča, da bodo v Šolskih prostorih govorilne ure jutri, 16.11.1998 (za bie-nij znanstvenega liceja in klasično, ter v petek, 20.11.1998 (za trienij znanstvenega liceja) od 18. do 20. ure. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. 17.11.1991 17.11.1998 Ob 7. obletnici smrti Marije Opara vd. Debenjak se je z ljubeznijo spominjajo Svojci Bazovica, 15. novembra 1998 t V 90. letu starosti nas je zapustila naSa draga Marija Milič Žalostno vest sporočajo snaha Iskrena, vnuki Mitja, Anamarija in Nataša z družinama ter brat Milan Pogreb bo v torek, 17. novembra 1998, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v proseško cerkev. Prosek, 15. novembra 1998 t • Izdihnila je Albina Babich por. Placer Vest sporočata mož Milan in hci Ivana Tiho smo jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. D. Žerjalu in dr. G. Festi-niju. Trst, 15. novembra 1998 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi nase drage Francesce Samec vd. Foraus se zahvaljujemo sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Svojci Trst, Dolina, Lonjer, 15. novembra 1998 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, brata, nonota in pranonota Avguština Žerjala se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga pospremili na zadnji poti ter darovalcem cvetja. Hci, sin, brat in sestra Boršt, Bazovica, Dolina, 15. novembra 1998 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega ljubljenega Romana Škabarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, g. župniku Tonetu Bedencicu, nosilcem krste in sveč, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Svojci Repentabor, 15. novembra 1998 15.11.1983 15.11.1998 Štefanček Povsod si, a te ni Kraglje, 15. novembra 1998 NOVICE Praznovanja sv. Martina V mnogih krajih na Goriškem pripravljajo danes tradicionalne hvaleZnice in praznovanja sv. Martina. V Sovodnjah bo na pobudo KD Sovodnje in društva krvodajalcev razstava ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo v Kulturnem domu na ogled do 20. t.m. Danes ob 11. bo blagoslov kmečkih pridelkov in strojev na trgu pred cerkvijo. Sledila bo družabnost pri kateri sodelujejo tudi elani lovske družine. V Standrežu bodo prav tako na trgu pripravih voz s pridelki in domačimi dobrotami. Po maši ob 10.30 bo blagoslov in nato družabnost ob prigrizku. Na pobudo župnij Pevma in Podgora bo danes ob 9.30 slovesna maša v Pevmi nato pa sprevod traktorjev do sedeža KD Sabotin v Stmavru, kjer bo družabnost ob pečenem kostanju. Na ogled bo tudi razstava slik Albine Pintar. Svečanosti v Podturnu V Podturnu bodo danes s slovesnim bogoslužjem ob 10. uri sklenili niz prireditev ob 500-letnici župnije. Pri maši bo pel župnijski zbor, ki ga vodi A. Stacul ob spremljavi organista A. Arba. Častni gost bo msgr Julien Mamile Kouto, škof v kraju Atakpame v Togu, ki mu bodo podelili nagrado»San Rocco«. Prireditev se bodo udeležili tudi predstavniki župnije Šempeter. Sledilo bo praznovanje na trgu. H. Jussa v Kulturnem domu V galeriji Kulturnega doma v Gorici, bodo v Četrtek, 19. novembra, ob 18. uri odprh razstavo slikarja Hija-cinta Jusse iz Steverjana. Slikarja bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih. Razstavo prireja upravni odbor Kulturnega doma ob praznovanju 17. obletnice odprtja doma. Jussova razstava bo odprta do 1. decembra ob delavnikih od 9. do 13 in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med prireditvami. Padanska poroka (s trobojnico) Severna liga je včeraj napovedovala prvo padansko poroko v Gorici. Njen načelnik v občinskem svetu odv. Michele Formentini je res z Zupanovim pooblastilom vodil civilni obred, vendar brez keltskih oblačil in celo opasan s predpisano italijansko trobojnico. Padanska sta bila le novoporocenca, potomca znanih vinogradniških družin, Dimitri Pintar iz Steverjana in Diletta Rubini iz Spesse, ki se prištevata med pripadnike Bossijevega ljudstva. Vlom v stanovanje v Ul. Čampi Neznanci so v petek popoldne izkoristili odsotnost stanovalcev in vlomili v stanovanje v Ul. Čampi 20/A. Lastnik, Cigar imena nam na kvesturi niso povedali, ob vrnitvi domov na vratih ni zasledil znakov vloma, paC pa je ugotovil, da so izginili nakit, ure in druga zlatnina v vrednosti 20 milijonov lir. NOVA GORICA / OB 80-LETNICI KONCA Razstava v spomin na »prekleto vojno« Prisoten minister Frlec - Cvetje Nove Gorice Gorice in Celovca za vse padle na Soški fronti Z odprtjem potujoče razstave s pomenljivim naslovom »Prekleta vojna« v jezikih pripadnikov narodov, ki so štiri leta umirali na Soški fronti, so vCeraj v Novi Gorici obeležili 80-letnico konca velike svetovne morije. Razstavo, ki bo obiskala kar nekaj evropskih držav, med njimi tudi Italijo, so v rotundi Primorskega dramskega gledališča odprli ob navzočnosti ministra za zunanje zadeve Borisa Frleca, številnih veleposlanikov, predstavnikov oblasti in prijateljskih mest Gorice in Celovca. To ni razstava o mogočnežih, monarhih in generalih, ki so narode vodili v krvav spopad, paC pa razstava o navadnih vojakih, o ljudeh, o osebah z različnih koncev sveta, ki so se ob SoCi borili in umirali. Na simbolni in pietetni ravni govori o nacionalni in etnični strukturi vojakov na Soški fronti. Prikazani so z državnimi in nacionalnimi simboli pa tudi z drobnimi, za vsako narodnost značilnimi predmeti. Vsi enako, od Slovencev do Italijanov, Rusov in Američanov, v nekakšnem življenjskem krogu, sredi katerega je grob neznanega vojaka. Na slovesnosti je po nagovoru župana Špacapana spregovoril minister Boris Frlec (na sliki - foto Bumbaca), ki je izhajajoč iz pretresljive preteklosti, ki je zaznamovala človeštvo in slovenske ljudi v tem prostoru, govoril o nujnosti preprečevanja vojn kot načina za razreševanje sporov. Ta način je danes združevanje in povezovanje narodov in narodnosti v Evropi. Zgodovinar dr. Branko Marušič je poleg tragičnih izkušenj, ki jih je vojna pustila v slehernem in v narodih, opozoril, da so bile v miru, ki so ga slavili tako zmagovalci kakor poraženci, doživljali pa vsak drugače, že klice nove vojne. Mir leta 1918 je za Slovence na Zahodu prinesel veliko razočaranje, saj so o usodi majhnih že odločili veliki. Za ljudi na Primorskem se je začenjala nova težka preizkušnja. Ravnateljica Goriškega muzeja Slavica Plahuta je predstavila razstavo, iz katere veje eno samo sporočilo: ne vojni! in ki jo je oblikovala kustosinja Nataša Nemec s sodelovanjem Borisa Blažka in DorCeta Simčiča. Po svečanosti v PDG so predstavniki Nove Gorice, Celovca’ in Gorice opravili še eno simbolno dejanje: z mosta Sabotinske ceste so v Sočo spustili tri šopke rož v spomin vseh žrtev. Svečanost ob 80-letnici konca vojne je bila včeraj tudi na Krnu. GORICA / OB KONCU TEDNA, Jubilejna 40. pevska revija Cecilijanka Posvečena bo S. Jericiju Prihodnjo soboto ob 20.30 in nedeljo ob 16. uri bo v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici 40. jubilejna pevska revija Cecilijanka v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete. Sodelovalo bo 20 pevskih zborov z Goriške, Tržaške, Videmske, Koroške in iz Slovenije. Ob 40-letnici bodo podelili priznanja pevskim zborom in zborovodnjem, ki so v teh desetletjih največkrat nastopili na Cecilij anki. Letošnja revija bo še posebej posvečena Stanku Jericiju ob 70-letnici življenja, ki jo letos praznuje goriški zborovodja in skladatelj. Ob tej priložnosti je ZSKP izdala zbirko priredb slovenskih ljudskih pesmi Stanka Jericija in publikacijo ob 40-letnici Cecilijanke. Obe publikaciji bodo predstavili v petek, 20. novembra, ob 18.30 v komorni dvorani Bratuževega centra. Na prireditvi bo sodeloval MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom dirigenta Hilarija Lavrenčiča. Revma: Primožič predlaga ugodnosti proste cone tudi za plin v jeklenkah in kurilno olje Predsednik rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Stamver Silvan Primožič je z dopisom predsedniku" Trgovinske zbornice Enzu Bevilacqui in županu Gae-tanu Valentiju predlagal, naj se podobne 'ugodnosti proste cone, kakršne že veljajo za metan, priznajo tudi za plin v jeklenkah in za kurilno olje. Ob spoznanju, da mestno podjetje AMG ne namerava metanizirati redkeje naseljenih območij v rajonu, ker bi to ne bilo rentabilno, kot so potrdili na nedavni javni skupščini rajonskega sveta, Primožič ugotavlja diskriminacijo med občani: nekateri se paC ne morejo priključiti k plinskemu omreju in s tem koristiti popust proste cone na določeni količini metana. Odtod zahteva, naj bi v prosto cono vključili tudi plin GPL in kurilno olje. Rajonski svet v Pevmi je zasedal tudi predsinoci, ko je bil poklican, da izrazi mnenje o nekaterih novostih na področju davkov. Povoljno mnenje so dali o odpravi davka na zasedbo javnih površin Tosap, negativno pa o davku ICI, predvsem zaradi obdavčenja zazidljivih zemljišč, in o novostih glede davčnih sporov. AVVS GO Autocrali vas vabi na ogled modelov Toyota v prostorih novega goriškega zastopstva Hi O. :$rer=s» i šli*: ® TOVOTA Autocrali srl Gorica, ulica III. armata 180, tel. 0481/524133 ^ZAŠČITNI ZAKON / PRED ZAČETKOM AVDICIJ Lega nazionale začela ofenzivo proti zaščiti Z Menio in Codarinom enoglasno »proti uvajanju bilingvizma in privilegijev za manjšino« Goriška Lega nazionale )e včeraj začela ofenzivo Pred avdicijami o zaščitnem zakonu za Slovence v daliji, ki se bodo začele novembra. Včeraj so priredili javno srečanje s po-alancem NZ Robertom Menio, predsednikom džaske pokrajine Renzom Codarinom in drugimi predstavniki desnice. Lega nazionale ni proti Slovencem, je pojasnil njen goriski predsednik Lino Salustri, »mora pa Poseči, da prepreči uvedbo privilegijev za manjšino. Naredili bomo vse, kar se da v mejah demokracije, da preprečimo privilegije« je dejal in posvaril (rekoč, da to ni grožnja a le »naravna« človeška reakcija); »V nasprotnem pri-nreru ne jamčimo več za ohranitev mirnega sožitja v teh krajih.« Na podobni valovni dolžini je bil Menia, ki je pozval k mobilizaciji pred nevarnostjo bilingvizma in privilegijev za manjšino. Postopek je pred odločilno fazo, v kateri bo Menia z vsem NZ skuSal postavljati vsakovrstne ovire, da bi »omejil škodo«. Potreben pa je tudi »ljudski odpor« v teh krajih. Glede vsebine ni Menia povedal nič novega. Odločno je proti vsaki javni rabi slovenščine, slovenske Sole so že prezaseden fevd, glasbenih Sol Slovenci ne potrebujejo, saj je glasba »univerzalna govorica«, vračanje Narodnega in Trgovskega doma bi bilo žaljivo, ko pa Slovenija noče vrniti nepremičnin ezulom. Vse, kar Menia dopušča, je ohranitev se- danje ravni zaščite (po preštevanju) tam, kjer je Slovencev vsaj 25%. Codarin je prav tako za enotno zakonsko besedilo brez novih zaščitnih norm. O Masellijevem osnutku je dejal, da je to »komunistični zakon, ki ne upošteva stvarnosti in vsiljuje odločitve z vrha«. Sožitje že obstaja, »ker smo Italijani miroljuben narod«, zakon za Slovence pa bi ga razbil. Na srečanju sta posegla Se predsednik sekcije združenja Dante Alighieri prof. Marangon z zagovorom večje skrbi za čistočo italijanskega jezika (kaj bi temu odvzela zaščita slovenščine?) in neki gospod, ki se je predstavil kot glasnik Benečije ter dejal, da pri njih ni Slovencev, so samo filo-Slovenci. Mamilo so skrivali na kraški gmajni Karabinjerji v Tržiču so s sodelovanjem kolegov iz Jamelj in Doberdoba izsledili tri mladeniče, ki so osumljeni prekupčevanja z mamili. Vsi trije, Z.L., A.R, in C.M., so polnoletni in živijo v Tržiču. Na domu jim sicer niso našli mamila, pač pa so odkrili skrivališče na doberdobskem krasu, kjer je trojica zakopala majhen »zaklad«; skupno 250 gramov hašiša in marijuane. Vse tri so prijavah sodstvu. Vztrajen toda nespreten žepar V tretje gre rado, si je najbrž mislil žepar F.D. iz Tržiča, ki pa se je motil. Malo sreče je imel že pri prvem poskusu v petek popoldne, ko je s kolesom peljal mimo ženske pred ronskim pokopališčem in ji skuSal iztrgati torbico. Zenska se ni dala, povlekla je torbico, da je tat strbunknil na tla in zbežal. Kasneje je drugi ženski odnesel torbico z 200 tisoč lirami, nakar so ga na podlagi opisa izslediti; imel je denar in še krvava kolena zaradi padca. Prijaviti so ga na prostosti. Včeraj pa je možakar izpulil še tretjo torbico. Takoj so ga izslediti in spraviti za zapahe. Odnesli cigarete za 60 milijonov Tatovi so prejšnjo noč iz bara »Aha Gisella« v Tržiču, ki ga upravlja Grazia Miniussi, odnesti cigarete v vrednosti 60 milijonov tir. Odnesti so 12 večjih kartonov in napolniti Se šest vreč. Najbrž so bili na delu specialisti, ki so že okradli dve trafiki v Gradežu. Našli sef ne pa denarja Nedaleč od papirnice pri Devinu so karabinjerji našli sef, ki so ga tatovi 4. novembra odnesti iz blagovnice AeO v Ul. Valentinis v Tržiču. V njem so biti še dokuemnti, manjkalo pa je 5 milijonov tir. Zveza slovenskih kulturnih društev vabi na ogled gledališke predstave Bertolta Brechta v izvedbi Teatra Trotamora iz Šentjakoba v Rožu na Koroškem (Avstrija) OPIRA 1A Til GROSE Rezija: Marjan Slikar Kulturni dom Gorica - petek, 20. novembra 1998, ob 20.30 skpd “F.B. Sedej” Steverjan ob praznovanju zahvalne nedelje prireja koncert KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA »PTUJ« Dirigent: FRANC LAČEN Danes, 15. novembra, ob 15.30 v Sedejevem domu. ----------Sledi tombola. - Toplo vabljeni! ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA JUBILEJNA 4®.CECIUJANKA REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV Sodelujejo zbori iz Tržaške in Videmske ter Koroške in Slovenije. Posvečena bo skladatelju Stanku Jericiju ob 70. življenjskem jubileju. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ V GORICI KOMORNA DVORANA ^ Petek, 20. novembra, ob 18.30: predstavitev publikacije Ob 40-letnici Cecilijanke in zbirke priredb slovenskih ljudskih pesmi .Stanka Jericija. Zbirko bo predstavila prof. Franka Žgavec. Sodeloval bo MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hi-larija Lavrenčiča. VELIKA DVORANA ^ Sobota, 21. novembra, ob 20.30 in nedelja, 22. novembra, ob 16. uri: revija pevskih zborov. V nedeljo bo tudi podelitev priznanj zborom in zborovodjem za dolgoletno sodelovanje na Cecilijanki. šrv Ki* k VSE ZA ŠPORT m V.SP0RT RASTEL 19, tel. 0481/531884 TRGOVINE OBUTVE Raštel 7, tel. 0481/535162 K2, ul. Oberdan 7, tel. 5355520 OTROŠKA OBUTEV Raštel 8, tel. 0481/3346 < i < > k i <: POSEBNE UGODNOSTI OB PETDESETLETNICI OBIŠČITE NAS! POSVET / NA POBUDO BANK Pripravljeni na evro Bojazni za trgovanje z vzhodnimi valutami Smo pred eno najveejih revolucij v evropski zgodovini. S 1. januarjam 1999 bodo v 11 državah Evropske unije uvedli dvojno obračunavanje, v lastni valuti in v evru. Banke, velike trgovske in industrijske družbe in tudi del javnih uprav so se na to že pripravile in bodo že takoj po novem letu poslovali v dvojni valuti. Plačila bodo sicer se naprej v domači valuti, evro pa bo dan za dnem bolj prisoten in bo po treh poskusnih letih stopil v veljavo kot evropski denar. Priprave na uvedbo evra trajajo že več let. Banke so se tega prve lotile in usposobile že precej svojega osebja. Zato je tudi prav, da banke o tem govorijo. Včeraj se je v dvorani goriskega sejmišča nekaj nad 200 ljudi odzvalo vabilu 22 bank, ki poslujejo v goriski pokrajini, od teh 8 domačih (hranilnica, Kmečka banka in Sest posojilnic). Pobudnice sestanka so bile Goriška hranilnica, Kmečka banka in Zadružna kreditna banka v Starancanu. Prisotni so biti tudi predsednika, ravnatelja in odborniki slovenskih zadružnih bank iz Doberdoba in Sovodenj. Goriski posvet je bil sočasno s posveti v 103 glavnih mestih pokrajin v Italiji. Dve uri so tudi v Gorici v satelitskem prenosu poslušali, kaj so govorili predstavniki bank, vlade in evropske komisije na srečanju v Rimu. Slediti so domači govorniki. V imenu bank je govoril ravnatelj hranilnice Milocco, za njim predsednik Trgovinske zbornice Bevilacqua in pokrajinski odbornik Sfiligoi. Tudi pri nas smo pripravljeni na obračunavanje v evru. Milocco in Bevilacqua sta sicer izrazila bojazen pred negativnimi posledicami. Ce se bo evro utrdil, in vse kaže da se bo, bodo izgubile na vrednosti valute vzhodnoevropskih držav, s katerimi imajo nas a industrija, veliki in mali trgovci največ opravka, tadko da lahko pride do zmanjšanja nakupov. Se zlasti trgovina na drobno bi najbolj občutila te posledice. razstezna pokrivala za kavče POIMCHO nove prešite odeje GABEL (sodelujte na nagradni igri) in drugih znamk bogata izbira darilnih artikldv za letošnje praznike GORICA ul. Morelli 19/B - 23/B, tel. 0481/533342 KINO GORICA VTITORIA 1 15.15-18.45- 20.30- 22.20 »Snake eyes -Omicidio in diretta«. Rež. Brian De Palma, i. Nicholas Gage. VITTORIA 3 15.30-17.45- 20.00- 22.10 »Tutti pazzi per Maiy«. I. Cameron Diaz. CORSO Rdeča dvorana: 15.30- 18.30-21.45 »Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg. Modra dvorana: 15.45- 18.00- 20.15-22.15 »Radio-ffeccia«. L Ligabue. Rumena dvorana: 15.00- 16.30- 18.30-20.30-22.30 »Gallo cedrone«. C. Verdone. TRZIC EKCELSIOR 14.00-17.30-21.00 »Salvate il soldato Ryan«. R Števen Spielberg. " COMUNALE 15.15-17.30-19.45-22.00 »Tutti pazzi per Mary«. ČEDAD RISTORI 17.30-21.00 »Salvate il soldato Ryan«. ^3 OBVESTILA STEVERJANCI letnikov 1931, 1932 in 1933 prirejajo 28. t.m. srečanje z maso ob 10. uri v Steverjanu in družabnostjo v domačem gostišču. Prijave: Alojz Mužič (tel. 884082), Saverij Rožic (tel. 390688), Bruno Pla-ninSCek (tel. 884073); za Ste-verjance v Sloveniji: Davorin Pelizon (tel. 065/46120). SPDG - Smučarski odsek priredi jutri ob 20. uri na sedežu srečanje: Tehnična priprava in vzdrževanje smuči. Praktične nasvete bo dajal Mauro Russian. SLORI priredi v petek, 20. t.m., ob 15. uri v konferenčni dvorani Kraške zadružne banke na Opčinah simpozij na temo Raziskovalna dejavnost med Slovenci v Italiji. CICIKLUB v Sovodnjah spominja, da bo otroška delavnica jutri od 16. do 17.30. Sezonske novosti ^ moškiH oblačil GORICA ul. Carducci 24 tel. 537561 il PRIREDITVE B IZLETI V GLEDALIŠČU V KRMI-NU bo jutri ob 21. uri prvič slovenska predstava, igra R. Cosse Nona. Gostovalo bo PDG iz Nove Gorice. Predstava je namenjena tudi rojakom iz slovenskega dela Brd. Mejni prehod Plešivo bo zato izjemoma odprt do 24. ure. Predprodaja vstopnic je v gostišču Sirk na Subidi. SPDG prireja jutri ob 20. uri prvi društveni večer v novi sezoni. V čitalnici v Križni utici bodo predvajati diapozitive z letošnjih izletov, družabnosti in dragih pobud društva. Sledi družabnost in pogovor o programu za leto 1999. AVSENIKOV VEČER bo danes ob 18. uri v Sportno-kultumem centra v Zgoniku. Nastopiti bodo Grega Avsenik, Gašperji in Slavko Avsenik. Vstopnice so na Goriškem v predprodaji v gostilni Peric v Doberdobu. Informacije: 0348/3821000. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo avtobus za martinovanje v Gaglianu odpeljal danes ob 16. uri izred gost. Primožič v Drev. 20. septembra skozi Podgoro, Standrež in So-vodnje. Povratek ob 23. uri. KSD KRAS DOL-POLJA-NE priredi v soboto, 21. novembra, ob 20. uri tradicionalno martinovanje v nekdanji Soli na PaikiSču. Informacije in vpisovanje do srede, 18. novembra, na tel 0481/78354 (Cristian) vse dni razen sobote in nedelje od 17. do 19. ure. Pe KONCERTI SKPD F.B. SEDEJ iz Ste-verjana, ob praznovanju zahvalne nedelje, prireja koncert Komornega moškega zbora »Ptuj« danes ob 15.30 v Sedejevem domu. Sledi tombola. Toplo vabljeni! Eg ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - UL Aquiieia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRZIC MONTESHELL - Ul. Boifo IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giutia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trie-SKOCJAN AGIP-Ul. Battisti (Pieris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste Društvo RaT-SLOGA PromoSKulturE vabi na ogled razstave keramik in slik ANICE PAHOR 15. - 23. november 1998 od 17. do 19. ure Ob nedeljah tudi od 11.00 do 12.30. OTVORITEV DANES, 15. novembra 1998 ob 11. uri v društvenih prostorih v Doberdobu, Trg sv. Martina 11 Razstava sodi v SirSi projekt »Spoznajmo svoj kraj in svoje ljudi« MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE priredi 8. decembra avtobusni izlet v Laško z ogledom pivovarne Laško in okolice. Rok vpisovanja zapade v petek, 20. novembra. Za informacije in prijave: Magda Tomšič, tel. 0481/882032 in Edi Pelicon, tel. 0481/882214 (ob urah obedov). El RAZSTAVE V KG LOJZETA BRATUŽA je do 25. novembra postavljena razstava del slikarja Avgusta Černigoja ob stoletnici rojstva. Umik ogleda: od ponedeljka do sobote od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. E3 ČESTITKE Ob 40. obletnici poroke voščijo staršema IDI in PE-PETU Se mnogo let skupnega življenja, Darja, Edi in T.nisa 7. družinami. Za prijeten večer, ki sem ga preživel za svoj 90. rojstni dan, se iz srca zahvaljujem moškemu pevskemu zbora Jezero iz Doberdoba, sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so me s tako nepozabno toplino počastiti. VALERIO FRAN-DOLIC z ženo Marijo in otroki. PRISPEVKI Ob priložnosti srečanja z Anno in VValterjem Haber-ling-Muzsynski iz Nieder-glatta darujejo sorodniki 150 tisoč lir za Kulturno društvo Sovodnje in 150 tisoč tir za Športno društvo Sovodnje. V počastitev spomina na nonota daruje družina Zavadlav 100 tisoč lir za Kulturno društvo Otona Zupančiča v Standrežu. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriske občine v tednu od 7. do 13. novembra 1998. RODILA STA SE: Jasmine Isabel Trevisan, Luca Cultrara. UMRLI SO: 86-letna Marcella Giuseppina Vec-chiet, 70-letni Sergio Vidoz, 94-letna Lidia Furlani, 87-letna Erama Smrecher, 65-letni Remo Devetak, 93-let-ni Stanislao Skarabot, 80-letna Lina Di Bello, 64-letna Primarosa Gaier, 95-letna Anna Fetice, 86-letni Attitio Zimolo, 84-letni Bruno Ri-gon, 77-letna Renata Scarel-ii, 83-letna Gabriella Comel-ti, 78-letna Carmela Braini, 93-letna Santina Persi, 89-letna Ada Zampieri, 66-let-ni Giovanni Petarin. POROKE: nihče. OKLICI: nihče. [ ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO (Alesani), Carduccijeva utica 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALFA SALUTE (Fabris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315. POGREBI JUTRI, v Gorici: ob 10.25, Luciano Zatti iz splošne bolnišnice v cerkev v Pod-gori in na tamkajšnje pokopališče. NOVICE Arafat potrdil namero o razglasitvi palestinske države NABLUS Vodja Palestincev Jaser Arafat je v Nablu-su pred tisoči Palestincev potrdil namero, da naj bi 4. maja prihodnje leto razglasili samostojno palestinsko državo. "V maju želimo državo. To so sanje vseh naših mučenikov, naših zapornikov, naših mož, žena in otrok, to je sen arabskih držav in vsega sveta," je med drugimi množici, ki se je zbrala v Na-blusu na praznovanju desete obletnice izjave o palestinski neodvisnosti, dejal Arafat in znova ponovil, da naj bi prestolnica te države postal Jeruzalem. Štiristo članov palestinskega Narodnega sveta (PNC) je 15. novembra 1988 skoraj soglasno sprejelo odločitev o razglasitvi palestinske države. Deklaracijo "države brez državnega ozemlja" so v svetu sicer oceniti samo kot izjavo o nameri. Sicer pa deklaracija iz leta 1988 velja za mejnik bližnjevzhodnega mirovnega procesa, kajti z njo je PLO prvič priznala pravico do obstoja Izraela. (STA/dpa) Na Kosovu še mrtvi in ranjeni BEOGRAD - V najnovejšem napadu Osvobodilne vojske Kosova na kolono jugoslovanske vojske v bližini kraja Dulje, 55 kilometrov jugozahodno od Prištine, je eden od vojakov ZRJ izgubil življenje, trije pa so bili ranjeni, je danes poročala neodvisna beograjska radijska postjaja B-92. Srbski medijski center iz Prištine pa je poročal, da je OVK v Preko-luku v bližini Dečanov ubila tudi nekega Albanca, ki je sodeloval s srbskimi oblastmi. (STA/dpa) Potrdili izgon Šešlja iz BiH SARAJEVO - Urad Visokega predstavnika za izvedbo Daytonskega sporazuma je potrdil, da je podpre-sednik srbske vlade Vojislav Šešelj razglašen za ne-zaželjeno osebo na ozemlju BiH. Urad med drugim še navaja, da je odločitev v imenu visokega predstavnika Carlosa VVestendorpa sinoči sprejel njegov namestnik Jacques Klein. Šešelj naj bi ob nadzoru mednarodnih enot državo že včeraj zapustil. (STA) RIM / PO ČETRTKOVI ARETACIJI Številni Kurdi iz vse Evrope izražajo podporo Ocalanu Ustanovitelj PKKje že vložil prošnjo zo politično zatočišče RIM - V Rim so iz raznih evropskih držav že začeli prihajati številni Kurdi, ki napovedujejo, da se ne bodo premakniti, dokler italijanske oblasti ne bodo izpustile na svobodo Abdullaha Ocalana, ustanovitelja in voditelja Kurdske delavske stranke PKK, ki so ga v četrtek aretirali na letališču v Fiumicinu, kamor je dopotoval iz Moskve. O njegovem prihodu in aretaciji so se razširile razne govorice, češ da mu je Rusija zavrnila prošnjo po zatočišču in ga skrivaj izgnala, da ne bi še bolj otežila svojih odnosov s Turčijo, in da je italijanska vlada vedela za njegov prihod. V palači Chigi so govorice zanikali, češ da s prihodom niso bili seznanjeni, kar je po- IRAK / PO MOČNEM MEDNARODNEM PRITISKU IN VOJAŠKIH GROŽNJAH ZDA Sodam Huseim zadnji hip pristal na zahteve Združenih narodov BAGDAD, NEW YORK - Po močnem mednarodnem pritisku in ameriških grožnjah z vojaškim posredovanjem se je Irak včeraj pozno popoldne vendarle odločil nadaljevati sodelovanje z ZN. Iraške oblasti so pozitivno odgovorile na pismo, ki ga je generalni sekretar ZN Koti Annan poslal v Bagdad po koncu peturne seje Varnostnega sveta ZN v noči na soboto. V pismu je Annan iraške oblasti pozval, naj sprejmejo modro odločitev, v pogovoru z novinarji pa ni izključil možnosti, da bi iraško nesodelovanje lahko pripeljalo do vojaškega posega. Včeraj popoldne pa je prišlo do nepričakovanega preokreta. Kot je v New Yorku povedal iraški predstavnik pri ZN Nizar Hamdun, bo Bagdad inšpektorjem ZN in predstavnikom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (LAEA) omogočil nadaljevanje dela, določenega v skladu z resolucijami ZN. Husein je v svojem pi- smu generalnemu sekretarju Annanu zahteval, da bi v zameno odpravili mednarodni embargo proti Iraku. Toda Hamdun je v osebnem pogovoru z Annanom pojasnil, da je Irak pripravljen sprejeti inšpektorje ZN takoj in brezpogojno, tako da je generalni sekretar naposled ocenil, da iraški odgovor v dovoljšnji meri izpolnjuje zahteve ZN. Odgovor Iraka je vsekakor to noč podrobneje vzel v pretres Varnostni svet, vendar nam njegove odločitve v trenutku, ko zapiramo redakcijo, niso znane. Vsem pa je jasno, da je treba Huseinov preokret jemati zelo previdno in da se iraški diktator vsekakor gre nevarno igro. O resnosti položaja pred včerajšnjo iraško odločitvijo priča tudi dejstvo, da so se že v petek z iraških meja umaknili neodvisni nadzorniki, sicer zaposleni v družbi Lloyds, ki so nadzorovati dobavo človekoljubne pomoči Iraku, zaradi česar je bila dobava hrane in zdravil, ki jih Irak prejema v okviru programa »nafta za hrano«, prekinjena od petka opolnoči. Vojaškemu posegu v Iraku je ves čas nasprotovala Rusija. Predsednik Boris Jelcin je v posebnem sporočilu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu včeraj ponovno izrazil prepričanje, da se je še moč "izogniti najslabšemu", če bo mednarodna skupnost združila napore in iraškega predsednika Sadama Huseina pripravila do tega, da bo ubogal. Vodja britanske diplomacjie Robin Cook pa je opozarjal, da se mora Sadam Husein zavedati, da bo sam odgovoren za posledice svojih dejanj. Seveda pa je mednarodna pozornost zdaj uperjena predvsem v to, kaj bodo napravile ZDA. Predsednik Bill Clinton je včeraj takoj sklical sestanek sveta za nacionalno varnost. Bela hiša je vsekakor izredno previdna in je že dala vedeti, da se ne bo zadovoljila z izjavami in da bo verjela le Huseinovim dejanjem. Do nadaljnjega bo zatorej nadaljevala s pripravami na vojaški poseg, ki pa je zdaj manj verjeten. Zaradi iraške krize je bilo nekaj dvomov o tem, ali se bo predsednik Clinton udeležil Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC) v Maleziji, vendar pa je Bela hiša sporočila, da v predsednikovem programu ni sprememb. Tudi to je mogoče razumeti kot spodbudno znamenje. Pojasnimo naj, da je Irak 31. oktobra v celoti prekinil sodelovanje z inšpektorji ZN, 9. novembra pa je zatrdil, da ne bo spoštoval resolucije Varnostnega sveta z dne 9. novembra, v kateri je VS zahteval, naj nadaljuje sodelovanje z ZN. Iraške oblasti so skušale s pogojevanjem doseči odpravo embarga ZN, ki proti tej državi velja že od zasedbe Kuvajta. trdil tudi Ocalanov odvetnik Saraceni, ki je še pojasnil, da se je Ocalan prostovoljno predal italijanskim organom, da ni v vojašnici Celio, da nikakor ne namerava pristati na morebitno ekstradicijo in da je že vložil prošnjo za politično zatočišče. Oglasil se je tudi drugi Ocalanov zagovornik, Pisapia, ki je dejal, da so Ocalana priprli po identifikaciji, in sicer pod obtožbo umora, obširneje pa je govoril predvsem o možnosti eks tradicije. Po njegvem mnenju nikakor ne bi mogli ustreči zahtevi Ankare, ker italijanska ustava ne predvideva ek-stradicije, če obstaja nevarnost, da bi zatem osebo usmrtiti. Tudi morebitni zahtevi Nemčije, ki je svojčas za Ocalanom izdala zaporni nalog, po njegovih besedah ne bi mogli ugoditi, ker ekstra-dicija ni možna za politične prekrške, taka pa postanejo tudi običajna kazniva dejanja, kot na primer umor, če jih v celoti ali tudi delno narekujejo politični razlogi. Poleg tega ne gre pozabiti, da je prav v Nemčiji glede PKK prišlo do odprtja, tako da so v politiki in sodstvu ter v posameznih deželah mnenja precej deljena. Proti eks tradiciji so se že Cossutta, Occhetto, zeleni, poslanec Paolo- Cento je začel z gladovno stavko. Pravosodni minister Diliberto je bil glede Cossuttovih izjav, da mora Italija Ocalanu zagotoviti varnost in politično zatočišče, precej oprezen, dejal je, da mora najprej preveriti, za kaj gre, pregledati mora dokumente in sploh preveriti, če je iz Turčije prišla kakšna zahteva. Zadovoljstvo ob aretaciji pa je izrazila ameriška vlada, ker je PKK po njenem mnenju teroristična organizacija. NEMČIJA / OB POLEMIKAH Zelena ministrica najavlja novo politiko glede mamil BONN - Nova »zeleno-rdeča« nemška vladna koalicija po vsem sodeč ne bo imela mirnega življenja,-Za eno izmed prvih polemik okrog njene dejavnosti je v teh dneh poskrbela ministrica za z dav j e Andrea Fischer, ki v vladi Gerharda Schroderja predstavlja Zelene. Fischerjeva je namreč v intervjuju, ki ga bo jutri objavil znani nemški tednik D er Spiegel in katerega vsebino so anticipirale nemške tiskovne agencije, napovedala uvedbo »nadzorovane distribucije heroina« ter primerjala indijsko konopljo alkoholu. Heroin naj bi država začela poskusno deliti pod zdravniškim nadzorom v Hamburgu in Frankfurtu. Kar zadeva indijsko konopljo, pa se je Fischerjeva v bistvu zavzela za njeno liberalizacijo, saj je v intervjuju dejala, da je z njo podobno kot z alkoholom: če jo uspeš uživati v manjših količinah, naj bi bila povsem neškodljiva. Omenjene izjave zelene ministrice za zdravstvo pa so takoj naletele na polemične reakcije. Znani psiholog VVolfgang Heckmann je v intervjuvo za nemško tiskovno agencijo DPA izjavil, da si od Fi-scherjeninih načrtov za heroin »nič ne obeta«, v ostalem pa se je Heckmann zavzel za to, da bi bile sile javnega reda prizanesljivejše do narkomanov, nikakor pa ni za legalizacijo mamil. Kot kaže, bo proti stališčem Fischerjeve ostro nastopila krščan-skodemokratska opozicija. ZDRUŽENI NARODI / ODBOR ZA RAZOROŽITEV IN SVETOVNO VARNOST Predlogi za zmanjšanje jedrske oborožitve Gre za tri predloge za zmanjšanje oborožitve, za uničenje jedrskega orožja in za svet brez jedrskega orožja NEW YORK - Odbor m razorožitev in svetovno varnost generalne skupščine OZN, s krajšim imenom Prvi odbor, je v petek popoldne sprejel tli osnutke resolucij v zvezi z jedrskim orožjem, ki jih je predlagal v sprejem celotni generalni skupščini. Ta bo o teh predlogih resolucij in še nekaterih drugih glasovala predvidoma v decembru. Sprejeti so bili osnutki predlogov resolucij za zmanjšanje jedrske nevarnosti, jedrsko razorožitev in končno uničenje jedrskega orožja, ter svet brez jedrskega orožja - potreba po novi agendi. Osnutek resolucije o zmanjšanju jedrske nevarnosti je predlagala Indija, besedilo pa poziva k reviziji obstoječih jedrskih doktrin ter sprejetju nujnih ukrepov za zmanjšanje nevarnosti, Id ga predstavlja jedrsko orožje. Za predlog resolucije je glasovalo 68 držav, 44 jih je. bilo proti, med njimi tudi Slovenija, 12 pa se jih je vzdržalo. Predlog resolucije o jedrski razorožitvi in končnem uničenju jedrskega orožja poziva države, da povečajo napore za preprečitev širjenja jedrskega orožja in da delujejo v smeri uničevanja obstoječih zalog. Ta predlog resolucije je bil za razliko od prejšnjega sprejemljivejši tudi za države z jedrskim orožjem, saj je zanj glasovalo 132 držav, vključno s Slovenijo, proti ni bila nobena, 11 pa se jih je vzdržalo. Predlog resolucije o svetu brez jedrskega orožja - potreba po novi agendi je bil pmv tako potrjen, saj je zanj glasovalo 97 držav, proti jih je bilo 19, 32 pa se jih je vzdržalo, med njimi Slovenija. Naša država je bila na začetku sooblikovalka osnutka za to resolucijo, vendar je v petek pred glasovanjem odstopila od takoime-novanega sosponzorstva. Proti predlogu so glasovale vse jedrske države razen Kitajske, nove članice Nata Poljska, Madžarska in Češka ter tiste, ki si to želijo postati - Romunija, Slovaška in baltiške države. V množici držav tretjega sveta, ki so osnutek resolucije podprle, pa izstopajo le tri evropske države Avstrija, Irska in Švedska. Poleg Slovenije so se glasovanja vzdržale med drugim tudi Hrvaška, Nemčija, Grčija, Italija, japonska, Španija in Norveška. Nasprotniki omenjene resolucije ter večina vzdržanih držav, ki so se prijavile k razpmvi, je izrazila mnenje, da nova agenda pravzaprav ne pomeni nič novega. Predstavnik ZDA je dejal, da bo resolucija bolj zadržala proces jedrskega mzoroževanja, kot pa ga pospešila. Osnutek resolucije postavlja-pod vprašaj doktrino jedrskega odvračanja, Id je pomagala vzdrževati mir in pomagala končati hladno vojno, saj si nobena stran ni upala uporabiti orožja zaradi strahu pred povračilnim napadom. ZDA menijo, da pobuda ne prinaša nič novega, saj je osnutek resolucije le zbirka že obstoječih postopkov in dogovorov o jedrskem razoroževanju, poleg tega pa postavlja pod vpmšaj nekaj, kar je bilo v mednarodni skupnosti že dogovorjeno glede pristopa k jedrski razorožitvi. Po mnenju ZDA je pobuda le nekak poskus pomirjevanja vesti, da se nekaj dela na tem področju. Tudi ostale jedrske države kakor tudi članice Nata so izrazile mnenje, da je najbolj realistična pot k jedrski razorožitvi in svetu brez tega orožja postopna, korak za korakom in da resolucija ne ponuja nobenih novih rešitev. Predstavnik Norveške pa je dejal, da je osnutek resolucije preveč napadalno usmerjen proti državam z jedrskim orožjem in njihovemu pristopu k razorožitvi, ne omenja pa poskusov Indije in Pakistana. Najbolj pragmatično je bilo pojasnilo predstavnika Italije, .ki je vzdržan glas utemeljil z dejstvom, da resolucija ne bo z ničemer pospešila jedrske razorožitve. Generalna skupščina bo to resolucijo kot tudi drugi dve najverjetneje izglasovala, kakšno realno težo pa bo to imelo glede piibliževanja cilju - svetu brez jedrskega orožja, pa je drugo vprašanje. Robi Poredoš, STA P R I B E Ž N I K I . : • ■HI ■■■■■■■j Ko sem se zvečer vrnil domov, sem se tuširal, dokler ni zmanjkalo tople vode, pa sem še vedno Čutil na koži umazanijo in smrad. Že dolgo se nisem poCutil tako nelagodno, kot po obisku v zbirnem centru za nelegalne pribežnike v tržaškem Starem pristanišču. Nisem se mogel otresti misli, da se 300 metrov daleč od mojega udobnega stanovanja, v prostoru, ki je za polovico manjši od tistega, v katerem živi moja štiričlanska družina, gnete 21 ljudi, ki jim dobesedno manjka zraka, kot je ugotovila zdravstvena ustanova. V skupini obupanih in smrdljivih nelegalnih pribežnikov je bilo tudi nekaj takih, ki so preživeli veC let po zaporih in jih ne bi rad srečal zvečer na samem, tako da sem zadovoljen, da so jih medtem že izgnali. A tudi v zaporu je treba spoštovati najosnovnejša pravila Človeškega sožitja, na katera so se v tržaškem primeru mirno požvižgali, verjetno iz birokratske neobčutljivosti in površnosti, v centru pa sem videl na lastne oci sistematično ponižanje človeka, in to v javni strukturi. Lager je morda prehud, zapor pa prav gotovo premil izraz za center, ki ga je na srečo ministrica za notranje zadeve te dni zaprla. Na manifestaciji za zaprtje centra, ki se je nekaj tednov od tega izrodila v izgrede, so vzklikali preprosto geslo: »Nihče ni ilegalen, vsakdo je človek!« Lahko pa bi dodali, da smo (skoraj) vsi priseljenci. Preseljevanje je stalnica v vseh človeški zgodovini, tudi v modernih Časih, tudi pri nas: nič koliko političnih emigrantov je pribežalo iz Slovenije v povojnih letih, nepri- Ko pozabljamo, da so ljudje MMiiiiMiiiaaaaiaai merno veC naših domačinov se je izselilo v Avstralijo, Argentino, Ameriko, skoraj vsi prebivalci Trsta s(m)o potomci priseljencev iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev. Ob vhodu v kanal pri Rusem mostu stoji tesno palača Grka Karfio-tisa, na levi pa Srba GopCeviCa; tak je pac Trst. Priseljevanja pa bodo stalnica tudi v naši prihodnosti, s katero se moramo- sprijazniti, obenem pa jo moramo urediti, ker ni mogoCe omogočiti prostega prihoda kogarkoli kamorkoli: to bi bilo, kot Ce ne bi veC zaklepali domačih vrat, kar bi bilo sicer lepo, vendar v sedanjih pogojih ni realistično. Pri urejevanju problema pribežnikov in priseljencev pa so politiki in javni upravitelji - z redkimi Častnimi izjemami - pokazali veliko nesposobnost. Italijo je pred leti spravilo v krizo nekaj tisoč beguncev iz Bosne, ki so v glavnem še pri nas; v Nemčiji so jih sprejeli veC kot 200 tisoč, po podpisu daytonskega premirja pa jih vračajo v Bosno. V Italiji pa se spoprijemajo iz dneva v dan s posameznimi primeri, ki zaradi dezorgani- iSr* Sergij Premku cije postajajo emergenCne krize, ker ni splošne strategije do problema pribežnikov. Primer lahko vidimo tudi pri nas: v Trstu je manj kot 100 beguncev s Kosova, Kurdistana in drugih nesrečnih krajev, kar ne bi smelo predstavljati nobenega problema, vCeraj pa so predstavili že šesto varianto od avgusta letos za namestitev zbirnega centera! Predsednik vlade Massimo D’Alema je postavil javnost pred jasno izbiro: »Ce ne bomo prevzeli nadzora nad pojavom pribežnikov in ga urejali mi, ga bodo še naprej urejali kriminalci.« Tretje možnosti preprosto ni, razen Ce si kdo ne misli, da bomo lahko fizično preprečili pritok tujcev z zidom, prek katerega ne bo mogel nihče. Med drugim, kam bi ga postavili: ob meji med Italijo in Slovenijo, med Slovenijo in Hrvaško ali pa med Madžarsko in Ukrajino, kje se namreč začne zemlja, s katere vdirajo »barbari«? Povsod in vselej doslej je padel vsak zid, od tistega, ki je obdajal Trojo, do tistega, ki je delil Berlin, pa celo elektronsko tehnologijo najsodobnejše pregrade med Mehiko in Arizono in Teksasom prelisiči vsako noc nekaj tisoC južnih sosedov. LoCiti je treba seveda begunce in take, ki iščejo pošteno delo, od kriminalcev. Glede slednjih se je skega izgnanstva Bettino Craxi s pametno opazko: »Na tisoCe pridnih fantov v tej državi gleda na Italijo kot na edino možnost boljšega življenja. Mnogi prispejo ilegalno do italijanske obale, kjer padejo v roke kriminalnim in mafijskim organizacijam in se iz pridnih fantov sprevržejo v zločince.« Najhujši zločin, ki ga nekateri pripisujejo pribežnikom, je, da kradejo delo našim brezposelnim. Samo poglejte po Trstu, kjer devet desetin jarkov na cestah kopljejo Srbi, ali v livarno v Fužinah, kjer nekatera dela opravljajo samo še priseljenci, ali v industrije mesnih izdelkov v Emiliji, kjer samo priseljenke s kislinami Čistijo centimeter debelo plast maščobe s podov, ali po nasadih paradižnikov v Kampaniji, kjer samo Črnici nabirajo rdeCe sadeže kot nekoC beli bombaž v plantažah ob Missisip-piju. Zakaj teh del ne opravljajo naši brezposelni, Ce res tujci kradejo delo našim mladim? Tistim, ki išCejo v Italiji možnost za delo in uspeh, ne gre odrekati pravice do sanj o boljšem življenju, urediti pa je treba njihov pritok glede na možnosti zaposlitve in si pri tem izmisliti tudi nekaj novih pristopov. Na primer, zakaj jih ne bi naselili po opuščenih gorskih kmetijah, ki jih je na tisoče in tisoče od Kamije do Kalabrije, kjer teritorij dobesedno razpada? Reke pribežnikov ne bo mogoCe ustaviti z jezom, treba jo nostjo in humanostjo ba pristopiti k vprašanju beguncev, ki jim je treba nuditi za-toCišCe, kot nalagajo ustava in mednarodne konvencije, še prej pa vest vsakega poštenega človeka, saj gre za ljudi, ki jim doma strežejo po življenju ali zanikajo osnovne svoboščine. Vzhodnega Nemca, ki je za Časa Honeckerja preskočil bodečo žico in pribežal v svobodni del sveta, so pozdravljali kot heroja, mladoletne Kurde pa so še pred kratkim s silo naložili na trajekt, ki jih je spet odpeljal v Turčijo, kjer jih je v najboljšem primeru Čakal zapor. Zakaj? Glede beguncev ni sprejemljivo nobeno odstopanje od načela, ki jim v Italiji kot v drugih civiliziranih državah zagotavlja azil kot obrambo življenja. Albanski fantje, ki so sredi avgusta pribežali iz Kosova v Trst, ker so jih odpoklicali v srbsko vojsko, imajo prav toliko pravice do zatočišča, kot slovenski fantje, ki so bežali v Francijo, da ne bi šli v fašistične posebne bataljone. Verjetno je najveCje protislovje, ki ga odpira problem pribežnikov, v nas samih, v našem odnosu do drugačnih. Zgodilo se je pred kratkim v centru za begunce v naselju sv. Sergija. V poslopje je stopila je ženska z mladim obritoglavcem v bomberju, zelenem jopiču s trobojnicami in fašističnimi oznakami. Pred skupino ljudi, med katerimi. so bili Kosovarji in prostovoljci, ga je grobo prijela in glasno okregala: »Poglej jih in povej mi, kateri so Kosovarji! Vidiš, da so vsi enaki, da jih ne znaš razločiti. Poglej, kako so ljudje enaki, in tega ne pozabi, mona.« Sicer groba, verjetno pa učinkovita lekcija enakopravnosti mlademu tržaškemu fašistiCu! Poskusimo tudi mi, ko stopamo mimo tujcev, pribežnikov, priseljencev: poglejmo jih v oCi in se prepričajmo, da so ljudje! Ce bomo sposobni tega, potem se bo problem pribežnikov prej ali slej uredil, večen problem pa bo, Ce bomo nanje gledali, kot so nacisti gledali z viška na Žide, Cigane in slovanske Un-termensche. F timska kultura zamejske mladine V poletnem času je PD za krajše obdobje objavljal rubriko "Mladi na počitnicah", iz katere je zrastla ideja, da bi mladim občasno posvetili celo stran v nedeljski prilogi. Od tu "Stran mladih", ki se tokrat predstavlja na eni strani, z vašo pomočjo pa bo vnaprej lahko presegla ta format. Tokrat gre za mlade v kinu... Filmom in kinodvoranam namenja PD bolj malo pozornosti, prvo Stran mladih zato posvečamo v celoti tej temi. Posredujemo vam nekaj podatkov o ponudbah kinodvoran, predstavljamo vam dva izmed najuspešnejših filmov, rezultate iz opravljene ankete in filmski Top 5. Anketo smo tokrat opravili med maturanti Znanstvenega in klasičnega liceja France Prešeren, naslednjič pa bo na vrsti kdo drug. Pod geslom Tokrat igrajo za vas... so petošolci izglasovali pet najboljših filmov zadnjih mesecev (Top 5) in svoj najljubši film vseh časov. Kako sodelovati z nami? Naslednji sestanek za sestavo Strani mladih bo v petek 20. novembra ob 14.30 na sedežu PD v Ulici Montecchi 6, 2. nadstropje: prisedi k sestanku ali pa pokliči istega dne od 14.30 do 15.30. Čakamo te! TOIPS MAPZIPSI laiMi TOKRAT IGRAJO ZA VAS... maturantje z liceja Prešeren Iz Športne strani smo si izposodili geslo "Tokrat igra za vas... na Strani mladih bo namreč vsakokrat objavljena lestvica najbolj priljubljenih filmov med mladimi. Tokrat so na vrsti dijaki Znanstvenega In klasičnega liceja, ki so v anketi odgovarjali tudi na vprašanje "kateri je najlepši film, ki si ga videl/videla v zadnjih mesecih?”. Na prvo mesto sta se enakovredno uvrstila filma Sliding Doors in Armageddon (poznan tudi zaradi glasbene spremljave skupine Aerosmith), torej filma, ki so jih predvajali v zadnjih tednih. V ospredje je prišel tudi Benignijev La vita e bel-la, ki je bil v kinodvoranah že pred časom. Da v lestvici ni najnovejših filmov ne čudi: te si je najbrž ogledalo manjše Število anketirancev. Zanje pa hranimo prostor na naslednji Stmni mladih. mmmoA 1. SLIDING DOORS 1. ARMAGEDDON 3. THE TRUMAN SHOW 4. LA VITA E’ BELLA 5. CITY OF ANGELS Kateri so najuspešnejši filmi vseh časov? Nek filmski kritik je pred Časom izjavil, da so vse najboljše filme snemali v Štiridesetih letih. Kaj pa Ti-tanic, oz. film o katerem so vsi mediji poročali ? Kaj meni filmska publika o Titanicu? Ga res uvršča med najvišje vrhove v kinematografiji? Maturantje na "realni” in "klasični” menijo, da ne!!! Z vprašanjem "kateri je tvoj najljubši fihn/najljubši filmi” je prišlo na dan preko štirideset naslovov, od Dirty Dancinga s šarmantnim Patrickom Swayzem do Spielbergovega Schindlerjevega seznama, grozljivke Scream in Loachove španske državljanske vojne Land and Freedom. Maturantje so v glavnem opozorili na filme iz osemdesetih in devetdesetih, obdobja, ki so ga sami doživeli. Največkrat so bili omenjeni filmi iz zadnjih let: Tarantinov PULP FICTION (z revaloriziranim Travolto in Umo Turmanovo) in dobitnik mnogih Oskarjev FORREST GUMP z odličnim Tomom Hanksom. Na nižjo stopničko sta se uvrstila KusturiCevo Podzemlje / Underground in spet, Benignijev a zadnja uspešnica La vita č bella. Ali so oboževalke Leonarda di Capria pozabile na svojega ljubljenca? Nikakor ne! Med najbolj priljubljene filme vseh Časov spada tudi film Romeo + Julija, kjer v vlogi Romea nastopa plavolasi Leonardo! The Truman Show Komu se ni Se porodila misel, da je stalno pod kontrolo videokamer in da ga gledajo po televizijskih ekranih, npr. v Južni Ameriki? Kdo si še ni za trenutek zaželel, da bi bilo življenje tako, kot v soap operah? To je dejansko The Truman Show: tridesetletni Truman Burbank je že od rojstva stalno pod kontrolo pettisocih kamer, ki predvajajo v živo vsak njegov dan petnjast minut dnevno po vsem svetu. Truman se je rodil v studiu, Truman živi v studiu, Truman ne ve, da je v studiu... bo Truman umrl v studiu? Oziroma vprašanje je: bo Trumanovo življenje za vedno nadzorovano? Njegovo usodo kroji režiser Christof... vsaj do 10.909 oddaje, trenutka, ko se Truman začenja zavedati, da je njegov perfektni svet PREVEC perfekten.... najboljša žena, najzglednejši sosednje, najimenitejša služba... V prvih treh tednih predvajanja je v ZDA film zaslužil 180 milijard lir. Kritika je Ji-mu Carrevju (v vlogi Trumana) pripisala »napredek v karieri«: Jim Carrey se tu ne pači, ampak igra reveža, ki naenkrat razu- me, da so njegova mati, žena, prijatelji, znanci ipd. le igralci v velikanskem snemalnem studiu in da je vse, kar ga obdaja, izumetničeno! Umetna Čustva, umetni odnosi... in vse to izumetnicenje zavestno spremlja dan za dnem 1,7 milijarde ljudi! Ni mar to etični problem, Ce 1,7 milijarde ljudi ve, da je človek podvržen taki prevari??? In še: ni mar problem, da je 1,7 milijarde ljudi vsak dan odvisnih od televizijske soap opere? Se nekaj zanimivosti... kraj dogajanja -Seaheaven... idilično mestece z belimi lesenimi hiškami in nežnimi barvami, ni nalašč zgrajen studio. Gre za naselje -Seaside - v vzhodnem delu Floride, ki so ga zgradili na začetku osemdesetih. In tudi Trumanov priimek se zgleduje po resničnem: »Burbank« je namreč predel Los Angelesa, kjer se nahajajo nekateri izmed glavnih hollywoodskih studiev. The Truman Show je že obiskal najboljše kinodvorane... zato ne gre zamuditi priložnosti, ko ga bodo ponavljali po nižji ceni. The Horseivhisperer Film Šepetati konjem(pri nas bolj znan kot L’uomo che sussurrava ai cavalli), je-neke vrste modemi westem, v katerem vlogo sentimentalnega cow-boya igra Robert Redford. A zmagoviti konj filma po našem mnenju tokrat ni Redfordova lepota, temveč Čudovita fotografija, ki bo vse, ki si boste film ogledali, popeljala med prostrane travnike Montane, kjer se gozdovi, griči in travniki nekje v daljavi spajajo z globoko modrino ameriškega neba. In morda se boste tudi vi vprašali, ali lahko tako Čudovita narava nekje res obstaja, ah pa se z njo sreCaš le, ko listaš po reviji National Geographic, ah po katalogu Maribora country travel... Šepetati konjem je predvsem film o Annie, malce nevrotični in ledenomrzli urednici newyorške chic revije (igra jo Kristin Scott Thomas - glavna junakinja Angleškega pacienta), ki večino dneva in noCi preživi v družbi svojega mobitela, prenosnega računalnika in faxa. Njeno mrzlično eksistenco perfektne business-vvoman nenadoma prekine huda nesreča, ki prizadene njeno najstniško hčerko Grace (Scarlett Johansson) in njenega konja Pilgrima. Annie se zato odloči, da bo Grace in Pilgrima odpeljala v Montano, kjer živi Tom Booker (Robert Redford) - človek, ki šepeta konjem. Njemu je poverjena naloga, da Grace in Pilgrima reši pred psihološkim propadom. Nastanitev na Bookerjevi kmetiji bo vsem spremenila življenje, še najbolj pa Annie, saj jo bo srečanje s Tomom prisililo v poglobljeno analizo lastnih občutkov in hotenj... Katere filme rad/a gledaš? 100 80 lih™ n pustolovske znanstveno romantične zgodovinske komedij'e dramatične grozljivke fantastične Podatki v odstotkih □ Zenske □ Moški I SKUPNO T ržaške kinodvorane Kje in kako? Ali veste, kje se nahajajo vse tržaške kinodvorane, katere ugodnosti nudijo, kdaj se vam najbolj splaCa skočiti v kino? Ce vseh odgovorov na zgornja vprašanja ne poznate, pokukajte v spodnji seznam. Kino Nazionale 1,2,3,4 (Drevored xx. septembra; tel: 040/635163) in kino Ambasciatori(Drevored xx.septembra; tel:662424) nudita popust (9.000 lir namesto 12.000 lir) vsem univerzitetnim Študentom, ki se od ponedeljka do petka predstavijo pri blagajni z univerzitetno knjižico. Kino Mignon (Drevored xx.septembra; tel: 040/ 636495) ne nudi študentom nobenih popustov. Za 90.000 lir si lahko nabavite Cinema card, ki predvideva 10 vstopnic za kina Nazionale, Amba-sciatori in Mignon. Cinema card velja tri mesece (vsak dan), poslužujeta pa se je lahko tudi dve osebi. Kako pogosto hodiš v kino? F/] Vsak teden [jQ Enkrat mesečno Q Trikrat letno H| Dvakrat mesečno y| Šestkrat letno K9 Enkrat letno Ali poznaš kak slovenski film? 100 1 lOOO Jooo 1V.,1 Zenske Moški fxJ] SKUPNO Kino Ariston (Sprehajališče sv. Andreja ; avtobus številka 9; tel. 040/ 304222): abonma za 10 vstopnic stane 80.000 lir, velja pa vsak dan vse do 15. avgusta 1999. Študentom, ki predstavijo univerzitetno knjižico, nudijo popust od ponedeljka do petka (9.000 lir namesto 12.000 lir). Kino Excelsior (začetek Drevoreda xx.septembra; tel: 040/767300): abonma za 10 vstopnic stane 75.000 lir, univerzitetni študentje pa imajo popust od ponedeljka do petka (9.000 lir namesto 12.000 lir). Kino Alcione (ul. Madoni zza 4; avtobus St. 15 in 16; tel: 040/304832): abonma za 10 vstopnic stane 50.000 lir in velja vsak dan do 31. julija, vsaka prva dnevna predstava stane 6.000 lir, medtem ko imajo univerzitetni študentje popust od ponedeljka do petka in ob katerikoli uri (6.000 lir namesto 10.000 lir). Kino Capitol (Drevored D’Annunzio; avtobus št. 20 in 21; tel: 040/ 660434): univerzitetni študentje imajo popust vsak dan (5.000 lir namesto 8.000 lir!), medtem ko je cena abonmaja za deset vstopnic 50.000 lir. Pa še pripomba: zakaj imajo univerzitetni študentje popust, dijaki višjih šol pa ne ? Mar niso tudi oni kronično brez denarja ? Ker vam razlogov, ki tičijo za to nepravičnostjo, ne znamo razkriti, naj vas potolažimo z informacijo, da vas ob torkih v vseh tržaških kinodvoranah čakajo posebne ugodnosti (vstopnice po 8.000 oz. 5.000 lir). Američani so prišli do Krmina, niso pa smeli naprej v Tolmin Ernest Hemingway je po-stel slaven po objavi svojega rornana Zbogom orožje. V ")em je opisal dogajanje na koški fronti pred kobariškim Prodorom Avstrijcev in Nem-Cev_ in zmešnjavo v umikajoči s? italijanski vojski ter tudi jtrvljenje v angleški vojaški bolnici tik za fronto. Mnogi s° menili, da je Hemingway v jem romanu pisal po lastnih skušnjah na Soški fronti. Se Pmd kratkim smo na goriški strani nekega italijanskega dnevnika videli objavljene mike angleških oficirjev in bolničarjev in lastnik te stavbe v ulici Don Bosco je napi-s^l. da je eden med vojaki na miki prav Ernest Hemingway. med i. vojno so bile namreč uniforme angleških častnikov Zelo podobne ameriškim. Resnica je povsem drugač-uu. Hemingwaya sploh ni bi-0 v Italiji ali na njeni fronti Pred kobariškim prodorom. V nalij o je iz Francije prišel kasneje. Prej je služil kot šofer msilca pri ameriškem rdečem trrižu v Franciji, potem je, Prav tako v svojstvu šoferja, Prišel v Italijo. O dogajanju v angleški vojni bolnišnici v Bolegnanu - podružnice je nnela tudi v Kojskem in Vi-Polžah v Brdih, v Kobaridu, v tudi v Gorici, odkoder so rešilci šli na Banjško planoto, sta pisala bolničarka Freya Stark, ki je kasneje zaslovela kot pisateljica, in poveljnik bolnišnice George Macaulay Trevelyan, znan kot eden najbolj eminentnih angleških zgodovinarjev. Hugh E. Dalton, poveljnik ungleških topničarjev na Soški fronti - med drugo svetovno vojno je bil minister v Churchillovi vladi, po njej pa še v Attleyevi - je že med voj-no napisal več člankov. V letu 1919 je izšla njegova knjiga Whit the British Guns in haly (Z ameriškimi topovi v Italiji). Hemingway se je z ujim sestal po ustalitvi fronte Ua Piavi in sicer v Schiu (pokrajina Vicenza), kjer so Angleži imeli svojo bolnišnico, ki so jo tja preselili po umiku iz Dolegnana. Poznavalci tega Daltonovega spisa trdijo, da je Hemingway v svojem romanu uporabil veliko tega, kar je bil Dalton napisal že leta prej. Na Soški fronti so Angleži in Francozi v letu 1917 imeli nekaj topničarskih edinic. Angleške so bile v spodnji Vipavski dolini (Sovodnje, Rubije, Gabrje, Miren - opazovalnico so imeli v Stan-drežu) in pri Tržiču, odkoder so streljali na Kras. Francozi pa so imeli svoje topove na Sabotinu. Zaradi, po njihovem mnenju, Cadornove nesposobnosti, da bi vdrl v avstrijsko zaledje, so se Francozi umaknili še pred Kobaridom. Angleži so nameravali narediti isto. Pravzaprav so Angleži svoje vojake in topove pri Tržiču že umaknili in jih iz pristanišča Benetke z ladjo poslali v Palestino - tam so se borili s Turki in Nemci. Isto so nameravali narediti s topničarkim bataljonom, ki je bil v spodnji Vipavski dolini, pa jih je prehitela nemško-av-strijska ofenziva pri Kobaridu. Velja povedati, da so se v takratnem splošnem kaosu angleški topničarji skupno z zdravniki in bolničarkami v popolnem redu in nepoškodovano umaknili v Treviso. Povedati je tudi treba, da je 3. italijanska armada, ki se je bojevala na Krasu in okrog Gorice, prav tako skoraj nepoškodovana umaknila do reke Piave, medtem, ko se je popolnoma sesula vojska, ki je bila pri Kobaridu in v severnem delu Furlanije. Nekateri pravijo, da so Avstrijce in Nemce na Piavi ustavili Angleži in Francozi. To nikakor ni res. Razen prej omenjenih topničarjev in zdravnikov takrat v Italiji ni bilo drugih čet. Italijani so Avstrijce in Nemce sami ustavili na Piavi iz preprostega razloga, ker napadalci niso bili pripravljani vdreti tako globoko v italijansko ozemlje, pa čeprav so oficirji v svojih torbah imeli zemljevide Benetk, Padove, Vicenze in Verone. Sele potem, ko je bilo av-stro-nemške ofenzive že konec in se je fronta ustalila na Piavi, so angleški in francoski ministri in generali prišli v Italijo in se v Rapallu sestali z italijanskimi politiki. Francoski generali so zahtevali odstavitev po njihovem nesposobnega Cadorne in to tudi dosegli. Na njegovo mesto je prišel dotedaj širši javnosti neznan maršal Armando Diaz. Sele potem so Angleži in Francozi poslali v Italijo nekaj divizij pehote in artilje-rije. Te edinice so potem bile zelo angažirane v skoraj enem letu bojev na fronti na Piavi in na Montellu. V letu 1918 so sicer Francozi večino svojh regimentov potegnili nazaj v Francijo, kjer so imeli zelo hude probleme z Nemci. V Italijo so v dneh po Kobaridu Italijanom na pomoč prvi prišli Amerikanci. To niso bili oboroženi vojaki, ki bi jih poslali na fronto, marveč šoferji rešilcev s svojimi avtomobili. Bilo jih je kar precej. Niso jih uporabili v bolnicah ali za prevažanje ranjencev. Njihova naloga je bila drugačna, propagandistična. V italijanskem zaledju, kar precej daleč od fronte, so dirjali sem ter tja. Na vozilih so imeli ameriške zastave. Prebivalcem naj bi pokazali, da jim je prišla na pomoč ameriška vojska in da je ta povsod prisotna. Tu se je pokazala ameriška sposobnost kričeče reklame. Italijani so imeli zelo v čislih Ameriko. Tja je šlo, tudi iz severnih pokrajin, veliko izseljencev. Čeprav je večina teh živela v težkih razmerah, so domov pisali o ve-likičini Amerike. Ti drveči avtomobili po Venetu, Lombardiji in Emiliji, so pripomogli k utrjevanju italijanskega ponosa in odporu proti Nemcem in Avstrijcem. Sele kasneje so v Italijo prišli tudi pravi ameriški vojaki. Na jugu, pri Foggi v Apuliji, so se šolali bodoči piloti. Bilo jih je nekaj sto. Med njimi je bil tudi kasnejši newyorški župan Fiorello La Guardia, ki je govoril več jezikov. V knjigi spisov raznih angleških in ameriških piscev, ki jih je -zbral prof. Gio-vanni Cecchin iz Bassana, v svoji knjigi Piave, Monticano, Tagliamento, beremo, da je La Guardia govoril tudi slovenščino. Ko so se tam priučili letenju in vojaških veščinam, so nekatere poslali na fronto na Piavo, večina pa jih je odšla v Francijo. Ameriški letalci so Italijanom bili v veliko pomoč in kmalu so zavezniki v zraku imeli absolutno premoč. V Francijo je prišlo zelo veliko ameriških vojakov, pravijo da skoro en milijon, ki so bili odločilni v zmagi nad Nemci. Kasnejši analitiki so znali povedati, da bi bili Nemci premagali Francoze in Angleže, če jim ne bi prišli na pomoč Amerikanci. V Italijo je v juliju 1918 prišel tudi en sam polk. To je bil 332. regiment 83. divizije Ohio. V njem je bilo 3.500 mož. Prišli so z vlakom iz Francije. V Genovo pa je z ladjo prišla večja enota zdravnikov in bolničarjev. Polku je bilo naročeno, da gre na fronto v kraje pri Trevisu in Schiu. Njihovo potovanje od meje do fronte je bilo zelo dolgo. V vsakem mestu se je vlak ustavil, prav tako kolona rešilcev. V vsakem kraju so ljudje navdušeno pozdravljali ameriške bojake. Italijanske oblasti so dajale veliko propagandnega poudarka tej ameriški pomoči. Tudi to je krepilo notranjo disciplino. Nihče od teh tisočev ameriških vojakov ni šel na fronto./ Američani so od julija do novembra v Italiji imeli le enega mrtvega vojaka: umrl je zaradi španske bolezni. Italijanom so služili v propagandne namene pri domačem prebivalstvu. Istočasno so bili tudi strašilo za Avstrijce. Niso bili daleč od fronte. Ameriški vojaki so velikokrat marširali od jutra do večera, na čelu oddelkov so nosili velike ameriške zastave, vidne od daleč. Avstrijci so jih opazovali bodisi iz letal kot iz balonov, ki so jih imeli tik za fronto. Premikanje teh vojakov naj bi prestrašilo Avstrijce. Do italijanske ofenzive sredi oktobra 1918 je prišlo čisto nepričakovano. Diaz je menil, da bo ofenzivo sprožil šele na pomlad 1919. Angleži in Francozi so besneli. Na jesen 1918 so v Franciji imeli cel kup problemov z Nemci. Francozi so že bili umaknili svoje divizije z italijanske fronte. Potrebovali so jih doma. Delno so to naredili tudi Angleži in prav takrat, na jesen 1918, so grozili, da umaknejo še druge svoje čete na Piavi in na Montellu. Maršal Diaz se je vdal in, tudi po političnim pritiskom iz Rima, ukazal ofenzivo, ki se je pričela sredi oktobra. Avstrijska vojska je v tistih dneh bila že v razsulu. Se pred začetkom italijanske ofenzive so se češki in slovaški regimenti pričeli umikati, ne da bi sploh poslušali Boroevičeve ukaze. Potem ko se je pričela italijanska ofenziva je nepokorščina zajela tudi madžarske regimente, med katerimi so bili tudi vojaki hrvaške, slovaške in romunske narodnosti. Kot vemo, se je v Codroipu uprl tudi slovenski polk iz Ljubljane. Prav tako so domov odhajali regimenti s poljskim moštvom. Po nekaj dnevih hudih bojev na Piavi in na Montellu so Italijani in Angleži pričeli vdirati v sovražnikovo zaledje. Takrat so iz spanja zbudili tudi Američane. Vsem zavezniškim oddelkom je bila dana naloga hiteti za nasprotnikom. Italijansko poveljstvo ni hotelo priti samo do nekdanje meje z Avstrijo. Hotelo je dalje, še preden bi bilo sklenjeno kakršnokoli premirje. Z Londonskim paktom so Angleži in Francozi Italijanom obljubili Trento, Trst, Gorico, Istro in Dalmacijo. Italijani so hoteli zasesti vse te kraje in ustvariti svojo oblast de facto. Najbolj hitri so bili konjeniki in bersaljeri-kolesarji, ki na prodiranju skoraj niso našli odpora. V tem zasledovanju že razpadle avstro-ogrske vojske -vanjo je verjel samo še feld-maršal Boroevič - so bili tudi Američani. Bili so sicer brez vozil, zato so morali pešačiti. Marširal so, in čeprav so ponekod prišli v stik s tistimi redkimi avstrijskimi vojaki, ki so bili še vedno zvesti cesarju in Boroeviču, niso sploh uporabili orožja. S pogajanji so dosegli, da so jih Avstrijci spustili naprej. Prišli so v Furlanijo in 12. novembra prekoračili nekdanjo italijansko-avstrijsko mejo in se ustavili v Krminu. Na dolgem potovanju, na katerem so bili tudi zelo lačni, so imeli veliko obolelih. Nadaljnih 5 ameriških vojakov je umrlo, tudi tokrat zaradi španske bolezni, v bolnišnici v Vidmu. V Krminu so se odpočili. Menili so, da bodo nadaljevali pot na Tolminsko. Zmotili so se. Italijanska vlada je takrat zelo kritično gledala na Američane. Predsednik Wil-son je bil znan po svojih tezah o avtonomiji in samostojnost narodov v avstroogrski monarhiji. Ker so se na njegove teze opirali tudi Hrvati in Slovenci so Italijani bili v strahu, da ne bi dobili vsega tistega, kar jim je bilo obljubljeno z Londonskim paktom. Bali so se, da bi ameriški vojaki na Tolminskem ali kjh drugje na Primorskem -enako je veljalo za Reko - tam ostali in da bi pobudniki nove države Slovencev, Hrvatov in Srbov imeli oporo v tem ameriškem regimentu. Američani so v Krminu ostali do 24. novembra 1918, nakar so se umaknili in šli nazaj v Trevisu. Spet so morali pešačiti. Italijani so se čutili zmagovalce in so tokrat kar postrani gledali Ame-rikance. Niso jim dali vozil. 130 kilometrov od Krmina do Trevisa so Američani peš naredili v štirih dneh. Prespali so v San Giorgio di Nogaro, Fossalta Maggiore in Oderzu. Deževalo je, mestoma tudi snežilo. Bili so tudi lačni in preklinjali Italijane, ki jim niso hoteli dati tovornjakov. V Dossonu, tik pred vrati Trevisa, so ostali več časa. Tam so se pošteno odpočili. Vojna je bila končana. Regiment je dobil razna priznanja in odlikovanja, tudi italijanska. Godba regimenta je 3. januarja 1919 odšla v Rim, da bi igrala pred ameriškim predsednikom VVilsonom, ki je prišel na obisk v Italijo. Iz Dossona je regiment odpotoval 12. in 13. februarja 1919. V Genovi so se vkrcali na ladjo, ki jih je odpeljala domov. Tja so v tistih dneh prišli tudi tisti ameriški vojaki, ki so skupaj z Italijani v novembru 1918 šli zaseti Reko in Črno Goro. Ameriške čete v Evropi so imele tudi svoje časopise, v katerih je bilo objavljenih veliko člankov o dogajanju na fronti. Nekaterti vojaki so kasneje objavili vrsto potopisov, ki so jih opremili tudi s fotografijami in risbami. Kor-poral G.E.Olson je narisal ameriškega vojaka, ki je moral prehoditi 240 kilometrov od fronte na Piavi do Krmina. Napisal je: “Ge pohod pomeni zmago, potem smo vojno zmagali mi! ” Marko VValtritsch Na slikah: zgoraj: ameriški vojaki v zaledju fronte na Piavi s kar obvezno zastavo ZDA, spodaj pa karikatura iz njihovega dnevnika, na kateri je zadovoljen ameriški vojak na straži v vinogradu. Spodaj: ameriški vojak pešači proti Krminu na Goriškem. Sliki sta iz knjige prof. Gio-vannija Cecchina z naslovom Piave, Monticano, Tagliamento: Italiani, Inglesi, Američani nelTultima battaglia, ki je izšla pri založbi Princeton v Bassanu del Grappa leta 1997. NAŠI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO 12 Nedelja, 15. novembra 1998 NEDELJSKE TEME Čebelji med Poznamo več vrst medu. Kraški čebelarji pobirajo med štirikrat letno. Največji pridelovalci medu so Kitajci, Američani, Mehikanci, Kanadčani in Argentinci. Ce tekoči med ostane preveč na luči, ali na mrzlem, se zgosti. Ce ta je na toplem, se spremeni in postane spet tekoč. Pri nas predelujemo lipov, cvetlični in akacijev med ter gozdno mano. Lipov med; Barva: svetla rumena Vonj: zelo aromatičen Okus: prijeten Akacijev med: Barva: jantarjeva Vonj: delikaten Okus: zelo sladek Cvetlični med: Barva: temno rumena Vonj: nevtralen Okus: malo izrazit Gozdna mana: Barva: temno ijava Vonj: šibek Okus: močan Jasmina Znidarec, 5. razred Mi in med Anketa Ali doma uporabljate med? DA 32 NE 5 Zakaj? Ker je dober 4 Ker je zdrav 9 Ker je hranilen 1 Proti prehladu in kašlju 7 Ker mi je všeč 5 Ker mi ni všeč 2 Koliko krat? Vsak dan 9 Večkrat na teden 9 Vsaj enkrat na teden 8 Občasno 4 Kadar sem bolan 5 Nikoli 3 Ker mi povzroča alergijo 1 Kje ga nabavljate? V trgovini 14 Pri čebelarju 21 Imamo čebele 1 Nikjer 2 Ga daruje nona ali nono 2 Ga vzamemo pri teti 1 Ga dobimo pri prijatelju 1 Katera vrsta medu ti je najbolj všeč? Cvetlični 15 Akacijev 7 Lipov 16 Kostanjev 5 Gozdni 8 Propolis 1 Nobeden 2 Hojev 1 Mana 1 Med mi je najbolj všeč Sam 12 V mleku 12 V čaju 12 Namazan na kruhu 17 V jogurtu 2 V pecivu 2 Z limonovim sokom 1 Ce si prehlajen, imaš vročino, te boli grlo..., se zdraviš z medom? Da 31 Ne 7 Čebelice gredo na izlet z učiteljico Kasandro Čebelica Maja gre nabirat med Čebelica Maja sreča gosenico Čebelica vpraša žabo, če je tudi ona žuželka NEDELJSKE TEME Obiskali ^ Čebelarja V petek, 25. septembri, p .lsl če te čebela piči v oko ali na ustnice. Zelo ne^fl!adUxi j.Ce te čebela piči v grlo, ker zateče in se lahLii!i Se " Ko čebela najde pr*" se vrne v panj in zaP hj(jrjge Javrti.- kar pomeni, d našla dobro pašo 'in^0 in tiSt' kra^ Ceb^ji strup Ko se čebele rodijo, 5® ^ij0 ^trupa. Največ strupa, ki je tudi zelo kakovosten-^ astaja samo ob dobrih pašah. Proti jeseni se K® ^ ,rupa zmanjšuje in se čez zimo ne spreminja. Zat® 1 Pozno v jeseni in zgodaj spomladi pogosto m uliv ol®či. Čebela pika samo takrat, ko je v nevarnos'' |g o je, ee te čebela piči v ustnice ali na veke. Ko |n J- si poškoduje notranje organe in umre. Čebeli , . I tudi zdravilen. Ce nas piči čebela, nas ne bodo^ost,. Jernej Sček, 5. razred panj Kraški čebelarji uporabljj bb®®bno vrsto panjev |me. nujemo jih Alberti-Znida^lt i AZ panji. Panj je izumil Slovenec n Žnidaršič leta 1905. Ta panj se je razširil na P®V' "e'otne Slovenije ter se začel širiti tudi na P°d Jp) abni'b krajev, zlasti na Hrvaško. Danes ga up°r 8o odstotkov vseh slo- venskih čebelarjev. ,6 v . Čebelarji prevažajo č ,d$tlino^e kra*e (Furlariija, Benečija), kjer cvetijo dru9®, ■ Čebelar Fausto Settim1 P vedal, da je v Trebčah in po vsem Krasu tolik cvetic, da mu ni treba peljati čebele daleč na P Peter Carli, 5. razred Torta »Čebelica Maja« 10 dkg margarine, 15 dkg sladkorja, 25 dkg moke, 10 dkg meda, 1 - 2 žlici zmletih orehov ali lešnikov, 3 jajca, 1/2 kozarca mlačnega mleka, 1 pecilni prašek, malo soli. V skledi dobor zamešam margarino, sladkor in od jajc samo rumenjake. Dodam med, ki sem ga prej segrel v mlačni vodi, nato moko, pecilni prašek in sol, 1/2 kozarca mleka, orehe in nazadnje še trdo stepem beljake. Vse dobro zmešam in vlijem v premazan pladenj. Preden dam v segreto peč, potrosim po vrhu še zmlete orehe. Pečem približno 30 minut, Ko se ohladi, prerežem na majhne enake koščke in posujem z drobnim sladkorjem. Prijeten užitek torte »Čebelice« ob topli skodelici z medom poslajenega čaja. ' Amerigo Ceccotto, 2. r. si. r r i' I lil . Zgoraj Tina Sinigoi, 4. r. V sredini Marko Iskra Škerl, 4. r. Spodaj Ervin Taučer, 4. r Medeni bomboni 10 dkg medu, 10 dkg sladkorja V lonček zlijemo 10 dkg medu. Ko zavre dodamo 10 dkg sladkorja. Skupaj naj vre še 10 minut. Odstranimo z ognja in razlijemo na pekač, ki smo ga že prej namazali z oljem. Ko se ohladi, zrežemo na majhne kvadratke, povaljamo v sladkor in jih pojemo. Lara (I. razred) in Marko (IV. razred) Zgoraj Matteo Bellini, 4. r. Iscra-Skerl V sredini Nicholas Čorbo, 4. r. PčTVVfS * V ^ ge ' ^ * A d O- M.* tV* Vse to so napisali in narisali učenci COS Rinka Tomažiča iz Trebč V torek popoldne, 20. oktobra, smo praporščaki dela po dolgi in utrudljivi vožnji z vlakom iz najrazličnejših pokrajin Italije v telovadnih copatah ponosno odkorakali iz Ulice Veneto proti Rimskemu narodnemu muzeju. Bilo nas je izbranih petindvajset iz cele Italije, »najboljših petindvajset«, so nam rekli. Marsikomu bi se glede tega pridevnika gotovo porodil kak dvom, ko bi vedel, da se jih je osem izgubilo že na komaj nekaj sto metrov dolgi poti do muzeja. Mi pa se nismo potlačili. Tudi zvečer smo spet odkorakali v kavbojkah in športnih majicah, še bolj utrujeni kot popoldne, na večerjo. Skoda, da nismo prej malo pozorneje prebrali na programu imena restavracije, v kateri smo želeli napolniti svoje želodčke. Na listu je bilo namreč napisano: Caffe Veneto, v Ulici Veneto. Kar pomeni restavracija s pianistom v fraku, z natakarji z belimi rokavicami, z orhidejami in svečami na mizah... Ob nas so sedeli sami parčki v bleščečih se oblekah, ki so z užitkom okušali predjedi ob odličnem sauvigno-nu. Na sreCo nas je bila v športni opravi veCja skupina, tako da so natakarji zatisnili obe očesi. Postregli so nam s samimi dobrotami. Ko smo nestrpno čakali še sladico, se je namesto nje na vratih pojavil Cossiga in se usedel k sosednji mizi. Verjetno ni bil zelo navdušen nad našimi uniformami. Naslednjega dne smo se seveda hoteli izogniti podobnim nerodnim položajem. Na zajtrk smo dekleta prišla v svilenih bluzah, elegantnih hlaCah in čevljih z visokimi petami. Fantje pa so se samim sebi zdeli imenitni zlasti zaradi lepih kravat. Gez slabo uro smo že sedeli na verjetno kako leto prej rezerviranih mestih v prvi vrsti na odru ob papežu. Dve uri smo poslušali molitve angleških, nemških, poljskih, španskih in italijanskih duhovnikov ter branje seznamov skupin s celega sveta, ki so bile prisotne na avdienci. Ko so se končno nekatere od skupin odpravile k papežu, da bi se z njim rokovale, nas je naša spremljevalka poklicala, češ »Gremo tudi mi«. Bili smo pripravljeni, da se napotimo k njemu skozi majhna vratca, ko smo od straže izvedeli, da to za našo skupino ni predvideno. Naše razočaranje je bilo še večje, ko smo Cez Cas zagledali, da se papež rokuje z verniki, ki so medtem zasedli naša na nepremišljen način zapuščena mesta v prvi vrsti. Uteho smo potem zaman iskali med ruševinami antičnega Rima. Vendar je bil naš ogled arheoloških ostankov vsaj originalen. Bili smo edini turisti, ki smo se po prašni Vii Sacri potikali v večernih oblekah in visokih petah. V Četrtek pa si nismo zaman nadeli očarljivih oblek, saj sta nas Čakali skupinski sliki v Palači Madami in v Montecitoriu. V prvi smo preživeli uro politike z Mancinom, v drugi pa s podpredsednikom poslanske zbornice Petrini jem. OvreCi moram rek, da obleka ne naredi človeka, saj z nami gotovo ne bi ravnali kot z aristokrati, ko ne bi bili tako elegantni. V obeh stavbah so nam postregli z odličnimi sladicami, s kavo in s sadnim sokom ter nas pospremili na ogled Čudovito opremljenih in umetniško poslikanih soban. Na sedežu poslanske zbornice smo bili deležni še te posebne Časti, da smo kot publika prisostvovali zasedanju ravno na dan, ko so voditelji strank seznanjali D‘Alemo s svojimi odločitvami. V skupščinski dvorani italijanske poslanske zbornice je bilo v veCemih urah tega tako pomembnega dne prisotnih le kakih šestdeset poslancev namesto šeststo tridesetih. In še ti so povečini brali časopise ah se pogovarjah po mobitelih. Raje so klepetali v transatlanticu, kot da bi poslušali Buttiglionejev govor. D‘Alema je v dvorani sedel sam in gledal zdolgočaseno. Mi pa smo bili hvaležni Buttiglio-neju, da je s svojim razvlečenim govorom povzročil D‘Alemovo radovedno kukanje proti nam. Med dnevom je bilo seveda treba tudi kaj pojesti. V programu je bil Mc Donald‘s. Kakšna skladnost z našimi oblekami! Eni so se polili s kokakolo, drugim je padel na hlače oljnati krompirček... Situacija je bila ravno obratna kot prvi veCer, saj smo v Mc Donald‘su jedli ob samih turistih v prepotenih majičkah in kratkih hlačkah. Naš cilj, da bi izpadli klavrno, ni bil še dosežen. Po kosilu je vendar priporočljiv kratek sprehod za boljšo prebavo. Tako smo se odpravili do Trga Navona, kjer smo naleteh na številne televizijske kamere, saj so ravno takrat snemah neki film. Vsi skupaj smo se seveda skušali držati kar-seda daleč. Navdušeno se pogovarjamo o vladni krizi, ko se med nami pojavi baročno oblečena gospa, ki nas odurno nagovori. Ukazovalno nas prosi, da bi se umak-nili, ker se zdimo kot Cm madež, ki se pomika po trgu. Po noči, ki smo jo vsi skupaj preživeli v eni sami sobi ob kvar-tanju in klepetanju, je napočil nestrpno pričakovani petek, torej srečanje s predsednikom republike na Kvirinalu. Po dognanem bodrilnem govora je moral Oscar Luigi Scalfaro vsakemu izmed nas izročiti priznanje. Bila sem precej blizu njega, da sem lahko našla zabavno plat tudi tega srečanja. Ko so poklicali vsakega izmed nas, so povedah tudi njegovo srednjo oceno prvih štirih razredov višješolskega študija. Predsednik Scalfaro je tako petindvajsetkrat rekel »Mhm...«in pokimal z glavo ter nato ob stisku naših rok ravno tolikokrat vprašal: »E adesso? Dove sei iscritto/a?« Po slavnosti nas je Čakal prigrizek; praporščaki smo se spet izkazali, saj smo z užitkom segali po dva nohta velikih sendvičih in po dvajsetcentimebskih zobotrebcih z eno jagodo. Natakarji so bili šokirani, saj navadno fine gospe iz olike kvečjemu pokusijo le en piškotek. Medtem ko smo omedlevali med pitjem izvrstnih koktejlov, sem se v svoje veliko zadovoljstvo rokovala z mnogimi prisotnimi, tudi s Petrinijem, ki so mi prišli osebno Čestitat. Na ta dan sem spoznala tudi starše ostalih praporščakov, saj so bili na Kvirinal povabljeni tudi oni, oziroma eden od staršev. Z mano je tisti dan prišla »slavit« moj a rn.3in.ci. Tako kot v PalaCi Madami in v Montecitoriu je bilo tudi na Kvirinalu Čutiti nemirno ozračje italijanske politike. O novi vladi so govorili vsi trije: Mancino, Petrini in Scalfaro. V Rim smo torej prišli prav v najbolj razburljivih političnih dneh tega leta. A to ni bil edini slučaj. Čakala nas je namreč tudi Leonardova Dama s hermelinom. Z mamo sva istega popoldneva prišh v cerkev sv. Peba po golem naključju ravno tedaj, ko je maševal papež. Naslednjega dne pa sva se z mamo po slabo prespani noCi v čudnem hotelu nedaleč od postaje Termini (kakšna razlika s prejšnjim hotelom ob Utici Veneto!), v katerem se je ob treh ponoči zaCelo nepopisno žensko kričanje po hodniku, butanje z vrati in smejanje, ter po celodnevni hoji po Rimu prav tako slučajno znašli sredi manifestacije Berlusconijevih, Finijevih in Casinijevih pristašev. Po ulicah se je valila ogromna množica hrupnih ljudi z zastavami sbank Naprej Italija in Nacionalno Zavezništvo. Po nebu so krožila letala s bansparenti, ki so slavili Berlusconija in Finija, po ulicah pa so se proti Trgu S. Giovanni zgrinjale najrazličnejše godbe na pihala. Manifestanti so prihajali z vseh koncev Italije, od severa do juga. Mamina predvidevanja so bila pravilna: zveCer se je velik del te besne množice zakadil prav na naš vlak. Morali sva kar precej paziti, saj se je okrog naju kar gnetlo palic, na katerih so bile popoldne pribjene zastave. Na sreCo nama je uspelo najti prazen kupe. V dragih je bilo polno mladih, ki so nesramno kričali in kadili v prostorih za nekadilce. Brcah so v vrata, odpbali in zapirali okna, se krohotali. K nama je takoj prisedla skupina beh oseb: en moški in dve Zenski. Bili so brez vsakršne prtljage, iz Cesar sva z mamo sklepali, da so bili na manifestaciji. Za njimi je na sedež ob mami kmalu zatem plaho prisopihal še mlad moški. Ob 23.20 je vlak odpeljal. Mamo sem prosila, naj zapre okno, saj je že pošteno zeblo. Nemogoče! Ni se dalo zapreti. Spogledali smo se s sopotniki, ki so biti namenjeni v Bologno. Ostali kupeji so bili vsi zasedeni. Ni bilo druge izbire. Treba je bilo ukrepati. Moška sta priskočila na pomoč in okno sunkovito zaprla. Pomenljivo sta se nasmehnila in zadovoljno sedla. Po dveh minutah so naši lasje že spet plapolali v vetra. Tuhtali smo in tuhtali, kaj nam je storiti, ko se je plahi potnik spomnil na kartonasti kozarček, ki ga je imel ob sebi. Končno, malo miru! Nic! Niti deset minut zatem je bilo okno spet odprto. Revež je še enkrat potisnil kozarček v spranjico. Zdelo se je, da bo dobro. Ugasnili smo luc, da bi malo zadremali. A kaj, ko je kmalu potem spet sbašno butnilo. Ponovno smo razsvetlili kupe. Trije Berlusconijevi pristaši, ki so že prej povedali, da so iz Modene, so zaceli jamrati: »Ma chi ce l‘ha fatio fare? Siamo via daha mattina senza aver mangia-to niente. L' unica cosa che abbia-mo bovato durante la manifesta-zione era un panino. Ma mica un panino normale. C‘ era denbo il pešce! Che schifezza. Dove si e visto un panino col pešce; magari era pure vecchio un mese. Voi avete mai visto un panino col pe-sce?...«Z mamo sva skušali izvedeti kaj več o manifestaciji. Moški iz Modene je poudarjal, da je bilo število udeležencev ogromno, izrazil je svoje navdušenje nad govori »personag-giov«; zanimivo je bilo, da sploh ni vedel imena trga, kjer se je manifestacija zaCela. Ko je potem od sprevodnika z začudenjem izvedel, da opolnoči ne bo prišel noben »tecnico«popravit okna, je začel tarnati nad novim mini-sbom za prevoze Treuom, češ, poglejmo, kakšna okna so na vlaku zaradi njega. V pogovor sta se vključili tudi njegova žena in njuna prijateljica,-ki sta zaceli vneto pripovedovati, kaj vse se jim je v Rimu zgodilo. Med dolgim shodom jih je nenadoma začelo tiščati na sbanišče. Tako so vsi trije »za benutek«odšli v bar. (Kdove koliko Časa je trajal ta trenutek.) Ko so se vrnili na cesto, ni bilo več nikogar od njihove tri-desetclanske skupine iz vasice ob Modeni. Sli so nazaj, naprej, prehiteli so celo povorko, a jih niso našli. In tako se niso mogli vrniti domov z modenskim avtobusom. Ker tisti »incosciente«šofer ni bil toliko pameten, da bi prej pomislil, da bi bilo primerno vsem povedati kraj odhoda. Ubožcem ni preostalo drugega, kot da se vrnejo z vlakom. Stopili so na avtobus, ki je odpeljal proti postaji Termini. Ker so bili prvič v Rimu, je razumljivo, da niso izstopih v pravem kraju. Peljali so se mimo Termini in Cez kakih deset minut izvedeli od šoferja, da gre avtobus v remizo. »Noi andia-mo a letto, e voi?«jih je vprašal 'šofer. Ko so prišh na postajo, so ugotovili, da se morajo podvizati, saj je bil vlak za Bologno ravno na tem, da odpelje. Tako so pozabiti z luknjanjem razveljaviti vozovnico. (Na sreCo je potem sprevodnik to njihovo napako spre- gledal.) Za vlak so plačah kar trideset tisoč tir na glavo, »pensate, in tre pi” di centomila!«. In zdaj še to okno! To pa še ni bilo vse. Mama jih je spomnila, da bomo ponoči ponovno prešli na sonCno mo. Kar je pomenilo, da bomo nekje ustavljeni celo uro. »Ma chi ce 1‘ha fatto fare?«so ponavljali. »Che giomata, che viaggio. E non e ancora finito.«V Bologni bi morah stopiti na drug vlak, ki naj bi jih odpeljal do Modene, in se nato s taksijem odpeljati do parkirišča, kjer so prejšnje jubo pustiti avto. Prijateljica zakoncev iz Modene se je malo prej po telefonu skregala z možem, ker mu je povedala, da se bo namesto ob dveh ponoči vrnila okrog osmih zjutraj. Med poslušanjem tako napete pripovedi smo se z mamo in s plahim moškim pošteno smejali. Krohotali so se tudi Modencani sami, meni so kar tekle solze od smeha. Berlusconijev pristaš je ponavljal: »Eh, se lo ricorder* il viaggio, la ragazza.« Cez Cas smo se spet opogumiti. Treba je bilo ukrepati z oknom. Po neuspelem podvigu z robčkom se je mama domislila, da ima v torbi debel sukanec. In že sta nadebudna moška povezala rocico okna z vijakom nad njim. Neverjetno! Zdržalo je do Firenc. Pri tem mestu nas je v zameno Čakalo novo presenečenje: enourno čakanje vlaka na tračnicah. Z mamo sva biti budni, ostati so dremali. Četrt ure potem ko je vlak odpeljal, naju je plahi moški vprašal, katera je tista postaja, ki se ji približujemo. Mama mu je povedala, da smo komaj odšli iz Firenc in da smo torej gotovo še daleC od Bologne. »Bologna! «je zaklical moški. »Bolo-gna!«so ostali trije planiti pokonci. Stlačili so jopiče pod pazduho, naju pozdraviti in zdrveti iz kupeja. Z mamo sva se osuplo spogledali in spet je zaropotalo okno. Ravno prav, sva si dejali. Sedaj, ko se bodo vrnili, nam ga bodo spet popraviti. Pet minut zatem so najini prijatelji sramežljivo odprti vrata kupeja. Ni jim bilo jasno, kaj se je zgodilo. Z mamo sva jim natanko vse razložiti. »Che figura abbia-mo fatto. Madonna, che figura..,«so ponavljati. Pomislili so, da verjetno vse tiste luCke, ki so brlele v daljavi, niso imele nobene veze z Bologno, šlo je le za veliko parkirišče. Plahi moški je nenadoma vzel svojo torbo in vprašal mamo, ati ima morda s seboj škarjice. Ni jih imela, dala pa mu je pripomoček za sbiženje nohtov, s katerim je on odrezal vrvico svoje torbe. No, tokrat se je res izkazal. Vrvica bo zdržala do Mester. V Bologni smo se ob štirih zjubaj (ob petih po starem) prisrčno pozdravili. Z mamo sva ostali sami v kupeju. Sotrpini so nama pred odhodom svetovati, naj se uleževa vsaka Cez bi sedeže, Ceš »Chi volete che venga a quest‘ ora su a Bologna?«Najin kupe je bil seveda edini brez zaves, da si nisva upati udobno se uleči. In tako sva dobiti štiri nove sopotnike, mladeniče, ki so se verjetno vračali iz diska. Spremljali so naju do Ferrare, kjer so jih nadomestile bi Cmo-polte ženske. Slišale so, da se z mamo pogovarjava v njim tujem jeziku; sklepale so torej, da ne poznava angleščine. Tako so lahko mirno zaCele svoj pogovor, ki sem ga jaz pozorno poslušala, medtem ko je mama zaprla oCi. Starejša je mlajši razlagala, koliko milijonov bi lahko zaslužila mesečno, ji svetovala, koliko naj računa na uro, kakšna naj bo njena drža po cesti... Cez Cas ji je mlajša začela kazati tesno prilegajoče se majičke, ki jih je nosila pod debelo majico. Nato pa ji je pod nos pomolila še prstan, darilo zadnjega klienta, ter iz torbe povlekla nenavadno spodnje perilo, ki ga je prejšnji dan kupila za boljše opravljanje službe... V Mesbah sva se z mamo morati presesti v prednje vozove, saj je bil prvi del vlaka namenjen v Trst, drugi pa v Videm. Od sopotnikov sva izvedeti, da se bova do Trsta voziti cele tri ure in pol. Pol ure sva preživeti v družbi šestdesetletnega moškega, ki je bil namenjen na maratonski tek v Benetke, ki se je odvijal ravno tisti dan. Zanj je nekaj desetin kilome-bov dolga pot pravo razvedrilo, saj teka že petintrideset let. Udeležil se je maratonskih tekov v New Yorku, v Moskvi, na Dunaju, v Pekingu... V Benetke smo prispeli ob 6.40. Do 7.40 se je naš vlak pomikal po bacnicah. Počakati smo morali vlak iz Lecceja. Ob 7.40 smo se vrniti v Mestre in šele nato v družbi beneških hribolazcev odpotovati proti Trstu. Dve uri zatem je bil moj »tour de force«enajstih ur in dvajsetih minut vlaka konCan. Sedaj pa še malo resnejši zaključek. V Rimu sem se imela izjemno lepo. Bila sem deležna velikih Časti, imela sem ta privilegij, da sem si lahko ogledala glavne palače italijanske politike in se srečala s pomembnimi osebnostmi tega okolja. Tri noti sem spala v najbolj luksuzni rimski utici, štiri dni obedovala v odličnih restavracijah. Ogledala sem si tudi najlepše zanimivosti klasičnega in manj antičnega Rima. Poleg tega sem navezala prijateljske stike z vrstniki iz cele Italije; z njimi sem imela priložnost govoriti o nevsakdanjih temah in poslušati njihovo brezhibno italijanščino, večkrat prežeto s prefinjenimi termini. Presenetila me je njihova razgledanost in odprtost na vseh področjih, kar se mi zdi, da v našem ozkem bžaškem slovenskem krogu včasih manjka. Nekajdnevno bivanje v Rimu me je obenem pobdilo v prepričanju, da je resnica večkrat pesbejša od fantazije. Jadranka Križman OBISK V TORKU KMETIJSKE ZADRUGE Oljkarji si nadejajo, da bo letošnja letina kar dobra Pogovor s tehnikom Kmetijske zadruge dr. Paolom Parmegianijem Letošnja bera oljk ne bo dosegla odlične bere iz leta 1995, ko so v tržaški pokrajini zbrali 2.500 stotov oljk, pričakujejo pa dobro letino, po kateri naj bi število obranih oljk nihalo med 1.500 in dva tisoč stotih. Po vsej verjetnosti bo kakovost dobra, Čeprav bo iztisnjenega olja manj zaradi deževja, ki je zapadlo v oktobru in vsebujejo tako oljke preveč vode. To so prvi podatki letošnjega obiranja oljk, ki nam jih je posredoval tehnik in strokovnjak Kmetijske zadruge Paolo Parme-giani (na sliki). Z njun smo se srečah pri Domju na sedežu Kmetijske zadruge, kjer jim dela nedvomno ne manjka, kljub temu pa smo dobili priložnost za krajši razgovor o trenutnem stanju oljkarstva. Tehnik skrbi tudi za torklo zadruge, obenem sledi nasadom oljk, ki so jih m-edili v FJK v okviru 10-letnega programa deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA, s katero je Kmetijska zadruga sklenila konvencijo za tehnično pomoč oz. asistenco, kar zadeva oljkar-stvo v deželi. Uslužbenec zadruge se nasploh poleg oljkarstva ukvarja med drugim tudi s problemi vinogradništva, gnojenja, opravlja vsakovrstne ana-lize itd. V komercialnem uradu Kmetijske zadruge smo iz njegovih besed izvedeli, da se je obiranje in posledično stiskanje oljk dejansko pričelo že 4. novembra. Kot omenjeno, pričakujejo dobro letino, kot prve pa so zaceli trgati oljke »toskanske« vrste (leccino, pendolino, mau- rino, moraiolo). 2e jutri oziroma prihodnji teden se bo zaCelo obiranje oljke domaCe sorte »belica«. Belice predstavljajo na Tržaškem 70 odstotkov pridelka, rasejo pa na starih nasadih, medtem ko se »toskanske« oljke razvijajo na novejših, od 10 do 12 let starih nasadih. Kakovost letine bo na Tržaškem kot tudi v Furlaniji dobra, iz iztisnjenih oljk pa bo mogoče zaradi dežja pridelati manj olja kot sicer. Naj omenimo, da je v tržaški pokrajini približno 60 hektarov oljenih nasadov, v Furlaniji pa jih je okoli 80. Na Tržaškem je 70 odstotkov nasadov starih, medtem ko so v deželi stoodstotno novi. To pomeni, da v Furlaniji pretežno gojijo oljke, predelovanje oljk oz. pridelovanje olja pa pretežno zadevata tržaško pokrajino. V torkli Kmetijske zadruge je te dni delovanje neprestano, nedvomno pa se bo s prihodnjim tednom Se pospešilo. 2e sredi tedna je bila na dvorišču pred torklo nabrana bogata bera oljk, ki so Čakale na predelavo, prijazen uslužbenec pa nam je prikazal delovanje strojev, ki so neutrudno stiskali obrane sadeže. Torkle se lahko posluži kdorkoli, dovolj je obrniti se na zadolženo osebje, ki bo strankam vljudno obrazložilo potek stiskanja oljk. S seboj je treba imeti oljke, nakar bodo pri zadrugi poskrbeli za pridelavo olja. Pridelovalcem pri zadrugi svetujejo, naj oljke prinesejo Cimprej, po možnosti pa naj bodo v zabojih in ne v vrečah, saj potrebujejo oljke Cisti zrak. Aljoša Gašperlin Na sejmu Sadje 98 posvet o trženju sadja V okviru 2. Mednarodnega sejma Sadje 98 v Gornji Radgoni je prejšnje dni potekalo posvetovanje o trženju sadja, na katerem se je zbralo okoli 150 slovenskih sadjarjev. Uvodoma je na posvetu spregovoril Daniel Belšak iz Gospodarskega interesnega združenja Sadjarstvo Slovenije. Povedal je, da so zadnja leta slovenski sadjarji izvozili letno povprečno po 20.000 ton jabolk. Največji tuji kupci našega sadja so Hrvati, Bosanci ter Avstrijci in Nemci. Letos se je izvoz bistveno zmanjšal. Do konca septembra je dosegel komaj 7800 ton. Razlogi Se niso povsem jasni, zaradi manjše prodaje na tujem pa so doma hladilnice polne. V njih je tacaš menda okoli 30.000 ton namiznih jabolk. Po podatkih Belšaka slovenski sadjarji pri izvozu sicer ne dosegajo cen, ki bi pokrile pridelovalne stroške, ker pa jim pomaga država s subvencijami za pripravo blaga za izvoz, se jim raCun izide. Belšak opozarja, da morajo slovenski sadjarji prodajo razpršiti, saj dejstvo, da izvažajo zlasti na štiri tradicionalne trge, ni najbolj ugodno. Sadjarji ne bi smeli pozabiti tudi na vzhodnoevropsko tržišče, kjer praviloma dosegajo višje cene kot v državah Evropske unije. Dr. Reinhold Steiner iz poskusnega centra Laimburg na južnem Tirolskem v Italiji je poudaril, da v svetu, pa tudi v Evropi, ponudba sadja naraSCa, da je konkurenca vse hujša in da se zahteve kupcev spreminjajo. Pri njihovi odločitvi, katero sadje bodo kupili, so odločilni videz blaga, njegova Čvrstost, svežina, okus, uveljavljenost ali prepoznavnost blagovne znamke, cena, način pridelave in območje pridelave. Da bi sledili tem zahtevam, sadjarji uvajajo v svoj izbor vedno nove sorte, med katerimi se najbolj uveljavljajo fuji, gala, breaburn in nekater druge. Te sorte tudi dosegajo bistveno višje cene kot stare. Kurta Kaufmanna, direktor zadružnega podjetja iz Avstrije, pa je povedal, da so letos povsod po Evropi močno padle cene industrijskih jabolk, da pa ima visoko ceno koncentrat Črnega ribeza. Po njegovem prepričanju bi lahko v Sloveniji pridelovali kar precej jagodičevja, saj je njegova kakovost precej boljša od pridelka denimo na Poljskem, ki je najvecja ponudnica tega sadja v Evropi. Po Kauf-mannovi ceni bi bile cene slovenskega jagodičevja za kakšno petino višje od poljskega, priporoča pa nam pridelavo Črnega in rdečega ribeza, jagod, češenj, višenj pa tudi malin. (STA) NOVICE Tudi na Koprskem so zadovoljni z letošnjo oljčno bero Tudi na Koprskem je v polnem teku nabiranje oljk in kaže da bo letošnja letina povprečno dobra. Ni seveda primerjave s porejsnjim letom, ko je bila bera zaradi pozebe 1996 skoraj izničena. 2 oljkami je na Koprskem nasajenih kakih 900 hektarjev, ki naj bi dali približno 1600 ton oljk, iz tega pa naj bi pridobili okrog 320 ton oljenega olja. Oljke so te dni stiskali v izolski torkli, ki je baje najsodobnejša, odpirajo pa Se Stiti nove torkle in sicer v Vanganelu, Salari, Krkavčah in na Plavju. Kaže, da bo za liter domocega olja letos treba odšteti 2000 tolarjev. Deželni prispevki za melioracijske posege v vinogradih Deželna uprava je tik pred odobritivjo pravilnika o razdelitvi 900 hektarov površin vinogradnikom na teritoriju dežele. Ti so razdeljeni na osnovi melioracijskih narCtov kmetij, ki jih predvideva pravilnik EU 950/97. Predvideva predvsem, da se dodeljujejo površine za Širitev vinogradov tistim, ki so danes že vinogradniki (novi niso pedvideni). Za melioracijske načrte bo deželna uprava prispevala skupno 8 milijard, in sicer po sledečih kriterijih: 3 milijone prispevka na hektar v nižini, 5 milijonov v Brdih in 8 milijonov na hribovitem področju, oziroma na Krasu v tržaški pokrajini. Kmečka zveza je glede tega poslala deželnemu odborniku za kmetijstvo Veiner Romanu dopis, v katerem je podrobno obrazložila težave tržaških vinogradnikov, ki imajo glede melioracij bistveno višje stroSke. Kmečka zveza predlaga, naj se za posamezna melioracijska dela, Se zlasti tista, ki so finančno zahtevnejša, preuredi kriterij za podeljevanje prispevkov. Tako bi se zainteresiranim kmetom omogočilo Črpanje Se iz drugih virov finansiranja. Popravek V nedeljski številki Kmetijske priloge smo na začetku članka o vsakoletnem srečanju oljkarjev pomotoma napisali, da je srečanje priredila Kmečka zveza, medtem ko ga je v resnici priredila Kmetijska zadruga. Napaka je bila tudi v podnaslovu: srečanje ni potekalo v Boljuncu, temveč pri Domju. Bralcem in avtorici članka dr. Magdi Stur-man se za napako opravičujemo. Sajenje sadnih dreves Napočil je pravi Cas za sajenje sadnih dreves. Lahko jih sadimo tudi spomladi, vendar ima jesensko sajenje prednost, da se koreninice v teku zime dobro ukoreninijo in zato pomladi drevesce hitro požene ter zaCne rasti. Na ta način je mlado drevo bolj krepko, obenem pridobi na rasti. Sajenje preložimo na pomlad le v primeru vrst ali sort, ki so na mraz občutljive, kot na primer oljka. V teoriji je za sajenje sadnih dreves Cas vso zimo, ko sicer drevo miruje. V praksi pa ne sme biti prehladno. 2a sajenje je zato dober november, Ce temperature niso prenizke. Sajenje lahko preložimo tudi na december, vendar Ce je temperatura nad ničlo. Različno bomo ravnali, Ce si hočemo urediti nasad ali pa hočemo posaditi le posamezna drevesa. 2a nasad se moramo pripraviti vsaj mesec prej. Ce zemlja ni ravna, kar se v naših krajih pogostokrat dogaja, jo moramo najprej zravnati. Ce ima zemljišče nagnjenost večjo od 15%, ga moramo terasirati. Sadimo 0,5-1 m od roba terase. Brežina naj bo otravljena, da prepreči nastanek erozije. Terasa naj bo rahlo nagibana proti bregu, da voda ne teCe po brežini in jo ne na ta naCin pokvari. Sledi založno gnojenje s forfornimi, kalije-nimi in Ce potrebno tudi z organskimi gnojili (hlevski gnoj). Točneje domerke gnojil za založno gnojenje določi talna analiza. Ce analize ne naredimo, naj bodo zelo okvirne količine gnojil: 300-450 kg/ha Čistega fosforja (1500-2000 kg/ha superfosfata) in 350-500 kg/ha Čistega kalija (700-1000 kg/ha kalijevega sulfata). Hitro po gnojenju zemljo rigolamo ali globoko orjemo. Na ta način zemljo zrahljamo, kar je bistvene važnosti za dobro rast korenin. Obenem se korenine enakomerno porazdelijo po vsej plasti zemlje. Zemlja naj bo ne prevlažna ne presuha. Nato izkopljemo sadilne jame, ki naj bodo globoke in široke približno 40 centimetrov. Ce je zemlja glinasta in zelo kompaktna, damo na dno plast kamenjekov ali kamenja, za boljšo drenažo. Po sajenju dodamo k rastlinici oporo. Ce pa sadimo posamezne rastline, kar je pri nas pogostejši primer, založno gnojenje po vsej površini in rigolanje ni potrebno. Najprej izkopljemo jame, s približno 1 m premera in globoko kakih 50 cm. Širina jame je zelo pomembna za dobro rast. Najbolje je, da gornjo 20 cm globoko plast, živico, hranimo posebej, da bomo s slednjo spet pokrili vrhnjo plast jame. Na dno sadilne jame damo okvirno 200 gr Čistega fosforja (1 kg superfosfata) in 250 gr Čistega kalija (500 gr kalijevega sulfata) ali pa kako mešano gnojilo, ki vsebuje fosfor in kalij. Gnojilo pomešamo s približno 1/3 zemlje, ki jo vsujemo na dno jame. Važno je le, da korenine niso v neposrednem stiku s koncentriranimi gnojili. Na zemljo denemo sadiko. Pri izbiri sadik imajo prednost mlajše, praviloma olesenele rastlinice in brez listov. Globina sajenja je važna. Ce sadimo preplitvo, se korenine lahko sušijo, pregloboko pa drevo slabo raste. Točka, kjer je rastlina cepljena, naj ostane 4-5 cm nad zemljo. Upoštevajmo tudi, da se bo pozneje zemlja sesedla. Zemljo nekoliko potlačimo z nogo. Na koncu sajenja damo rastlinici oporo, s katero jo bomo branili pred burjo. Opora, po navadi je to leseni kol, mora biti vsaj 15 cm v jami globoko in visok do krošnje. Rastlino zaznamujemo s kartončkom, ki nam pove sorto. Se najboljše je, da etiketo s sorto spravimo in zraven zabeležimo, kam smo rastlinico sadili. Ce je potrebno, rastlino zalijemo. V jesenskem Času rastlini ne dodamo nikakršnih dušikovih gnojil, saj slednja sluzijo za rast zelenih delov rastline. V naših krajih nam pogosto dela preglavice divjad, na primer srne, ki so velikokrat požrešne na mehke dele rastlinice. Sadiko moramo zato primerno zavarovati z mrežo. Za konec bomo posredovali še kratek sortni izbor. Pri tem velja povedati, da so nekatere sorte, kot na primer breskev, marelica in večina sort CeSenj samooplodne. Zato slednje lahko sadimo po eno posamezno sorto. Jablana in nekatere sorte nekaterih vrst pa so samoneoplodne, saj za oploditev nujno potrebuje zraven kako drugo različno sorto. Včasih je dovolj, da sosed ima v neposredni bližini kako sorto, ki je različna od nase. Pri tem gre povedati, da imajo pri oplojevanju zelo vazno vlogo čebele. Zato bomo pri samoneoplodnih vrstah in sortah v Času cvetenja Cim manj motili let teh žuželk. JABLANA: sorte jablane so v glavnem samoneoplodne. Zgodnje sorte: Royal Gala, Red Star. Pozne sorte: Early Red one, Zlati delišes, Flori-na. HRUŠKA: skoraj vse sorte so samoneoplodne. Zgodnje: VVilliam, Santa Maria. Srednje: Conference, Max Red Bartlett, Conference. Poz- ne: Abate, Fetel, Dečana de Comizio, Kaiser. BRESKEV: večina sort je samooplodnih, pa Čeprav veC rodijo, Ce imajo v bližini kako drugo sorto. Zgodnje: Maycre-st, Springtime. Srednje: Fla-vorerest, Redhaven. Pozne: Elegant Lady, Suncrest. MARELICA: večina sort je samooplodnih. Zgodnje: Au-rora (samoneoplodne), Antonio Errani. Srednje: San Ca-strese, Palumella, Portici. SLIVA: tudi pri slivah je večina sort samooplodnih, pa Čeprav več rodijo, Ce imajo v bližini kako drugo sorto. Domača Češplja, Stanley, Fortune, Friar. ČEŠNJA: večina sort je samoneoplodnih. Zelo zgodnje: Burlat, Giorgia. Zgodnje: Ce-leste (samooplodna), Sunbrst, Durone Nero L Pozne: Durone compatto di Vignola, Sweet Heart (samooplodna). dr. Magda Sturman OBČNI ZBOR SEKCIJE SVOBODNIH POKLICEV PRI SDGZ Nujno je koordiniranje sekcije samostojnih poklicev Slovenskega deželnega gospodarskega združenja z ostalimi zamejskimi strokovnimi organizacijami, pomembna je prisotnost elanov SDGZ v krajevnih in vsedržavnih strokovnih organizacijah, potrebno je tesnejše sodelovanje in poznavanje med slovenskimi samostojnimi delavci v zamejstvu. Obenem so potrebni skupni arhivi, kadrovanje in strokovni izpopolnjevalni teCaji, pomembna je tudi osvojitev strokovnega izrazoslovja. To so nekatere izmed tem. ki se jih dotaknil predsednik sekcije samostojnih poklicev SDGZ Marko Sta-var v svojem poročilu na obenem zboru sekcije, ki je bil predvčerajšnjim v hotelu Daneu na Opčinah. S Sta-varjem smo se o tej problematiki tudi nekoliko podrobneje pogovorili. Izhajajoč iz dejstva, da je gospodarstvo Slovencev v Italiji doživelo (in še doživlja) velike spremembe, je Stavar obrazložil, da je sekcija nastala pred tremi leti, njen namen pa je združevati oziroma povezovati slovenske samostojne delavce. Tradicionalne dejavnosti nazadujejo, istočasno se je raven izobrazbe močno dvignila, kar je pripomoglo k porastu števila slovenskih podjetnikov in ljudi, ki se odločijo za samostojni poklic. Ljudje vedno bolj išCe-jo svoj delovni prostor, je povedal Stavar, in vedno manjše so želje po stalni zaposlitvi, za katero je tudi vedno manj možnosti. Pri SDGZ so se tako 1995. leta odločili za ustanovitev nove sekcije, med začetnimi glavnimi cilji pa so bili pobude za splošno korist slovenskega življa v zamejstvu, sindikalna dejavnost, promocije posameznih delovnih sektorjev, skupno poklicno delovanje, strokovno izobraževanje in druge skupne pobude, kot so nudenje informaciji elanom, predavanja, kadrovanje itd. Sprva je bilo delovanje otežkoCeno, saj se je izkazalo, da je bilo med posameznimi skupinami malo skupnih točk, v zadnjem obdobju, ko so pri SDGZ zabeležili znaten porast sekcije, pa je prišlo iz posameznih sektorjev (v prvi vrsti načrtovalci, finančni promo-torji in zavarovalni agenti) do zanimivih idej in pobud. Kot je povedal Stavar, je za uresničitev zastavljenih ciljev potrebno sodelovanje CimveCjega števila ljudi, kar je v protislovju z željo po samostojnem delovanju, ki jo ima večina podjetnikov. Glavna značilnost samostoj- nih delavcev je, da sami izvajajo delo in ne pooblaščajo druge. Zaradi tega, je dejal Stavar, imajo manj posluha za organizacijo dela in pogosto tudi za izboljšanje delovnih razmer, čemur gre dodati, da so naši ljudje zelo angažirani tudi na športnem in kulturnem področju in imajo zato malo časa za druge dejavnosti. Pomembno pa je tesneje sodelovati, ker je vedno večje povpraševanja po strokovnosti oz. profesionalnosti. Primerjanje s kolegi je potrebno in nujno za izmenjavo izkušenj in izboljšanje delovnih možnosti, je podčrtal Stavar, saj se po splošnem trendu svetovalci specializirajo iz potrebe po večji strokovnosti in se zato med seboj združujejo. Za boljši razvoj je treba dobiti oblike sodelovanja in združevanja med posamezniki, kar tudi pomaga bolje izkoriščati svoj čas, poleg tega gre paziti na mlade, pomagati šolam in profesorjem ter npr. nuditi možnosti delovne prakse za študente. V zadnjem Času, kot rečeno, se je iz posameznih sektorjev porodilo vec idej, kar potrjuje načrt, da deluje sekcija samostojnih poklicev v glavnem kot koordinator posameznih skupin. Slednje morajo delovati avtonomno, še posebno tiste z večjim potencialom, kot so davčni svetovalci, finančni promotorji in zavarovalni agenti ter načrtovalci (posebno tisti, ki so v gradbenem sektorju), nekatere druge skupine pa imajo manjšo potrebo po skupnem delovanju (zaradi številčnosti ali ker so drugače organizirane). Podčrtati velja vlogo nekaterih članov sekcije pri reševanju širše manjšinske problematike (pravna pomoč odboru varčevalcev TKB, dopolnjevanja k novemu regulacijskemu naCrtu itd.), v prihodnje pa bi lahko sekcija bila pobudnik za tehnično pomoC in analizo problematike, povezane z zaščitnim zakonom. Po Stavarjem mnenju so Slovenci malo vključeni v razne zbore oz. zveze, tako da je poudaril pomembnost njihove prisotnosti v vsedržavnih in krajevnih strokovnih organizacijah, da bi lahko tako tudi pomagali drugim. Predsednik sekcije je še nakazal potrebe in probleme, s katerimi se bodo soočali v prihodnosti. Po njegovem mnenju so nujni skupni arhivi, še najbolj za načrtovalce (regulacijski načrt, planimetrije FJK, nove katastrske vrednosti in možnost racunalniše povezave SDGZ s katastrskim arhivom). Potrebni so tudi predavanja po šolah (kadrovanje), skrb za strokovno izrazoslovje, brošura in posredovanje imen Članov (ostalim elanom in v Slovenijo) ter nujno posredovanje informaciji o delih (javnih in večjih zasebnih pobud). Pomembno je tudi organizirati teCaje, in sicer o civilni odgovornosti ter vseh oblikah zavarovanja in zaščite, o fiskalni in pravni plati svobodnih poklicev ter o uporabi računalnika in novih računalniških tehnologij (programi, modem, internet itd.), za kar bi priredili »vvorkshop« s prikazovanjem njihove uporabe. Aljoša Gašperlin Obračun prvih treh let in naravnanost v prihodnost Na 1. rednem obenem zboru sekcije Sledila je sproščena samopredstavi- samostojnih poklicev pri SDGZ, v petek v Hotelu Daneu na Opčinah, sta poročala o opravljenem delu predsednik sekcije, inženir Marko Stavar in organizacijski tajnik SDGZ Davorin Devetak (na sliki, foto Kroma zgoraj) . Ob pregledu prvih treh let obstoja sekcije, je prišla na dan zlasti naravnanost vnaprej. Predsedniik SDGZ Marino Pečenik je v priložnostnem pozdravu podal informacijo o dejavnostih Združenja, ki so tudi širšega manjšinskega interesa, ter povabil slovenske »profesionalce«, da se udeleže občnega zbora organizacije, ki bo v nedeljo, 22. t. m., na Tržaškem sejmu. Nato sta ravnateljica SDZPI Tamara Blažina in svetovalec za informatiko Miran Pečenik prikazala možnosti izobraževanja in novih elektronskih tehnologij za samostojne poklice. Novi odbor sekcije Inž. Marko Stavar - predsednik, odv. Andrej Berdon, Franco Crevatin, dr. Miran Dolhar, arh. Pavel Magnani, dr. Anton Malič, dr. Giuliano Nadrah, Vinko Ozbic, Miran Pečenik, dr. Su-sanna Pregare, dr.. Aleksander Semen. tev vseh, pretežno mladih udeležencev, ki so seznanili-kolege z lastno dejavnostjo in interesi za konkretno sodelovanje. Bilo je tudi več nevclanjenih samostojnih delavcev, ki so izkazali interes za vpis v sekcijo. Poudarjena je bila možnost sodelovanja, npr. načrtovalcev pri raznih licitacijah in natečajih za javna in zasebna dela, kjer posameznik nima možnosti za prodor; ravno tako vloga slovenskih izvedencev za nadzorne odbore idr. tehnične službe krajevnih uprav, pri koriščenju evropskih programov ob vstopu Slovenije v EU, pri tehnični obravnavi manjšinskih arhivov, tele-matskih povezav in še druge oblike sodelovanja, ki jih je nakazal ravnatelj SDGZ Vojko KocjanCiC. Sledile so volitve novega odbora, ki odraža pestrost prisotnih poklicev pri SDGZ: davCni, finančni in drugi svetovalci, zdravstveni poklici, trgovski zastopniki (ti so bili sprejeti v sekcijo prav na petkovem zboru), pravniki itd. Potrjeni predsednik Stavar in novi odborniki bodo morali zbrati predloge, potrebe in navodila od raznih poklicnih podkategorij in po možnosti uresničiti najzanimivejše pobude. P. Magnani: Mladi se morajo naučiti, kako ustvariti delo Arhitekt Paolo Magnani se prvenstveno ukvarja z grafičnim oblikovanjem s pomočjo računalnika, pri sekciji SDGZ za svobodne poklice pa je včlanjen od njene ustanovitve in je tudi njen odbornik. Magnani nam je obrazložil, da so pri sekciji težave tudi zato, ker jo sestavljajo zelo različni poklicni profili, med katerimi je večkrat težko najti skupni jezik. Pomembno je določiti skupne cilje, ki so predpogoj za obstoj sekcije in ugotoviti naCin za koordiniranje raznih skupin. Bistvenega pomena je izmenjava informacij med elani, kot tudi sodelovanje. V prihodnosti se bodo gotovo videli rezultati dela, ki so ga zastavili, je dejal Magnani, trud pa se bo nedvomno obrestoval. Med problemi, ki jih je treba rešiti, je po njegovem mnenju izobrazba mladih. Potrebno je resno in tesnejše sodelovanje s šolami oz. ravnatelji, mladi pa se morajo naučiti ustvariti delo. Arhitekt Magnani se je pri tem verjetno nanašal na lastne izkušnje na tem področju. Diplomiral je na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani leta 1989, ob vrnitvi v Trst pa je dobil le začasno delo v trgovini za prodajo računalnikov. Vzporedno je učil na tečajih računalništva, zatem pa sta z ženo Natašo Kragulj leta 1991 ustanovila biro za grafično oblikovanje s pomočjo računalnika. Pred nekaj leti je priCel sodelovati z novoustanovljeno slovensko televizijo v okviru RAL Njegov urad je skrbel za grafično opre- mo programov, nato je ustvaril vrsto risank z imenom Joe Banana (na sliki), ki so na sporedu vsako prvo nedeljo v mesecu pred slovenskim TV dnevnikom. Magnani jeva dejavnost je seveda raznolika. Ukvarja se tudi z oblikovanjem knjig, nudi nasvete za marketinške dejavnosti, dela za turistične agencije, za agencijo za turistično pro- mocijo Apt, ustvarja arhitektonske vizualizacije na računalniku, v zadnjem Času pa tudi videomontaže. Za urad, kjer jim pomaga tudi izvedenec Gianluca Debelli, je značilna prilagodljivost. Za prihodnost ima Magnani razne načrte, med katere spada tudi druga, povsem nova serija risank, v katerih, je zagotovil, ne bo nikdar nasilja. (A. G.) Nova določila za opravljanje avtoprevozništva Avtoprevozniki, ki delajo za račun tretjih, bodo morali v kratkem imeti pri sebi ustrezne dokumente za opravljanje svojega poklica. Osrednji odbor poklicnega seznama avtoprevoznikov je namreč 23. julija 1998 sprejel sklep, s katerim je točno določena vsa potrebna dokumentacija za opravljanje dejavnosti. Lastniki individualnih podjetij ali elani družb fizičnih oseb morajo imeti pri sebi med vožnjo veljavno potrdilo o vpisu v register podjetij (tržaška Trgovinska zbornica). Družinski sodelavci morajo imeti pri sebi potrdilo o vpisu v skrbstvene oz. pokojninske zavode (INPS ali INAIL), odvisni delavci in družabniki proizvodnih in delovnih zadrug pa original ali overovljeno kopijo delovne pogodbe ali zadnji plačilni list prevoznika. Novi pogoji so veljavni, odkar je stopil v veljavo odlok za izvajanje zakona 212/98. Za morebitne informacije se lahko interesenti obrnejo na sedež Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Ul. Cicerone, 8 (tel. 040/362949). (ag) GORICA - KULTURNI CENTER LOJZETA BRATUŽA Čudoviti Černigojev svet barv in idej Pregledna razstava Avgusta Černigoja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je izjemnega pomena za vse ljubitelje umetnosti in Se posebno za našo narodno skupnost, ki vidi v njem morda najveCjega likovnika v tem stoletju, gotovo pa slikarja in vsestranskega umetnika, ki je najbolj radoživo ustvarjal in znal to svoje zavezanost življenju preko svojih umetnin tudi posredovati naprej. Razstava, ki je prirejena ob stoletnici rojstva našega velikega umetnika, bo na ogled do 25. t. m., vsak dan si jo je mogoče ogledati pred in po prireditvah v Kulturnem centru, sicer pa vsak dan od 17. do 19. ure in v nedeljah dopoldne od 9. do 12. ure. 2e zaradi izjemno veliko razstavljenih del si jo mora vsak ljubitelj umetnosti ogledati, svojevrsten Car pa daje razstavi tudi njena enk-ratnost, prireditelju je namreč uspelo na razstavi prikazati 138 Černigojevih del iz vseh njegovih umetniških obdobij in vsa dela so iz zasebnih zbirk. Med zasebniki, ki so nesebično dali na ogled svoje umetnine, so tudi naše ustanove, krovni organizaciji in seveda slovenska podjetja. To daje razstavi tisti nadih vzajemnosti, ki že itak prvovrsten kulturni dogodek dviga še stopničko vise: je namreč dokaz, da se pri nas lahko naredi s skupnimi močmi izjemne kulturne prireditve, razstave, kakršna Černigojeva v Kulturnem centru Lojze Bratuž vsekakor je. Razstava Černigojevih del iz zasebnih zbirk tudi pomeni, da smo v zamejstvu sami sposobni narediti take kulturne dogodke, ki nam jih najprej naši sosedje in potem tudi osrednja Slovenija lahko upravičeno zavidajo. Take vrste razstave so naša osebna izkaznica, ki jo upravičeno lahko z veseljem in prešerno kažemo vsakomur! Organizator razstave, ki jo je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, je poskrbel tudi za ličen dvojezični katalog s spremno besedo prof. Joška Vetriha, za prevod je bil zadolžen prof. Emil Devetak, za sodobno oblikovanje kataloga pa slikar Franko Žerjal. V katalogu so tudi osnovni biografski podatki o avtorju in pregled razstavljenih del s podatki, v katerega pa žal niso vključena štiri dela, ki so jih organizatorji dobili za razstavo tik pred otvoritvijo. Razstavo sta pomagala postaviti slikarja David in Robert Faganel, ki sta v foyer Kulturnega centra postavila predvsem olja in tempere, skulpture in intarzijo, se pravi močnejša in zahtevnejša dela, v prvo nadstropje pa grafike, akvarele in risbe, tudi olja. Svojevrstna postavitev tudi zato, ker se ne drži kronološkega kljuCa, kar samo še bolj izpostavlja veličino Černigojevega opusa, saj gledalec lahko od blizu in neposredno vidi, kako je bil Černigoj izjemen prav v vseh obdobjih ustvarjanja! Sedaj pa k Čudovitem svetu Černigojevega ustvarjanja, ki na goriški razstavi zasije v polni luči, tako da je človek po ogledu razstave, ki nam predstavlja tudi manj znana in nepoznana dela, katerih najbrž skupaj ne bomo videli veC, vsaj vseh ne, upravičeno zadovoljen in poln vedrine zapušča Kulturni center! Avgust Černigoj je namreč bil umetnik in to kakšen umetnik! Ce za koga, potem zanj lahko veC kot upravičeno lahko reCemo s ponosom: »Imeli smo umetnika!« Ce smo mu lahko hvaležni za vse lepo, kar nam je pustil, pa smo mu lahko tudi hvaležni za vse tiste njegove odlične učence, ki nas danes razveseljujejo s svojim umetniškim delom na likovnem po- dročju, katerih je preveč, da bi jih vse našteli! Černigoj je bil namreč tudi odličen likovni pedagog, ki je za seboj pustil vredne naslednike svojega dela in morda bi v prihodnje zares kazalo prirediti skupinsko razstavo vseh tistih likovnikov, ki so se pri Černigoju učili, to sami radi priznavajo, se to tudi v njihovih začetnih delih seveda pozna, pa naj gre za slovenske ali italijanske umetnike, tudi teh je namreč bilo kar nekaj. Večina od njih se namreč še danes s hvaležnostjo spominja svojega učitelja in mentorja, vsi tisti pa, ki smo ga imeli srečo spoznati, danes pogrešamo duhovitega in ironičnega opazovalca sveta in prijetnega sogovornika, ki je ostal v srcu mladenič do konca svojih dni in je znal predvsem mladega človeka nagovarjati, naj se z umetnostjo ukvarja, naj se ji z znanjem in s srcem posveča. Prav mladostna zavezanost življenju in vsemu novemu, izrazito sredozemska prešernost in hudomušna ironija, ki je tako značilna za vse njegove življenje, prideta na goriški razstavi zelo do izraza, kar brizgata na dan! Človeku je pred Crnigojevi-mi platni in grafikami, kolaži, risbami, temperami, intarzijami, samosvojimi plastikami, olji na lesonit in platno toplo pri srcu, ker se zaveda velikega dela, ki ga je bil umetnik opravil. Ce bi poiskali skupni imenovalec Černigojevemu delu, katerega je tudi osrednja Slovenija končno uvrstila v sam vrh slovenskega slikarstva tega stoletja, potem bi morali kratko in malo reci: »To je bil likovni umetnik, ki je vse, kar je delal napravil dobro, Cesar se je dotaknil, je s Čarobno močjo svojega umetniškega nadiha spremenil v lepo. Bil je slikar in grafik, kipar in tudi t.i. »performance« mu ni bil tuj. Delal je v domala vseh likovnih tehnikah, veCno mlad se je vedno navduševal predvsem za avantgardne smeri v umetnosti, vedno je bil v prvi bojni liniji, Ce smemo tako reci. Bil je umetnik evropskega formata, ki zdrži vsako primerjavo s svojimi sodobniki, kar spoznamo že po njegovem gotovem zamahu, ko slika v tehniki olja in po odličnih grafikah, poznal je akademijo, saj niso bila zaman predavanja pri Bauhausu v VVeimarju, a ostal je zvest svojim koreninam, se pravi samemu sebi in svojemu Trstu, Sredozemlju, iz katerga ni mogel, umetnost je dojemal tudi, Ce ne še ravno predvsem, kot igrivo nagovarjanje sočloveka, naj se vendar ozre okrog in vidi, da je življenje krasno.« Ko se bo obiskovalec sprehajal po njegovi razstavi v Gorici, bo zago--tovo najbolj občudoval olja na platno in na lesonit, predvsem tista, ki jih ne pozna. Naj omenim predvsem izjemni in samosvoj portret sina Tea, ki Černigoja uvršča, to pišemo brez nepotrebnega ovinkarjenja in s poštenim Čutom za estetsko mero, med naj-veCje slovenske portretiste tega stoletja. Seveda ne morem mimo njegovih samosvojih marin, morskih vedut, ki so zares svojevrstne, Černigoju se pozna, da je otrok svojega Časa in zavezan slikarstvu, katerega je poznal do temeljev. Z genialno lahkotno- stjo rojenega slikarja se sprehaja iz kubizma v dadaizem, iz izrazitega ekpresionizma v uporabno umetnost, iz konstruktivističnega gledanja na slikarstvo v Cisto salonsko slikanje kraških vedut in ženskih aktov, v Gorici je eden razstavljen, Čudovit v svoji nevsakdanji kompoziciji, dovolj, da se ljubitelj zave o umetnikovi pomembnosti in genialnosti. Černigoju ni bilo tuje slikanje tihožitij (na razstavi je izjemno tisto z ribami) in ne pop-art, informel, geometrična abstrakcija in še bi lahko naštevali, kratko pa bi lahko rekli, da mu ni bila tuja nobena smer v slikarstvu 20. stoletja. Kaj reci o znameniti Zenski za mizo, katere reprodukcijo so organizatorji natisnili na vabilo za razstavo? Izjemna je v vsej svoji bogati preprostosti in je živ dokaz, kako lahko tudi izrazita koloristiCna abstrakcija nagovarja vsakega Človeka, ki ima občutek za lepo. Soskladje barv je izjemno, tudi v primeru, da človek pred sliko takoj ne opazi ženinega obraza, njene podobe in ne mize, mu je pri srcu toplo, saj gleda eksplozijo življenskih barv, duhovite kombinacije živih in še enkrat živih barv, ki zahtevajo zrelega slikarja, zaCuti harmonijo v navideznem neredu, se konCno zave, da stoji pred veliko umetnino. Ce dodamo k temu majhnemu izboru še intarzijo v lesu, ki nosi preprost naslov Zadnja večerja, in nam kaže Černigoja kot izjemnega poznavalca lesa, samo še potrdimo, kar smo že povedali: za izjemnega slikarja in vsestranskega umetnika je slo. Ko se bo obiskovalec na razstavi zaustavil pred Tihožitjem s steklenico, bo v miru prejemal svojevrstno harmonično sporočilo s sosk-ladjem sredozemskih barv, ki mu bo govorilo o notranji harmoniji na prvi videz izrazito razbitega in neurejenega sveta. Ko pa bo postal pred zelo enostavnim in prav zato genialnem lesenem kipu, ki nosi ime Cuk, bo sam lahko uvidel, koliko pred Časom je bil Černigoj, saj ta njegova plastika zdrži zahteve tudi sodobnih likovnih smeri na področju likovne umetnosti. Na razstavi je znameniti in genialni portret -Crno-bela grafika Srečka Kosovela. Stokrat viden in stokrat občudovan, tisočkrat in še večkrat nam ponovno dokazuje, Ce je to še potrebno, da je pravi umetnik umetnik v vsakem likovnem slogu, Ce je umetnik seveda. In kakšen umetnik je Černigoj! Se bi se lahko sprehajali po razstavi, se zaustavili pred vsakim njegovim delom, tudi tistim, ki je morda manj znano in zato neupravičeno nekje na rob potisnjeno. Vsako Černi- gojevo delo namreč gledalca nagovarja, mu pripoveduje eno tistih zgodb, ki jih je sam znal povedati. O vsakem delu bi se tudi dali napisati več zgodb, ker smo priCa, da gre za prvovrstne umetnine, ki zares živo nagovarjajo vsakogar izmed nas s svojo mediteransko prešerno-stjo in zagledanostjo v življenje. Čudoviti, Čudoviti Černigojev svet barv in idej! Veseli smo, da smo ga deležni še enkrat pri nas! JOB ODBOJKA / SVETOVNO PRVENSTVO ZA MOŠKE KOLESARSTVO / PREDSTAVILI 82. GIRO Tajska nedorasel nasprotnik za Italijo V treh setih so Tajci osvojili le pet točk, nato pa so »azzurre« zaprosili za skupno sliko Prihodnji giro je pisan na kožo Marca Pantanija Start na Siciliji - 22 etap Italija - Tajska 3:0 (15:0,15:2,15:3) ITALIJA: Meoni (3+0), Gravina (7+9), Fei (7+15), Papi (7+10), Rosalba (7+14), Giani (6+13), Corsano (libero), Gardini, Bracci, De Giorgi, Pasinato, Sartoretti. TAJSKA: Tontongkum (1+7), Jarhenmt (0 +8), Charunsirivvont (0+1), Rak-chartyingch (0+1), Phayhooncham (1+11), Jitjumroon (0+7), Kievvpekar (0+4), VVisad-sing (0+3), Ratanavvongpak (libero). Trajanje setov: 14, 25 in 22 minut KOBE - Glavni nasprotnik »azzurrov« tokrat ni bil nasprotnik temveč zbranost, ki jo je bil.o potrebno ohraniti kljuib skromnemu nasprotniku. Tekma s Tajsko je bila namreč prava igra mačke z mišjo, saj so bili Tajci povsem nedorasel nasprotnik, o Čemer najbolje priča podatek, da so v treh setih osvojih vsega pet točk in še od teh so jim jih tri podarili »azzurri« sami. Po srečanju so Tajci najprej zaprosili Italijane za avtograme, nato pa so izrazili še željo, da bi se lahko slikali s svetovnimi prvaki. Tajci so se Izkazali še z netim. Namesto normalnih hlačk in majic so nastopili v bodyju, ki si očitno utira pot tudi med moškimi. Italija je nastopila v tradi- cionah opremi s hlačkami in majico, kar jim je prineslo finančno globo zaradi preširoke opreme. IZIDI 2. KOLA Skupina A: Španija - Južna Koreja 3:2 (7:15,15:6,13:15,15:13,16:14), Japonska -Egipt 3:0 (15:9, 15:12, 15:9); vrstni red: Španija 4, J. Koreja in Japonska 2, Egipt 0. Skupina B: Italija - Tajska 3:0, ZDA - Kanada 3:1 (6:15, 15:9, 16:14, 15:13); vrstni red Italija in ZDA 4, Kanada in Tajska 0. Skupina C: Nizozemska - Ukrajina 3:0 (15:8, 15:10, 15:7), Kitajska - Češka 3:0 (15:9,15:9,15:10); vrstni red: Nizozemska in Kitajska 4, Ukrajina in Češka 0. Skupina D: Kuba - Iran 3:0 (15:2, 15:5, 15:7), Argentina - Poljska 3:1 (14:16, 15:5, 15:7, 15:8); vrstni red: Kuba in Argentina 4, Poljska in Iran 0. Skupina E: Brazilija - Alžirija 3:0 (15:2, 15:8, 15:6); Bolgarija - Grčija 3:2 (15:11, 10:15,16:14,11:15,15:9); vrstni red: Brazi-lija in Bolgarija 4, Grčija in Alžirija 0. Skupina F: ZR Jugoslavija - Turčija 3:0 (15:7, 15:3, 15:6), Rusija - Avstralija 3:0 (15:4,15:7,15:9); vrstni red: Rusija in ZRJ 4, Avstrija in Turčija 0. MILAN - Včeraj so v Milanu predstavili 82. kolesarski giro po Italiji, ki se bo začel 15. maja v Agrigentu in zaključil 6. junija po 3780 prevoženih kilometrih v Milanu. Na giru bo nastopilo največ 20 ekip, čeprav ni izključeno, da bodo število omejili na 18, tako kot lani, kar se je pokazalo kot dobra izbira. Končni seznam udeležencev pa bo znan do konca marca. Etap bo dvaindvajset, od tega 6 gorskih (lani in letos 4), 4 mešane (7 letos in 5 lani), 10 ravninskih (letos 9 in lani 11) in 2 kronometra (tako kot lani in letos), skupna razlika v nadmorski višini pa bo znašala 26.200 metrov. Na petih etapah bo cilj v strmini, že sedmič pa bo prva etapa na Siciliji. Po letošnji zmagi je prihodnji giro pisan na kožo Marca Pantanija, saj težkih vzponov ne bo manjkalo. SPORED GIRA: 1. etapa 15. 5. Agrigento-Modi-ca, 162 km, 2. etapa: 16. 5. Noto-Catania, 155 km, 3. etapa: 17. 5. Catania-Messina, 202 km, 4. etapa: 18. 5. Vibo Valentia-Terme Luigiane, 176 km, 5. etapa: 19. 5. Terme Lui-giane-Monte Širino 150 km, 6. etapa: 20. 5., Lau-ria-Foggia, 242 km, 7. etapa: 21. 5. Foggia-Lancia-no, 153 km, 8. etapa: 22. 5 Pescara-Gran Sasso dTta-lia 250 km, 9. etapa: 23. 5. Ancona-Ancona (posamični kronometer), 31 km, 10. etapa: 24. 5. An-cona-San Sepolcro, 179 km, 11. etapa: 25. 5. San Sepolcro-Cesenatico 127 km, 12. etapa: 26. 5. Cese-natico-Sassuolo, 168 km, 13. etapa: 27. 5. Sassuolo-Rapallo, 232 km, 28. 5 prost dan, 14. etapa: 29. 5. Bra-Borgo San Dalmazzo, 182 km, 15. etapa: 30. 5. Racconigi-Oropa, 160 km, 16. etapa: 31. 5. Biella-Lu-mezzane, 241 km, 17. etapa: 1. 6. Lumezzane-Ca-stelfranco Veneto, 198 km, 18. etapa: 2. 6. Trevi-so-Treviso (posamični kronometer), 45 km, 19. etapa: 3. 6. Castelfranco Veneto-Alpe di Pampea-go, 164 km, 20. etapa: 4. 6. Predazzo-Madonna di Campiglio 207 km, 21. etapa: 5. 6. Madonna di Campiglio-Aprica, 187 km, 22. etapa: 6. 6. Boario Terme-Milano 169 km. NOVICE Deželna košarkarska prvoligaša v gosteh TRST - Košarkarji Pallacanestro Gorizie so se že včeraj odpravili v Cantil, kjer se bodo danes popoldne pomerili z moštvom svojega bivšega trenerja Fabrizia Fratesa. Po nedeljskem 8. kolu Goričani spet delijo zadnje mesto s Pistoio, Cantu pa je bil doslej trikrat uspešen, vendar ni nepremagljiv. Trener Zorzi bo lahko računal na iste igralce kot proti Reggio Emilii, pričakovati pa je, da bosta kaj več priložnosti dobila Pol Bodetto in Nobile, ki zadnje časa večji del tekme preživljata na klopi za rezerve. V A2 ligi bo tržaški Lineltex gostoval v Ro-setu. Alibegovič zadnje časa zaradi raznih manjših poškodb spet malo trenira, a bo vseeno igral, vse kaže pa, da domače moštvo ne bo moglo računati na Američana Griffina. Rekel je, da gre za nekaj dni domov v ZDA, a se še ni vrnil. Ivaniševič v finalu s Kafelnikovom MOSKVA - Tretji nosilec Hrvat Ivaniševič je na teniškem turnirju v Moskvi premagal Francoza elementa s 7:5 in 6:2. Drugi nosilec Rus Kafelnikov je v drugem polfinalu izločil Švicarja Rosseta, ki je dvoboj zaradi poškodbe predal. V SKL poraz Sežancev IZIDI 12. KOLA: Slovan - Kraški zidar 81:67 (Jan Budin 16 točk), Pivovarna Laško - Loka kava 108:71, Helios Domžale - Postojna 85:79, Triglav -Union Olimpija 67:86, Krka - Branik 89:78, ZM Lumar - Savinjski Hopsi 80:68. VRSTNI RED: Union Olimpija 24, Pivovarna Laško 22, Krka in Savinjski Hopsi 18, Helios 10, Slovan, Postojna, Triglav, Loka, Branik in ZM Lumar 8, Kraški zidar 6. SOL moški: Salonit OK v Mariboru IZIDI 6. KOLA SLOVENSKI ODBOJKARSKI LIGI: Titan Kamnik - Elvo Bled 0:3, Stavbar Maribor - Salonit Anhovo 0:3, Šoštanj Topolšica - Krka 3:0, Pomgrad - Fužinar 3:1, Olimpija - Žužemberk 3:0. VRSTNI RED: Titan 10, Salonit, Pomgrad, Bled, Fužinar in Olimpija 8, Stavbar 6, Šoštanj Topolšica, Žužemberk 2, Krka 0. SOL ženske: Koprčanke gladko IZIDI 6. KOLA: Infond Meltal Maribor - Špecerija Bled 3:0, Šentvid - TPV Novo mesto 0:3, Kemiplas Koper - ZM Ljutomer 3:0, Krim - HIT Gorica 0:3, Marsel Ptuj prost. VRSTNI RED: Infond Meltal, HIT Gorica in Novo mesto 10, Kemiplas in Marsel Ptuj 6, Šentvid, Ljutomer, Krim in Bled 2. McManaman odhaja v Madrid RIM - Po pisanju španskega dnevnika As bo nogometaš Liverpoola McManamanob koncu sezone. prestopil v Real Madrid, kjer ga pričakujejo s petletno pogodbo v vrednosti 2 milijonov 300 tisoč dolarjev na leto. Liverpool naj bi tožil Real pred UEFA, češ da je španski klub kontaktiral njegovega igralca pred prvim januarjem, v Madridu pa na ta očitek odgovarjajo, da se je pri njih javil igralčev menažer. r ROKOMET / POKAL EHF n Generali je izpadel Generali - Sandefjord 25:21 (9:10) GENERALI: Mestri-ner, Niedenvieser, Ove-glia, Stefan 5, Kavrecici, Schina, Fusina 7, Pasto-relli 1, Tarafino 5, Lo Duca, Martinelli, No-vokmet 7 (3). SANDEFJORD: Fos-seng, Kurtovic, Pedersen 2, Hucko, Ellingsen, Pet-tersen, Havang 4, Larsen 3, Oustorp 3 (3), Cramer, Jensen 7, Vildalen 2. Izključitve: Generali 18 minut, Sandefjord 16 minut. Kljub zmagi tržaških rokometašev se je v četrtfinale pokala EHF uvrstil Sandeljord, saj so Norvežani prejšnji teden na prvi tekmi doma zmagali s 26:19. Nasprotniki so tudi v Trstu pokazali veliko moč, zato lahko Tržačanom štejemo že za uspeh, da so včeraj sploh zmagah. Po prvem polčasu je namreč vse kazalo, da bo Sandefjord zlahka ubranil prednost. Generali se je prebudil v drugem delu, ko si je v 15. minuti priigral pet golov prednosti (21:16) in to prednost ohranil do predzadnje minute, več pa ni zmogel. Liga prvakov (2. krog): Celje Pivovarna Laško - Redbergslids (Sve) 31:16 (15:9) KOŠARKA / MOŠKA C2 LIGA Dom namučil vodilnega Borovci zdaj sami na dnu V dvoboju s Spilimbergom v 2. delu izgubili kar 32 žog! Staranzano - Dom Kmečka banka 94:79 (41:41) DOM: Concetti 6 (2:2, 2:6, 0:1), Corsi 13 (1:2, 0:2, 4:10), Podbersig 3 (1:21, 1:4, -), Gej 8 (1:1, 2:2, 1:1), Di Cecco 22 (-, 11:21, -), Covi, Kristiancic 2 (-, 1:1, -), Campanello 21 (8:9, 5:8, 1:4), Jarc 6 (-, 3:8, -). PON: Jarc (33), SON: 21. Domovci so odigrali svojo doslej najboljšo tekmo, saj so do zadnjega ogrožali zmago najmočnejše ekipe prvenstva. Gostje so predvsem dobro zaigrali v prvem polčasu, saj so bili kljub razigranemu Zarottiju (na koncu 32 točk) stalno za petami na- sprotnika, nekajkrat so tudi povedh. Posebno dobro je deloval napad, še zlasti Di Cecco pa je večkrat neovirano metal na koš in bil pri tem zelo uspešen. Dobro je delovala tudi obramba, če upoštevamo, da je Zarotti zadeval z vshe položajev. V drugem polčasu je bil Dom še naprej učinkovit, čeprav so mu počasi začele pojemati moči, na kar nas opozarjajo izgubljene žoge v napadu. Vsekakos so reagirali in Staranzano si je odločilno prednost priigral šele tri minute pred koncem. Posebno pohvalo si zaslužita Gej (100% v metih) in Corsi. Čeprav še ni v optimalni ______KOŠARKA / V D LIGI POLOVIČEN IZKUPIČEK____ Pref. Marsich s protinapadi do zmage Kontovel Nord Est tokrat zaigral zelo slabo in izgubil proti skromnemu Scogliettu Romans - Cicdbona Pref. Marsich 64:81 (41:39) CICIBONA: Stefančič 6 (0:1, 3:4, -), Persi 13 (1:1, 6:8, 0:4), Stokelj, Furlan 2 (-, 1:2, -), Zuppin 8 (-, 4:7, 0:2), Possega 20 (4:5, 8:8, -), Jogan 15 (3:4, 3:4, 2:3), Uršič 13 (3:4, 2:6, 2:3), Co-retti nv, Križmančič 4 (-, 2:6, -). PON: Križmančič (37). ON: Romans 13, Cicibona 23. Z zelo dobro igro v drugem polčasu je Cicibona zasluženo vknjižila drugi par točk. Gostje so začeh živčno in v prvem delu zaostajah tudi za 12 točk. V 37. minuti jim je uspelo za hip povesti (33:32), polčas pa se je končal s tesnim vodstvom domačinov, ki so dobro izkoristih naklonjenost sodnikov. Moža s piščalko sta namreč v tem delu proti Ciciboni dosodila kar 15 osebnih napak, proti gostiteljem pa samo tri! V rokah Romansa je bil tudi začetek drugega dela (najvišje vodstvo +7), v nadaljevanju pa so cicibonaši s consko obrambo in Jutrimi protinapadi popolnoma obrnili potek tek- me. Prvič so povedli v 31. minuti (55:54), odtiej pa svojo prednost stalno večali do zvoka sirene. Cicibona je imela na tem srečanju dober odstotek v metih (29:45) in pozitivno bilanco med izgubljenimi in pridobljenimi žogami (20:13), od posameznikov pa so se izkazah Possega (20 točk, nepogrešljiv v metih za dve točki, dosegel pa je tudi šest skokov), Jogan, Uršič in mladi Stefančič (6 podaj), ki je v drugem delu dobro zamenjal bolj izkušenega Persija. Kontovel Nord Est - Scoglietto 52:65 (28:28) KONTOVEL: Umek 6, M. Emili 2, Spadoni 8, Paoletič 4, Turk 5,1. Emili 4, Križman 5, Starc 7, Černe 8, Godnič 5. MET ZA 3 T: Turk 1; PON: Turk (37), Spadoni in Černe (40); SON: 35. Kontovelci so odigrali svojo letošnjo daleč najslabšo tekmo in doživeli zaslužen poraz proti skromnemu nasprotniku. V Kontovelovem taboru si ne znajo razlagati, v čem je vzrok tako slabe predstave, saj je ekipa v zadnjem času pokazala dobro igro. Toda sinoči jim prav nič ni šlo od rok, kot tudi ne more biti opravičilo, da je tokrat namesto zadržanega trenerja Claudia Starca ekipo vodil s klopi Krečič. Dejstvo je, da so v napadu Kontovelci zaigrah preslabo in nikakor niso našli pravega orožja za razne taktične variante nasprotnika. V prvem delu je imel Scoglietto skoraj ves čas rahlo prednost, le proti koncu so Kontovelci zaigrali neko-,liko bolje in nasprotnika dohiteh. V drugem delu so na začetku celo povedli s 46:43, nato pa je sledil pravi »black out« in v zadnjih petih minutah praktično niso zadeli niti enega meta. Na drugi strani pa so gostje zelo dobro izvajah proste mete (10:10) in razmeroma visok poraz je bil tu. Treba je povedati, da sta sodnika sodila zelo slabo in večkrat na škodo Kontovela, vendar pa tudi to ne more biti opravičilo za slab nastop. (B. S.) formi, je za ekipo vedno izredno koristen (L.S.) Spilimbergo - Bor Radenska 68:60 (29:29) BOR RADENSKA: Filipčič 10 (5:7, 1:3, 1:4), Perčič 2 (-, 1:2, -), Rasman (-, 0:2, -), B arini 1 (1:2, 0:1, 0:3), Susani 3 (-, -, 1:2), Simonič 17 (7:10, 3:7, 1:3), Tomšič 13 (2:2, 1:3, 3:5), Velinsky 5 (1:7, 2:2, -), Pettirosso 9 (5:10; 2:3, -), Smilovich 1 (1:2, -, -). PM: 21:40; SON:39; PON: Susani, Velinsky, B arini, Simonič, Rasman. V najslabši letošnji tekmi so borovci doživeli nov poraz in so tako po sedmem zaporednem porazu edina ekipa v svoji skupini C2 lige brez zmage. Sinočnji nasprotnik je bil šibek in do včeraj še brez zmage. Prvih petnajst minut ni kazalo na tako slab konec. Borovci so zaigrali dokaj dobro in tudi zanesljivo vodih. V 15. minuti je bilo tako že 29:19 za Furlanove varovance. Toda takrat se je tekma za borovce očitno končala. Do konca polčasa niso dosegli niti točke več, Spilimbergo pa deset, tako da sta ekipi odšli na odmor pri neodločenem izidu. Nadaljevanje je bilo slabo. Tržačani so izgubili kar 32 žog, igrali nepovezano v napadu in zgrešili veliko število prostih me-stov. Logična posledica vsega tega pa je bil nov poraz. Ce se hoče še rešiti potapljajočo barko, je treba stisniti zobe, poskušati odpraviti napake in že v sredo, ko igrajo borovci s Portogruarom, začeti zmagovati. DRŽAVNI NARAŠČAJNIKI Arniči Pordenone - Bor Friulexport 54:73 (29:30) H KOŠARKA / C1 LIGA NAMIZNI TENIS / VČERAJ V 4. KROGU ZENSKE Al LIGE Jadran s celo kožo iz Bassana Košarkarji Nuove kreditne so si zmago zagotovili z boljšo igro v drugem delu VVangova in Vanja Milič proti Enigmi z mimo roko Kitajka po začetnih težavah ukrotila rojakinjo - Vanja sije privoščila zmago proti izkušenima Zampinijevi in Morettijevi Bassano - Jadran Nuova kreditna 65:72 (32:29) BASSANO: Bizzotto 5 (1:2, 2:3, 0:2), Camazzola 2 (0:2, 1:2, -), G. Stopiglia 7 (2:2,1:1,1:4), Filippi 8 (-, 4:7, -), P. Stopiglia 12 (3:4, 3:4, 1:2), Calabrese 20 (4:6, 8:21, 0:2), Perazzo 4 (-, 2:3, 0:2), Bortolini 3 (3:4, -, 0:5), Dal Bello 4 (2:2, 1:5, -), Chinello nv; trener Trevisan. SON: 26; PON: Calabrese in Camazzola (40). JADRAN NUOVA KREDITNA: Arena 10 (4:6, 3:5, -), Čeme 14 (8:9, 3:3, -), Pregare 10 (2:2, 4:10; 0:1), Slavec 4 (1:2. -, 1:2), Rauber 16 (6:8, 2:5, 2:3), Grbec 3 (1:2, 1:2, 0:1), Hmeljak 15 (-, 6:8, 1:1), Valente in Guštin nv; trener Vatovec. SON: 24; PON: Pregare (38), Hmeljak (39). Sodnika: Varmi in Del Greco (Verona) Jadranovci se iz Bassana vračajo z važno zmago, Čeprav predvsem v prvem delu niso zaigrali najboljše. Toda na koncu je le prišla do izraza kvaliteta, ki je nedvomno na Jadranovi strani. Prvi del je bil zelo izenačen, pri Čemer so jadranvoci igrali slabo. Toda kljub taki igri so plavi ob polčasu zaostajali samo tri točke. Zasluge za vodstvo domačinov je imel predvsem Calabrese, katerega niso uspeli ustaviti, in je v tem delu dosegel kar 16 od skupnih dvajsetih točk. Poleg tega je Jadran izgubil kar 15 žog. Tudi v nadaljevanju so domačini rahlo vodili vse do 30. minute, ko je bil rezultat 48:45. Takrat pa je prišlo do preobrata. Z delnim izidom 8:0 so igralci Nuove kreditne prevzeli vodstvo 53:48 in nato to prednost v bistvu obdržali do konca srečanja. Domačini so sicer skušali s sistematičnimi prekrški zaustaviti jadranovcce, toda Čeme in Slavec sta v zadnjih trenutkih srečanja dobro metala proste mete (5:6). Med posamezniki je bil tokrat najboljši Hmeljak, ki je dosegel 15 točk, ob tem pa je bil zelo dober tudi v obrambi, za igro v drugem delu pa zaslužijo pohvalo tudi Čeme, Arena, Pregare in Rauber. (Kaf) Kras Generali -Enigma ME 5:3 Vanja Milic - Zampini 2:0 (21:7, 21:5), Nina Milic - Chen Shan 0:2 (12:21, 10.21), Wang - Moretti 2:0 (21:13, 21:7), Vanja Milic - Chen Shan 0:2 (13:21, 20:22), Wang - Zampini 2:0 (21:7, 21:5), Nina Milic - Moretti 0:2 (10:21, 17:21), Wang - Chen Shan 2:0 (21:16, 21:12), Vanja Milic - Moretti 2:0 (21:18,21:13). V četrtem krogu A-l lige so krasovke proti postavi Enigme iztržile tretji par prvenstvenih točk. Za poživitev mrzlega kraškega večera so sinoči poskrbele nasprotnice s svojimi lahkotnimi športnimi dresi »kreatorke« Sabrine Moretti (kako smo staromodni). V prvem ringu je začela Vanja Milic proti nekdanji članski reprezentantki in Šestkratni državni prvakinji Giorgi Zampini, v drugem Klasova debitantka Nina Milic proti novodosli Kitajki Chen Shan. 2e po prvem setu (7:21 za Vanjo) je bilo jasno, da so zlati Časi za Zampinijevo že mimo. Pokazala se je njena nesposobnost, da bi odgovarjala na Vanjine izpiljene udarce. Tekma pa je zgledala lahka le za amaterskega gledalca. Vanja Milic jo je komentirala takole: »Bila sem zelo napeta, bila bi mirjenša, Ce bi igrala njihova rezerva. Zampini ima roko, je boljša igralka in lahko bi premagala bodisi mene kot Nino.« V nadeljevanju je razultat rastel stopničasto na obeh straneh. Od prve Kraševe igralke Kitaje Wang pričakujemo sto-procentni uspeh. Wang Xue Lan ga je izpolnila tudi tokrat, Proti svoji rojakinji pa v predzadnjem dvoboju gledalcem skoraj povzročila kolaps, ker je nasprotnica v prvem setu povedla. Wang je novinko seveda morala šele spoznati (kakovostna in inteligentna igralka), da je lahko prešla v protiofenzivo. Nekdanja prvo kategomica Sabrina Moretti je proti najboljši tujki italijanskega prvenstva v tretji tekmi večera uspela napraviti le nekaj lepih udarcev. Wang: »Tekma je šla dobro. Chen je na začetku začela z dobro taktiko, a sem potem vse nadoknadila. V letošnjem prenst-vu so vse ekipe moCne. Ne smem razmišljati o novih igralkah. Igrati moram vsako tekmo posebej. Seveda pa imam tudi jaz v tej igri svoje prednosti in svojo težo«. Z dvema točkama je k sinočnji zmagi prispevala Vanja Milic. Proti Kitajki je že skoraj kazalo, da bo morda odigrati tretji set (13:21, 20:22), zato pa se je do kraja razigrala v zadnji tekmi proti Morettijevi. Obe igralki sta hitri napadalki, tako da je bila njuna tekma prava paša za oCi. Sama Vanja pa s svojo igro ni bila zadovoljna. Po zmagi pa se ji je »odvalil kmen od srca«, kot nam je povedala po tekmi. Najbolj napeti sta bili zadnji dve tekmi pri rezultatu 3:3, ki sta odločali o končnem izidu. Bodisi Wang kot Vanja sta vedeli, da si ne moreta dovoliti spodrsljaja, na klopi je v tem momentu najbolj trpel trener Čeke Qiang: »Nivo igre med kitajskima igralkama je dokaj izenačen. Ko je Chen povedla, sem razločno videl, da se je VVang prestrašila. Bil je kritičen moment. Potem je menjala igro in se pobrala. Bilo bi nesprejemljivo, da bi pri rezultatu 4:4 morala »reševati« tekmo Nina Milic. Nina igra prvo leto. Manjkajo ji izkušnje, pa tudi meni kot trenerju, glede nje. Kot smo videli, pa igra iz tekme v tekmo boljše. Proti Morettijevi je napravila sedemnajst točk«. Zenska A-2 liga: Kras - Torino 2:5, ženska B liga: Kras Activa - Alto Sebino 2:3, moška C-l liga: Kras - Čampo San Piero PD 5:2. (J.J.) ODBOJKA / MOŠKA C LIGA ODBOJKA / ZENSKA C LIGA Dragoceni zmagi Imse in Agrarie Terpin, sočani in slogaši prepričljivo V D ligi Naš prapor zapravil vodstvo z 2:0 - Zelo dober odpor borovcev Nuova Kreditna po 4 setih Valov servis podrl Farro Kmečka banka zdržala en set - Bor Friulexport razočaral Mirna Eurospin - Etely Faedis 3:0 (15:3,15:9,15:12) MIMA EUROSPIN: Božic 8+7, Celle-doni 8+12, Colautti 0+1, DrasiC, Mikolj, Peterlin 0+1, Princi 4+5, Riolino 4+8, Zgubin, Stabile 4+12, Strajn, Veljak Mirna Eurospin je prvič letos osvojila gladko zmago. Tekmo je prav gotovo najbolj občutil novi Slogin igralec Cel-ledoni, ki je doma iz Fojde in je do letos tudi igral v vrstah včerajšnjih nasprotnikov. Nasi fantje so zaceli zelo odločno. Praktično niso grešili in prvi set spravili pod streho v rekordno kratkem Času. Vendar s tem tekme še ni bilo konec. Itely sestavljajo sami 1zkušeni igralci, ki so prav s tem znali spravljati v težave Mimo Eurospin. Naša ekipa je bila sicer stalno v visokem vodstvu, vendar so proti koncu seta gostje zaostanek omilili. Tretji pa je bil izredno izenačen. Naj kot zanimivost povemo, da so igralci opravili kar tri kompletne kroge, ko je bil rezultat Sele 5:5. Gostje so nato celo povedli 11:8, vedndar se naši fanteje niso predali. V finišu so spet zaigrali brezhibno in za nasprotnike ni bilo vec pomoči. Trener Peterlin je tako strnil misli o tekmi: »Zadovoljen sem predvsem z prikazano igro v prvem setu, kar dokazuje, da delo rojeva sadove in kljub še vedno visokim številom nepotrebnih napak, sem prepričan, da smo na dobri Poti, da celotno iero še izboljšamo«. (INKA) Vivil - Imsa 1:3 (15:10,10:15,13:15, 10:15) IMSA: Florenin 12+19, Buzzinelli 7+7, Cemic 6+0, Radetti 10+23, Orel 4+5, Jelen 1+1, Mucci 0+0, Faganel 0+0, Makuc 0+1, Plesničar, Paoletti 2+5. Na »vroCem« igrišču v Villi so valove! dosegli zelo pomembno zmago. Gostitelji so hoteli zmagati za vsako ceno, zato so zaigrali izredno agresivno in so tako v polju kot na mreži bili zelo učinkoviti. Valovci so po porazu v prvem setu (kaže, da postaja to tradi-oiija...) zaigrali učinkovito in bili v nal-sendjih treh setih stalno v vodstvu. 01-docilen je bil izredno razburljiv tretji set, v katerem je gostom na koncu uspelo ohraniti minimalno prednost. Pohvalo si zaslužijo vsi igralci in tudi rezervi Makuc in Faganel. SoCa Unitecno - Demar Prata 3:0 (15:4,15:7,15:6) SOCA UNITECNO: Feri 10+11, Pe-tejan 6+5, Klede, Battisti 3+2, Braini, Mucci 3+6, Tomšič 1+3, Brisco 3+5, Marko in Andrej Cemic, Prinčič, Su-perga. Sočani so zlahka prišli do novih točk, saj jim Prata sploh ni bila dorasla. Trener Stefan Cotič je do konca vztrajal z isto Sesterko, ki je igrala zbrano od prve do zadnje točke, tako da njena zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. Livio Mucci je na krilu zelo dobro zamenjal standardnega tolkaca Aleša Kledeta, ki mu po dveh tednih premora zaradi operacije na nosu tudi tokrat ni bilo treba iti na igrišče. 01ympia Agraria Terpin - Prevenire 3:1 (15:13, 5:15,15:7,15:10) AGRARIA TERPIN: S. Terpin 8+20, J. Terpin 5+12, Komjanc 0+2, J. Hlede 0+0, Domi 6+9, Bensa 4+6, A. Terpin 3+6, S. Hlede 0+0, Pintar 0+0, Guzzon 0+0. Odbojkarji 01ympie so končno prišli do prvih točk in to proti vsega spoštovanja vrednemu nasprotniku. Za Goričane je to izredno pomemben rezultat, saj so imeli na začetku zelo težak razpored, zmaga pa bo nedvomno precej dvignila moralo v ekipi. Trener Klokočovnik je na igrišču zvrstil vseh devet igralcev, ki so tokrat dali vse od sebe, predvsem pa so pokazali veliko željo po zmagi. Za zmago je bilo odločilno, da so manj grešili kot gostje, poleg tega pa šo dobro servirali (razen v prvem setu), pa tudi igra v obrambi je bila zelo zbrana. Srečanje so Goričani začeli spodbudno in takoj povedh. Stalno so imeli nekaj točk prednosti, pri vodstvu s 13:9 pa so storili nekaj napak preveč, kar je Prevenire izkoristil in izenačil. Toda v konCnici je bila 01ympia bolj zbrana in je set zasluženo osvojila. V nadaljevanju je zaCel pešati sprejem, kar je onemogočilo organizacijo napada, tega pa si proti visokim igralcem Prevenireja brez kazni ne more privoščiti nihče. Gostje so zlahka dobili ta niz, toda tretji in četrti set sta bila po začetni izenačenosti spet povsem v rokah 01ympie. MOŠKA D LIGA Naš Prapor - Maiano 2:3 (15:6, 15:10,13:15,13:15,14:16) NAS PRAPOR: Cevdek, Devetak, Figelj, Frandolic, Juretic, KoreCiC, Paulin, Sfiligoj, Uršič, Miklus. Brici so zamudili lepo priložnost za tretjo zaporedno zmago, saj so z dobro igro povedli 2:0 v setih, nato pa so popustili in nasprotnika le še zasledovali. »V prvih dveh setih so fantje igrali tako kot od njih pričakujem, potem pa smo popustili v vseh elementih. Tekam je bila še naprej izenačena, a mi nismo bili vec dovolj učinkoviti, popustila pa sta tudi blok in obramba,« je povedal trener Orel, ki na tem srečanju ni mogel razpolagati z vsemi igralci, tako da je na igrišče prvič letos stopil tudi VValter Miklus. Maiano je v tretjem setu zamenjal podajaca in pokazalo se je, da je šlo za posrecno potezo, ob tem pa so gostje izboljšati tudi sprejem. Zadnji tirje seti so bili izenačeni. V Četrtem je Bricem uspelo nadoknaditi visok zaostanek 13:4 in celo izenačiti, v tie-breaku« pa so ob menjavi igrišča zaostajati z 8:4, set pa nato izgubili šele na razliko. Dejstvo pa je, da so namesto treh osvojiti samo eno točko. Bor - Pallavolo Trieste 0:3 (7:15, 12:15,11:15) BOR: Milic 1+1, Savarin, Jančar 5+5, Volčič 3+10, C uk 2+10, Miot 6+7, Šušteršič, Pertot, Jagodic 0+3, Ni-gido. Servis (točke/napake): Bor 10/9, Pallavolo 2/7, Točke na napakah: Bor 14, Pallavolo 23. Trajanje setov 17, 23 in 22 minut. Borovci so potrdili napredek, ki so ga pokazati v preteklem kolu. Večji del tekme so biti enakovredni, na trenutke pa celo boljši od favoriziranega nasprotnika, ki ima v svojih vrstah celo serijo nekdanjih dmgotigašev (brata Scalandri, Butelli, Aizza in drugi). Tako je Bor v drugem setu vodil z 11:9, v tretjem pa z 10:7 in 11:8. Zal pa so naši fantje narediti v ključnih trenutkih preveC napak, kar je izkušeni nasprotnik znal spretno izkoristiti. Za soliden nastop si vsi fantje zaslužijo pohvalo, posebej pa bi omenili dobro igro v bloku Saše Jančarja in učinkovite servise v skoku Sama Mio-ta. Z začetnim udarcem je dosegel pet direktnih točk. Borovci ostajajo na dnu lestvice, velja pa omeniti, da so se v dosedanjih petih kotih že pomerili s štirimi ekipam z vrha lestvice. (Dejan) Fincantieri - Nuova Kreditna 1:3 (16:14, 7:15,10:15, 3.15) NUOVA KREDITNA: Ciocchi 5+2, Co-retti 2+1, Crissani, Fabrizi 9+7, Furlan, Gregori 7+8, Kalc, Mamillo 5+6, Pertot 11+4, Prestifilippo, Srichia 10+10, Žagar. Z gostovanja v TržiCu se Nuova Kreditna vraCa z novimi tremi točkami. Sam začetek sier ni obetal takega razpleta. Velika telovadnica, na katero naše igralke niso navajene, jim je povzročala precej preglavic in temu gre tudi pripisati dokaj negotov nastop v prvem setu. Domačinke so ga sicer osvojile le z minimalno razliko, vendar so že upale na presenečenje. Od drugega seta dalje pa se je vse spremenilo. Igralke Nuove kreditne so od vsega začetka zelo zbrano začele in z odlično kombinirano igro nadigrale domačinke. Nekoliko je bil izenačen le še tretji niz, v Četrtem pa so slogašice dobesedno gospodarile na igrišču in o zmagovalcu ni moglo biti veC dvoma. (INKA) Farra - Val 0:3 (6:15,10:15,5:15) VAL: Mo. Tomasin 5+7, Mi. Tomasin 10+4, Ambrosi 7+1, Humar 3+1, Uršič 4+0, TomsiC 0+1, Zuccarino 1+0, Danietis 0+0, Visintin 0+0, Lipone 0+0. Valovke so na gostovanju v Fari v manj kot uri odpraviti brez težav precej slabšega nasprotnika. Razlika med ekipama je bila očitna, mlade domačinke (najstarejša igralka je rojena leta 1981) pa valovkam niso mogle nuditi resnega odpora. Goricanke so bile v prvem in drugem setu stalno zanesljivo vo vodstvu, največ točk pa so dosegle iz servisa v skoku, M sicer ni bil zelo močan, a je Farri kljub temu povzročal velike težave. DomaCa ekipa je Športel o ŠZ Bor Tudi jutri ob 22.30 bo na koprski televiziji 60 minut rezervimih za oddajo o zemejske-mu športu Sportel. V studiu bodo gostiti predsednika ŠZ Bor Rustjo, s katerim se bodo pogovarjali o preureditvi Športnega centra na 1. maju. Terenska ekipa je spremljala domače nastope vseh selekcij od lige A do C namiznoteniške sekcije SK Kras iz Zgonika. Biti so v TržiCu in posneli nastop novega B-l odbojkarskega Ugaša Adria volley, ki je nastal z združitvijo Vala in tržiškega kluba. Predstaviti bomo tudi svetovnega mladinskega prvaka v dviganju uteži Kristjana Devetaka. Rubriko Spori pod Triglavom bomo posvetili 100 letnici slovenskega olimpionika Leona Štruklja. edino vodstvo dosegla na začetku tretjega seta, ko je povedla kar s 5:1, nato pa so valovke dosegle 14 točk zapored in vknjižile nove tri točke, kar je na tekmah s takimi nasprotniki tudi najvažnejše. SGM Consulting - Kmečka banka 3:0 (15:13,15:2,15:8) KMEČKA BANKA: H. Corsi, V. Cemic, Ditta, Mitri, Mariia, M. Černič, Princi, Skerk, Braini. Igralke 01ympie Kmečke banke so v Trstu proti SGM Consulting Volley 93 doživele prepričljiv poraz, ki je posledica prevelikega števila napak. Te so izkušene nasprotnice vešče izkoristile in na koncu zanesljivo slavile. Srečanje se je za Kmečko banko dobro začelo. Z agresivnim servisom so Goricanke spravile Tržačanke v velike težave in takoj povedle. Razlika je znašala ze 12:6, ko se je nalet Kmečke banke ustavil, Goricanke so začele grešiti in Volley 93 je z delnim izidom 7:0 prevzel vodstvo s 13:12. Pri tem izidu je bilo veliko menjav, nato pa so bile domačinke prisebnejše in osvojile set. Drugi set je bil povsem enosmeren, gostje pa so se predale povsem brez odpora. Do reakcije je konCno prišlo na začetku tretjega seta, ki se je zaCel v znamenju velike izenačenosti. Kmečka banka je do 6:6 še držala korak z gostiteljicami, nato pa z nekaterimi nepotrebnimi napakami set in tekmo prepustila solidnim nasprotnicam. ZENSKA D LIGA Bor Friulexport - Gonars 0:3 (13:15, 2:15,14:16) BOR FRIULEXPORT: Ažman 3+3, Fle-go 5+7, Jana Miličevič 0+10, D’Aniello 4+1, Cok 6+9, Gruden 0+0, Zorka Miličevič, Faimann 7+6, Stemad, Zadnik, Sad-lovvski, Bezenšek 0+0. Servis (točke/napake) Bor 4/10, Gonars 5/10. Napake: Bor 10, Gonars 5. Na začetku tekme je bilo očitno, da bo-rovke še niso prebolele sredinega poraza, saj je Gonars povedel kar s 7:0. Borovke so tedaj konCno reagirale in povedle kar s 13:9, nato pa dobesedno podarile set nasprotnicam z napakami pri serviranju in negotovo igro na mreži. Poraz je pomenil šok in močne nasprotnice so v drugem setu povsem prevladale. Tretji set je bil podoben prvemu. Gonars je povedel s 7:3, borovke so ga prehitele pri 9. točki, toda za zmago nista biti dovolj niti vodstvi s 13:10 in 14:12. Gonars očitno borovkam ne leži, saj jih je lani premagal dvakrat. A LIGA / 9. KOLO Najbolj vroče bo na srečanju Roma - Juventus Zemanove izjave še niso pozabljene - Udinese v Parmi RIM - Osrednje srečanje 9. kola v nogometni A ligi bo nedvomno v Rimu, kjer se bosta pomerila Roma in Juventus. Pri tem ne gre samo za športno plat tega dvoboja, temveč je v ozadju precej veC. Poleti je namreč trener Rome Zeman sprožil tako imenovano dopinško afero, pri Čemer so si mnogi njegove izjave razlagali kot odkrit napad na Juventus. Zeman je govoril tudi o sumljivo hitro naraščajoči muskulaturi Del Piera in še o marsičem, kar je povzročilo plaz polemik. Del Piera danes ne bo zaradi hude poškodbe, Lippi pa je v ekipo uvrstil tudi Deschampsa, ki še ni povsem nared. Roma bo skušala sprati s sebe madež zaradi izpada iz pokala proti Atalanti, zato se obeta izredno zanimivo sreča- nje. Upamo lahko, da bo potekalo športno, kar še posebej velja za »boj« med navijači obeh ekip. Udinese, ki je v pokalu v sredo izločil Vicenzo, bo danes gostoval v Parmi, ki je negostoljuben domačin, saj je doselj v štirih domačih tekmah oddala en sam remi. V vnaprej odigranem srečanju 10. kola v B ligi sta Ternana in Ravenna igrali neodločeno 2:2. DANAŠNJI SPORED (v oklepaju število osvojenih točk doslej): Empoli (6) -Cagliari (11), Inter (11) -Sampdoria (11), Parma (13) - Udinese (10), Piacenza (8) - Fiorentina (18), Roma (14) - Juventus (17), Salernitana (4) - Perugia (11), Venezia (2) -Lazio (13), Vicenza (9) -Bologna (10), Bari (11) -Milan (14). PROMOCIJSKA LIGA / 9 KOLO Tokrat težka naloga za vse tri naše predstavnike Zarja/Gaja v Manzanu, Vesna v Škocjanu, Primorje gosti Lucinico Manzano - Zarja/Gaja (Sodnik Gimi Londero) Ekipa Manzana, katero so v zaCetku sezone mnogi prištevali med favorite, doslej ni upravičila napovedi. Že na Proseku in v Križu smo videli, da nima takega igralskega kadra, da bi se lahko potegovala za vrh lestvice. To dokazujejo tudi dosedanji rezultati. Po dveh zaporednih porazih (Primorje, Gradese) Manzano sicer ni več izgubil, je pa izbojeval pet neodločenih izidov in eno samo zmago (1:0) v Miljah. Manzano torej igra popolnoma obratno od lanske sezone, ko je v prvih osmih tekmah osvojil kar 17 točk, letos pa jih ima le osem in je na prepihu. Prav to povzroča združeni ekipi največ skrbi, saj bodo domačini ju-rišali na zmago. Zarja/Gaja je doslej povsem zadovoljila. Čeprav je izbojevala le dve zmagi (Capriva, Ponziana), pa je tudi klonila le enkrat in to s pičlim izidom (1:0) v Čedadu. Z dobro razporejeno obram- bo imajo »modro-rumeni« vse možnosti, da se lahko vrnejo domov s točko v žepu. Res škoda, da trener Tul ne bo moral računati na solidnega branilca Dussonija, ki je izključen zaradi četrtega opomina. Primorje - Lucinico (Sodnik Italo Angeli) Prosečanom prihaja v goste edina še nepremagana ekipa v tej skupini. Lucinico je na drugem mestu s točko zaostanka za vodilno Palmanovo. Ze v lanski sezono se je moštvo iz LoCnika solidno odrezalo (7. mesto, 40 točk). Ker v ekipi ni prišlo do velikih sprememb, če izvzamemo trenerja Bruna Campija, ki je lani vodil doberdobsko Mladost, je razumljivo, da je bilo pričakovati dobre rezultate. Lucinico je v gosteh premagal (4:2) Maranese, v ostalih treh tekmah (Zarja/Gaja, Ci-vidalese, Ponziana) pa je igral neodločeno vedno 1:1. Ker gostje računajo na nadaljevanje pozitivne serije bi se na Proseku verjetno sprijaznili tudi z delitvijo točk. Trd oreh, kot vidimo za Primorje, ki po nedeljskem porazu v Ogleju ne more ostati praznih rok. Proseška enajsterica se je doslej doma dobro odrezala (tri zmage, en neodločen rezultat) in zato so navijači optimisti. Kar se tiče postave, bo trener Bidussi verjetno uvedel nekaj sprememb. Mislej je izključen, vendar bo imel na razpolago Auberja, ki je bil prejšnjo nedeljo zaradi poškodbe na rezervni klopi. Vparašnje je tudi, če bo tretjič zapored v vratih zaupal Babičini ah pa bo po dveh nedeljah ponovno poslal na igrišče Spadara. S. Canzian - Vesna (Sodnik Domenico Cesarano) Po treh zaporednih porazih je ekipa iz Škocjana na pragu krize in tudi stolček trenerja Comissa se je precej zamajal. Po lanskem povprečnem prvenstvu, ko si je San Canzian obstanek zagotovil z zmago v zadnjem kolu, je letos začel obetavno in v prvih petih tekmah iztržil štiri neodločene rezultate (vedno 1:1) in presenetljivo zmagal v Gradežu tako, da je med navijači prevladovalo prepričanje, da letos ne bo problemov. V šestem kolu pa je prišel prvi poraz v Tržiču, temu je sledil spodrsljaj doma z Muggio in v nedeljo v Palmanovi. Zato je razumljivo, da bodo domačini tokrat igrali na vso moč, ker hočejo prekiniti negativno serijo. Vesno, ki ima le točko več od domačinov, torej čaka naporno gostovanje. Napake tokrat niso dovoljene, ker bodo domačini gotovo izkoristili vsako vrzel v obrambi. Pozabiti ne smemo, da S. Canzian, kjub kritičnemu položaju na lestvici, le z Muggio ni dal gola. Na srečo bo tokrat trener Nonis prav v obrambnih vrstah lahko računal tudi na Bandlja, ki je presedel kazen, obenem pa je možno, da bo po poškodbi ponovno na igrišču tudi kapetan Soavi, ki je že prejšnjo nedeljo sedel na rezervni klopi. (B. R.) domači šport PRVA, DRUGA IN TRETJA AMATERSKA LIGA / VRSTA ZANIMIVIH SREČANJ Danes Nedelja, 15. novembra 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Manzanu: Manzano - Zarja/Gaja; 14.30 na Proseku: Primorje - Lucinico; 14.30 v Škocjanu: San Canzian - Vesna 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Cendgnano; 14.30 v Trivignanu: Trivignano - Juventina 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Domju: Campanelle - Breg; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Chiarbola; 14.30 v Trebčah: Primorec -Piedimonte 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici: Zarja/Gaja B - Romana; 14.30 na Opčinah Ul. Alpini: CUS - Mas; 14.30 v Malisani: Ma-lisana - Primorje B; 14.30 v Dolini: Breg B - Sagrado NARAŠČAJNIKI 8.45 v Domju: Domio - Primorje; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Lucinico NAJMLAJSI 10.30 na Padričah: Zarja Gaja - Ponziana B ZAČETNIKI 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax - Juventina; 11.45 v Miljah, Zaccaria: Muggia - Breg NAMIZNI TENIS MOŠKA Cl LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Camposanpiero A ZENSKA Cl LIGA 10.00 v Gorici, Ul. Bras: Azzurra - Kras KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Ul. Forti: Al Gioiello - Breg DRŽAVNI KADETI 17.00 v S. Marii La Longa: Dentesano - Kontovel La Nuova Edile; 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Lineltex DEŽELNI KADETI 11.30 v Briščikih, Ervatti: Jadran - Santos A; 16.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Soul Team Obvestila ZSSDI razpisuje natečaj za delovno mesto uradnika. Vsi zainteresirani lahko dvignejo razpis v prostorih ZSSDI, ul. Cicerone 8, 3. nad. tel. 040-635627, vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Rok za predstavitev prošenj zapade 30. novembra 1998. ZSSDI obvešča, da bo razstava Maria Maganje SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE V SLIKAH v Prosvetnem domu na Opčinah na ogled Se danes, od 10. do 13. ure in jutri ob urah odprtja društvenega bara. SK DEVIN sporoča, da bo zaradi velikega povpraševanja priredil še ene smučarski tečaj za začetnike na plastični stezi v Nabrežini v četrtek, 19. novembra. Informacije nudi tajništvo vsak dan od 19. do 21. ure (tel. 2916004). SPDG - SMUČARSKI ODSEK vabi jutri, 16. trn. ob 20. uri na srečanje z Maurom Russianom na temo Tehnična priprava smuči pred novo sezono. Srečanje bo na sedežu društva v ulici Malta 2. SK DEVIN prireja od 16. do 22. novembra sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Kulturnega društva Pro-sek-Kontovel na Proseku. Od jutri, 16. do četrtka 19. sprejemanje opreme od 18. do 20. ure. Umik sejma, petek, 20 trn. od 18. do. 20. ure, sobota 21. in nedelja, 22. t.m. od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. Vračanje neprodane opreme bo v ponedeljek, 23. t.m. od 17. do 20. ure. Sovodnje bodo skušale presenetiti Pro Cervignano Juventina v Trivignanu - Mladost favorit - Breg s Campanellami - Primorec proti kompleksu domačega igrišča 1. AMATERSKA UGA Trivignano - Juventina (Sodnik Martino Bullo) Nogometaši Juventine se podajajo na neugodno gostovanje v Trivignano, ki ima na lestvici točko več od Standrežcev. Zato se obeta skrajno negotov spopad, v katerem rdeče-beh niso brez možnosti, pa čeprav bodo nastopili v nepopoln i postavi. V ekipo se bo po prestani kazni vrnil Milotti, zato pa trener Sopffientini ne bo mogel računati na Lazza-ro in na nov nakup Gisma-na, manjkal pa bo tudi Gam-bino, ki ni dobil dovoljenja vojaških oblasti. Možno je, da bo v ekipi tudi Doria, ki je v teh prišel k Juventini iz vrst Azzurre. Pod vprašjem pa je tudi nastop Kobala, ka- Vesna - Zarja/Gaja 0:1 (0:1) STRELEC: Škerlj v 8. min. VESNA: Esposito, Grando, Ravalico, Polh, Blažina, Germani, La-ghezza, Martincich, Ur-dih (Sarti), Rubimbura, Millo. ZARJA/GAJA: Jaš Gre-gori, Benčič, Sulcic, Lon-go, Primosi, Škerlj, Berce, Mase (D. Gregorij, Manzin (Ban), Furlani. »Slovenski« derbi, če ga lahko tako še sploh imenujemo, je zasluženo osvojila vzhodno-kraška združena enajsterica, ki je pokazala nekoliko več dobre igre predvsem v prvem delu igre. Trener »rumeno-modrih« Vojko Križmančič je bil po tekmi nekoliko zadovoljen zaradi zmage, vendar pa je priznal, da igra njegove ekipe ni bila preveč dopadljiva in da bi sami teremu se je obnovila poškodba. Ce ne bo mogel igrati, bo trener namesto njega na igrišče poslal Laveno. Sovodnje - Pro Cervignano (Sodnik Lorenzo Gioco) Ce bi sodili po trenutni uvrstitvi na lestvici, potem bi bil Pro Cervignano gotovo favorit proti Sovodnjam. Toda podoben je primer tudi prejšnjo nedeljo, ko so v gosteh pri vodilni Futuri Sovo-denjci obrnili napovedi na glavo in zasluženo osvojili nenadejano točko. Tokrat bodo zaigrali v popolni postavi, saj bo zaigral tudi Sambo, tako da bo imel trener Cossaro najbrž težave, kako izbrati prvo enajsterico. V sovodenjskem taboru napovedujejo boj za zmago, igralci morali biti bolj konkretni pred vrati nasprotnika, saj sta bila Ban in Furlani večkrat neodločna. »Vsekakor se moramo te zmage veseliti, saj smo po tem kolu sami prvi na lestvici, kljub temu pa se moramo zavedati, da je prvenstvo še dolgo in možna so še presenečenja.« Tekma pa je bila za precej številne gledalce dokaj zanimiva. Omeniti je treba predvsem dva ključna dogodka, ki sta vplivala na celotno tekmo. 2e v 8. minuti je za »rumeno-modre« dosegel vodilni zadetek odlični Škerlj, ki je z močnim strelom izven kazenskega prostora premagal nemočnega Esposita. Vesna pa je imela edino resno priložnost prav v zadnji minuti prvega polčasa, ko je sodnik dosodil enajstmetrovko. Naj- s katero bi se še bolj oddaljili od nevarnih voda. 2. AMATERSKA UGA Mladost - Chiarbola (Sodnik Enzo Papaiz) Doberdobska enajsterica je po šestih kolih na lestvici tam, kjer je pred prvenstvom ni pričakoval niti največji optimist. Mladost namreč zanesljivo vodi, pred drugouvrščenim Fin-cantierijem pa ima kar štiri točke naskoka. Po zmagi nad neposrednim tekmecem za vrh Poggiom bodo Doberdobci tokrat gostili tržaško Chiarbolo, ki je sicer neugoden nasprotnik, toda glede na dosedanje nastope Mladosti, lahko zapišemo, da je ekipa iz Doberdoba tudi danes nesporen favorit, (nn) strožjo kazen je izvedel Laghezza, a žoga se je odbila od vratnice in edina priložnost je šla po vodi. Drugi polčas je minil v premoči gostov, ki niso znali izkoristiti priložnosti, enkrat pa je mojstrsko posegel Vesnin vratar, ko je odbilSkerljev strel v kot. V Vesninem taboru pa so bili seveda ob koncu tekme nezadovoljni. Takega mnenja je bil tudi Vesnin igralec Marco Germani, ki pa tekme ni odigral: »Zal kot edini domačin v naši ekipi nisem stopil na igrišče, kljub temu pa menim, da je bila za nas enajstmetrovka odločilnega pomena. Ce bi jo realizirali, bi skoraj gotovo osvojili točko, saj je imela Zarja/Gaja v drugem polčasu majhen padec, mi pa tega nismo znali izkoristiti.« (j.g.) Campanelle - Breg (Sodnik Carlo Rocca) Brežani bodo ponovno igrali v okrnjeni postavi, ker sta bila Messina in Švab, ki sta v nedeljo po dveh tednih zaradi izključitve spet prišla na igrišče, ponovno izključena. Campanelle so 'novinec v ligi. Lani so zasedle drugo mesto v 3. AL skupina G in nato po odločilnih tekmah napredovale. Doslej so se dobro odrezale in izgubile le v prvi tekmi z Villo in zbral dve točki več od Brega (dve zmagi, dva neodločena rezultata, en poraz). Tržačani v nedeljo niso igrali, ker se je med tekmo v Porpettu poškodoval sodnik. Po prvi prvenstveni zmagi proti Torviscosi je ozračje pri Bregu dobro in zato navijači upajo, da ekipa ne bo zatajila in osvojila vsaj točko. Primorec - Piedimonte (Sodnik Franco Fogal) Trebencem se ponuja prilika, da se otresejo bojazni domačega igrišča, na katerem so letos v treh odigranih tekmah iztržili le eno točko. Ekipa iz Podgore, ki se je lani v tej skupini dobro odrezala (peto mesto, 43 točk), letos igra povprečno in je s petimi točkami na predzadnjem mestu. Premagala je le Como ter igrala neodločeno z Azzurro in Savor-gnanesejem. V Trebčah pa bo igrala še v okrnjeni postavi, ker ima kar tri izključene nogometaše (Berce, Baraz-zutti, Maggi). Po treh zaporednih porazih pa so Trehenci v nedeljo ponovno prišli do treh točk in s tem pokazali, da niso v krizi. To pa morajo danes potrditi tudi pred svojimi navijači, ki računajo na tretjo prvenstveno zmago Primorca. 3. AMATERSKA LIGA Breg B-Sagrado Upajmo da izguba nepremagljivosti prejšnjo nedeljo ni moralno negativno vplivala na Brežane, ki jih tokrat čaka zahtevna preizkušnja, čeprav igrajo doma. Ekipa Sagrada, ki je lani izpadla iz 2. AL, je letos štartala med favoriti, vendar je prvenstvo začela z dvema porazoma in zaradi tega sedaj skuša cim-prej nadoknaditi zamujeno. Gostje bodo prišli v Dolino s trdim napenom, da odnesejo tri točke, domačini pa bi se zadovoljili tudi z neodločenim razultatom. CUS - Kras Krašovci so v začetnem delu prvenstva nekoliko razočarali, če računamo, da so startali na visoko uvrstitev, trenutno pa so od vrha precej oddaljeni, saj so že dvakrat (Romana, Montebello) sli poraženi z igrišča. Zato danes res ne smejo zatajiti, ker bi vrh lestvice postal nedosegljiv. Na srečo se nasprotnik doslej ni najboljše odrezal, v petih tekmah je zbral le pet točk in to pove vse. Zmaga Krasa je torej obvezna. Zarja/Gaja B - Romana V Bazovico pride ekipa, ki ni slučajno sama na vrhu lestvice. Tržičani so se po lanskem povprečnem prvenstvu (8. mesto, 26 točk), letos precej okrepiti s ciljem, da napredujejo. Romana je v 5 tekmah zhrala kar 13 točk, na delitev točk jo je prisilil le Vermegliano. Po dveh porazih si navijači združene ekipe želijo zmage, vendar bi z Romano tudi točka bila lep podvig. Tekma bo tokrat izjemoma ob 14.30. Malisana - Primorje B Prosečani igrajo z ekipo, ki nima posebnih ambicij. Lani je Malisana v skupini E v 26 tekmah zbrala 36 točk in pristala na sedmem mestu. Trenutno ima le točko manj od Primorja in zato bo skušala prehiteti proseško enajsterico, kar pomeni, da računa na zmago. »Rdeče-mmeni« pa upajo, da bodo nadaljevali s pozitivno serijo, saj so po dveh začetnih pekočih porazih že štiri nedelje nepremagani. (Bruno Rupel) MLADINCI / PO DOKAJ ZANIMIVI TEKMI V KRIŽU Zarji/Gaji derbi z Vesno Križani zastreljali enajstmetrovko - Rdeče-rumeni zdaj sami prvi Oktet Vrtnica nastopil v Jordaniji AMAN - Oktet Vrtnica, katerega člani prihajajo z goriškega, vipavskega in zamejstva, je v petek nastopil v jordanskem Amanu. Gre za prvo gostovanje kake slovenske kulturne skupine v tem mestu, ki so ga ob pomoči slovenskega častnega konzulata v Amanu pripravile tam živeče Slovenke. V veliki banketni dvorani v novem poslovnem središču Amana so Oktetu Vrtnice prisluhnili ne le člani slovensko-jordanskih družin, ampak tudi jordanski študenti, ki so si akademsko izobrazbo pridobili v Sloveniji, ter jordanski poslovneži in državni uslužbenci. Predsedniku okteta Darku Šuligoju, korepetitorju Bogdanu Breclju in solistom so ob tej priložnosti podelili protokolarna priznanja, z aplavzom pa so počastili tudi jordanskega kralja Huseina, saj je koncert sovpadal s proslavljanjem njegovega 63. rojstnega dne. (STA) V Rimu razstava beneških umetnostnih zakladov RIM- V Rimu bo vse do 18. februarja na ogled okoli 180 mojstrovin iz zlatega stoletja Benetk. Na razstavi z naslovom II Settecento Veneziano (18. stoletje Benetk) bo moč videti umetniške zaklade iz beneškega muzeja Ca'Rezzonico. Kot spremljevalni programi pa so predvideni koncerti, gledališke predstave ter v februarju tudi beneški pustni karneval. V 18. stoletju so bile Benetke poleg Pariza najpomembnejše kulturno središče Evrope. Cvetoči čas v skorajda stoletju miru se je odražal tudi v dragocenih izdelkih umetne obrti, med drugim v baročnem pohištvu, dragocenem porcelanu ter mojstrsko izdelanih rokokojskih skulpturah iz ebenovine Andrea Brustolona. Basquiat vreden 3,3 milijona dolarjev NEW YORK - "Avtoportret" umetnika grafitov Jeana Michela Basquiata iz leta 1982 so pri avkcijski hiši Christies v Nevv Yorku prodali za 3,3 milijona ameriških dolarjev. Petim odločnim ponudnikom je uspelo, da so začetno ceno več kot popeterili. Uspešen telefonski ponudnik je ostal anonimen. Sicer pa je Basquiat tokrat dosegel svojo rekordno ceno.(STA/dpa) Skupina Queen v celotni zasedbi na video posnetku MUNCH EN - Sedem let po smrti sta rockovski zvezdnik Freddie Mercury ter skupina Queen ponovno združena - na video posnetku. Še živeči člani skupine, Brian May, John Deacon in Roger Tay-lor, so za pesem No One But You v lon- donskem studiu izbrali Mercuryjeve posnetke iz 500 ur ohranjenega arhivskega gradiva. Balado No One But You je napisal kitarist May, ko je Mercury zbolel za aidsom. Pevec skupine Queen je umrl novembra 1991, star 45 let. (STA/d pa) Francoski risar Peynet se bliža 90. PARIZ - Francoski risar Raymond Pey-net, ki se je proslavil z upodobitvami romantičnega ljubezenskega para, bo 16. novembra praznoval svoj 90. rojstni dan. Peynet je svoja poetično-naivna ljubimca risal v najrazličnejših situacijah. V francoskem mestu Antibes in japonski Karuzava so za umetnikove stvaritve uredili tudi muzej. Zvezki risb z dogodivščinami Peynetovih ljubimcev so izšli po večini v 50. in 60. letih. Pey-net je začel kot reklamni risar etiket za parfume, nato pa se je preizkusil še kot ilustrator, litograf, scenograf in s slikanjem na porcelan. Svojo vsestranskost je dokazal tudi z risanjem plakatov in kot arhitekt za notranjo opremo, posnel pa je celo igrani film z naslovom Potovanje Peynetovih ljubimcev okoli sveta. (STA/d pa) Po Frankfurtu Stuttgart STUTTGART - Po Frankfurtskem knjižnem sejmu bo Švica kot gostiteljica v središču pozornosti tudi na knjižnih tednih v Stuttgartu. Sejem v Stuttgartu, ki velja takoj za Frankfurtom za drugo največjo tovrstno prireditev v Nemčiji, so odprli 9. novembra. Združenje založb in knjigam v nemški zvezni deželi Ba-den-Wuerttemberg na 48. knjižnih tednih predstavlja okoli 25.000 knjig, od tega 9.000 novitet. Do 6. decembra, ko bo sejem zaprl svoja vrata, bo potekalo tudi kakih 140 spremljevalnih prireditev. Švica se bo predstavila z več kot 900 naslovi in številnimi okroglimi mizami. (STA/dpa) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA , FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 15. novembra ob 11. uri, gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane z lutkovno predstavo Naceja Simončiča »Veliki kikiriki«. Predstava bo zaradi obnovitvenih del v Kulturnem domu prenesena v Finžgarjev dom na Opčinah. Gledališče Rossetti Danes, 15. novembra ob 17. uri: Go Igest Srl »Gaber 98/99 un’idiozia conquistata a fatica«, priredila Sandro Luporini in Giorgio Gaber, izvaja Giorgio Gaber. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo Danes, 15. novembra ob 16.30, 16. novembra ob 16.30 in ob 20.30, 17. novembra ob 16.30 in ob 20.30, 18., 19., 20. in 21. novembra ob 20.30, 22. novembra pa ob 16.30, Neil Simon »Stanno suo-nando la nostra canzone«. Režija Gigi Proietti. Kinodvorana Alcione Ciklus osmih filmov v francoskem originalu V sredo, 25. novembra, Erič Rohmer »Racconto d’autunno« (Conte d’automne). GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Obveščamo Vas, da je predstava Dan oddiha v izvedbi Odra 90 napovedana za danes, 15. novembra 1998 v Kulturnem centru Lojze Bratuž, odpadla. Kulturni dom V torek, 17. novembra, ob 9.30 in ob 10.45, bo v okviru Goriškega vrtiljaka Slovensko stalno gledališče iz Trsta podalo delo z naslovom »Palček«. V petek, 20. novembra ob 20.30, predstava »Opera za tri groSe«, v priredbi ZSKD. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 17. in v sredo, 18. novembra ob 20.30 Oscar VVilde »LTmportanza di essere Ernesto«. Režija Barbara Nalivi. VIDEM Sezona Gledališča »Giovanni da Udine« Danes, 15. novembra, nastop gledališča Metasta-sio in Stalnega gledališča iz Veneta s Pasolinije-vim delom »Orgia«. Režiser Massimo Castri. KRMIN Jutri, 16. novembra bo v krminskem gledališču ob 21. uri prvič slovenska predstava. Gostovalo bo PDG iz Nove Gorice z delom R. Cosse »Nona«. ______________SLOVENIJA________________ NOVA GORICA Kulturni dom 18., 19., 20. in 21. novembra ob 20.00, gostovanje SSG iz Trsta z delom T. McNally, »Master Class«. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 15. novembra ob 20. uri v Gallusovi dvorani, dobrodelni gala koncert UNICEF-a »En svet eno upanje«. Do 19. novembra mednarodni filmski festival. španski borci Danes, 15. nov. ob 17. uri, gostuje SSG s predstavo F. Milčinskega Butalci. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA , FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave in sicer od 10. novembra dalje pri blagajni gledališča od 9. do 12 in od 16. do 19. ure. Operna sezona 15., 17., 19., 22., 24., 26., 28. in 29. novembra Richard VVagner »Die vvalkiire«. Dirigent Stefan Anton Reck, režija Frank Bernd Gottschalk. Dvorana Tripcovich V soboto, 28. novembra ob 21. uri, bo s svojim orkestrom nastopil Renzo Arbore. Gledališče Rossetti Sezona tržaškega koncertnega društva Jutri, 16. novembra ob 20.30 otvoritev sezone 1998/99 z »L’American string quartetom« in klarinetistom Richardom Stoltzmanom. Trieste prima - Srečanje s sodobno glasbo Cerkev sv. Silvestra V sredo, 18. novembra ob 20.30, Chromas Ensem-ble - Adriano Martinolli dirigent, skladbe lannisa Xenakisa, Giacinta Scelsija. V sredo, 25. novembra ob 18.00 poklon Alfredu Schnittkeju, ob 20.30 Ensemble Viribus Unitis -LJ (Slovenija), skladbe italijanskih in slovenskih avtorjev. ZGONIK Športno-kulturni center Danes, 15. novembra ob 18. uri, prireja Zamejski kvintet Avsenikov večer. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 22. novembra, bo ob 18. uri v okviru Openskih glasbenih srečanj nastopil trobilni kvintet RTV Slovenije. Na programu Gallus, Mou-ret, Bach, Purcell, Haendel, Bernstein, Gershvvin in Gilles. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V soboto, 21. novembra ob 20.30 in v nedeljo 22. novembra ob 16.00 se bo v Veliki dvorani odvijala revija pevskih zborov »40. Cecilijanka« v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete. Gledališče »Giovanni da Udine« V torek, 24. novembra, nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma z violončelistom Matisla- vom Leopoldovic Rostropovich. Dirigent Anton Nanut. _______________SLOVENIJA____________________ LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana V sredo, 18. novembra ob 19.30, Bedrich Smetana: »Prodana nevesta«. V Četrtek, 19. in v soboto, 21. novembra ob 19.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«. V Četrtek, 26. novembra ob 20. uri, in v soboto, 28. novembra ob 19.30, druga slovenska baletna simfonija. Cankarjev dom Jutri, 16. novembra ob 20. uri v Gallusovi dvorani nastop Dunajskih filharmonikov. Dirigent Mariss Jansons. V Četrtek, 19. novembra ob 22. uri, Štihova dvorana, Muze se muzajo... NoCna glasbena druženja. Janez Škof, harmonika in glas. 19., 20., 21., 26. in 27. novembra, v Gallusovi dvorani ob 19.30, nastop Orkestra slovenske filharmonije. V nedeljo, 22. novembra ob 20. uri v Linhartovi dvorani nastop tria Vlatka Stefanovskega. V torek, 24. novembra ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije, Mednarodni mojstrski ciklus, Isabelle van Keulen, violina in Aleksander Rudin, klavir. Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli V sredo, 25. novembra ob 20. uri, nastop Godalnega kvarteta Tartini. _______________KOROŠKA_____________________ Mestno gledališče Celovec Danes, 15. novembra ob 15.00 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). V torek, 17. novembra ob 10.30 - Aliče v čudežni deželi (pravljica z glasbo). V sredo, 18. novembra ob 19.30 - La Traviata (opera - G. Verdi). V Četrtek, 19. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). V petek, 20. novembra ob 10.30 - Aliče v Čudežni deželi (pravljica z glasbo). OM9.30 - La Traviata (opera - G. Verdi). V soboto, 21. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je Postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja). Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: od 16. novembra, do 19. decembra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.« Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Man-dracchio): do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure. V palači Costanzi je na ogled razstava o Maksi-nriljanovi ladji »Fatal Novara«. Razstava je odprta do 18. novembra in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Tržaška turistična agencija, razstavna dvorana, Ul. S. Nicold 20/III: do 17. novembra razstavlja Annamaria Ducaton. Razstava bo odprta od pone- deljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto. V galeriji Cartesius bo do 19. novembra Ciuhova razstava. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob ponedeljkih zaprto. V galeriji Fenice bo do 24. novembra razstavljal Alfio Caucci. Urnik: vsak dan razen ob nedeljah od 16.30 do 20.00. Muzej Revoltella: do 6. decembra je na ogled razstava modelov Renata Balestra. Poklon Renatu Balestri si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 19. ure. Zaprto ob torkih. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: do 25. novembra raztava del Avgusta Černigoja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. Kulturni center Lojze Bratuž: od sobote 28. novembra se bo odvijala v priredbi Skupine 75 »Skupinska razstava fotografskih klubov«. V Kulturnem domu bo v Četrtek, 19. novembra ob 18. uri otvoritev razstave goriškega slikarja Hija-cinta Jussa. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. _________________VENETO_____________________ BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled raz- stava o kulturi Majev. Schola di SanFApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. _____________SLOVENIJA_________________ PIRAN Mestna galerija: do 20. novembra na ogled ob 10-letnici galerije Insula razstava Likovna dejavnost med 1989-1998. PORTOROŽ Avditorij - bela dvorana: likovna razstava skupine Solinar iz Pirana. Urnik: ob delavnikih od 9. do 12. ure ter v Času večernih predstav. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob nedeljah in praznikih 13-17, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana MuSiCa je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. _______________AVSTRIJA_________________ POTRNA Pavlova hiša 30 Do 21. novembra razstava fotografij fotoreporterja Maria Magajne. Urnik: vsak torek, Četrtek, petek in soboto od 15.00 do 19.00. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.55 Joe Banana: Pet minut navdiha TV dnevnik, nato Športna tribuna TV Mozaik S RAM 6.00 6.40 7.30 8.00 8.30 10.00 10.30 10.55 11.50 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 19.30 20.00 20.35 20.45 22.35 22.45 23.45 0.15 0.25 0.35 1.25 Euronevvs Nan.: Cuori al Golden Palače (i. Betty White) Otroški variete: La Banda dello Zecchino. - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo -Zgodbe Variete: La Banda dello Zecchino, vmes risanke Princesa Sissi Aktualno: Linea verde Nabožna oddaja: A sua immagine Maša Nabožna oddaja Papažev blagoslov in An-gelus Aktualna odd.: Linea verde - Zelena linija - V živo iz narave (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Nedeljski variete: Dome-nica in (vodijo Giancarlo Magalli, Tullio Solenghi, Elisabetta Ferracini), vmes športna oddaja (16.20) Solo per i fimali Dnevnik Šport: 90. minuta Vremenska napoved Dnevnik Šport Nan.: Linda e il brigadiere 2 - Lindin brat (i. Nino Manfredi, Claudia Koli) Dnevnik Glasb, odd.: Taratata (vodi Enrico Silvestrini) Aktualno: Centrifuga Nočni dnevnik Zapisnik, vremenska napoved Aktualno: Mednarodna srečanja v Sorrentu Glasbena oddaja RAI 2 7.05 7.00 10.05 11.30 13.00 13.25 13.45 16.30 17.20 18.05 18.55 19.00 20.00 20.30 20.50 22.25 23.35 23.50 0.40 0.45 1.10 1.20 1.45 Jutranja odd.: In famiglia - V družini (vodita Tibe-rio Timperi, R. Capua) 7.30, 8.00, 9.30 Dnevnik Variete: Nedeljski Disney Variete: Ventanni (vodi Simonetta Martone) Dnevnik TG2 Motorji, vreme Športni variete: Quelli che la domenica..., 14.25 Quelli che il calcio... (vodi Fabio Fazio) Šport: Stadio sprint Nan.: Kamalepn Jarod Aktualno: Tg2 Dosje Vremenska napoved Šport: Domenica sprint, vmes IP v košarki, 19.50 konjske dirke Risanke Dnevnik Tg2 Variete: La posta del cuo-re (vodi Sabina Guzzanti) Športna nedelja Dnevnik Rubrika o protestantizmu Vremenska napoved Sportivamente Dnevnik Šport: odbojka, Italija -ZDA Brezdelje utruja? m. RAI 3 Aktualno: Fuori orario Vabilo na koncerte Rai 3 Dok.: Geo & Geo Doc Film: Uno straniero a Cambridge (kom., VB) Aktualno: TeleCamere Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Variete: Naključni turisti v Polineziji Film: Arriva un cavaliere libero e selvaggio (vestern, 78, i. J. Fonda) Nan.: La legge di Bird Vreme, dnevnik, deželne vesti, Športne vesti Nan.: Superman Aktualna odd. o zdravju: Elisir (vodi M. Mirabella) Dnevnik, deželne vesti Dokumenti: Alfabeto italia-no - Italija 50-ih let Aktualno: Headline Dnevnik, vreme Fuori orario Film: Stephen Havvking -Dal big bang ai buchi neti (dok., VB'91) S3 RETE 4 ITAUA 1 Slovenija 1 Slovenija 2 Nan.: Piccolo amore, Nan.: Le redini del cuore Napovedniki Vremenska panorama 6.50 Guadalupe Otroški variete, vmes Nan.: Skrivno življenje Pravi biznis Affare fatto nan. in risanke ter variete igrač, 8.15 Cilkin kotiček, V vrtincu Nedeljski koncert Bim Bum Bam 8.25 Cofko Cof. 8.50 Sre- Film: Gospod Brundo in ros Aktualno: La domenica Risanke: Biocombat, itd. bmoglavi konjič, 9.15 Te- zmajček Napihajček (Ni- del villaggio Nan.: Kirk lerime, 9.20 Zares divje zozemska) Masa Variete: Mai dire gol živali Tv prodaja IjSffl Dnevnik Odprti studio Ozare Pripravljeni, oddaja o Aktualna oddaja o okolju Šport: Vodič nogometnega Maša slovenski vojski in ekologiji: Melaverde prvenstva, 13.30 Zadnje Vsi smo ena družina (13.) Euronevvs ra Dnevnik Tg4 novice z nogometnih igrišč Obzorja duha Zdravje, starost, šport Film: Sette uomini d* oro Glasba: Super ra Ljudje in zemlja Rokomet (kom., It. ’65) Film: Gosi e la vita ra Pomagajmo si Finale SP v športnem ra Film: Alvarez Kelly (ve- (kom., ZDA ’86, i. Jack -Poročila, vreme, šport plezanju stern, ZDA ’66) Lemmon, Julie Andrews) Vremenska panorama Videoring: Nedeljske po- Nan.: High Incident (i. Da- Film: Crimini del cuore Sonje šel, 15.00 Novice iz pevke s Sergejo vid Keith), vmes (18.55) (kom., ZDA ’86, r. B. be- sveta razvedrila TV igra: Maistrova naj- dnevnik resford, i. Diane Keaton, Film: Breme krivde daljša mariborska noč Film: Donne con le gon- - J. Lange, Sissy Spaček) Obzornik, vreme, šport (Saša Vuga) ne (kom., It. ’91, r.-i. F. Odprti studio Alpe-Donava-Jadran Dok.: velika vojna in Nuti, C. Bouquet) ra Risanke Po domače oblikovanje stoletja (VB) Film: Bambola (erot., ’96, r. Variete: Benny Hill Show Soča - Življenje ob reki Šport v nedeljo B. Luna, i. V. Marini) Vm Šport: Mai dire gol Risanka, 19.20 Loto Film: Mefrsto (Madž. ‘81, Pregled tiska Film: Giustizia a tutti i TV Dnevnik, vreme, šport r. I. Szabo, i. K.M. Bran- Film: La calata dei barba- costi - Out for Justice Zoom dauer, K. Janda) ri (pust.. It. 71) (krim., ZDA ‘91, i. S. Sea- Očetje in sinovi Napovedniki @ CANALE 5 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fro-nitiere dello spirito Aktualno: Velike zgodbe Canale 5 Nan.: Papa Noe (i. Betsy Brantley, Hugh Kelly) Nan.: Jaz in mama (i. Delia Scala, Gerry Scotti) Dnevnik Nedeljski variete: Buona domenica (vodijo Mauri-zio Costanzo, Claudio Lippi, Massimo Lopez, Paola Barale, Lauca Lau-renti) Nan.: Hiša Vianello (i. R. Vianello, S. Mondaini) Variete: Buona domenica (2. del) Dnevnik TG 5 in vreme Film: Sabrina (kom., ZDA ’95, r. S. Pollack, i. Harrison Ford, J. Or-mond, G. Kinnear) Aktualne odd.: Target (vodi Nataša Stefanenko), 23.30 Nonsolomoda (vodi Afeef Jnifen), 0.00 Par-lamento in Nočni dnevnik Film: Sull’ orlo delia paura (krim., ZDA ’67, i. T. Courtenay) Nan.: Hill Street noč in dan gal, W. Forsythe) Sortna oddaja: Pressing (vodi R. Vianello) Italija 1 šport, Šport sut-dio Film: Dagli abissi dello spazio (fant., ZDA ’95) Film: La leggenda delia | citti perduta (dram., ’87) # TELE 4 Svet je lep Automobilissima Od A do Z Nedeljski šport Ai confini delia realta Komedija v narečju Nedeljski šport Parma - Udinese Glasba: Musichiamo Poročila, vreme, šport Nan.: Murhy Brown (11.), 23.20 Umori (ZDA) Soča - Življenje ob reki: reka preživetja (5. odd.) Napovedniki TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Videospot dneva Veter nosi pesem mojo Igralništvo in okolje Nad.: Sosedje (93. del) Videostrani Videospot dneva Obiskali smo... Občina Komen Barcolana ’98 Nad.: Sosedje (94. del) Koper Euronevvs Risanke Koncert: A. Branduardi in glasba G. Mainerija Odmev Nan.: Crime Story Progjram v slov. jeziku: Gore in ljudje TV dnevnik, šport Risanke, 19.55 Volitve, 20.00 Vesolje je... Istra in... Dok.: La Grand epoque Vsedanes - TV dnevnik Športni dnevnik Pripovedi zogodovine Kvartet Enzo Fabiani TV Dnevnik-Vsedanes MONTECARLO 19.30, 22.45, 0.30 dnevnik, 12.10,18.15 Šport Papežev blagoslov Aktualna odd.: Blink Nan.: Quincy Glasb, odd.: Roxy Bar Državno tekmovanje v italijanskem jeziku Šport: Goleada Šport: Pianeta B, 21.30 Goleada Film: Lili (kom., ZDA ’53, i. L. Caron), vreme OVEN 21. 3. - 20.4.: Zadnje Čase ste odlično raz-^ položeni. Dobra volja in smeh sta del vašega vsakdana in prav je tako. Posel: ponosni boste, ko vam bodo vaši poslovni partnerji pokazali, da cenijo vaše delo. BIK 21.4. - 20. 5.: Počasi se vem vrača samozavest. Zadovoljni boste postali s samim seboj in s svojim življenjem. Zaželeli si boste, da bi se otresli vseh spon in svobodneje zaživeli. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Čustva vas bodo premetavala sem in tja. Veliko boste razmišljali o svojem odnosu do partnerja. Ne pričakujte nenadnih sprememb. RAK 22.6. - 22, 7.; Naložili ste si cel kup obveznosti, zdaj pa razmišljate, kaj imate od tega. Ne obupajte, toliko ste že naredili, da boste lahko kmalu ponosni na svoje dosežke. r "N Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Detektivski mojster Blomkvist (A. Lindgren, dram., Z. Saksida, r. M. Prepeluh, 1. del); 10.20 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Slovenski obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Na robu pameti - Zbogom (M. Krleža, r. V. Babič, 4, del); 15.05 Potpuri; 15.30 Šport in glasba; 17.05 Z naših prireditev. (1. del); 18.05 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10,30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja: Striženje ovc; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; y9.30 Pravljica; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22,00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13,30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.30 Horoskop; 7.45 Dalle letture...; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Ki-no-Gledališče; 10.30 Modri val; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 12.55 Pesem tedna; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Ferry šport; 18.00 Lestvica LP; 18.00 Italijanska pripoved; 19.25 Sigla single; 19.28 Vreme, dnevnik. Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.10 Sledi časa; 10.05 Volitve; 10.10 Prizma optimizma; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 18.05 Igra; 18.35 MePZ GM iz Ljubljane; 19.45 Volitve 19.50 Lahko noč. otroci; 20.00 UNICEF; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nemščini; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00. 6.00, 7,30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Športno popoldne: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije, nogomet; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock'n roli; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.40 Izbrana proza; 11.00 Koncert; 13.05 Vokalna glasba; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 15.50 Miniature; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19,30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Operne plošče; 22.05 Prevodne strani; 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškal-Guten Mor-gen, Kčrnten; 6.20 Duhovna misel (žpk. F. Zergoi); 18.00-18.30 Dogodki in odmevi. -13.30 ORF 2, Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 LEV 23. 7. - 23. 8.: Nadaljujte z začetnimi poslovnimi projekti. Ustvarjalna sla, ki vam ne da miru, bo iz vas priklicala veliko dobrega. Ljubezen: le zakaj postavljate za partnerja tako visoka merila? DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Veliko časa boste preživeli doma, saj se boste hoteli zbližati s svojimi do-madmi. Morda boste zato Se toliko bolj občutljivi za njihove napake. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Dobre volje in smeha vam zadnje čase res ne primanjkuje. Pred vami je razgiban teden. Prinaša vam veliko prijetnih doživetij. ŠKORPIJON 23.10.-22. U.: Vase misli se bodo večinoma vrtele okoli denarja. Imeli boste dober občutek za gospodarske zadeve in Ce nameravate preurediti stanovanje, je zdaj čas za to. STRELEC 23.11.-21.12.: Polni ste energije, ter življenjskega zagona. Toda ce se ne boste osredotočili na eno dejavnost, od ugodnih zvezdnih vplivov ne bo dosti ostalo. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Čeprav fizično niste v najboljši kondiciji, se vam bo počutje izboljšalo. Dobra volja in zadovoljstvo bosta napolnila vase srce. Izkoristite prosti čas za počitek. VODNAR 21.1. -19. 2.: Veliko časa boste preživeli med prijatelji. Ob pogovora z njimi se vam bo porodilo veliko idej, ki vam bodo kasneje gotovo Se koristile. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Zadnje čase ste resnično pridni in vestni. Komaj čakate, kdaj se boste lahko malo odpočili in poskrbeli tudi zase. Toda najhuje je že za vami. A RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Pisana delavnica: vodi Breda Bertalanic TV DNEVNIK, nato Športna tribuna ® RAI 1 6.00 6.30 6.50 9.45 9.55 11.30 11.35 12.25 12.50 13.30 14.05 15.00 15.20 15.50 17.35 17.45 18.00 18.10 18.35 19.30 20.00 20.40 20.50 22.50 22.55 0.15 0.45 Euronevvs Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Geriči in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Aktualno: 10 minut z... Film: Voglio la liberta (kom., ZDA 72, i. Barbra Streisand) Dnevnik Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodita L. Sardella in J. Majello) Vreme in kratke vesti Variete: Centoventitre (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: Komisar Rex Dok.: Kvarkov svet -Coyote Aktualno: Evropski dnevi Mladinski variete: Poletni Solletico, vmes risanke Heidi, Princesa Sissi in nan. Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima (vodi David Sassoli) Dnevnik Aktualno: Prima - Predvsem kronika Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Variete: La Zingara Nan.: Linda e il brigadie-re 2 (i. Nino Manfredi) Dnevnik Aktualna odd.: Porta aporta (vodi B. Vespa) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualna odd.: II grillo F RAI 2 7.00 9.15 9.45 10.50 11.10 11.30 13.00 13.30 14.00 14.40 16.00 18.10 18.40 19)05 20.00 20.30 20.50 23.05 23.45 0.50 Jutranji Go cart: Risanke Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Prestavitev aktualne odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - VaSe zadeve Dnevnik Tg2 - Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualna odd.: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Komika v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vremenska napoved, kratka poročila, Šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G. Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick Aktualna odd.: Pindc-chio (vodi Gad Lerner) Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport Film ^ RAI 3 6.00 8.30 10.05 12.00 12.20 14.00 14.50 15.00 15.30 17.00 18.30 19.00 19.55 20.00 20.50 22.35 23.00 0.30 1.10 2.10 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Film: Un colpo di pištola (dram., It. ’41, i. Fosco Giachetti) Aktualno: Top Secret, 10.30 Podobe Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Tgr - Leonardo Nan.: Kaj ti roji po glavi? Šport: nogomet B in C lige, 16.30 ciklokros Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport, vreme Variete: Blob Nan.: Superman Dok.: Velika zgodovina -Zavezniki Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Življenje v glasbi - Anjfrea Bocelli Dnevnik, pregled tiska Fuori orario Nan.: I giustizieri della notte, 3.00 UFO §3 RETE 4 ITALIA 1 fr* Slovenija 1 Slovenija 2 6.00 8.30 9.45 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.35 20.40 22.40 23.10 1.10 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Guadalupe, 8.50 Zingara Pregled tiska Nad.: Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Fomm Dnevnik Kviz: Kolo sreCe Nad.: Sentieri - Steze Film: Le nevi del Kili-mangiaro (dram., ’52) Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto Dnevnik in vreme Risanke Aktualno: Film dosje TV film: Un bambino in trappola - A Child is Mis-sing (dram., ZDA ’95, i. H. VVinkler, R. Downey) Film dosje Film: La notte che non c’ incontrammo (kom., ZDA ’93, i. M. Broderick) Pregled tiska S CANALE 5 6.00 8.00 8.30 10.00 11.25 13.00 13.30 13.45 14.15 15.45 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.10 1.00 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vi vere bene be-nessere Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Un detective in corsia, 12.30 Due per tre - Rojstni dan (i. Johnny Dorelli) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske TV film: Una madre co-raggiosa (dram., ZDA ’96, i. Faye Dunaway, N. She-ridan, M. O’ Keefe) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Superboll (vodi Fiorello) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in En-zo lacchetti) Film: Il prešidente - The American President (kom., ZDA ’95, i. M. Douglas, A. Bening) Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik 6.10 6.40 9.20 10.15 12.20 13.00 13.30 14.00 14.20 15.30 16.00 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 20.45 22.40 0.40 1.55 Nan.: Očetovi prijatelji Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Mac Gyver (i. Richard Dean Anderson) Film: Il rit orno di Lassie (pust., ZDA '49, i. Geral-dine Brooks, E. Gvvenn) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Kviz: Caccia alla frase Risanke Risanke: Simpsonovi Aktualno: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego! Nan.: Beverly Mills (i. J. Priestley, J. Garth) Variete za najmlajše, risanke Nan.: Baywatch Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Risanke Nan.: La Tata Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: Street Fighter -Končni obračun (pust., ZDA '94, i. J.-C. Van Damme, Raul Julia) Šport: Controcampo Odprti studio Film: I maniaci (kom., It. '64, i. E.M. Salerno) # tele 4 19.30 13.40 17.30 20.05 20.30 23.30 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Košarka: Polti Cantu -Pall. Gorizia, 15.15 Rose-to B asket - Pall. TS Športna oddaja Konjske dirke Parma - Udinese Športna oddaja 0 MONTECARLO 9 19.25, 22.40, 1.10 Dnev- KM Film: Un angelo e sceso a I Brooklyn (i. P. Ustinov) y Nan.: Quincy IM Film: Chi amera i miei bambini? (dram., '83) Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap Šport: Biscardijev proces Mednarodno tekmovanje v italija skem jeziku Film: Teresa Raquin 16.00 18.00 20.40 23.15 . 1.30 8.00 8.55 9.00 9.30 12.00 12.30 12.45 13.00 13.10 13.25 13.55 14.50 16.20 17.00 17.10 17.30 17.45 18.20 19.05 19.10 19.30 20.05 21.00 21.05 22.00 22.25 22.30 22.50 23.20 23.35 0.40 1.25 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Lahkih nog naokrog, 10.15 Dober veCer, 11.10 dok. serija National Geographic: Lovci na dinozavre (6.) Alpe - Donava - Jadran: Podobe iz Srednje Evro-pe Utrip Zrcalo tedna Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Oddaja TV Maribor -Ljudje in zemlja Očetje in sinovi Zoom Dober dan, Koroška Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Otroški program: Radovedni Taček: Mravlja Dok. nanizanka: Zares divje živali - Žive legende Azije (10. del) Recept za zdravo življenje Risanka Žrebanje 3X3 plus 6 TV dnevnik, vreme, šport Nan.: Komisar Rex Dobro je vedeti Gore in ljudje Odmevi Univerzitetni razgledi Kultura, vreme, šport Ne/Znani oder Iz slovenskih ateljejev: Sonja TavCar Skaberne Predstava SLG Celje: Plemeniti Prasetnik (J.B. Moliere, i. Janez Bermež) Recept za zdravo življenje Napovedniki TV PRIMORKA 17.00 Videostrani nTu Videospot dneva Obiskali smo... Komen Barcolana '98 iflus Nad.: Sosedje (94. del) ros Videostrani ro® Dnevnik, vreme ros Iz tiska gsj Volitve 98: Predstavljajo Volitve: Soočenje kandidatov - Ajdovščina Športni ponedeljek Primoreje - Mura Dnevnik TV Primorka 2.35 Teletekst Vremenska panorama Nan.: Mladostniške izpovedi (Brazilija, 17. ep.) Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (Nova Zelandija, 43. ep.), 10.25 nan.: Pacific Drive (Avstral., 99. ep.) Tedenski izbor: Nanizanka: Indaba (Fr., 18.ep.), 11.20 Čudežni otrok (21. epizoda), 11.45 Šport v nedeljo, 12.30 dok. serija: Velike romance 20. stoletja (4. del) Film: Življenje Emila Zolaja (ZDA) Euronevvs TV prodaja Film: Pred dežjem (Maked. 1994, r. Milčo MaCevski, i. K. Cartlidge, Rade Serbedija) Pripravljeni Nan.: Zenska mojega življenja (Sp., 3. ep.) Oglasi TV igrica: Lingo Videoring Nikolajeve videoakroba-cije Studio City lok. film: Engelbert Hum-perdinck - Kralj romanc Pomp Brane Rončel izza odra Nočni pridih. Nan.: Vprašanje zakonitosti (VB,. I. Staunton, P. Bar-low, J. Clyde, 7. ep.) Nan.: A.S. (Nemčija, 9.) K Koper j j Euronevvs, 16.00 Risanke j S Kvartet Enzo Fabiani S Vesolje je... 18.00 18.45 19.00 19.30 19.55 20.00 20.30 21.00 22.10 22.30 23.30 Istra in... Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška odd.: Gugalnica Lokalne volitve '98 Alpe Jadran Kulturni magazin: 2000 besed Nan.: Luisiana (i. M. Kid-der, J. Charleson, 4. ep.) Vsedanes - TV dnevnik Program v slov. jeziku: Sportel Primorska kronika 23.45 Športna mreža r Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga:Enej Silvij Piccolomini (A. Rebula, r. M. Mahnič, 4. del); 9.35 Glasba; 10.10 Koncert s slavnimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (pripr. V. Valenčič); 12.40 MePZ Novi Sv. Anton; 13.20 Glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Vsi ljudje vse vedo (v studiu I. Peterlin); 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in glasba; 18.00 Znanstveno raziskovanje. Poslednji veliki punt: Tolmin 1713; 18.15 Made in Slo; 19,20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska,vreme; 8.15 Aktualno; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; 10.45 Pesem tedna; 11.00 Pregled šport- nih dogodkov; 13.00 Daj, pove, vmes avtomobilska odd.; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Jingle; 19.30 Primorska poje; 21.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Lantinskoame-riški Ola; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L'una blu; 13.55 Moj dom tvoj dom; 14.10 Živeti danes; 14.45 Vse o šoli; 18.00 Magic bus; 18.45 Na sceno; 19.25 Sigla single; RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofo-nija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik,'8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13,45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 14.45 Na visokih petah; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop; 18.00 Vroče hladno; 18.30 Volitve; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Nove glasbene generacije; 17.15 Enciklopedija Slovenije; 17,30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Koncert: Dunajski filharmoniki; 22.15 Glasbeni nokturno; 22.30 Komorni koncert; 23.45 Glasba in napoved. Radio Koroška 6.08-7.00 Kratek stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)J Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG r _ . SRED ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 66 666 VREMENSKA SLIKA 1030 Ciklonsko območje se je pomaknilo nad jugovzhodno Evropo. Nad zahodno, srednjo in severno Evropo pa se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje s severnimi vetrovi priteka hladnejši zrak. S / S A~~ OSLO -4/- STOCKHOLM HELSINKI .12/3 o- z-^ MOSKVA C3 -16/-9 ° / — \ (£b> K0BENHAVI) -V. DUBLIN o' ' 4,fc _ - - -AONDONo ^!,STER°am 5/9 BERLIN 2/4 VARŠAVA -2/4 oKIJEV 5/9 ___ e o -/- —------— oBRUSEU A A srN 05T,Z A dunau^. 1010 “"o™ U^UANA ^ BEOGRAD 4/5 / C'000 ° V SpLlf OSOFUA 1/6 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 16.35. Dolžina dneva 9.32. Luna vzide ob 3.05 in zatone ob 15.15. V PLIMOVANJE Danes: ob 0.47 najnižje -26 cm, ob 7.16 najvišje 43 cm, ob 13.57 najnižje -38 cm, ob 19.56 najvišje 19 cm. Jutri: ob 1.22 najnižje -25 cm, ob 7.40 najvišje 47 cm, ob 14.22 najnižje -45 cm, ob 20.29 najvišje 23 cm. —v MORJE Morje skorj mimo, temperatura morja 15.7 stopinje C. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °c °c 500 m..............2 2000 m............-6 1000 m.............-1 2500 m -9 1500 m.............-3 2864 m...........-11 C A ... i" / V" t H" •»S V""..m... DANES GRADEC -1/5 TRBIŽ 0/3 SKA < S ^ . m- M. SOBOTA O G/A o °/3 KRANJSKA GORA A O TRŽIČ S O S. GRADEC O PTUJ ČEDAD— 1/8 O OVIDEM 3/9 —^N. GORICA GORICA q 2/10 X srN TRST Q ^ 8 {3?, PORTOROŽ O KRANJ 2/6 „ — m LJUBLJANA 5/9 2/7^ POSTOJNA O 2/8 N. MESTO 1/7 O ZAGREB 2/6 ^ ‘S?