Leto LXVII., št. 122 Ljubljana, petek U junija 1934 Cena Din Uhaja vsa* dan popoldne, Lsvsemtt nedelje in praznike. Inser&tt do SO petit vrst š Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 Trst a Din l.-, večji Inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni iavek posebej. — >Slovenski Narod< vel>a mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo UBEDNISTVO EN DPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafijera ulica ti. 5 Telefon At_ 3122, 3123, 3324, 3125 In 312« RAZPRAVA O MA DŽARSKI TOŽBI Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 66« podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvora Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.551. V ŽENEVI Danes bo svet Društva narodov določil poročevalca in način razprave — Madžari se že umikajo in žele — sporazum z Jugoslavijo Ženeva, 1. junija, r. Danes se sestane svet Društva narodov, da na tajni seji razpravlja o pritožbi Madžarske proti Jugoslaviji »zaradi obmejnih incidentov, ki da so jih zakrivile iugo-slovenske oblasti«-. Ker Madžarska doslej svo.ie tožbe ni umaknila, bo moral sve: na svoji tajni seji dclociti proceduro za obravnavo tega spora. Predvsem bo moral svtt Društva narodov določili poročevalca za javno sejo. Kakor se domneva, bo ta funkcija poverjena prvemu delegatu Španije Mada-ria£:. Poročevalec mora pripraviti svoje poročilo za plenum sveta Društva narodov. Ker pa je sedanje izredno zasedanje sveta Društva narodov zelo kratkotrajno, bržkone ne bo prišlo že na tem zasedanju do razprave, marveč bo to poročilo odgođeno do jesenskega zasedanja, ki se bo vršijo meseca septembra. Jugoslavijo bo v tej zadevi zastopa! po vsej priliki zunanji minister osebno ali pa stalni delegat prj Društvu narodov' g. Fotič. Madžarska je določila za svojega zastopnika šefa opozicionalne stranke malh posestnikov narodnega poslanca Tihora rZkharda. ki je že v ponedeljek prispel v Ženevo. V razgovoru z jugo-s!ovenskimi novinarji je Ekhard o tem sporu izjavil: 2al mi je, da je prišlo do tega. ker je imel predsednik madžarske vlade Gombos namen baš te dni podvzeti korake za izboljšanje odno-šajev med Madžarsko in Jugoslavijo. Madžarska vlada pa se je odločila za ta korak, ker ni mogla več dalje čakati na rešitev obmejnih sporov. Madžarska vlada pa se je odločila za ta korak, ker ni mogla več dalje čakati na rešitev obmejnih sporov. Madžarska pa nikakor nima namena pokreniti pred Društvom narodov v zvezi s tem kako politično vprašanje, marveč želi razpravljati samo o obmejnih incidentih, o katerih govori vloga madžarske vlade. Madžarska pa je pripravljena rešiti ta spor v direktnem sporazumu z Jugoslavijo in Ekhard ima pooblastijo, da o tem razpravlja z jugoslovenskim zunanjim ministrom g. Jevtićem. Ce to uspe, se bo Ekhard takoj vrnil v Budimpešto, da pokrene potrebne korake za nadaljnja pogajanja glede podrobne ureditve vseh obmejnih vprašanj. V zvezi s takim stališčem madžarske vlade namerava Ekhard na današnji seji sveta Društva narodov predlagati, naj svet Društva narodov le tedaj razpravlja podrobno o tožbi madžarske vlade, ako ne bo prišlo do sporazuma potom neposr. '^h razgovorov med Madžarsko in Jugoslavijo. V ostalem pa namerava Ekhard predlagati sestavo mešane jugoslovensko - madžarske komisije, ki naj bi razpravljala o vseh bodočih obmejnih sporih. Znano }e, da so se obmejni incidenti na madžarski meji v glavnem dogajali samo zaradi tega, ker so se na madž-arski strani organizirale teroristične akcije o oti Jugoslaviji ra so tako jugoslovenski obmejni stražniki imeli v večini primerov posla z atentatorji ter tihotapci peklenskih strojev, bomb, eksploziv in orožja. V takih primerih se pač ne more zahtevati od graničarjev. da bi vedeli, ali imajo posla z nevarnimi zločinci aH pa z nedolžnimi ljudmi, ki so po naključju zašli in prekoračili mejo. Vsega tega pa bi ne bilo, če bf bila Madžarska že svoječasno pristala na jugoslovenski predlog glede likvidacije dvolastniških posestev. Madžarska je to vse doslej odklanjala in tudi to odkriva pravi cilj madžarske tožbe, ki stremi na en! strani za tem, da omogoči v inozemstvu novo revizionistično akcijo, na drugi strani pa da prepreči likvidacijo dvolastniških posestev in tako pusti odprta vrata za nove obmejne incidente. Izjalovljene intrige Registriranje in objava balkanskega pakta in dodatnega protokola je nov dokaz miroljubnosti balkanske politike Ženeva, 1. junija, r. Ob priliki sestanka razorožitvene konference so se sestali v Ženevi tudi zunanji ministri držav, ki so podpisale balkanski pakt. to so Jugoslavija. Rumunija. Turčija in Grči;a. Na tem sestanku so sklenili, da čimprej registrirajo balkanski pakt pri Društvu narodov in da obenem s paktom registrirajo tudi dodatni protokol, k; doslej še ni bil objavljen. Takoj po izvršeni registraciji bo objavljen tudi ta protokol O tem protokolu je svetovni tisk že takoj po sklenitvi balkanskega pakta mnogo pisal. Znana je kampanja bivšega predsednika grške vlade Ve-nizelosa baš zaradi tega, ker se je pripisovalo temu dodatnemu protokolu napačno in tendenciozno tolmačenje, kakor da bi bil ta protokol naperjen proti interesom miru in da baje celo ni v skladu z duhom in paktom Društva narodov. Zato so se gg. Je vtič, Titulescu. Ruždi bej in Maksimos od- ločili, da registrirajo tudi ta protokol pri Društvu narodov in da na ta način najbolj odločno zavrnejo vse one intrige, ki so se kovale okrog balkanskega pakta in tega do«V ! kola. Ko bo objavljeno besedilo tega protokola, se bo videlo, da ni naperjen niti proti interesom balkanskih držav, niti proti idejam Društva narodov, marveč da je tudi ta protokol zgolj sredstvo, ki služi okrepitvi miru in jamstvo boljše bodočnosti balkanskih narodov. Sklep zunanjih ministrov, da se ta protokol objavi v celoti, je najboljši dokaz, da države, ki so sklenile balkanski sporazum, nimajo kaj skrivati pri izvajanju balkanske politike. Ta politika je docela v skladu z duhom pakta Društva narodov in njen široki pomen je baš v tem, da omogoča prijateljsko sporazumevanje tudi z nebalikanskimi državami in z onimi, ki doslej niso pristopile k temu paktu. Nove grožnje Japonske Japonska se vsiljuje Kitajski za njeno vojaško zaštitnico — Pogoji za vojaško zvezo Sanking, 1. junia. r. Tukajšnji kitajski in anelešk: listi so objavili senzacionalne vesri. da je japonski poslanik v Nankingu v imenu svoje vlaie izročil kitajski vladi predlogo za sklenitev japonsko-kit a jeke vojaške zveze, s katero naj bi Japonska Postala zaštitnica kitajske repuMike. Za sklenitev pogodbe so Japonci postavili naslednje poitoje: 1. Kitajska izstopi Iz Društva narodov, 2. Kitajska prekine vsa svoja pogajanja s tujimi državami za sklenitev take pogodbe ali zveze, 3. Kitajska tudi v bodoče ne bo sklenila nikake tak- Šne pogodbe s kako tretjo državo. Japonska vlada je pripravljena pomagati Kitaj- ski z večjimi posojili in v primeru potrebe tudi z vojaštvom. Novinarjem je japonski poslanik izjavil: če Kitajska ne bo pristala na ta predlog, bomo vedeli, kaj nam je treba storiti. VaekaJkor je res, da gre za sklenitev vojaške zveze med obema državama. Ce se bo Kitajska še nadalje pogajala • tujimi državami, bom0 nastopili z najstrožjimi sredstvi. Kitajska bi bila v vsakem primeru hudo oškodovana. V kitajskih vladnih krogih trdijo, d* nankinska vlada na te japonske predloge ne bo niti odgovorila. Ogromne stavke v Ameriki .Veu' York, 1. junija. Zedinjene države stojijo pred veliko stavko v kovinski, tekstilni in avtomobilski industriji, pri kateri bo udeleženih nad milijon delavcev in bo pomenila velik » škodo za vse gospodarsko življenje Amerike. Strokovne organizacije so za sedaj napovedale za ponedeljek generalno stavko v Ohiu, ako se pogajanja v Toledu ne bodo končala uspešno. Predsednik Roosevelt je sam pokrenil akcijo za ureditev spora ter pozval v Belo hišo zastopnike organizacije za pobijanje brezposelnosti. Delavci zahtevalo ukinitev zasilnih določb za celokupno kovinsko industrijo, ki so imele doslej neugodne posledice za delavstvo. Gospodarske posledice hitlerjevskega terorizma Dunaj, 1. junija. Predsednik državnega urada za propagando tujskega prometa dr. Strafella je izjavil novinarjem, da se je avstrijski tuiski promet v zadnjem času zelo skrčil. Teroristični atentati narodnih socialistov in komunistov so v zadnjem času v izredni meri škodili tej panogi avstrijskega narodnega gospodarstva, ki je eden glavnih virov avstrijskih dohodkov. Će tujci tudi v bližnii seziji ne pridejo v večjem številu v Avstrijo, bo avstrijsko gospodarstvo trpelo silno škodo in se bo težko izognilo resni finančni krizi. Priprave za postavitev spomenika kralju Petru Beograd, 1. junija. Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju je imel v Beogradu 31. maja t. i. od 18. do 20. ure sejo v dvorani državnega sveta pod predsedstvom dr. Nintva Perica. Na seji so razpravljali in dernitivno sprejeli pravila odbora, kaienh načrt so izdelali dr. Dušan Subotić predsednik kasacij-skega sodišča. Srečko Tešić. predsednik glavne kontrole. Dragoljub Radoj-lovič. predsednik državiiega sveta in Ljuba Stefanovič. odvetnik. Razen tega so na seji razpravljali o nadaljnji organizaciji deia za. zbiranje prispevkov za spomenik. Zakon o mestnih občinah Beograd, l. junija r. V dvorani beograjske občine se je pričelo danes zasedanje Zveze jugroslovenskih mest. Na tej seji, ki ji predseduje zagrebški župan dr. Krbek, bo Zveza mest zavzela svoje končno veljavno stališče gierie zakona o mestnih občinah.. Ta zakon je sinoči definitivno odobril ministrski svet in je bil danes predložen Narodnemu predstavništvu v na-daljno postopanje. Seje Zveze mest se udeležujejo med drugimi ljubljanski župan dr. Puc, podžupan Jarc in mestni ravnatelj Jančigaj. Iz sodne službe Beograd, 1. junija, r. Po lastni prošnji so postavljeni za sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu Božidar Romih, do-sedaj starešina sreskega sodišča v Novem mestu, in za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani Ivan Brelih, starešina sreskega sodišča v Cerknici, in dr. Jakob Prešeren, starešina sreskega sodišča v Skofji Loki. Mary Pickford gre v * politiko Pariz, 1. junija. AA. Londonski »Dailv Mail« prinaša danes vest iz Washingtona. da je znana ameriška filmska igralka Ma ry Piokfordova sklenila kandidirati na bližnjih p ar 1 amen t a rn in volitvah v USA na listi republikanske stranke. Republikanska stranka v Kaliforniji, pravi Hst. ki bo meseca avgusta t. 1. določila avoje kandidate, je kandidaturo Mary Pic*for dove sprejela zelo ugodno. Huda suša v Rusiji Moskva, l. junija. Vlada je objavila, da je v južnem delu Rusije silna suša uničila vse posetve, zaradi česar ni pričakovati niti najmanjše žetve. Zato se je v Rusiji zvišala cena kruna, in sicer črnega na 30, belega na 60 kopejk. Premestitev sedeža druge intemacionale Bruselj, 1. junija. Vodstvo H. socialistične internacionale, ki je zasedalo 27. in 28. maja, je sklenilo meseca aprila prihodnjega leta premestiti tajništvo II. internacionale iz ftvice v kakšno drugo državo, kjer je življenjski standard nižji. Trgovinska pogodba z Nemčijo Pogodba je stopila danes v veljavo — Poleg povečanja izvoza obeta pogodba tudi znatno izboljšanje cen Beograd, l. junija. AA. Zastopnik ministra zunanjih zadev kmetijski minister g. dr. Kojić je poslal Narodnemu predstavništvu v razpravo zakonski predlog o trgovinski pogodbi, sklenjeni in podpisani v Beogradu 1. maja 1933 med kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo. Po sk'epu ministrskega sveta od 23. maja t. 1. stopi omenjena trgovinska pogodba z Nemčijo začasno v veljavo 1. junija t. i. Beograd, 1. junija, r. Danes stopi v veljavo nova trgovinska pogodba med Nemčijo, ki je bila podpisana 1. maja v Beogradu in ki bo šele naknadno ratificirana. S to trgovinsko pogodbo te zagotovljen Jugoslaviji Izvoz v Nemčijo v vrednosti nad j 100 milijonov dinarjev, kar predstavlja dvakrat več, kakor pa je znašal naš izvoz v Nemčijo leta 1933. Za glavne agrarne pridelke bomo dobili še dovolj rentabilne cene. kar je v sedanjem času gotovo največje važnosti. Tako bo n. pr. cena pšenice za 24 dinarjev višja nego ie bila doseda; Efekt te razlike znaša nri 5000 vagonih 26 milijonov, a pri koruzi 12 milijonov. Za 300 vagonov jajc bomo dobil1 skupno 30 milijonov več kakor po dosedanjih cenah. Za tobak bo plačala Nemčija pri toni 20 mark več kakor doslej. Skupui efekt tako povišanih c«« za naš izvoz v Nemčijo bo znašal okrosr 140 do 150 milHonov dinarjev. Kar se uče Nemčije, bo uživala ugodnosti in olajšave pri uvozu elektrotehničnih in kemičnih izdelkov. Jugoslavija se ni obvezala, da prevzame določeno količino nemškega blaga. Z olajšavami, ki jih je dala za naš uvoz, zlasti pa z ugodnejšimi cenami za najvažnejše agrarne pridelke stremi Nemčija za tem, da dvigne kupno moč našega prebivalstva, ker računa s tem, da kaše vsem industrijskim državam edino možen način za povečanje medsebojne izmenjave blaga med industrijskimi in agrarnimi državami. S pogodbo, ki obsega 32 členov in koie besedilo objavljajo današnje »Službene Novine*, je urejen medsebomi promet blaga, obenem pa vsebuje določbe o medsebojnem tretiranju državljanov obeh držav glede naseljevanja u zaposlitve, nadalje pa tudi tranzitni in paroplovni promet. V posebnem dodatku so določene nemške carine za uvoz posameznih naših pridelkov, enako pa tudi jugosiovenske carine zz uvoz nemškega blaga. Veterinarska konvencija obsega običajne določbe glede uvoza in tranzita živine in mesnih izdelkov. S to pogodbo ie zlasti omogočen večji izvoz našega sadja, perutnine, kon :e;V:ranih rib, iajc in raznih zdravilnih zelišč. Carine za to blago so v primeri z dosedanjimi znatno znižane. Razorožitvena konferenca bo danes mirno zaspala Po današnji seji glavnega odbora bo zasedanje odgo* deno za nedoločen čas London, 1. junija, r. Angleški tisk ua-poveduje, da bo z danainjo sejo glavnega odbora razorožitvene konference končana raaprava in seja odgođena, kar bi pomenilo po mnenju angleških krogov dejanji konec razorožitvene konference. Hendtr soo si bo sicer pridržal pravico, da v da nem trenutku ponovno skliče sejo glasnega od>bora, vendar pa sodijo, da je fa trenutek tako oddaljen, da na ponovni sestanek razorožitvene konference ni niti računati. Angleš&a delegacija se bo, ks-kor pišejo današnji listi in kakor je v svojem sinočnem govoru napovedal tuli minister Bden, izjavila za tak zaKljučei--razorožitvene konference, dočim sta Francija in Rusija odločno proti temu "■. se zavzemata za nadaljevanje razorožitve-nih pogajanj. Predlogu nevtralnih držav ne pripisujejo v angleških krogih nikako-ga pomena, ker menijo, da bi tak prol log na eni strani predvideval priznanje enakopravnosti Nemčije, kar je nesp^e jemljivo za Francijo, na drugi strani o:i povečanje garancij varnosti, česar zoper Anglija ne more sprejeti. Celo »Times«, ki se je doslej stalno zavzemal za dosego kakršnegakoli razorožitvenega spon/, uma, piše danes, da je ženevska konferenca na smrtni postelji. Pota Anglije in Francije v razorožitvenem vprašanju s» Po mnenju lista definitivno ločijo in An- I Klija je slej ko prej prepričana, .m j« mogoč sporazum med Francijo in Nemčijo edinole le na osnovi enakopravnosti in da bi bil tak sporazum za Frannjo danes ugodnejši, kakor bo morda jutri List svari Francijo, naj nikar ne računa s padcem sedanjeea režima v Nemčija Francija skrbi za lastno varnost Pariš, 1. junija, r. Vojni minister je podal nred finančno komisijo poslanske zborn.ee obširno poročilo o organizaciji obrambe na francoski meji proti Nemčiji, pri čemer i« opravičeval prekoračenje nekaterih kreditov. Utrdbena dela se bodo pospešeno nadaljevala, tako da bodo dokončana še v tek j letošnjega leta. Finančna komisija je a>ela*-no pritrdila izva.ian.iem vojnega ministra, ki ie naglaeil tudi potrebo o izpopolnitvi francoske oborožitve, da bi se na ta način preprečilo velike človeške žrtve. Na opombo socialistov ie minister izjavil, da bi socialist': brez vsakega ugovora glasovali tudi še za večje kredite, če bi jim bilo znano o nemškem oboroževanju to, kar je znano vojnemu ministru. Minister pa je pripravljen objaviti te dokumene, če odbor to Želi. Odbor ie izrazil vojnemu ministru popolne zaupanje in odobril predlagane ukrer>n 15.60. Newvork 307.25, Bruselj 71.90. Milan 26.27. Madrid 42.05. Amsterdam 208 50 TW lin 120.25. I>unaj 57.20. Pra^a ^ °« " va 56.05, Bukareita 3.05. Stev 1/2 Bogato je založen letošnji velesejem Posel bolgarskih književnikov — Pozdravi in Čestitke živahno vrvenje na praznik Ljubljana, 1. junija. Stara navada je že, da mora biti na dan otvoritve veleBejma nekaj dežja. Le tos smo imeli hud naliv ■ točo. V sredo popoldne je prihrumela nad Ljubljano silna nevihta, med katero je treskalo, da fo 6e kar hiše tresle. Nekaj Časa je lilo kakor iz škafa, po cestah so tekli celi po-toai umazane vode, ki so jo kanali komaj sproti požirali. Na velesejmu se je mora lo seveda vse skriti pod streho, v zunanjih kojah je pa dež marsikateremu raz-stavljalcu zmočil blago. Posebne Škode naliv tudi na velesejmu ni napravil. Po otvoritvi velesejma je priredila uprava povabljenim gostom v restavraciji »Zvezdi« obed, med katerim je bilo *z- recenih veO napitnic In čestitk z iskreno željo, da bi naš velesejem nadaljeval svoje uspešno delo. Govorili so predseduik velesejma g. Fr. Bonač, minister socijalne politike in narodnega zdravja dr. F -an Novak, grški poslanik minister Melas, generalni ravnatelj solunskega velesejma g. dr. N. Germanos, avstrijski genera.n: konzul grof Oreini Rosenberg, član Trgovske zbornice iz Soluna g. Karallis in zastopnik državne zveze nemške industrije g. dr. Weseniann. Na otvoritveni dan je .pozdravil sejem kot drage goste bolgarske književnike, ki so si pod vodstvom konservato-rija g. dr. Steleta ogledali našo letošnjo veiesejemsko prireditev in bili o nji poln' hvale. Zelo laskavo so se izrazili o našem velesejmu budi nemški novinarji. Z v$:i-kih bolgarsko-jugoslovensKih manifesta?ij ob črnem morju sta brzojavno poz.drav.la velesejem ob otvoritvi predsednik Zbornice za TOl g. Ivan Jelačin in tajnik g. dr. Ivan Pless. Brzojavne in pismene čestitke je prejela uprava velesejma iz Soluna, Varne, Barija, Švice, Nemčije, Poljske, Belgije, Dunaja. Milana. Lyona, Poznanj, Kolna, Padove, Bruslja, Španije, Portugalske, Amerike, Egipta itd. Vćeraj je bil sicer zadnji v mesecu, kar se pa velesejmu ni prav nič poznalo. Že dopoldne je bil iposet dober, popoldne smo pa zopet videli ono živahno vrvenje po paviljonih in na veseličnem prostoru, kakor smo navajeni vsako leto na nedeljo in praznike med velesejmom. Med po-setniki je bilo tudi nekaj Francozov, Ha-lijanov, Grkov in Nemcev. Letošnji veh -sejem je bogato založen z vsem, Kar pre moreta naša in tuja industrija in obrt. Posebno poučne in zanimive so pa specijalne razstave: kartografska, razstava moderne reklame in Žena v poklicu. Razveseljiv za st-ianje teike razmere, naravnost neverjeten napredek se vidi na prasni razstavi pohištva, kjer so naši vni mizarji zopet pokazali, da bi s svojimi izdelki lahko mirno stopili tudi pred zunanji svet. Žena v poklicu Žene so hoLele pokazati, kaj znajo in so pokazale na razstavi »£ena v poklicu* na velesejmu tako; postavijo se lahko predvsem z rSMtaVO, dokazale so pa tudi ca se resno udejstvujejo v neštetih poklicih. Prireditelji ne pripravljajo nikdar nobene razstave s takšno ljubeznijo in skrbjo, kot naše ženstvo vsako leto oa velesejmu svojo razstavo. To se dobro pozive tudi na tej razstavi. (Mm vstopiš, opaziš, da so bile tu pri delu nežne ženBke roke in ženske sploh s svojini gledanjem in okusom. Pripraviti tako veliko razstavo, ki obsega skoraj ves pavil>on K, je resno ter težavno delo. Pri-redlteljice so si pa tudi nadele izredno težko nalogo, kajti * malimi sredstvi skušati prikazati vse -ženino delo na razstavi, je kolikor toliko tvegano; vendar n; nihče razočaran. Razstava napravi močan vtis, nedvomno bi pa bila lahko še bolj impozantna, če bi se prirediteljice lahko ravnale še bolj po nasvetih ge. prof. Vur-nikove, ki jim je napravila načrt za arhitektonsko ureditev. Toda teAko je »praviti v sklad lepotne zahteve z gmotnimi tedikočami. Sicer Je pa treba upoštevati še praktične zahteve pri razstavljanju blaga. Načelnica ga. Kraigherjeva, ga Lapaj-netova in vse aodelovalke so lahko zadovoljne s svojim delom. Naiprej nam krasni tadelki podjetij, ki jih vodijo ženske, fotografije obratov, hotelov itd. pričajo o podjetnosti naših žena. Le oglejte si fotografije krasnih blejskih hotelov in ostrmeli boste, kajti marsikomu se ni niti sanjalo, da nelne ženske roke sežejo tako daleč! V Ljubljani vodi žena mesno industrijo, žene imajo v rokah več gositiln, slovito tvrdiko A^nola je ustanovila žena itd. Sa?loh imajo žene mnogo smisla za trgovino, obrt, zadnje čase vodijo v pletilni iavfcistriji, mnoge panoge so pa namenjene le njim. Lahko trdimo, da žene v podjetnosti ne zaostajajo za moakinii, tu In tam jih pa celo snatno prekašajo Dovolj bi bilo že. če bi samo naštevali naštete vrste izdekkov ženskih rok. Tu so lepe pletenine tvrdke Rozmanove, poleg razstavlja okusno Stuzzijeva stezniki. Leitgebova je razstavila vezenine in vse tiste neštete čudeže, ki prihajajo izpod ženskih rok v ženski umetni obrti, Agnola ima razstavljeno redko, krasno blago itd. Zelo mnogo svojih krasnih izdelkov razstavlja tvrdka »Juljana«, ki izdeluje kot Leigebova pregrinjala, zavese, drobna ročna dela, krasne vezenine, razen tsga pa ima ie specijalni oddelek za izdelovanje finih ženekm in otroških oblek, dalje za perilo, riearoico šablon itn. Vsega kar znajo, pa niso mogli niti razstaviti. Vprav presenečajo ljubr« vezenine gdč. Deansarjeve, i»deJki pleteni rz slame, čudovito lepi vzorci na blazinicah, zavesah, oblekah, periru, keramiki itd Raastavlja tudi svilene obleke, poslikane na roko (ne brizgano), kar je izdelek v tehniki, ki jo ana pri na« le ona. Žene so samostojne le v vseh panogah Fotografka (Stautova) rassUvlja odlične fotografije, pole« se pa seznanimo po fotografiji in tip/kanem rokopisu s prvo naoo pilotko. Kristino Gori*kovo. Mnoge poklice bi pa se Žene lahko zasedle s pe dago*ko in etrođeovno — rtasii gospodinj- sko — riobrsAbo. V oddelku o gospodinjskem šolstvu »previdimo po statističnih podatkih, da je mnogo premalo učiteljic s posebno gospodinjsko izobrazbo. Na vzgojnem področju bi se pa žene lahko udejstvovale kot otroške vrtnarlce, vzgojiteljice pri mladinskih priporih, razsodiščih, voditeljice uradov za izbiro poklica, zavetišč, mladinskih zavodov itd. Ženski poklici še imajo bodočnost, žene lahko goje optimizem kljub sedanjim mračnim časom. 1 Na razstavi tudi niso pozabili na delo zaščitnih sester in diplomiranih babic. Pokazali so tudi, kjer se še sicer predvsem udejstvujejo ženske, n. pr. v tekstilni industriji, blamnikarstvu iti. Najbolj je na razstavi zastopana ženska do-mača obrt. častno mesto zavzema Državni osrednji zavod za ženski domači obrt, slasti s kleklanimi Čipkami, ki so bile pred tednom razstavljene v Milanu, kjer so vzbujale veliko pozornost. Prav tako odlično je zastopan ženski oddelek Tehniške srednje šole z vsemi vrstami izdelkov. Pravo odkritje so na razstavi vezenine dobrovskih vezilj, ki zdaj prvič razstavljajo svoje presenetljivo lepe iz delke. Okrog 50 žen in deklet je v Dobrovi vezilj, morajo pa delati le za trgo v ne ter podjetja — seveda poceni, za kruhek, sadov svojega dela pa ne morejo nikdar uživati v polni meri. Prezreti ne smemo poleg razstavljenih sladkost! ge Novotne. # Velik Je oddeleTt, ki nam kaže ženino udejstvovanje v umetnosti. Na eni steni so fotografije plesalk in igralk, a na nasprotni so razstavile slikarice oljnate slike in arhitektka načrt, sredi paviljona so pa na mizah razložene knjige izpod peresa žena in ženskih založb, Belomodre knjižnice in ^ženskega svetac Slikarska razstava in sploh umetnostni oddelek za- hteva poseben, podrobnejši opis, a zdaj se ne moremo spuščati r podrobnosti. Poseben oddelek ima eak*ba »lenskega sveta« s stojo, našo najodlionejfto žene&o 11-teramo revijo, ki j« Izhajala dol*a leta v Trstu. Tu razstavlja tudi vsestranska Nada Lampretova zelo posrečene modne slike ter se predstavlja kot naša prva modna slikarica. Zveza gospodinj je pa lahko ponosna na svoje glasilo, nai edini strokovni gospodinjski list, ki ga isdaja za svoje članice brezplačno. Vsa razstava j« slasti sa molki svet odprta knjiga, ki joTori glasno t prilosj žena, nam razodeva njihove sposobnosti, dusevnost in energijo. Kdor še ne sns ceniti ženskega dela, naj si ogleda to razstavo in začel bo spoštovati našo delovno in dslavno ženo. Vsak bi pa moral tudi prečiiati zahteve gospodinj. Uvedba praktičnega gospodinjskega pousa na ženskih šolah; večja skrb za razvoj strokovnega gospodinjskega šolstva; zadostno število gospodinjskih učiteljic; praktična izobrazba gospodinjskih pomoonic. Razstava bi bila nepopolna, če bi ne bilo oddelka, ki nam priča o trpljenju deklet v poklicu, ki je pri nas še tako zapostavljen v socijalnem pogledu. To je poklic gospodinjske pomočnice, kuharice, služkinje. Upoštevati moramo, da to še ni priznan poklic, ker ni predpisana poklicna usposobljenost, v čemer je tudi iskati vzrok, da gospodinjska pomočnica nima skoro nobene socijalne zaščite, če bi bila uvedena obvezna vajenska doba. kot zahteva organizacija gospodinj, pomočnic, bi ta poklic spadal tudi pod zakon o obrtih. Potrebna bi pa bila tudi strokovna gospodinjska šola (neobvezna), da bi kvalificirane grvs pod i rt jske pomočnice prišle lažje do zsslu&ka in poklicnih pravic, gospodinje pa do dobrih pomočnic. Zelo aktualna je zahteva po znižanju delovnega časa, saj morajo marsikje poBli delati noč in dan in neobhodno potrebna je uvedba starostnega zavarovanja, da ne bodo več izhlrane in ostarele služkinje umirale na cestah kot beračice In prostitutke. Razstava se je dotaknila vseh ženskih problemov, zato je poučna za vse in zlasr za me. ki radi zatiskajo oči ob socijalnih vprašanjih, tičočih se žene. N o'k o I s t v «* Navodila za okrožni zlet na Vrhniki Načelništvo ljubljanskega sokolskega okrožja je izdalo za okrožni zlet na Vrhniko, ki bo 3. t. m. naslednja navodila, po katerih se morajo vsa društva in ćete brezpogojno ravnati: /. Odhodi vlakov iz Ljubljane g/, kol. na \'rhniko: ob 6 35 za vso deco in sokolsko godbo, ob 7.30 za člane in članice ter oboii naraščaj. 2. Odhodi vlakov z Vrhnike v Ljubljano: ob 17.30 odpotujejo vsa ona društva, ki so vezana na zvezo vlakov v smeri izven Ljubljane in vsa deca. Oh 18.30 odpotuje naraščaj ter morajo s tema dvema vlakoma brezpogojno odpotovati vsi mladinski oddelki in to pod vodstvom svojih vodnikov. Vsi ostali udeleženci se morejo poslužiti vlaka, ki odhaja z Vrhnike ob 21.30. Ta vozni ied velja obvezno za vse nastopajoče oddelke, dočim naj se članstvo (starejše, ki ne nastopa), posluži vlaka ob 7.30. izjema pri tem vrstnem redu so samo edinice. ki jim je to zaradi zvez onemogočeno. 3. Skušnje: zbor za vse oddelke na dvorišču osnovne šole in sicer za obojo deco ob 7.20. za ženski naraščaj, članice, moški naraščaj in člane ob S.20. 4. Povorka: zbor za povorko ob 10.30 na šolskem dvorišču in pred šolo. Povorke se morajo udeležiti vsi člani, članic©, oboji naraščaj in deca v slavnostnih krojih, z izjemo članic in ženskega naraščaja, ki sme v povorko v telovadnih krojih ter vsi ostali v civilni obleki z znaki. 5. Otvoritev Sokolskega doma bo ob pol 12. Po otvoritvi odidejo mladinski oddelki obedovat pod vodstvom svojih vodnikov in vodnic, članstvo pa pod vodstvom načelnika oz. načelnice. 6. Zbor v slačilnicah: Po obedu je ob 14. zbor vseh oddelkov v slačilnicah. ob 4.30 pa sledi zbor za javno telovadbo. Zbor bo na dvorišču šole oz. pred šolo. 7. Ob 15. javni telovadni nastop, ki bo končan približno ob 16.30. Opozarjamo vse društvene in četne uprave, da se morajo strogo ravnati po teh navodilih, ev. spremembe pa bomo pravočasno javili. Zdravo! Javna telovadba Sokola I V sredo zvečer so imeli na Taboru svoio letno javno telovadbo. Vse hvale vredno je, da ni bilo po telovadbi nobene veselice, zato smo pa pogrešali vse tiste ljubitelje že veste čega. Vzlic temu je bil obisk zadovoljiv. Z nastopom je začela deca obojega spola s prav primernimi prostimi vajami. Otroci so bili dobro Izurjeni, zdelo se je pa. da je hitrost v 2. In S. sestavi premajhna. Prav dobro so Izvajale članice vaje s kiji, tem najbolj ženskim orodjem. Sestava je prikupna, Ima pa primeroma obširne dele. ki so premalo Živi. KIJ je orodje, ki zahteva mnogo gibanja, zlasti krojnega in vprav tega Je ponekod premalo. Devetorica deč/kov s čednimi prostimi vajami je bila prav dobra In očit-na samozavest ee jim Je dobro podajala. O načinu izvedbe bi pa dejal, da ni bil pravilen; delali so pretrdo, prestrumno (t nekdanjem pomenu te besede), kar je nekoliko motilo sicer ugodni dojem. Odre-lavost je pravilna, če je tam, kjer mora biti, pretirano pa je spreminjati maho-vite gibe v dobesedno presekane. Vzrokov tu ne moremo navajati. Ena najmiČ-nejših skladb je bila tista Šestorice članov, ki je pokazala izvrstno sestavljene gibe, bolje osnovne 6estave sodobnih prostih vaj. Sestavi bi edino lahko očitaii. da je bila na nekaterih mestih prelanajd ljiv0 sestavljena !n logična povezanost s tem za spoznanje pretrgana; bila je tudi nekoliko predolga. Izvajanj« j« bilo vseskozi sjf pravilno Izrazito In ritmično. $e lepše bi pa bilo, če ne bi bili bratje po nep< • N-^-v. novešal i glav in če bi bili nekoliko bolj pazili as nstanč nost gibov in poloiajev. Ako je treba Iztegnjeno vzročiti, tedaj naj ne bo leht nakrte-na. izpad 1 aj bo izpad, ne samo ie-pava stoja odkoračno in podobno Bksaktnost ima povsod v življenju svoj pomen in namen: tudi v telovadbi in, če hočemo še bliže, v gimnastienih vajah Lepotni dojem ni pri tem zadnji smoter. Izvrstno je bilo spremljevanje na glaso-virju; vobče je treba pribiti, da je glasovir mnogo pripomogel k lenemu uspehu večera. Mistični ples ženskega naraščaja je bil dobro izvajan, sestava sama je pa pusta in n« izraža tistega, kar bi morala po naslovu. Dobri so bili bratje na treh bradljah s hkratnimi vajami po godbi. Zamol-čati pa ne smemo, da bi se bili lahko držali bolj pokonci*, na tleh in na orodju. Brezhibno so delale sestre z žogami in šestorica moškega naraščaja. Tu so bili gibi očitno nitančnejši, kakor pri šestorici bratov. Pohvaliti moramo tudi sestavo. »V novo Življenje«, ki so ga izvajali bratje in sestre, je bila izvedba takisto skoraj brezhibna. Sestava je prirejena za nastop in s tega vidika popolnoma ustreza, mislim pa, da ne bi izgubila nič učinka, če bi bila bolj bogata z gibi trupa in premenami pritaLnih položajev. Na koncu so nastopili vsi oddelki z lahko-atlet8kimi igrami. Najprej so izvajali skupne proste vaje za uvod, zatem so se pa razdelili v skupine, katerih vsaka je posnemala kako panogo proste telovadbe (skoki, meti, tek, vlačenje vrvi itd.). Bilo bi po imoje»m učinkovitejše, če bi bilo pokazalo te panoge manjše število, toda bolj za res. Pomirjevalne vaje so izvajal: zopet vsi skupaj. Naj še povem, da se mi je zdela čudna ljubezen do vzpone, ležno spredaj pred rokami (most), ki so jo imeli pri vseh oddelkih malone v vseh vajah; mnogi namreč ta položaj zavračajo kot škodljiv, zlasti za nedoraslega. Na Taboru so z večerom lahko zadovoljni, saj smo videli, da so mnogo delali in z veseljem delali; to kaže na zdrav duh. ki je porok za krepko življenje. T. S. Zbor sokolskih prosvetarjev Prosvetni odibor Sokolske župe Ljubljana je sklical včeraj ob 10. v mali dvorani na Taboru prosvetno konferenco dru št ven ih prosvetarjev ljubljanskega sokolskega okrožja, ki je bila zadovoljivo obiskana. Konferenco Je otvoril predsednik fcPO br. Janez Poharc, ki Je po pozdravu prosvetarjev razložil pomen današnjt-konference t. J. konstituiranje okrožnega prosvetnega odbora in izvolitev okrožne-ga prosvetarja, V svojem govoru Je najprej orisal delo, ki ga bo izvršil fcFO v letošnji poslovni dobi, predvsem župnl prosvetni tečaj, ki bo ob koncu avgusta, dalje dramski tečaj o božiču in Izvedba glasbenih In dramskih tekem po okrožjih v letošnji jeseni. Kot zaključek teh tekem pa se bo vreli pred zborom društvenih prosvetarjev župni prosvetni dan s sodelovanjem pevskih, godbenlh in dram skih odsekov, po vzoru, kakor Jih prlre ja Sofcoleka iupa Kranj. Veliko skrb bomo polagali tudi enodnevnim Idejno-adoni-nistrativnim tečajem za sokolske funkcionarje po okrožjih. Končno je br. predsednik temeljito pojasnil pomen prosvetnega dsls v sokolstvu ter apeliral na vzajem no delovanje po društvih in četah s teh ničnimi organi, fcupnl novinar br. Horvat Je poročal o stanju »Sokolske Prosvetec v okrožnih edinicah ter pozival navzoče brate, da skrbe, da se bo glasilo »Sokolska Prosve ta« Sirilo med edinicami In posameznik * ter toono plačevala tudi .naročnina. Refe rent za dramatiko br. Pero Skerl Je po jasni! organizacijo dramskih tekem ter prosil nav»ooe brat« za tozadevne pred loge. Po krajši debati glede volitve okrožnega prosvetarja je bil soglasno Is voljen za okrožnega prosvetarja agiln' predsednik prosvetnega odbora viskega Bokola br. Rudi Marinčič, dočim bodo edinice litijske skupine fsvolils na poseb nem sestanku svojega okrožnega prosve- tarja. Novi okrožni prosvetar br. Rud. M ar inč ič js v Jedrnatem in zanosne m govoru orisal potrebo sokolskeiga prosvetne ga dela, slasti na deželi, nakar Je jrj krajii debati br. predsednik Poharc z za hvalo vsstm udeležencem saključil lapc uspelo sokolsko zborovanje. Zdravo! Aleksandra Hovan-skega zadela kap Ljubljana, 1. junije. Včeraj zjutraj so upokojenega železniške ga inšpektorja Aleksandra Hovanskega na šli na njegovem stanovanju prd nadučitelju Tomsžiču n« Miklošičevi cesti 4 mrtvega Takoj pozvana policijska komisija je ugotovila, da je nastopila smrt zaradi srčne kapi in da ni niti najmanjšega suma za samomor. Pokojni je namreč bolehal na težki srčni hibi, ki ji je v 62. letu tudi nanaglo podlegel. Aleksander Hovanski je bil rojen v Go rici 1. 1872. in je 1.1897. stopil v železniško službo v Roveretu, nato je pa služboval pri inšpektoratih južne železnice po večkrat v Trstu, Gorici in Roveretu, dokler po prevratu končno ni prišel k obratnemu ravnateljstvu južne železnice v Ljubljano, kjer je ostal do svoje upokojitve 1. 19JS. Pokojni je bil izredno dober človek in izvrsten kolega, zlasti je bil pa priljubljen pri nižjem osobju, ki mu je tudi dejansko pomagal. Pogreb bo jutri ob 16.30 izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv, Križu. Pokojni ne zapušča družine, ker je bil samec, pač pa za njim žaluje nešteto prijateljev. Dobremu možu časten spomin! Gostovanje Polšničanov v Litiji Litija, 1. junija. Polsnik je izletnikom, ki zahajajo v Za-t*avie, znana planinska vasica. Leži v pokorili na dednem bregru Save. Najbolj položna not ie e» postaje Sava po dolini Pasjek preko Tep in Klovis do Polšnika. Za bolj spretne noče pa ie pot iz Zagorja preko DlanTeve rebri ali pa najprej po dolini Sa-ve do naselja Renke, nato pa po zanimivem Polsniškem Vintgariu in pod Q»tr<*ž-iem mimo Šemnika na Polšnik. Pote nudijo dovolj izpremembe. izletnik pa j.e poplačan vrb Polšnika a krasnim razgledom in ceneno, preprosto postrežbo. Zadnja leta ima Polšnik sokolsko folo. ki je ena naimnrliivejših v Zasavju. Domače u?itelie?tvo s starešinom br. n adu f i tel jem AniciČam se ie z vso silo zavzelo za prosvetno povzdino te naše mične zasavske vasi. V šoli eo uredili oder, kjer prav pridno igrajo, zlasti pa so njih šolske akademije važen vzgojitelj polšniškeea podeželskega sudstva. V nedeljo so vprizorili PolšniČani Fini-garjevo dramo >Razvalina žjvljenja<. Marljivi igralci so 6e doma tako dobro odrejali, da so oklenili vrniti obiak litijskemu sokol-skemu gledališču. Lanako jesen so prišli namreč Litija ni v posete k Polšničanom in so jim vprizorili nekaj burk. PolSniMci igralci nastopijo v Litiji iutri zvečer. Dolž-no**t nas v»eh ie, da se udeležimo gledališkega večera naših PoUnifanov. Ne bomo samo spoznali, kako delujejo vneti dani marljive planinske sokolske čete, z našim obiskom iih bomo podkrepili tudi v moralnem pogled.1 in iih navdušili za nadaljnje sokolsko delo. Podjetnim Polšničanom in njih roditeljem pa kličemo krepak sokolski zdravo I —n&— Modernizacija ljubljanske policije Ljubljana, 1. junija. Ljubljanska policija je v svojd modernizaciji in izpopolnitvi zopet storila velik korak naprej. V neštetih primerib, zlasti pri raznih umorih, predvsem na deželi, je pokazala praksa, da je policija tehnično premalo opremljena, zaradi česar ni mogla dovolj nagfl°, niti uspešno intervenirati. ze pred leti si je policija omislila primeren avtomobil, ki naj služi za nagel prevoz kruTiina-inih uradnikov in pomožnega policijskega osobja, obenem je pa policijski upravnik g. Keršovan sklenil, da ta avtomobil tehnično kolikor mogoče in kolikor mu bodo pač dopuščala sredstva opremi, in sicer na ta način, kakor ima pripravljenih za take primere, zlasti pa za umore berlinska policija. V treh letih je iz itak skrommega proračuna g. upravnik pristedil toliko, da je lahko vsako leto izpopolnil opremo za avtomobil. Avtomobil je dobil zadaj velik kovčeg, v katerega gredo tri kasete z raz-iiimi tehničnimi predmeti, poleg tega pa najmodernejši bertilovski fotografski aparat, ki je specijalno grajen za kriminalne zadeve. V eni kaseti so razne tiskovine, vozni red, specijalke, koledar, kazenski zakonik, šestilo itd., v drugem predalu Sest pincet, povečevalno steklo, škarjice, razpelo, če je koga treba na mestu zapri-seči, kompas itd., v tretjem predalu pa razno orodje, tako sekira, kladivo, klešče, dleta, francoz itd. V drugi kaseti je zdravniški pribor z raznimi desinfekcij^kimi tekočinami in primernim orodjem, a tretja kaseta vsebuje vse priprave in orodje za daktiloskopijo. Na razpolago je tudi posebna zložljiva mizica. Policija je prepričana, da ji bo ta oprema in tehnična izpopolnitev mnogo koristila, zlasti pa na deželi, kjer včasih ni pri roki nobene stvari, a orožniki sajni so v tem pogledu premalo opremljeni. SPORT — Nedeljske dirkalisfene dirke bodo glede na prijave dirkačev raznih kljbov kakor tudi sigurno udeležbo znanega Avstrijca Garterniga zelo zanimive. Pogled na treninge naših sprinterjev Trobca in Močnika, ki sla se ?e izpopolnila, dokazuje, da bosta tudi v dobri formi se nahaiajočemu inoz^m-eu trd oreh. ki s« ne bo dal kar izlahka streti. Tudi Grabeč. Abulnar. Valant in dru gi so napredovali, dočim bo za KaČiča *a sedaj, ko ie moral mehko postlano domačo nosteliiro zameniati s kasarnsko, bolj kisla Va privlačno tocTco motornega vodstva se ie vrgel eesitni dirkač Avbelj. ki bo najbri dobil Pe druse konicirente. Vsi ti zanimivi kolesarski prizorč\-i bodo vsekakor povoljno učinkovali na gledalre. «ai ho to prva letošnja dirkali^čna prireditev, kateri sledi takoj pribodnio nedelje Se olimpijska podsa-veza >L)ubljane<. KOLEDAR Dsnea: Petek. 1. junija, katoličani: Juveneij, Radovan. Fortunat; pravoslavni; 19. maja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ordonanc ljubezni (ob 16 'n ob 20.16). Kino Dvor: Noči velemesta (Dolly Haas). ZKD: Neizkušen: ženin (ob 14.30). Drama. Petek, L: ob 15. >Bratje Karamazovi«. Dijaška predstava po g'oboko znižanih cenah. Izven. Opera. Petek, L: »R goletto«. Gostuje sdćna Zvonimira 2upevčeva. B. Prvi javni nastop gojencev sole Glas-bene Matice ob 18. v Filharmoničnl dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. .7a«oha trir 9; dr. Piecoli, Tvrseva cesta 6. Jspc^J mita lno fmo fi ta lublanfki \-cliki femin malu ogledali inu prezhudne shtante inu isloshejna vidili. Tulikajn je tuke j ane bogatije fkupej nakopizhene, de ti kar perja ven i topi jo, kir fi miflish, de fi tudi ti zhlan tistiga naroda, ki kej taziga per-shtimat smore. Je tam ana vensloshha anih velikih podrukanih kart sa te romarje inu foudate. ki po semli hodio inu fe voshijo inu po luftu if temi famoferzhi letajo. Ufe je u teh kartah naprejprneshenu: te vode, te grizhi, te mefta inu vafi, te meih-ne hithe, te /efte inu ufe zhiftu taku, ku-ker ie ta semla is tizhiga dolpngleda vidi. U enih koftnih fo perkasvanc noter-spre-shane ufe nashe gorenfke planine inu fr> tudi ti grizhi natirlih toku kukr fo u ref-nizi lepu ffurmani po katerih fe tu fimfku drizhkejne vershi, ki fe mu tudi fmuzhejne pravi. Se vidijo tuke) ane ftare karte t m fedimnajftiga ftoietja. ki perkasujejo. kakshna je ta nasha Lublana bla u tiftih f t arih zajtih, ko she ta Lublanza ni bla regulirana. U animu fvetlimu koftnu fo ane zhoud-ne perprave sa tu merjenje fpravlene, ki kuker ani ftrashni katapulti venvidijo. She malu naprei fe vidi kaku fe ana nasmafnu i'elika plava kugla, ki ji globuf pravimo, okulvrti. Inu zhe ie she nekolikajn naprej gre, fe pride do trapiftoufkih ozhetou, ki an slo dobru sashmahan inu fladak shnopf sa tu zdravje po mejhni zeni prodajajo. Z.he toku an par kosarzhiktni te dobru te notrusamesh, an slo perjetin pozhutik imash inu fe ti ufe toku fletnu okul vrti, kukr tifta velika plava kugla, ki je zeli fvet gor-namalan. O drugih zhudnoftih ti^u iemna fe bo she naprejpifalu. Zastrupil se je Ljubljana. 1. junija Po bežigrajskem okraju se je davi naglo razširila vest o tragični sinrti mladega sebnega uradnika Anton.i Skočiria. ki je snoči v ljubljanski bolnici podlegel zastrupi jenju. SkoČir, ki je bil uslu/hen v neki tukajšnji lekarni, je bil že več dni zelo potrt in nekam čudno zmeden, obenem je pa mn je pa videla, da se ne cane. je stopila bliže in ga potrepljala po rami. Skočir se še vedno ni premaknil. Natakrics je vsa prestrašena obvestila bližnio policijsko stražnico, odkoder so pozvali telefonieno reševalno postajo na pomoč. Kmalu je reševalni avtomobil Skočirja prepeljal v bolnico, toda nesrečnež je takoj po prevozu umrl. V bolnici so ugotovili, da se je fant zastrupil, kakšen strup je pa zavžil, še niso mogli ugotoviti. Pokojni Skočir je bil rojen leta 1903 in je bil sin edinec matere, ki jo je preživljal. Za ubogo mater je to seveda strašen udarec. Pokojni je bil izredno simpatičen in ljubeznjiv fant, v službi vesten in marljn ter zelo inteligenten. Drzen vlom sredi mesta LJubljana, 1. junija Velesejem je privabil v Ljubljano tudi mnogo nezaželjenih postov, zlasti žepar-jev, tatov in vlomilcev, ki so že takoj prve dni razvili nenava-ino živahno delovanje. Na sejrou so včeraj spretno poslovali izurjeni žeparji in tatovi in policila je prejela celo konico prijav okradenih žrtev, davi ji je bil pa tudi prijavljen drzen vlom, ki je bil izvršen od srede zvečer do davi v poslovne prostore konfekcijske tvrdKe Kune v Gosposki ulici, kje' so vlomilci odnesli precej plena. Ko so prišli davi okrog 8. Kuncev % trgovino, so presenečeni opazili, da so številni obešalniki za plašče prazni, a n& policah je manjkalo vec bal blaga in tud' več parov zloženih hlač. Pri natančnejšc.r. pregledu so videli, da bo jim vlomilci odnesli devet površnikov, in sicer pet trenc-kotov ter štiri navadne, poleg tepa štiri kompletne moSke oble«ke. 5 do 10 parov hlač in osem bal manufakturnega blaga. Tatovi se najbrž razumejo na blago, kajti izbrali so samo najboljše blago od 2->o do 400 Din meter. Po vseh znakih soder so se morali muditi v trgovini delj ča.-n pri vlomu je pa najbrž sodelovalo več ljudi, kajti en sam bi ukradenega blaga ne mogel odnesti. Najbrž so imeli na razpolago voz, ali pa celo avtomobil. Vlomilci so prišli v lokal skozi vezna vrata v židovski stezi, nato so pa • ponarejenimi ključi odprli dvoje vrat, od ka terib so bila zunanja železna dvakrat zaklenjena, notranja pa samo enkrat P*1 vlomu so odšl! po isti poti In »o zunan'; železna vrata na dvorišču zr^pet zakleni1' Trgovec Kune Ima po približni cenit vi najmanj M 000 D!n »kode. v svojo ne srečo pa proti vlomu tudi nI bil zavuro van. da bo moral sum nositi vso skndn Občinstvo opozarjamo, naj ne ktimi'« ukradenega blaga in pa oble*, na ks'c :' Je označena tvrdka. tev 122 »SLOVENSKI NAROD«, dna L Junija 1934 Stran S. Dane« vesela burka iz vojaškega življenja Smeh, zabava, dovtipi ter mnogo fk J 1*1 • d°bre V°Ue- Urdonanc ljubezni EKtoi ggJ!**** Paul Horbiger Luc.v Englisch Predstave danes ob 4. in 9.^ un Današnja predstava ob 7.*4 zaradi koncerta odpade. DNEVNE VESTI — Kongres Zveie mest. Včeraj je oričel v Beogradu kongres Zveze mest in konferenca Zveze občinskih nameščencev. Kongresu prisostvuje 50 predstavnikov naših avtonomnih mer*t. konferenci pa iele-eatje mestneea uslužbenstva iz vse držatve. Po dosedanjih informacijah je položaj ^le-de novega zakona o mestih tak-le: Vse pridobljene pravice uradniHva kakor tudi žu panov nai bi ta zakon ukinil, obenem naj bi bili pa ukinieni tudi vsi dosedanji ored-pisi ter bi imela vlada pravico predpisati popolnoma nove poeoje clede občinskih funkcionarjev. U radništvo bi seveda moralo odgovarjati zahtevam teh novih predpisom in zato bi bilo v«e občinsko uredništvo mast postavljeno na razpoloženje za dobo tastih pv.secev. V tem času bi es moralo vse nrad-aišivo podvreči posebni komisi.ii, ki bi jo fvorili župan in dva občinska svetovalca in ki bi pregledala kvalifikacije vseaa nt>luž-penerva. Komisija bi morala podvreči tudi rse dokumente uslužbenstva pret*oji. Razen tega bi bilo pa po novem zakon j mogoče ■a razno lož en ^» postavljpno jelužbpn^tvo trudi odpustiti ali pridržati, pač naj bi pa oovj zakon dovoljeval notranjemu ministru, da mora občina na njegovo zahtevo iz državnih ozirov odpustiti kateregakoli nnme-ičpnca. — Razpisane službe. Da se formelno zadosti določbam §§ 7, 9 in 12 pragmatike od 27. maja 1933 razpisuje Javna borza dela v Ljubljani v smislu sklepa pred-eedniirtva centralnega oubora za posredovanje dela v Beogradu, pov. 44/1934 naslednja mesta: Pri podT-užriici Javne borze dsia v Mariboru mesto šefa in blagajnika, pri eksjpozituri Javne borze dela v Celju mesto blagajnfka. pri ekspozituri Javne borae dela v Munsflri Soboti mesto šefa. za Sefa podružnice je potrebna srednješolska izobrazba, za šefa ekspoziture nižja srednješolska izobrazba, šef in blagajnik po-dT-u*nice morata položiti po 10000 Din, šef in blagajnik ekspoziture pa po ."5000 Din kavcije. Komjpetenti morajo vložiti pmšrije neposredno ah pa s priporočenim pismom najkasneje do vključno 16. t. m. pri podpisanem uradu. Priloge se zahtevajo v smiaki 3 § 4 len 6 cit. pragmatike. Uradnriki Javne borze dela. ki že zavzemajo položaje razpisanih mest, imajo pred drugimi kompetenti absolutno prednost. Javna borza dela v Ljubljani. — Izjava novega rektorja beograjske univerze. Novi reftrtor beograjske univerze dr. Ivan Gjaja je prevzp' včeraj svoj** po*le. Izjavil je, da se hoče v svojem del«' naslrmrti na aeupanje Studentov. Moj namen je zlasti, je dejal, da ostanem v ne-presTnnih stikih s studenti, da se poglobim v njihove nazore in spoznam njihova želje, ker sem prepričan, da izvirajo vsi burni doeooki »adnjega časa iz nesporazuma med študenti in obiastmi glede pojmovanja vseučiliftike avtonomije ter pravic in dolžnosti Studentov, če pa Studenti ne bodo videli v meni prijatelja in ne bodo sledili mojim nasvetom, bom smatral, da mi ni treba ostati na tem mestu. Pri želodčnih težkooah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzročita 1—2 čaM naravne »Franz Josefove* vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Jo-sefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Jooefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Šolska vodstva, poiur! Letošnji XIV. ljubljanski velesejem se vrši od 30. maja do 10. jjnija in pade torej Še v šolsko leto. &o!č»ka vodstva, posebno ona na deželi, naproša uprava ljubljanskega velesejma, da naj svoje majske izlete tako urede, da si bo mladina v zvezi z izletom za mogla ogledati rudi velesejem. Ne velesejmu bo zhra-no vse, kar zamore zanimati tudi mladino, dvigati njen narodni ponos in bistriti razum. Ženska šolska mladina naj si pozorno ogleda gospodinjsko razstavo >2ena v poklicu*. Posebno opozarjamo na veliko kartografsko ra7©tarvo, mladino trgovskih in obrtnih ter nadaljevalnih šol pa na poučno razstavo o reklami in propagandi. Za učence vseh Šol in zavodov znižana vstopnina po 3 Din. Oan obiska poljjben, vendar se nedeljski in prazniški popoldnevi ne priporočajo. — Oblastna skupščina JS v Celju. Ker i*» bilo premalo prijavijencev, ne bo vozil poseben vlak iz Ljubljane «v Celje, marveč bo rezerviran za delegate JS in Člane iz Ljubljane pri vlaku v nedeljo dne 3. junija ob 5.31 uri zjutraj poseben vagon. Člani JS, ki potujejo v Celje, imajo pri povratku polovično vožnio, ako se izkažejo s člansko legitimacijo s sliko in s posebno letritima-ciio. ki k> prejmejo pri svoiih odborih in ki mora biti ob povratkj potrjena od predsod-stva skupščine v Celju. 1'deležba se bo potrdila le pri skupščini v Darodnem domu. — JugosImonSko-siamski komite za-čn* z delom! Minister trgovine in industrije je odobril pravila Jugoslovensko-sdamskega komiteja s sedežem v Mariboru. Kakor znano, si je ta komite nadel nalogo, da vzpostavi direktne trgovske stike naših pridobitnikov s Siamom in Indijo, kar bo za nas brez dvoma zelo koristno, zlasti ker so v komiteju odlični predstavniki in praktiki ki gospodarske prilike tudi v teh oddaljenejših krajih temeljito poznajo. _ Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme za takoi 3 hlapce, 2 tesarja, jerme-narja. izdelovalca cementnih izdelkov, 2 us-niarja. krojača, mo.leleria Čevljev in 3 noli-ske delavce. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno vreme, nonekol mani-še padavine. Včeraj je deževalo samo na Rabi. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 27. v Skooliu 25, v Zaerobn. Beogradu in Sarajevu 23. v Mariboru 20.7. v Liuh-liani 20.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.8. temperatura le znašala 14. — Rajčevlć je vedel, da se co ir.urai ustreliti. Generalni ravnatelj »Assicura-zioni Generali« Stjepan Rajčevič 6e je ustrelil. Ker je podpisal na svoj račun za 78,000.000 Din menic. Vedel je že meser dni prej, da si bo moral končati živijo nje. To je razvidno iz njegovih pisem Rajčevič je imel ljubavno razmerje z neko gospo, toda pred dvema letoma sta se razšla. Obljubil ji je 35.000 Din odpravnine, ki jih pa ni izplačal. Živela sta skupaj 14 let. Dotična dama pravi, da ;-• bil varčen in da nI nikoli razmetaval do. na rja. — Novorojenček na grobu. Včeraj zjutraj je našel neki delavec na grobu Alhe,-ta Pe-niča na zagrebškem pokopališču M.-rogoju zavitek, v njem pa trupelce novorojenčka, ki še ni bil donošen. Gre najbrž za prezgodnji porod. Vse kaže, da s. je neznana mati prizadevala ohranit; otročička pri življenju, kar «e ji pa ni posrečilo. — Samomor občutljivega fanta. V ca kovcu si je končal v reieljo življenje 17-letni kmečki fant Stjepan Šiftar, ki ga jt bilo sodišče v Muresi Soboti obsodilo, db bi moral plačevati alimente zapeljanem,, dekletu. Fant je trdil, da ni oče nezakonskega otroka, ni pa Imel dokazov za svojo trditev in tako je bil obsojen To zr, je tako potrla. *in se je ustrelil Grafolog KARMAH v Ljubljani. Obiske sprejema v hotelu iSoča*. Odgovarja tudi na došlo korespondenco. 4892 Iz Ljubljane —lj Vinska trta po mestnih vrtovih ni samo prav učinkovit okras, temveč dona-ša tudi lep dobiček, saj v Ljubljani razen slabe Izabele prav dobro uspevajo tudi zgodnje vrste žlahtnega grozdja, če jim pravilno strežemo. V Ljubljani je tudi že preizkušena plemenita zgodnja vrstB Cab-ski biser, ki spada med najplemenitejše vrste in prav iz tega grozdja je tudi mnogo slavnega Tokajca, razen tega pa čab-ski biser dozori že kmalu po Velikem šmarnu, ko imamo na U*gu le še najdražje imporLirano grozdje. Tudi rane žlaht-nine prav dobro uspevajo v Ljubljani in zato je hvalevredno, da je podružnica SVD pričela priporočati sajenje vinskih trt tudi v mestu in da je priredila že več predavanj, kako te vrste vinske trte z U9pehom negujemo. Prav poučno je bilo tudi zadnje predavanje, ki sta ga imeJa v sredo popoldne na lepem vrtu ge. Oeval-dove v Gregoričevi ulici višji vinarski nadzornik g. Gombač in društveni predsednik g. štrekelj. Prvi je naiuMl udeležence takoimenovano zeleno cepljenje, kar so udeleženci tudi sami poskusili, da bodo odslej lahko ?ami požlahtnjevali trto, prav obširno je pa opisal tudi poletno nego žlahtnih trt, a nadzornik g. štrekelj je opisal sestavo bordološke brozge in drugih sredstev, ki z njrlmi moramo trto škropiti, razen tega so se pa udeleženci naučili tudi trto pravilno žvepljati. K predavanju je navzlic nevihti prišlo nad 30 obiskovalcev, vendar pa predavatelja nista pričakovala tako vnetih prijateljev trtinega soka. kakršni so pri tem predavanju nadlegovali in motili druge poslušalce. Tudi če bi se kdo po pravici predstavljal za doktorja, mu pri predavanjih ni mogoče dovoliti takega nastopa. —li Ribji trg ie bil danes najbolj cajo-ien z malimi morskimi ribami. Blaga je zdaj, odkar ie topleje, nekoliko manj. kor meščani po nekih predsodkih ne jedo toliko rib kot pozimi. Zlasti malo kupujejo bolite morske ribe. zato ne prodajalci ne zalacaio mnogo z niiuii. Vendar e*o gospodinje zdaj lahko zadovoljne na ribjem trgu, «ij imajo na izbiro toliko cenenih morekih rib kol le redko. Posebno mnogo ie skuš, ki so tudi najokusnejše izmed malih morskih rib. Izbira mod njimi je velika. Prodajajo velike, ki so po 28 Din kg, in male, ki so po Iti Din kg. Dovolj je sardel. ki jih gospodinj vodno rade kupujejo. Zdaj so poceni, po 16 Din. Poceni so t.idi sardoni. mali po 12 Din, večji pa po 14 Din. Izmed malih rib prodajajo tudi peline, ki so po 14 Din Med dražjimi vrečami so bile zastopane eepe po 22, lignje po 3f>, rezana palamida tudi po 3o*t cela pa po 26 Din kg. Med rečnimi ribami je bilo največ ščuk. ki so po 26 Din. Nekaj je bilo tudi kečige, donavske ribe, po 32 Din 2ab je bilo nekoliko manj kot nav.idno. —lj Prispevajte za spomenik skladateljem Ipavcem v Sv. Juriju pri Celju. Odbor, ki mu je poverjena postavitev spomenika pionirjem slovenske pesmi, je razposlal rodoljubom prošnje za prispevke in v vse večje kreje poverjenikom nabiralne pole in že se javljajo od povsod ugodne vesti. ZNoec za drav. banovino v Ljubljani. Sicer obstojajo že nekateri klubi in društva za rejo posameznih živalskih skupin, ki pa imajo ožje delokroge. Novo snujoče se društvo je zamišljeno na širši podlagi in ima humane, kulturne, gospodarske in športne namene. Med drugim ima v načrtu: vzbujati med ljudstvom smisel za varstvo domačih in tujih živali ter zanimanje za gojitev: prirejati v večjih centrih perijodične zoološke raastave v naučne in propagandne »vrbe (za Šole. gojit«dje in prijatelje živalstva); članom dajati brezplačno strokovne nasvete za rejo, nabavo in vnovčevanje vseh vrst živali oxir. potreMčin; nuditi članom stro- kovno izobr&abo itd. Posamezne panoge rejcev ao združene v odsekih (n. pr. orni-toloakem, akvarijskem, terarl}sketn itd.). Ker je članarina malenkostna, je vsakemu rejcu omogočeno, se včlaniti v dru-ttvo, od katerega lahko upravičeno pričakuje koriati. Vsak gojitelj in prijatelj ptičev, ribic, plazivcev, psov, mačk, gport-nih, eksotičnih in lepo ti enih živali, pasem-skih kuncev, perutnine itd. se naj prijavi. Ustanovni občni zbor se bo vršil dne 3. junija ob 9. v gostilniških prostorih gosp. Inkreta, Ljubljana, Trnovo, kamor se rejci in ljubitelji vabijo. —lj Samo en dan odnosno dv» dneva nas ločita od za naše skromne razmere naravnost znamenitih dogodkov. Jutri 2. t. m. imajo Trboveljski alavčki svoj stoti koncertni nastop. Za ta mal svoj jubilej so si izbrali Ljubljano in unionarfko koncertno dvorano. Naslednji dan v nedeljo pa privro mladi slovenski slavčki iz vseh krajev dravske banovine v Ljubljano ter nam koncertirajo od pol 11. ure dalje v union-ski dvorani. Kdor želi par uric izcedno lepega glasbenega užitka, naj po se ti po možnosti oba koncerta, za katera se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —lj PosetnJke velesejmu opozarjamo^ da se vrši predprodaja vstopnic za vse predstave Narodnega gledališča pri dnevni blagajni v operi, ki posluje od 10. do pol 13. in 15. do 17. ure popoldne. Vstopnice se rezervirajo lahko tudi pismeno ali telefonično (2231, 2306). V SOBOTO, 2. J1NTJA OB 17. URI OTROCI PLEŠEJO (Sola Katje Delakove) . DVORANA DELAVSKE ZBORNICE —lj Sla\a železničarjev. Jutri na dan sv. Konstantina in carice Jelene praznujejo vsi železničarji svojo slavo. Da bo ta praznik vseh jugoslovenskib železničarjev pokazal, da železničarji niso eno samo, kadar in ker jih veže skupna dolžnost, temveč tudi velika družina izven službe, je poseben prireditveni odbor pri direkciji v Ljubljani organiziral to proslavo na prostem, in sicer v Matjanovem gaju pri gostilni Matjan v Vižmarjih s sodelovanjem pevcev in godbe >Sloge«. Za posetnike bo jutri vozil poseben vlak v št. Vid, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 13. in se vračal iz gt. Vida ob 20. V slabem vremenu proslave ne bo. _lj Ljuhljaoeiiia struga je z«>pet zalita. V sredo ob milnem neurin ae je nateklo zelo naglo v zaprti del edruee mnogo vode. la je bila preplavljena stavbna železnica in niđo mogli niti spraviti \acjonckov na suho. Včeraj je bila ve* dan v obretu električna črpalka, ki je črpala vodo iz že poglobljenega dela r»truce naprej proli tromo^tju, sicer bi danes ne mocli delati. Vendar neurje ni napravilo znatnejše škode v Ljubljanici. —lj Operna šola ljubljanskega drž. konzervatorija, priredi v torek, dne 5- t. m. svojo prvo letošnjo produkcijo. Spored obsega odlomke iz različnih oper svetovne literature, produkcija se bo vršila v dramskem gledališču, in sicer v torek, dne 5. L. m. ob 20. uri. Predprodaja vstopnic bo od ponedeljka dalje pri dnevni blagajni v operi. Cene znižane dramske. —lj Na nocojšnjem ja\Tie*n nastopu šole Glasbene Matice, ki bo ob 18. uri v Filharraonični dvorani, nastopijo gojenci naslednjih Matičnih učiteljev: Baje Lad-ke. Vogelnik Marice. Menardi Pije, Dolejš Marte, šlais Ruže, štrukelj-Verbičeve Milene, šešek Vide. Ivančica Avgusta, Rupla Karla. Berana Emerika in \Vistinghausen Vande. Natančni spored nastopa se dobi od pol 6. ure dalje v veži Filharmonične družbe in stane 2 Din. Posebne vstopnine DANES PREMIERA DOLLY HAAS v veselem filmu Noči velemesta ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Cene Din 4.50 do 6.50 —lj Danes predvaja ZKD svoj zabavni film >Neizkušeni ženin«, v katerem igra glavno vlogo znani komik Siegfried Arno. Film je poln veselih prizorov in dovtiipov. Siegfried Arno prisili vsakega, da se do solz nasmeje in razveseli. Komur je do prijetne zabave, naj ne zamudi današnje predstave, ki bo ob pol 3. —lj Dane« predvaja Elitni kino Matica film »Ordonanc ljubezni*, v katerem igrata glavni vlogi Paul Hdrbiger in Lucy Englisch. Vsebina filma je zajeta iz vojaškega življenja. Delo je prepreženo s sijajnimi domisleki in nam pokaže marsikaj veselega. V najkrajšem času bomo imeli zopet priliko videti na platnu slavnega Mauiice Chevaliera v sijajnem filmu »Pripovedke iz spalnice«. — Današnja predstava ob 7 vi odpade zaradi koncerta. —lj Državna klasična simnazija v Ljubljani opozarja starše učencev, da bo na zavodu dne 8. junija odprta razMava risarskih izdelkov učencev ter vabi vse, ki se za njo zanimajo, k odedu. Ogled je seveda brezplačen. _li Bluze, razno damsko perilo, torbice in rokavice najnovtjše mode dobite pri tivrdki Miloš Karnienik. Stari tr* 8. —lj Ljubljanske naročnike opozarjamo, da poravnajo laostalo naročnino za »Sbi>. Narod« do 5. junija, sirer jim bomo poiilju-nje lista ustavili. —lj Zeparji na velesejmu. Včeraj je bilo na velesejmu ves dan prev živahno in spričo velikega obiska je vladala v nekaterih paviljonih huda gneča, ki so jo pa znali spretni tatovi urno izkoristiti. Med številnimi žrtvami sejmskih žeparjev je bil tudi trgovec Globočnik iz Ljubljane, ki so mu izmaknili precizno srebrno uro z verižico, nekemu drugemu trgovcu pa zlato uro. Občinstvo opozarjamo, nej bo na sejmu previdno ip naj pazi na svoje stvari zlasti v gneči. —lj PrUet potepuh. Pred velesejmom je policija aretirala včeraj brezposelnega delavca Jožefa Ojsterška, doma lz Radeč pri Zidanem mostu, ki je bil za dobo treh let izgnan iz Ljubljane, a poleg tega ga zasledujejo zaradi raznih tatvin. Osumljen je tudi vloma v občinsko blagajno v Radečah, kjer je bilo nedavno odneseno 14.000 Din. vendar Jože to taji in pravi, da je glpde tega vloma že v Zagrebu dokazal alibi. Palača miru v ženevi Veljala bo 25,577.150 Švicarskih frankov in kljub vsem ovirani bo kmalu dograjena Ne glede na politično krizo, ki jo baš zadnje čase preživlja Društvo narodov, ne glede na vesti, da se ženevska institucija miru ne bo več dolgo držala, da bo morala likvidirati, črni se razide razorožitvena konferenca, nadaljujejo arhitekti, zidarji in instalaterji delo na zgraditvi največje palače miru. kar je bilo kdaj zgrajenih za mednarodno ustanovo. Palača Društva narodov je sicer že zdaj oprede-na s povestmi, legendami m lažnimi vestmi, med katerimi je najnovejša ta, da -je padel temeljni kamen, položen v parku Ariana leta 1929, v blato in se izgubil z zadnjo nado na ohranitev miru, kljub temu se bliža palača dograditvi in skoro vsak dan je bolj podobna palači, čije model so napravili arhitekti že leta 1928. Najbolj čudno pri tem je, da palače niso nehali graditi niti v najtežjih časih, ko mnoge v DN včlanjene države niso plačevale svojih prispevkov in da so mnoge še zdaj v zaostanku za več let. Ta čudež je znala storiti ne samo skupina arhitektov, ki ji je bila gradnja palače poverjena, temveč tudi kontrolna komisija Dru* štva narodov. :a vrhovni finančni kontrolni urad ženevske institucije, ki mu že več !et predseduje poslanik dr. Osuskv. Palačo miru so začeli graditi spomladi 1931. Treba je bilo ustanoviti povsem novo stavbno družbo za to veliko podjetje, za stavbo, ki jo bo morda prekašala samo versaillska palača. Zdaj je palača v glavnem že dograjena, doerajen je tudi vzorni sanatorij z vsemi operacijskimi dvoranam;, dvorana za seje sveta Društva narodov, dvorana za upravni svet in ogromna dvorana za plenarne seje DN. Dvorana sveta DN meri 55X50 m. Vse poslopje Društva narodov stoji na 1S.0O0 m1 in obsega prostor 440.000 m*, tako da se približuje po obsegu ver- saillski palači. Vsi temelji palače miru so iz žele-zobetona, enako tudi glavne stene, obložene s kamnom. Strehe bodo imele obliko Jeras in pokrite bodo z asfalto-idom. Se zdaj je zaposlenih 300 do 960 delavcev, čeprav so vsi kotli centralne kurjave (pet kotlov, vsak po 22 to«), cevi vodovoda, električna napeljava itd. že na svojem mestu. Ce se približaš palači od južne strani, napravi nate mogočen vtis. Kamnito stopnišče in nizke terase pred vhodom v Salle des Pas Perus (dvorana izgubljenih korakov), kjer bo padlo morda več odločitev, nego v samih dvoranah za seje sveta DN in plenarne seje, napravi na človeka naravnost pravljični vtis. Stroški za palačo miru bodo znašali 25.577.130 švicarskih frankov. Doslej so porabili okrog 15,400.000 švicarskih frankov. Gre za številke, ki so glede na sedanjo gospodarsko in finančno krizo malone astronomične. Toda tu gre tudi za mir, za svetovni mir, in ozirati se moramo na to, kaj bi človeštvo plačalo za vse vojne, ki jih >e Društvo narodov doslej vsaj v nekaterih primerih omejilo in preprečilo. Na vsako državo odpade poleg letnega prispevka za tekoče izdatke DN le neznaten prispevek za palačo miru. Tistim, ki se jim še smilijo izdatki za palačo miru, naj bo pa v tolažbo, da sta Japonska in Nemčija sicer izstopili iz Društva narodov, vendar sta se pa udeležili finančno Še pravočasno akcije, ki naj prepreči mune vojne. Admiral Togo umrl lz TokLja poročajo, da je umrl tam v torek japonski general Hejhaširo Togo, star 87 let. Med rusko-japonsko vojno je bil general Togo vrhovni poveljnik japonskega brodovja in 10. avgusta 1904 :- "izi1 Rnw r>H Port Arturju. liejiići-nv, grol logo je oil rojen v Kagošini v provinci Satsuna. Ko mu je bilo 16 let, je vstopil v mornarico in z 21 letom se je prvič udeležil bitke. Njegova provinca je vodila pomorsko vojno s provinco šoguna, čije brodovje je bilo uničeno pri Hakodati. Leta 1871 je odpotoval Togo v Anglijo, kjer je študiral sedem let na Marine Col lege v Greemvichu. Po povratku na Japonsko je postal 1. 1890 poveljnik pomorske posadke v Kuri, odkoder je prišel tri leta pozneje kot kapdtan na Havaj, pozneje pa v Vladivostok. Ko je izbruhnila ru*sko-japonska vojna, je bil imenovan za poveljnika križarke »Namdvva«. Po zmagoviti vojni je postal kontread-miral, leta 1900 pa vicedamiral. Med rusko-japonsko vojno 1. 1904 je bil vrhovni poveljnik vsega japonskega brodovja. Zasedel je najprej Port Ar-tur, kjer je uničil mnogo ruskih ladij, leta 1905 je pa zadal Rusom nov hud udarec s težkim porazom pri Tsušimi. Za svoje vojne uspehe je bil odlikovan a plemstvom. Leta 1909 je postal šef pomorskega štaba, potem je zapustil aktivno službo in bil član vrhovnega vojnega sveta. Leta 1912 je postal vele-admiral. Mati ustrelila hčerko Veliko pozornost vzbuja v španski javnosti obravnava proti Aurori Rodri-guezovi, ki se mora pred sodiščem v Madridu zagovarjati, ker je v spanju ustrelila svojo lS-letno hčerko Hilde-gardo, znano kot čudežni otrok. Sodna dvorana je neprestano polna in obravnavi prisostvuje tudi mnogo inozemskih novinarjev. Obravnava je dognala, da je bila Hildegarda izredno nadarjena. Že kot 17-letno dekle je postala doktorica prava, obenem je pa dosegla velike uspehe tudi na polju filozofije in medicine. Napisala je več znanstvenih knjig, ki so vzbudile v znanstvenem svetu splošno pozornost. Mati priznava, da je ustrelila hčerko ker jo je hotela zaradi Ijubčka zapusti-ti. O očetu so ugotovila, da je bil Anglež, ki je zahajal k materi nekaj časa po rojstvu otroka. Mnoge priče so potrdile izredno Hildegardino nadarjenosti od otroških let in vročo materino ljubezen do otroka. Porota ima zelo težka stališče, kajti obtožnica pravi, da j« Rodriguezova zdrava, toda abnormalna, zagovornik pa trdi, da je duševno bolna, kar pa obtoženka odločno negira. Iz Trbovelj — Obratovanje pri rudniku v juniju. V juniju bo rudnik obratoval IS <*ni, t. j za 1 <1an v»č ko»t v maju. Delalo se bo L, 5.. 6.. 8.. 12.. 13., 15., 19., 30., %2., 26., Yi. in 30. junija. Lanako leto v juniju pa je rudnik obratoval le 11 dmi, kar je (povzročilo znane neprijerfcne dogodke, ki ar> bili posledica preobCutnega praznovanja V jnlijiu »o ae dek>vni dnevi zvišali na 13. Vest nekih listov, da ae bo sedaj po sklenitvi nove dobavne po«to na tnjpu precej živahno. — V čateške toplice. Kaikor vsako leto, je tudi letos krajevni octbor Bratov-ske skladnice določil primeren znesek •* zdravljenje bolehnih članov v toplicah. Zdravniki so izbrali 12 najpotrebnejših bolehnih članov-delavcev, ki odpotujejo f ponedeljek 4. t. m. v čateške toplice na večtedensko zdravljenje. Tudi za boleh no rudarsko mladino je letos določen primeren znesek za letovanje na svežem »raku, ki pa bo šele ob šolekih počitnicah. Iz Celja —c Mestno nsčelstv0 v Celju razglasa: Mestna občima bo v počastitev gostov, ki se udeleže prireditev »Dnevov Jadranske straže« v Celju v dneh 2. in 3. Junija razobesila na svojih pr.slopjih drlsvns zastave. Hišni posestniki so vabljeni, da tudi oni okrasijo svoja poslopja z drSav-nimi zastavami. —c Stekline sumljiv pes je pred dnevi ugriznil sedlarskega mojstra ln posestnika Franca Kosaka v Zagradu pri Celju Košak se zdravi v Pasteurjevemu zavo du v Celju. —c Otrok se je zastrupil. V torek ji1 našla triietna Jožefa TovornUova, 1 Sorta pismonoše v Pečovniku pri Celju, doma stekleničico, v kateri je bila oetova kislina. Otrok je naprivil lz stekleničico nekaj požirkov, kmalu pa se je začel sri jati v hudih bolečinah. Deklico so prepe ljali v celjsko bolnico. vw «o \\ 'v>rn li želodec Stran 4. Ponsan du Terrail: 3 o Lepa Židovka Roman. — Prepričan sem, da bi naju Samuel ne zavrnil, če bi ga prosila, naj nama stori uslugo. — Tudi jaz sem prepričan o tem. — Samuel je pa zaprt in tako ga ne morevr prositi. — Zalibog. — Torej nama ne preostaja drugega, nego da nama stori to uslugo brez vednosti. — To torej pomeni, — je dejal grof de Coarasse smeje. — da si nameravate izposoditi od Samuela ple-tenko vina? — Da. — In podariti ga mojemu bratrancu abbe Vigognu? — Tako je. — In kako mislite to storiti? — Tako. da pojdate v cerkev sami in boste tam nainestu mene pri maši. — Kaj pa vi? — Jaz se vrnem ta čas tja. odkoder sva prišla, in prinesem pletenko vina. — Dobro. — Torej velja? — Seveda. — Stopite v cerkev, jaz se moram požuriti. In Clodion je hitro krenil nazaj v ulico des Argentiers. Bil je skorai že beli dan. ko je abbe Vigogne končal mašo. V cerkvi je bilo le malo vernikov, sedem ali osem. Vendar je pa Coarasse med njimi opazil žensko v španski halji. Njenega obraza sicer ni videl, po postavi je pa sklepal, da ima pred seboj mlado dekle. Ko se je za hip obrnila, je naš ga-skonski plemič opazil, kako so se ji zasvetile veli'ke črne oči. kakor dva žareča oglja. Coarasse je zadržal sapo. Bilo mu je 25 let in v teh letih moški ne od-klania ljubavnih pustolovščin. Po maši se fe neznana lepotica znova obrnila in pogledala Goarassa z istimi plamtečimi. žarečimi očmi. — Tristo vragov! — je zamrmral Coarasse sam pri sebi, — kaže, da nisem napravil na njo slabega vtisa. Neznanka je še nekaj časa molila, po:em je pa vstala. Počasi je odšla mimo Coarassa iz cerkve. Kapuca ji je zdrsnila na ramena in odkrila njen obraz. Coarasse je bil očaran. Bilo ji ie i8 ali 20 let. imela je velike črne oči in Jcrasne kostanjeve lase. Ta čas, ko je šla iz cerkve, se je neprestano ozirala na grofa. Le-ta je povsem izgubil glavo. Gladko je pozabil na svojega bra-trar.vVi abbe Vigogna. ki je bil baš odšel v zakristijo, da bi odložil mašni-sko obleko. Pozabil je bil tudi na svojega prijatelja chevaliera de Main-Hardve. ki je bil odšel po pletenko vina v Samuelovo klet. Dasi ranjen, jo ie ubral za neznano lepotico. Le-ta se je pri vratih zopet ozrla. — Nobenega dvoma ni, — se je veseli! Coarasse. — dober vtis sem napravil na njo. In odšel je iz cerkve. Lepa neznanka je bila že na oni strani trga, zavila je v samotno ulico in počasi nadaljevala pot. Coarasse je bil tako razburiti, da se ji ni upaj približati. Kar se .ie dekle obrnilo in kaza'o je. da sama pričakuje svojega slučajnega spremljevalca. Coarasse je zbral ves svoj pogum in pozdravil. — Stopite bliže, — mu ie de.ula prijazno. — Sem vam všeč? — ?a ie vprašala v gladki španščini. Coarasse je znal za silo špansko m tako te odgovoril: — Da. deset minut je tega. odkar čisro resno razmišljam, kje bi mogel osvo 1' prestol, da bi ga vam ponudi! SLOVENSKI NAROD«, dne 1. jmjtfa 1934 Lepa neznanka se je otožno nasmehnila. — Je še nedcaj težjega, za kar bi Vas rada prosila. — Oho! — Vidim, da ste mladi in prepričana sem, da vam ne manjka poguma, — ie nadaljevala. — Kaj me poznate? — Ne. pač pa sklepam to po vaši postavi. Coarasse se je priklonil. — Moje srce in moja roka sta prosta; poleg tega sem pa neizmerno bogata ... Coarassu se je kar v glavi zavrtelo. — Ln tistega, ki izpolni mojo željo, bom ljubila. — Pripravljen sem slediti vam na konec sveta! — je vzkliknil Coarasse navdušeno. — Ne gre za to, da bi mi sledili, temveč baš nasprotno. — Kaj poveste! — Ce mislite, da bi me mogli ljubiti in se podvreči meni na ljubo rier-kulovi preizkušnji... — Pripravljen sem tvegati vse. rudi svoje zveličanje. — Ce je tako. pa pridite nocoj tu sem na sestanek. • — In vi boste tu? — Da. — Kdaj pa? — Točno o polnoči. — Pridem. — Torej točno o polnoči tu... Zdaj vam pa prepovedujem hoditi za menoj. Lepa neznanka si je zopet zakrila obraz in odhitela naprej. Coarasse je pa ostal sam ves očaran nad nieno lepoto. XIX. ABBE VIGOONP Grof de Coarasse je stal nekaj časa kakor okamenel zroč za lepo neznanko, dokier mu ni izginila izpred oči. Noge sc mu bile kakor prikovane k tlom in srce mu je močno utripalo. Šele nagli koraki so ga zdramili iz te zamaknjenosti. Čoansse je zadrhtel, kakor človek, k: se prebuja iz sladkega sna. V pri-šlecu ie spozna! svojega prijatelja Clo-diona. Clodion se je vračal iz Samuelove kleti z veliko pletenko v rokah. Videč Coarassa, se je prestrašeno ustavil. — Oho! — je vzkliknil, — pa se vam vendar ni zdelo, da me dolgo ni naza i? — Ne. — Saj mi prihajate naproti. — Kaj še? — Torej mi pa pojasnite, — }e nadaljeval Clodion, — kam ste bili namenjeni, če mi res ne prihajate naproti. — Sam ne vem. — je odgovoril Coarasse. — Zmešalo se mu je. — je zamrmral Clodion. Sele te prijateljeve besede so zdramile grofa iz zamaknjenosti, — Ne. zaenkrat še ne. toda kmalu se mi bo. — Kaj se je vam pa zgodilo? — Očaran sem. — In kdo je vas očaral? — Ženska! Clodion ga je debelo pogledal. — Kai je ne poznate? — Ne. — Kakšna pa je? — Lepa. kakor angel. — Oho! — Mnogo lepša od Sare. — Ni mogoče! — Sveta resnica. — Kje ste jo pa videli? — V cerkvi. — Pri maši? — Da. — In vaše srce se je takoj vnelo, da ste jo ubrali kar za njo? — Tako je! — In zakaj ste se ustavili na pol poti? — Prepovedala mi je hoditi za njo. — Torej ste govorili z njo? Elektrifikacija zapadne Jugoslavije Predavanje dr. techn. Milana Vidmarja v Ljubljanskem klubu Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni brat in dobri prijatelj, boter, gospod inšpektor drž. Železnic v pok« dne 31. maja v 62. letu svoje starosti, nenadoma mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, dne 2. junija 1934 ob y25. uri popoldne izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Doslej sem samo odgovoril na vprašanje, kaj bi bilo, če bi premog kurili v Trbovljah, nainestu da ga kurimo v Zagrebu in Ljubljani. Pri tem sem molče predpostavljal, da bomo kurili v Trbovljah isti zdrob, ki ga sedaj železnica dovaža Zagrebu in Ljubljani. Ta predpostavka pa nikakor ni potrebna, še celo pogTeSna je. Pogrešna, s stališča pravega električnega gospodarstva. čemu bi v Trbovljah trosili zdrob, če imamo premogovnega prahu in odpadkov dovolj. p0 Savi jih baje odplava vsako leto okroglo 60.000 ton neizkoriščenih, čemu bi v Velenju ne pokurdli premogovnih odpadkov. Za Zagreb in Ljubljano je vse eno, ali prihaja energija iz Velenja, iz Tr-bove^j ali pa iz Rajhen-burga, če so le poslovni stroški velikega daljnovoda kriti. Za pravilno elektrifikacijo je nad vse važno, da najprej pokurimo najslabši premog. Odpadki gredo v nič, če jih ne pokurimo. Železniškega transporta ne prene-so. Takorekoč na cesti smo jih n&&U, če jih uveljavimo z električnim transportom. Tona trboveljskega zdroba stane v Trbovljah okroglo 120 Din. Cene premogovnih odpadkov ne poznam. Saj je nihče ne poena. Zelo nizka bo. Res je, da bo treba pokuriti več prahu in odpadkov kot zdroba za isto množino električne energije. Toda tudi največji pesimist ne bo mogel ugovarjati, če trdim, da lahko prihranimo polovico izdatkov za kurivo, če nadomestimo zdrob z odpadki in prahom. Torej 60 dinarjev pri toni. Za zagrebških in ljubljanskih 60 milijonov kilovatnih ur bi tedaj vsako leto prihranili 7,200.000 Din na kurivu. Saj bodo v resnici prihranki še večji. To vidami vsi. Saj ne bomo uprezali samo kaloričnih central, v Fali padajo ogromne množine neizkoriščene vode preko jezu. Tudi to bomo upregli. Tudi falska voda bo nadomcišcaja trboveljski zdrob. Vsi ti prihranki bodo za novo elektrifi-kacijsko organizacijo poslovni dobiček. Cenim jih, če upoštevam izdatno sodelovanje odvisne vodne energije v Fali, v celoti na najmanj 10 milijonov dinarjev letno. To bo prav gotovo ogromen uspeh. Uspeh, ki ga nihče ne pričakuje. Sicer bi ne bilo toliko govora o prepotrebnlh žrtvah za elektrifikacijo, ki težko obremenjujejo naše javne blagajne. Za trenutek se moram ustaviti pri pridobljeni sliki. Marsikdo se bo s skrbjo ozrl nazaj v Zagreb in Ljubljano. Skrb mu bo nastala, da bosta morala Zagreb in Ljubi jama nositi bremena, da bo elek-trifikacijeka organizacija lahko imela dobičke. Toda ta skrb je odveč. Svoje poslovne stroške bo elektrfflkacijSka organizacija, kakor pokazal, krila s pri-hranjenimi železniškimi transporti. poslovne presežke bo dosegla z nadomešoe-vanjem dragega premoga z odpadki in odvisno vodo. Zagreb in Ljubljana bo*ta tudi kasneje, če jima bo organizacija dobavljala tok, plačevala «*mo izdatke za kurivo. Niti pare ne bosta prispevala k dobičkom in ponovnim stroškom edektrifikacij-ske organizacije. Elektrarni v Zagrebu in Ljubljani bosta počivali. Toda produkcija bo v Zagrebu in Ljubljani prav tako draga kot je bila doslej. Saj bo prišel čas, ko ne bo več odpadkov in prahu ter odvisne vode. Saj bo prišel trenutek, ko bodo elektrarne v Velenju, Fali in Trbovljah izčrpane. Takrat bodo elektrarne v Zagrebu in Ljubljani znova oživele. Takrat bo pravilno kuriti z zdro-bom, ker cenejšega kuriva ne bo več. Daljnovod iz Ljubljane v Zagreb obeta tedaj resnične koristi in zgoraj izračunani presežek 10 milijonov dinarjev na leto je re*ničen dobiček. S tem dobičkom se mora bavdti vsak pravi elektrifikacijski načrt. Ali ga bomo kar razdelili msd delničarje? Ali bomo res dovoljevali 33% dividendo? Ali bomo velik del tega dobička prepustili davkom? Po mojem mnenju električno gospodarstvo ne sme biti dobička nosno za podjetnika. Električna energija je splošna potrebščina kakor kruh. Nihče nima pravice izkorisčevati prebivalstvo. Investirani kapital se sme obrestovati, toda zmerno. Pretirani dobički pa so nedopustni. Pravilno bi bilo po mojem mnenju upoštevati dejstvo, da vsako električno podjetje v prvih svojih poče tki h nima ugod- ZELO POCENI se ob leče te pri PKKSKilKJL, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta st. 14. 67T Ljubljana, dne 31. maja 1934. Žalujoči ostali. MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkor jem vkuhan — se dobi na malo in veliko ▼ LEKARNI DR. G. PICOOL1, LJUBLJANA, Dunajska c 6 V KOPALNI SEZONI je trpežna frizura in zato lepa glava le, če imate trajno ondu-lacijo. To vam pa napravijo z najboljšimi preparacijami le v salonu Kosec, Prisojna ulica, poleg postaje električne železnice. 1967 OGLAŠUJTE V malih oglasih v > Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 'Z.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.-. Mali oglasi se plačujejo takoj: po pošti lahko v znamkah. — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko. nega življenja. Da električna p^ojeija počasi toda zanesljivo razširjajo svoje posle. Da električna podjetja nuna jo skmi za bodočnost. Konzum se širi v naravnem razvoju, z njim pa dohodki elektrarn. Za prvih de»et lot bi elektrifikacjjski organizaciji ne dovolil nobene dividend«-. Vse dobičke bd ji odvzel in jih nalagal v posebnem elektrlfikacijskem tondu. S aredStvi tega. fonda bi gradil omrežja v pasivnih krajih. Napačno bi bilo po mojem mnenju tudi, če bi država posegala po teh dobičkih in jih odnašala v obliki davkov. Državi se obetajo mnogo večje koristi od razdelje-valnih omrežij. Po vsej deželi se bo z razdeljeval ni rn i omrežji bogato začela razvijati industrija in obrt. Za tujski promet bo Široka elektrifikacija mogočen pripomoček. Delničarji elektrifikacajske organizacije se bodo morali za prvih deset let odpovedati di\i banovinsko podjetje. Očividno bi ureditev električnih srezov napravila red v našem električnem gospodarstvu in preprečevala bi neplodne investicije, ki nastajajo v nepotrebnih konkurenčnih bojih. Prebivalstvo pa bi po vsi deželi dobivalo električno energijo po zmernih cenah. Kaj pa pasirni kraji? Posamezne elektrarne bodo v svojih srezih živahneje gradile razdeljevalna omrežja, če se ne bodo več bale koukjren-nih bojev, toda pasivnim krajem se bodo vendarle izogibale. Za pasivne kraje bo moral skrbeti elektrifikacijski fond velike, zgoraj opisane elcktrifikacijske organizacije. Po vsej deželi bomo v pasivnih krajih gradili s sredstvi tega fonda omrežja. V 6rezih javnih podjetij prav tako kakor v srezih privatnih. Kdo bo posestnik teh omrežij? Za laji-ka bo odgovor težak. Strokovnjak pa vidi. da je vsako omrežje za elektrarno astno breme, ker ga mora odpisovati in vzdrževati. Brez skrbi bomo omrežja, ki jih borao zgradili s sredstvi elektrifikacijskega fonda, prepuščali onim elektrarnam v posest, ki bodo eoapodarile v dotičnem erezj. Zgoraj sem omenil potrebo, da v prvih desetih letih elektrifikacijski organizaciji ne dovoljujemo nobenih dividend. Da ji ^se velike presežke odvzamemo v prid elek-trifikacijskemu fondu. To na videz kruto ureditev prikazem lahko v drugi luči. V prvih desetih letih bomo oči/vidno delničarjem elektrifikaeijeke organizacije izplačevali dividende v obliki Krajevnih omreiij v pasivnih delih deiele. Delničarji bodo tedaj vendarle prejemali dividendo, toda prisiljeni bodo i njo graditi omrežja. Ta slika je prav gotovo mnogo prijaznejša. Pravične se bo zdela vsakemu nepristranskemu opazovalcu. Prikazovala nam bo erno-treno elektrifikacijsko delo v najlepši in najkoristnejši luči. Najtežji problem opisanega načrta za elektrifikacijo v zapadnem del i Jugoslavije je nedvomno poslovni problem pravilnega premetavanja energije iz elektrarne v elektrarno. Po kakšnih načelih bo obratno vodstvo elektrifikacijske organizacije ustavljalo obrat v posameznih elektrarnah in iz drugih odvzemalo razpoložljivo energijo? Po kakšnih cenah bo jemalo in dajalo energijo v svojem poslovanju. Temu težavnemu problemu prinaša tako imenovani belgijski sistem najlepšo rešitev. Po belgijskem sistemu dobi elektrarna za presežno energijo, ki jo ie oddala v skupno električno žilo, samo tolikšno odškodnino, da z njo lahko krije produkcijske stroške te odvisne energije. Prav tako plačuje po belgijskem sistemu vsaka elektrarna, ki ustavi svoj obrat in jemlje nadomestno energijo iz skupne elektri«Ve žile samo toliko, kolikor si je prihranila s tem. da je ustavila svoj obrat. Teorija je lepa, toda izvedba težavna. Tako bo sodil vsak lajik. ki dobro ve. kako težko je producentu dokazati pravo produkcijsko lastno ceno. Toda belgijski sistem ima veliko notranjo silo. Belgijski sistem je zadovoljen s tem, da mi vsaka elektrarna sama naoove svoje produkcijske stroške. Kdor napoveduje višje produkrit^k^ 122 stroške kot jjh zares ima, bo to napoved prav kmalu obžaloval. Centralno obratno vodstvo elektrifikrfrijske organizacije mu bo ustavilo obrat in mu dobavljalo nadomestno energijo. PlaČevtl jo bo potem po svoji lastni napovedi draije kot bi jo producira) sam. Tudi elektrarna, ki napove nižje produkcijske stroške, kot jih zares ima, škoduje sama sebi. Obratno vodstvo elektrifikacijske organizacije jj bo z veseljem odjemalo vso odvisno energijo in jo po lastni napove-] j elektrarne kupovalo pod nrodukcijsko ceno. Belgijski sistem ima seveda svoje potankosti in svoje skrivne pripomočke. Elektrifikacijski organizaciji odpira vire takih dobičkov, ki iih zgorai pri svojem površnem opisu nisem upošteval. Saj ni mogoče v kratkem opisu obsežnega načrta prinašati vsega ] svoji štrjdiji o elektrifikacij zapadne Jugoslavije sem podrobno razpravljal o vseh potankostih belgijskega sistema. Tam sem izdelal natančen poslovnik za elektrifikacr-ako organizacijo, ki od vpega početka urejuje premetavanje energije iz centrale t centralo. V tej studiji sem opisal tudi vt# prilike, ki se nudijo poslovanju elektrifikn- ciieke organizacije. Tudi ostale problem*1 elektrifikacijskega načrta, ki sem iih tu opisal le v sirovih p»*-tezah. sem v obširni >tndiii temeljito predelni. Opis vseh potankosti bi le kalil jasno celotno sliko. Zato sem se potankr^ti v temi slcipnem poročilu izneriha1. Ni dvoma, da bo moi elektrifikacijski načrt na mah uredil v zapadni Jugoslaviji električno produkcijo in izredno poživil nastajanje krajevnih omrežij. Prinesel bo ogromne prihranke. odstranil dosedanje žrtve \t javnih blarajn in utrl pot driarnt elektrifikaciji. Moj elektrifikacijski načrt vodi električno gospodarstvo v javne roke. Elektrarne, ki obratuiejo po načelih jasnih elekiraren, so prav gotovo javna podjetij. Kdo je resnični po^^tuik privatnih elektrarn, ki so sprejele javna načela, je po polnoma postranska reč. Vsaj praktično. V nekai desetletjih ho mogoče r«e električno gospodarstvo podržavljeno, kakor so podržavljene železnice. Faktično podrzavljftno pa bo že sedaj, če izvedemo moj elektrifikacijski načrt. Po mojem načrtu bomo dobili veliko inozemsko posojilo po izredno nizkih obrestih. Nikomur bi tako posojilo normalno ne uspelo. 2e obligacijsko posojilo samo bo ogromen uspeh. Sedaj bodo njegova sredstva po večini ostala v zemlji. Stroški daljnovodov tiče po večini v železnih stebrih in v montaži. 9tebre in montažo opravimo lahko sp.mi. Ce ob zaključki Še enkrat pogledamo nazaj in se še enkrat vprašamo odkod bomo dobili sredstva za daljnovod iz Ljubljane v Zagreb in za razdeljevalna %omrežja v pasivnih krajih, bomo z začudenjem ugotovili, da jih bomo pobrali iz Drave, kjer so nam doslej padala Čez falski jez, in iz Save, kjer so nam doslej odhajala v obliki prahu in odpadkov. Pobrali jih bomo na ležiščih v Velen>u, kjer propadajo neizkoriščeni. Zavedli se borni dejstva, da smo bili slabi gospodarji, da nismo niti zdaleka pravilno izkoriščali naravnih bogastev. Resnica ie. da reševanja tako važnih problemov kot je elektrifikacijski, ne srn«9 mo prepuščati referentom, ne javnim in n** privatnim. Vsak referent misli samo na svojega gospodarja in vse rešitve njegovih problemov so prokrojene gospodarjevim interesom. Pravi, uspešni elektrifikator mora stati nad podjetji in nad njihovimi refe renti. Pravi elektrifikator mora sam zasaditi lopato, če mu gre za rešitev tako velikega javnega problema. Složno elektrifikacijsko delo bo mogoče le, če vsak prizadeti član elektrifikacijskega gospodarstva najde svo;o zmerno pot. V*i se bomo morali odpo redati pretiranim koristim. Vsi bomo nekoliko nezadovoljni. Koristi in bremena bomo morali razdeliti na vse strani enakomerno. Pri svojem elektrifikaciisk-Mii delu c»eui v zadnjih Časih opazil, de mi prihajajo očitki z vseh strani precei enakomerno. Javni elektrifikatorii so prav tako nezadovoljni i menoj, kakor privatni. Iz tega dejstva zaključujem, da sem na pravi poti. Moj načrt je oČividno pravičeJt. To mi je najlepše plačilo za trud. ki sem ga v zadnjih petih letih imel s tem važnim jasnim problemom. Da bo moj načrt doživel uresničitev, mi je nesporno. Cim prej bo prišla, tem boljše bo za nas vse, za javne elektrarne prav tako kot za privatne, za producente prav tako kot za konzumente. Cim prej bo vsa deiela deležna pravilne elektrifikacije, tem prej se bomo irmotah iz tefckih gospodarskih razmer. Iz Ptuja — Nestalne cene češenj. Letos so **»lo obrodile češnje, ki jih j* na našem trgu vso polno. Kljub temu, da ie letina zelo dobra, go cene češnjam rasmeroma previsok * in pa tudi zelo nestalne. Treba bo tudi lj nekai ukreniti, da se ne bodo cene spreminjale vsako uro. Ako prideš na trg z.iutraj-debiš merico za Din 0.75, ako pa prideš že malo pozneje, pa je cena že poskočil« na 1 Din. Zgodi «e pa tudi, da dobiš Češnje danes po 0.50 do 0.75 Din. dočim jih prodajajo drugi dan že po Din 1.—. — 20dinarski falzifikati. V PtujiU so sh pojavili 20dinarski falzifikati, ki jih je pred kratkim prejel tjkajšnji trgovec g. Zadra-vec. Falsifikate je opazil šele pri obračunu ter ne ve. kdo bi mu iih bil izročil. Zadevo je prijavil orožnikom. — Tatvine avtomobilskih pnevmatik. Pred dnevi so opazili pasanti na Novi cesti nekega moškega, kako je valil preko Lravni-ka dve pnevmatiki, za kar se pač niso zmenil: ker je bil dan in nikomur ni prišlo na misel, bi si upal kdo ukradene pnevmatike vpričo sprehajalcev valiti i>o travniku. Sele pozneje se je zvedelo, da so bile pnevmatike ukradene v klavnici, kjer ima mestno avtobjsno podjetje svoje avtobuse. Tatu je policija že na sledu. _ Dober govornik. — Si se dobro odrezal s svojim predavanjem o varčevanju? — Pa še kako! Občinstvo od presenečenja niti ploskalo ni. Urejuje: Josip Zupanćic, — Za »Narodno tiakarno«: Fran Jezeraek — Za unravo in »naeratnl del Usta: Oton Cnriatoi. — Vat v LJubljani. M*N 6431