Obseg: Poučno potovanje v Švico. — Soseda Razumnika govedoreja. — Kranjskim vinogradnikom in sadjarjem v pouk. — Kako je vinogradske kole narejati trpežnejše. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe za vojvodino kranjsko. Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: inserat na vsi strani 50 K, na V, strani 30 K, na >/„ strani 15 K in na ika že ukrotimo. Prinesite močnih vrvi in bika dobro pri-vežite za glavo." S pomočjo hlapcev so bika dobro za glavo privezali. Ko je pa živinozdravnik cevko svoje brizgalnice hotel vtekniti v nožnico scala, je žival z zadnjima nogama tako semintja skakala, da bi ga bila kmalu pohodila. „Saj sem dejal, da ne pojde," pravi Kopitar. „Ta bik ni krotko tele, temveč divja, močna žival." ,.(ra že ukrotimo, naj bo divji, kakor hoče," odgovori živinozdravnik. ,.Prinesite sveder, ki vrta luknje, velike kakor goldinarski tolar!" Začudeno je gledal in poslušal Kopitar. „Vendar ne mislite bika navrtati?" vpraša jecljaje. „Bika ne, pač pa v tole desko hočem zvrtati luknjo, da. bom mogel skoz njo potegniti vrv!" odgovori smeje živinozdravnik, ki ga je Kopitarjevo čudenje zabavalo. Tudi Razumnik se je smejal. Prinesli so sveder ter izvrtali luknjo v paž. K jaslim so privezali vrv, jo potegnili okol prs, trebuha in beder bika in so jo vteknili skoz luknjo. Če se je vrv nategnila, pa je bil bik na steno pritisnjen, da ni mogel več skakati (glej pod. 17. v 4. št. „Kmetovalca"). Sedaj je mogel živinozdravnik bikovo scalo izbrizgati brez nevarnosti. Ko so bile vse živali izbrizgane, je živinozdravnik dejal Kopitarju in Razumniku : „Novo okuženje ne more sedaj kravam več škodovati. Vsa kužnina, ki še pride v rodila, bo stem sredstvom pokončana, pa naj pride iz hlevskih tal ali pa od bika. Če so pa bile krave od tega bika že ob prejšnjem plemenjenju okužene, potem seveda izbrizgovanje nič ne koristi, ker potem se sme gotovo domnevati, da je kužnina že prišla v telečnik, kamor vbrizgana tekočina ne more priti. Če je bik vzrok izvrgovanja, potem bodo skoraj gotovo vse krave izvrgle, ki so bile od njega ubrejene." „Če ima ta bik tako nevarne lastnosti, potem ga takoj mesarju prodam, četudi denarno škodo trpim." zatrjuje Kopitar. „Vbrizgovanje pri kravah bom rad ponavljal, a bika krotiti in privezovati mi je pa vendar presitno. Sicer je pa zelo težak, in dolgo ga tako ne bom mogel rabiti." ..To bi bilo pač najbolje," pritrjuje živinozdravnik. „Ali ni v hlevu kaj brejih krav, ki so bile od kterega drugega bika ubrejene?" „Tu so tri breje telice, ki jih je Kopitar vodil k mojemu biku," pojasnjuje Razumnik." Na teli se da dognati, če je Kopitarjev bik res vzrok kužnemu iz-vrgovanju." ,,Kdaj se pa te telice otelete?" vpraša živinozdravnik. „Prva ima storiti v 8, druga v 12 in tretja v 14 tednih," pravi Razumnik, ki je gledal po svojem zapisniku. „Tu imam namreč zapisane dneve." ,.Potem je pričakovati, da bomo vsaj pri teh telicah teleta rešili," odgovori živinozdravnik. Če ne bodo izvrgle v 10 tednih, potem je domnevati, da je vbrizganje zamorilo kužnino." ,.Kako je to razumeti?" vpraša Razumnik. „Zakaj v 10 tednih?" „To se da preprosto pojasniti," odgovori živinozdravnik. „Našli so namreč, da krave 10 tednov po okuženju izvržejo. Neki danski profesor je krave nalašč okužil, stem da jim je kužnine v rodila vbrizgal. Po vbrizganju do izvrženja je trajalo 10 tednov." Živinozdravnik je prav imel. Vse krave so izvrgle, ki jih je ubrejil Kopitarjev bik. Tudi prva telica, ki je bila ubrejena od Razumnikovega bika, je izvrgla čez 6 tednov. Kopitar je imel res veliko nesrečo v svojem hlevu. Mleka je bilo čedalje manj. Vsaka krava, ki je izvrgla, se je neredno otrebila. Nektere krave so pri tem celo veliko trpele in so jih morali po več tednov izbrizgovati. Kopitar je bil vselej žalosten, kadar je stopil v hlev. Izbrizgovanje so pridno in skrbno izvrševali, a uspeha ni bilo videti. Kopitar je svojega bika kmalu potem s precejšnjo izgubo prodal mesarju. Med potjo je mesarja srečal gostilničar Lipovec. Ogledaval je bika, in ker mu je bil všeč, ga je kupil. Še isti večer je prišel bik nazaj v vas. Prihodnost je pokazala, kako neumno kupčijo je Lipovec sklenil. Preteklo je nekaj tednov. Vse Kopitarjeve krave in ena telica so izvrgle. Edino 2 telici vse črede sta bili še breji. Kopitar je bil jako slabe volje, ko je nekega dne s sosedom Razumnikom prišel v hlev. „Izbrizgovanje ni nič pomagalo," je pikro dejal; ,,škoda za denar za karbolno kislino in za sodo ter za veliko potrato časa." „Če je bil bik vzrok, potem seveda izbrizgovanje ni moglo pomagati." pravi sosed Razumnik. ,.To je tudi živinozdravnik izrecno pojasnil. Jaz pa še vedno upam, da bosta breji telici ob pravem času in pravilno storili." Stopil je k brejima živalima ter jih je otipal. ,.Breji sta in sta tudi že na času," zagotavlja Razumnik. ,,Znamenja izvrženja ne opazim. Pri teh dveh izbrizgovanje kaže uspeh. Ne opusti torej nadaljnega izbrizgo-vanja." „Kdo ve, če je res bik vsega vzrok," odgovori Kopitar poln skrbi. „Jaz sedaj nič več ne verjamem. Naj bo vzrok kterikoli, škode mi nihče ne povrne. Od Lipovca ni bilo še čuti, da bi bila kaka krava izvrgla. Žal mi je, da sem bika prodal. Polovica vasi se mi smeja, najbolj pa Lipovec sam." ,,Pusti jih, naj se smejajo," pravi Razumnik. „Po-čakajmo, in videli bomo, kdo se lehko smeja. Za sedaj pa upajmo, da bosta telici pravilno storili." Razumnik je s prijaznim pozdravom zapustil hlev in za njim Kopitar poln skrbi. Zopet je preteklo nekaj tednov. Telici nista izvrgli. Pri drugi telici so se pokazala znamenja pravilnega poroda. Trebuh se je udri, istotako deli okoli repa, in vime se je napelo. Nekega jutra je telica skotila močno in zdravo tele. ,,Kakor kaže. je sedaj nesreča vendar odvrnjena," pravi Kopitar svoji ženi. ,,Pošlji po Razumnika; rad bi z njim govoril." Kopitarica je poslala otroka po Razumnika, ki je kmalu prišel. „Sedaj imamo vendar zopet enkrat živo in zdravo tele," zakliče Kopitar veselo došlemu Ruzumniku. ,,Sedaj vendar verujem, da je izbrizgovanje pomagalo." „Tega mnenja sem tudi jaz," odgovori Razumnik. „Pri Lipovcu se mi pa zdi, da slabo stoji, kajti čul sem. da je ravnokar ena krava izvrgla. Ne dvomim, da je bik vzrok, in menim, da bo Lipovcu kmalu smeh prešel. Sedaj ima isto nepriliko v hlevu, ki si jo imel ti. Ti pa. Kopitar, si sedaj menda rešen tega zla, ki ti je prizadejalo toliko škode." „Kaj naj pa sedaj počnem s svojimi 12 kravami, ki so izvrgle?" vpraša Kopitar malodušno. „I)anes sem jih zopet privedel nazaj v hlev. Zdrave so, kakor so bile prej. Nimajo pa veliko mleka in tudi pojati se noče nobena. Bila bi pač velika škoda, če bi moral vse prodati in nove kupiti." (Dalje prih.) Kranjskim vinogradnikom in sadjarjem v pouk. Med mnogimi trtnimi in sadnimi boleznimi povzročajo sedaj največ škode in so najbolj razširjene: peronospora, grozdna plesooba na trtah ter skrlup na sadnem drevju. Da se vsi posestniki po možnosti teh bolezni ubranijo, hočem v naslednjem prav nakratko povedati, kako te bolezni škodujejo in kako jih je po-končevati. Peronospora ali strupena rosa. Ta bolezen, ki napada trtno listje in grozde, se je v zadnjih dveh letih, zlasti pa preteklo leto, pojavljala malone v vseh vinorodnih krajih na Kranjskem in v obmejnih kronovinah tako močno, da je ponekod uničila polovico pridelka. Da zadene mnoge vinogradnike taka nesreča, so največkrat sami krivi, ker ne rabijo pravočasno v pokončevanje te bolezni priporočenih sredstev. Za uspešno pokončevanje peronospore služi modra galica (bakreni vitrijol), ki se pomeša z ugašenim apnom, da ne žge listov in da se pozna, kje je že škropljeno. Na vsakih 100 litrov vode se vzame 1 do največ 1 kg galice in ravno toliko apna. Galica se raztopi zase in apno zase ter se šele pred rabo zmeša oboje skupaj s toliko vode, daje vsega skupaj 100 litrov. Bolje je vlivati galico v apno (belež) kakor nasprotno, ker se na ta način tekočina ne usiri. Za škropljenje je rabiti le take škropilnice, ki prav fino škrope, bolj megleno. Kmetijska družba kranjska jih oddaja po 19 K komad. Preden se škropilnica napolni, se mora tekočina dobro premešati. Prvič se mora škropiti, kakorhitro razvijejo poganjki 4 do 5 peresec in se pokaže zarod; vsekako pa v prvi polovici maja. Poznejše škropljenje sledi po 3 do 4 tednih. V trtnicah je škropiti vsakih 8 do 14 dni. Po toči, ali če po dovršenem škropljenju dežuje, se mora takoj ponoviti. Škropiti je le ob lepem, ne prevetrovnem vremenu, odnosno zjutraj, ko je še rosa na listih. V tem slučaju se tekočina preveč stanjša ter odteče z listov. V poletnih, prav vročih opoldanskih urah je s škropljenjem nehati. Vselej se morajo dobro poškropiti vsi novi poganjki, zlasti pa vršički in listi na zgornji strani, in istotako grozdki, ker se peronospora zaje tudi v jagode, ki sčasoma porjave in se posuše. Ker je povoljni uspeh najbolj odvisen od pravočasnega in pravilnega prvega škropljenja, naj se to delo rajši prej izvrši kakor pozneje, četudi so poganjki še majhni. Grozdna plesnoba ali oidij napada istotako, kakor peronospora, zelene poganjke in grozdje. Glavno škodo pa napravlja na grozdju. Grozd, napaden od te bolezni, je tak, kakor bi bil s pepelom potresen. Ker ta gliva prepreže v podobi tenkih nitek (micelij) vso jagodo in srka iz nje sok, se jagoda ne more razvijati, ostane le drobna, zleseni, naposled poči in se posuši. Če se proti tej bolezni leto za letom nič ne stori, utegne tudi vso trgatev popolnoma uničiti. — Kot edino sredstvo proti tej bolezni nam služi fino zmleto žveplo. Prvič je žveplati, kakorhitro se pokaže zarod, potem še enkrat malo pred cvetenjem; pozneje pa po potrebi do konca avgusta. Vsekako pa je žveplati enkrat pred in enkrat koj po cvetju. Žveplati je vodno v lepem, solnčnem, ne deževnem ali vetrovnem vremenu, oziroma ob jutranjih urah, če je še močna rosa na listih. Dobro se morajo požveplati vsi poganjki, najbolje pa grozdički. Žveplo se ne sme na debelo natrositi, marveč mora žvepleni prah padati na trtne dele. Za žveplanje se rabijo ročni žveplalniki; še boljši so pa nahrbtni, ker hitreje delujejo in fineje puhajo. Take žveplaluike oddaja c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. — Žvepla se lehko takoj za škropljenjem. Skrlup ali fuzikladij na sadnem drevju. Ta sadna bolezen napravlja veliko škodo zlasti na hruškah in jablanah. Napadeni listi porjave in po-črne ter prav zgodaj odpadejo. Sadje postane črno-pikasto ter krastavo. Čim bolj so drevesa zanemarjena in v čim slabši zemlji rasejo, tem bolj so tej bolezni podvržena. Ta bolezen se pokončuje enako kakor peronospora, in sicer : 1.) Galice in apna se vzame v istem razmerju, kakor za škropljenje trt. 2.) Škropiti je treba zgodaj, najbolje pred cvetjem in še enkrat takoj po cvetju, pri čemer je paziti, da se vsi poganjki dobro poškrope. 3.) Rabiti se morajo fino razpisujoče škropilnice. — mali posestniki to delo lehko opravijo z navadnimi trtnimi škropilnicami. Pri škropljenju visokih dreves se vzamejo daljše cevi, ki se obesijo na 3 do 4 metre dolge, lehke kole. Pnpomnja. Posebno letošnje leto, ko najbrž ne bo mnogo sadja, bi bilo jako priporočljivo, če bi to delo izvršili vsaj v vinorodnih krajih in oni, ki imajo mnogo nizko vzgojenih dreves. Škropljena drevesa buj-neje rasejo in sadje se lepše razvije, ostane zdravo ter dobi lepšo barvo. Z istim uspehom kakor jablane in hruške se škrope vsa druga drevesa, zlasti češnje in slive. Pri slivah se s pravočasnim škropljenjem zatre glivica exoascus pruni, ki povzroča takozvane rožiče. Fr. Gombač, deželni potovalni učitelj. Kako je vinogradske kole narejati trpežnejše. Kako se trpežnost vinogradskili kolov povečuje, imamo že celo vrsto dobrih uspehov tozadevnih preskušenj. Sredstva, ki so kaj prida in pripravna, so tekočine ali raztopine, in to delo se imenuje namakanje ali napa- janje lesa. Ni pa vseeno, kakšna sredstva volimo in kako jih rabimo. Mnogi naši vinogradniki, sadjarji i. dr. dosedaj večinoma niso imeli uspehov, a tudi niso iskali vzrokov teh neuspehov, kakor je to pri nas še sploh v navadi, ampak so rekli: „Škoda za čas in denar, ker vse nič ne pomaga." Kol mora biti namočen in prepojen z dotičnim sredstvom precej visoko, najmanj pa za pest nad zemljo, ko že stoji na mestu; kajti znano je, da najprej pregnije na mestu, kjer se zemlja stika neposredno z zrakom. Namakajo pa tudi vse kole, od konca do konca, in so za to delo zgradili že velike tvornice, ki uspešno delujejo, ker imajo za to primerne priprave, razne stroje itd. Po Nemčiji zelo mnogi, tudi manjši vinogradniki kupujejo naravnost od takih podjetij napojene kole, ki jim še najbolje služijo. Naročajo jih navadno zadružno. Mi si lehko tudi doma pomagamo z majhnimi stroški, da trpežnost kolov povečamo. Obsežne in temeljite poskuse delajo kmetijske šole. Navedem naj tu uspehe takih poskušenj dveh zavodov: S. Michele na Tirolskem in Geisenheim ob Reni v Nemčiji. Tu in tam sem sam videl uspehe. Omenjam na tem mestu le tri, štiri sredstva, ki so se najbolje obnesla. Šola v S. Michele je rekla: Modra galica1) (III) je dobra, kreozot3) (II) je boljši, sublimat3) (I) je pa najboljši. Šola v Geisenheimu je pa razglasila: Katran4) (IV) je dober, modra galica (III) je boljša, sublimat (II) je še boljši, in katranovo olje5) (I) je najboljše. Zanimivo je, da je v dolgi vrsti raznih sredstev v obeh slučajih modra galica. na tretjem mestu (III). V Geisenheimu se je pri porabi modre galice za namakanje kolov pokazalo tole: od 100 kaianih borovih kolov, ki so bili namakani sveži, ]ii je čez 13 lel stalo še 80 „ „ okroglih „ »(stebelc),,, „ „ „ „ „ ,. „ „ „ „ 87 65 43 „ borovih koiov, ki niso lili namakani (ža primero) „ „ „ kolov, ........ „ Manili kolov, ki so bili namakani sveži, „ „ „ 23 „ „ „ uu j, z&sflflili j) )> j? »j j> t) v a a >> >> » >) 56 55 5« 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 51 5) 55 55 55 55 16 j j „ S karbolinejem in kreozotom (katranovo olje), ki učinkujeta enako, so se dosegli še lepši uspehi; od 100 namočenih kolov jih je bilo čez 27 let še 80 dobrih. Koli morajo biti suhi in naj se kuhajo v teli tekočinah najmanj po 2 uri, kar velja tudi za katran. Od 100 borovih kolov, namočenih v vročem katranu (v kotlu), jih je čez '7 let stalo še 68 dobrih na istem koncu, S temi tekočinami prepojeni koli niso takoj za rabo, ampak naj se prirede vsaj leto dni prej, da na zraku izgube duh, ki sicer prehaja v grozdje in potem v vino, ki je zaradi tega lehko popolnoma neužitno. ') Modra galica je spojina bakra in žveplene kisline ali hudičevega olja. Nje raztopina se prav uspešno rabi tudi za čiščenje žitnega semena (uničuje tros snetja). ') Kreozot je izvleček iz katrana od bukovega lesa ter se rabi že tričetrt stoletja. Kreozot imenujejo navadno tudi izvleček premogovega katrana (sirova karbolna kislina). 3) Sublimat je kemijska spojina živega srebra in klora ter je hud strup. Že leta 1832. ga je rabil Anglež Kvan za konser-viranje; ta način konserviranja imenuje se po njem še danes: kvaniziranje. *) Katran je temnorjava, gosta, oljnata tekočina, ki se na-reja pri suhi destilaciji lesa, premoga ali drugih organskih tvarin. Iz njega izdelujejo tudj mazilo za vozove, smolo i. dr. Karbolinej je v učinkovanju podoben kreozotu in je istotako izvleček iz premogovega katrana; znana tvrdka »Avenarius« je dosedaj najbolj zanesljiva. Ti izvlečki se pogostoma navajajo pod skupnim imenom »katranovo olje«, kar pa tu ne hodi v poštev. Dobro bi bilo, da se splošno lotimo vsaj namakanja kolov s 5 °/0 raztopino modre galice, ki jo ima vsak vinogradnik pri rokah ; kdor pa le more, naj rabi boljša, prej imenovaoa sredstva (karbolinej, kreozot, sublimat). Sicer bo pa že lep napredek, če bomo namakali z modro galico. Ta način namakanja priporočam zato, ker je preprost in ga vsakdo lehko izvrši. Jaz sem na pr. to napravil tako: Postavil sem staro, sicer pa še močno kad, ki se ni več rabila, na solnčen kraj na dvorišču, v njo sem naiil toliko vode, da so koli stali dovolj globoko (okoli 500 litrov), in v tej vodi sem raztopil približno 25 kg modre galice. Množina vode in galice se ravna v prvi vrsti po širo-kosti posode; čim širja je ta, tem več tekočine je treba do gotove visočine. Koli so bili sveži, ožurjeni in ošpi-čeni, in take sem postavljal v kad, kjer so se namakali v raztopini modre galice po en dan ali še dalje; rabil sem jih potem lehko tudi takoj. Koli morajo biti sveži, prepojeni z rastlinskim sokom; če jih pri namakanju obseva solnce in če povrh še pihlja suh veter, izpuhteva mokrota iz njih prav hitro, koli se sušijo z vrha, a na spodnjem koncu sorazmerno srkajo raztopino modre galice v se, uprav tako. kakor vleče in srka stenj v goreči svetilnici petrolej ter ga dviga do plamena, ali kakor se napije ves pivni list tekočine, če le konec pomočimo vanjo. V ugodnem slučaju se o tem prepajanju prav lehko prepričamo; kajti na vrhu kolov se prikaže raztopina modre galice, dasi v nji stoje le njih spodnji konci. Bolje se prepajajo okrogli koli (stebla) in pa kalani koli kakor žagani. To je pač lehko umevno. Če tekočine zmankuje, se je priredi več. Kar je nazanje ostane, se lehko porabi za škropljenje proti peronospori, a se mora precediti in prej primerno razredčiti. Priporočajo redkejšo raztopino modre galice, na pr. 2 °/0, češ, daje cenejša in ravnotako učinkuje kakor 5%, kakršno sem jaz rabil. Da sem rabil 5% raztopino, ni nesreča, ker moramo vodo itak večkrat dolivati in se raztopina dovolj razredči, če ne celo preveč. Obenem se pa tekom let sami lehko prepričamo in poučimo, ktero kolje je trpežnejše, ali prvo, ali pozno namakano, ali pa ni sploh nobene razlike. Hvalijo tudi naslednji način: Koli se v ognju opa-lijo ter se žareči pomakajo v prvotno mrzel katran, ki se sčasoma precej segreje. Taki koli vendar iz znanih razlogov niso takoj za rabo. Najnovejše pa je namakanje lesa v sladki vodi (raztopini sladkorja). Ta način prepajanja bi bil velikanskega pomena, če je res, kakor poročajo, da se v sladkorni vodi namočen mehak les glede trpežnosti in porabnosti meri sploh z vsakim trdim lesom. Kogar vinograd pa primerno leži, da se zemlja lehko obdeluje z oralom in z drugim vprežnim orodjem, tistemu bo še najbolj kazalo, da trte vzgaja na žici, kakor sem ta način gojitve trt očrtal na drugem mestu. Glavno pravilo nam pa bodi vselej: nepripravljenega, nenapojenega lesa ne devajmo v zemljo! __A. Ž m a v c. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 92. Pri nas je silno potreben človek, ki bi znal živino rezati, zato mislim dati izvežbati nekega mladeniča v rezarstvu, in vprašam, kje se more izučiti za rezača ali skopitarja? (I. V. v M.) Odgovor: Sol ali tečajev za pouk v rezanju ali skop-Ijenju živali nimamo. Tega posla se mora vsak sam priučiti po navodilih kakega izkušenega skopitarja. Vprašanje 93. Pred 10 leti sem napravil ob zasebnem potu drevored iz kakih 100 sadnih dreves, ki sem jih vse dobil iz neke drevesnice na južnem Štajerskem. Vsa ta drevesa dobivajo zapored neko bolezen, in tako kmalu ne bo več nobenega prvotnih dreves, dasi so bila pravilno vsajena, dočim mi drevesa drugod izborno uspevajo. Poslal sem Vam del drevesa, ki je napaden po tej bolezni. Kakšna bolezen na drevju je to in kaj ji je vzrok? (I. A. v V.) Odgovor: Vaše drevje je rakavo, čemur je vzrok podnebje, ali pa neprikladna tla. V neprimernem podnebju nastajajo ozebline, v neprikladnih tleh pa mokra ali suha snetjavost. Vsled ozeblin ali snetja se pokonča lubad, les pod njo pa oboli ter prične delati bule, ki imajo na sredi luknjo, ki se noče celiti. To je rak na drevju. Nektere vrste jablan so tej bolezni bolj podvržene kakor druge, zato je za taka mesta predvsem izbrati bolj trpežne vrste. Proti ozeblinam je drevje spomladi zavarovati pred solncera, da se kroženje soka prezgodaj ne oživi, in proti snetjavosti je edina pomoč zboljšanje zemlje. Vlažna zemlja povzroča mokro snetjavost, plitva ter prodasta pa suho snetjavost. Ozeblo in snetjavo lubad je takoj porezali do zdravega lesa ter rano obvezati z mažo iz kravjaka in ilovice. Obveza ostani na drevju, da se rana popolnoma zalije z novo lubadjo. če rakava rana še ni prehuda, se včasih zaceli, če se vse, kar je bolnega, skrbno poreže, naredi potem z ostrim nožem po dolgem 3—4 zareze v deblo, tako da zareze segajo 10 cm nad rano in pod rano, in rana se potem obveže z mažo, kakor gori povedano. Vprašanje 94. Šestleten konj ima na sprednji nogi pod kolenom za '/2 oreha debelo in trdo bulo, ki ga nič ne boli in zaradi nje tudi ne šepa. Bula je izrasla, ko se je konj udaril. Ali se da kostna bula pri konju odpraviti in kako ? (F. K. v T.) Odgovor: Take neboleče bule nastanejo, če se vsled udarca ali kaj drugega kostna koža vname in se potem kostna tkanina izceja. Take kostne bule, tudi morske kosti imenovane, sicer manjšajo lepoto konja, a niso nevarne. Z rednim in dolgotrajnim drgnjenjem in pritiskanjem (masažo) se včasih odpravijo. Vprašanje 95. Kako se ubranim sosedovih kokoši, ki jih ima 50—70 in ki mi vedno hodijo na vrt in njive delat škodo? Ali se res ne smejo pobijati? (I. T. v L.) Odgovor: Po državljanskem zakonu se domače živali, ki delajo škodo na tujem svetu, res ne smejo pobijati, temveč le na primeren način odganjati. Sicer pa imate na podstavi zakona o obrambi poljščine toliko sredstev na razpolaganje, da posestnika kokoši lehko v kozji rog vženete ter ga lehko tako do krvi mučite, da bo rajši vso kokošjo rejo opustil, kakor da bi prenašal tisto, kar mu po omenjenem zakonu lehko prizadenete. Vprašanje 96. Opitati hočem nekaj goved, ker je pa zrnje predrago, nameravam pitati s svežo deteljo, ki je nevarna zaradi napenjanja. Kako naj postopam, da sveža detelja ne bo nevarna? Ali zadostuje, če jo polagam s senom pomešano in zrezano ? (J. K. pri Sv. M.) Odgovor: Sveža detelja v hlevu pokladana ni tako nevarna kakor na paši. Da se napenjanje prepreči, jo je mešati s tretjino slame ali sena, je ni mokre in ne na kupu sparjene pokladati ter živine ni nikdar kmalu prej in ne po krmljenju napajati. Tudi je paziti, da lačna živina pre-hlastno ne žre, zato je počasi krmiti in ob prvem krmljenju zjutraj je najprej dati nekoliko samega sena. Vprašanje 97. Kaj je vzrok, da eden mojih volov cunje je? (F. M. v O.) Odgovor: Vaš vol ima pokvarjena prebavila vsled klaje, ki ji nedostaja rudninskih snovi. Ta nedostatek odpravite s pokladanjem klajnega apna. Vrašanje 98. Imam bolnega junca, ki ima oteklo mošnjo in scalo ter se mu turi delajo. Kaj je temu vzrok ? Ali je res, kakor tukaj trdijo, da je to prišlo odtod, ker sem junca po vratu mazal z živim srebrom. (J. U. v V.) Odgovor: Vaš junec je vsekako zastrupljen z mažo živega srebra. Zdravljenje takega zastrupljenja je odločno le živinozdravniku prepustiti. Vprašanje 99. Ali ima divji hmelj, ki je pri nas silno razširjen, kaj kupčijske vrednosti? (L. P. v P.) Odgovor: To, kar pri vas rase, ni divji hmelj, temveč navadni, kakor se tudi prideluje, ter je poraben za pivo-varstvo. Če ima kaj kupčijske vrednosti, je od tega zavisno, koliko ga je, kakšne kakovosti je in kako je posušen in spravljen. Vprašanje 100. 18 mesečnemu biku sem pričel kakih 14 dni sem pokladati lepo, suho deteljno seno, in od takrat ima hudo drisko. Kaj je temu vzrok? Ali res detelja, košena v mladem mesecu, dela drisko ? (M. K. v Č.) Odgovor: I)a bi bila detelja, košena v mladem mesecu, nezdrava, je prazna vera. Da detelja povzroča drisko, je največkrat vzrok to, ker je bila napadena po kaki glivi. Če je res detelja vzrok, in ne morda kaj drugega, tedaj je edino sredstvo krmo premeniti. Vprašanje 101. Kako daleč od vinograda se sme drevje saditi? (I. P. v B.) Odgovor: Glede zasajanja na vinograde meječih parcel s sadnim in drugim drevjem so razširjena popolnoma napačna mnenja. Glede tega ni nobenih zakonskih določil, in nihče ne more zabranjevati parcele tik vinograda zasajati s kterimkoli drevjem. Drevje se sme nasaditi tik do meje, pač pa ima sosed pravico posekati korenine in veje, ki segajo na njegov svet. Če komu drevje s svojo senco dela škodo, se ne more nikamor pritožiti in nima sredstva, da bi soseda mogel prisiliti, da bi tako drevje odstranil. Vprašanje 102. Dva skupaj sva kupila velik gozd, in sedaj se glede porabe ne moreva sporazumeti. Jaz bi rad, da se gozd razdeli, a moj družabnik tega nikakor noče. Ali ga morem k razdelitvi skupne posesti prisiliti in kako ? (F. Z. v K.) Odgovor: Po zakonu se more zahtevati razdelitev skupnega imetja, samo ne v neugodnem času, zaradi kterega bi kak zadružnik škodo trpel. Razdelitev je najprej v blagu, in če ta ni mogoča, se imetje na javni dražbi proda in skupiček se razdeli. Kako Vam je postopanje v svrho razdelitve pričeti, Vas pouče pri sodišču. Vprašanje 103. Kako naredim zatohle in plesnive vinske sode zopet porabne ? (J. M. v H.) Odgovor: Če je na razpolago par, tedaj je zatohle in plesnive sode najbolje izpariti, a poprej se morajo dobro izprati. Sploh, in zlasti če ni para, je pa najbolje sode dati sodarju, da jih narazen vzame ter jih ostruži, kar je pravzaprav edino korenito osnaženje, ki Vam jamči, da iz soda plesnoba ne pride v vino. Vprašanje 104. Imam 8 oralov velik travnik, ki ga mislim namakati, in sicer z vodo iz Save, ki bi jo z vodno močjo dvigal 6 m visoko. Koliko redilnih snovi ima voda iz Save V sebi? Ali tako namakanje priporočate? (I. S. v P.) Odgovor: Sava je pri Vas popolnoma bistra voda s primeroma zelo veliko množino apna, a brez drugih redilnih snovi. Taka voda je le za prav kratko namakanje spomladi, ko se je že nekeliko segrela, in po vsaki košnji, da se travniku da dovolj vlage. Dolgo namakanje z bistro in apneno vodo je celo škodljivo. Svetujemo Vam namakanje travnika s savske vodo pri Vas opustiti, ker uspeh ne bo v nikakem razmerju s stroški. Vprašanje 105. V zadostno prostornem in svetlem ovčjem hlevu, kjer so ovce zdrave, mi jagnjeta V velikem Številu poginjajo, in sicer v starosti od 1 do 4 tednov. Ne da bi se videla kakšna bolezen, živalce kar strepetajo in poginejo. Omenjam, da je v hlevu oddelek za kokoši. Kakšna bolezen to utegne biti, kaj ji je vzrok in kako bi bilo temu odpomoči ? Ali so morda kokoši vzrok ? (K. K. v M.) Odgovor: Kokoši ne bodo vzrok nepriliki v ovčjem hlevu, dasi kokoši zaradi pršic nikdar niso dobre v nobenem hlevu. Bolezen Vaših jagnjet nam je težko ugeniti, ker nam niste dali prav nobene podlage. Pokličite živinozdravnika, ki bo pogiblo jagnje raztelesil in bolezen določil, potem ne bo težko najti sredstev, da se nadaljno bolehanje prepreči. Mi slutimo, da Vaša jagnjeta bolehajo za akutnim revma-tizmom mišic, kteremu se pridruži bolezen na srcu, obistih in na jetrih ter včasih tudi pljučnica in vnetje srčnega mehurja. Po domače povedano, se Vaša jagnjeta prehlade in zato hitro poginejo. Tako prehlajenje dela ovčarjem veliko škodo, zlasti v vročih hlevih brez zadostnega prezračevanja. Od vročine utrujena jagnjeta iščejo hladnih prostorov in se zato zlasti rada vlegajo ob mrzle hlevske stene, kjer dobe popisano bolezen. Vprašanje 106. Sčim je najbolje tlakati goveji hlev, s cementom (z betonom) ali z opeko ? Nekteri so proti takemu tlakanju, dasi ne vedo povedati, zakaj. (A. B. v Č.) Odgovor: Vsekako je cementni beton boljši kakor tlak iz opeke, ker je trpežnejši in se lehko tako naredi, da ni gladek, vsled česar goved lehko spodrsne. Proti cementnemu tlaku in proti opeki se da le oporekati, da sta mrzlejša kakor lesena tla, a imata toliko drugih prednosti, da jih imajo v vseh boljših hlevih, in sicer najrazumnejši kmetovalci. _______ Gospodarske novice. * Podružnice in gg. ude opozarjamo, da družba oddaja galico in žveplo le proti gotovemu plačilu in da naj si galico vsi tisti, ki jo žele na upanje, priskrbe drugje. * Dolenjsko kletarsko društvo v Novemmestu j se je pri drugem občnem zboru 13. aprila t. 1. raz družil o. Udje dobe svoje deleže izplačane v polnem znesku, prebitek premoženja se pa naloži za poseben „zaklad za pospeševanje dolenjske vinske trgovine" in se v oskrbovanje izroči novomeški kmetijski podružnici. Za likvidatorje je izvoljeno dosedanje načelstvo. — Škoda za društvo, ki je moralo prenehati ob nezadostnih sredstvih in ob nedo-statnem zanimanju naših vinogradnikov! — Za danes opozorimo vse p. n. ude, da se deleži izplačajo šele po preteku enega leta, ko se razdružitev uradno razglasi. Tako zahteva zakon ! * Za knjigovodstvo mlekarskih in sirarskih zadrug je po novem reviz. zakonu g. Jak. Leg v ar t, mlekarski nadzornik za Kranjsko, sestavil nove knjige, ki so jako praktično, pregledno in preprosto urejene, tako da se lehko vsakdo v najkrajšem času nauči, kako je vanje vpisovati. Zalogo teh knjig je prevzela tvrdka Iv. Bonač v Ljubljani. Opozarjamo na današnji inserat. * Umesten razglas vinogradnikom. V črnomelj-skem okraju imajo vinogradniki neumevno nespametno navado, da domač les cepljenih trt zopet grubajo. Vsled tega je c. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju ravnokar izdalo naslednji razglas: „Ker se je po državnih strokovnjakih opazilo, da vkljub svarilu, ki se je že tudi tem potom izdalo, še vedno nekteri gospodarji grubajo evropejski trtni les pri cepljenih trtah, se vsled ukaza c. kr. deželne vlade v Ljubljani vinogradniki še enkrat resno opominjajo, da naj grubanje domačega trtnega lesa opustijo, ker se, kakor izkušnje kažejo, na koreninah, ki se razvijejo iz tega lesa, zopet močno zaredi trtna uš, ki take grubenice prej ali slej uniči, dočim cepljena, materna trta vsled teh grbanica zelo oslabi, da lehko celo pegine. Na ta način pride gospodar tekom nekaj let ob ves z velikim trudom in z velikimi stroški napravljeni vinograd. Onim vinogradnikom pa, ki so dobili državno brezobrestno posojilo, se tem potom naravnost strogo ukazuje: 1. da grubanje domačega (evropejskega) lesa cepljenih trt takoj opuste, 2. da morebitne grubanice med delavnimi vrstami v vinogradih, ki so napravljeni s pomočjo takega posojila, takoj odstranijo, 3. da morebitne grubanice, ki so jih bili napravili tekom zadnjih let v vrstah samih, takoj odrežejo od materne (ameriške, cepljene) trte, tako da jim grubanice moči ne jemljejo. Kdor se bo tem naredbam protivil, temu se bo brezobrestno posojilo odtegnilo in se bo zahtevalo, da ga nemudoma vrne." — Priporočamo našim eitateljem, da vzamejo to na znanje in da ne delajo s takim nespametnim ravnanjem kakor je grubanje evropejskega trtnega lesa sami sebi škode. * Modro galico za škropljenje trt proti pero-nospori ima kmetijska družba tudi to leto v zalogi, in sicer ne smetno ameriško ali angleško blago v težkih sodih, temveč najčistejšo galico iz slavnoznane tvornice v Ustju na Češkem. Cena galici je 57 K za 100 kg v Ljubljani. Oddaja se v vrečah po 100 in 50 kg. Podružnice, ki galico za svoje ude naroče skupno, jo dobe voznine prosto, dočim morajo posamezni naročniki voznino sami trpeti; zato nujno priporočamo, naj vsak ud galico naroči potom podružnice. Podružnice naj gredo tistim vinščakom, ki zaradi revščine ne morejo biti udje družbe, na roke ter naj jim dajo galico za tisto ceno kakor udom. Kdor pa ud-nino lehko utrpi, naj galice ne dobi, če ne pristopi k družbi. Gori označena cena velja, dokler ima družba v zalogi jeseni kupljeno galico ; če bo treba kupiti nove zaloge, bo cena meseca maja gotovo višja, zato nujno prosimo takojšnjih naročil. * Zmleto žveplo proti plesnobi na trtah ima družba v zalogi le v najfinejši kakovosti in je vsled tega nekoliko dražje, se ga zato 1/4 manj porabi in je jačje v svojem nčinkn. To „ventilirano" žvepleno moko oddaja družba po 18 K 100 kg, in sicer v vrečah po 50 kg. Podružnice, ki skupno naroče žvepleno moko, jo dobe voznine prosto, kakor modro galico. * Trtne škropilnice oddaja družba svojim udom po 19 K z zabojem vred. * Naročnikom na močna krmila, in sicer na oljne tropine, javljamo, da sezamovih tropin v tvornici sedaj sploh ni dobiti, lanenih tropin pa tako malo, da je naša zaloga skoraj vedno izpraznjena in da nikakor ne moremo naročitvam redno ustrezati. Tvornica nam vsak mesec niti 2 vagonov ne da, ker je ministrstvo naročilo čez 600 vagonov za pokrajine na češkem in Moravskem, ki imajo pomanjkanje zaradi lanske suše. * Glede oddaje umetnih gnojil, klajnega apna in Živinske soli veljajo določila, objavljena v prejšnjih številkah tega lista.__ Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Razglas. o oddaji plemenskih prašičkov jorkširske (velike bele angleške) pasme. Podpisani odbor bo oddajal, kakor doslej, plemenske mladiče jorkširskega prašičjega plemena pod nastopnimi pogoji: 1. Prašički se oddajajo po 10 in tudi več tednov stari, in sicer kakršne starosti se dobe. 2. Cene prašičkom so za polovico nižje kakor jih plačuje družba. 3. Oddajajo se ali sami mrjaščeki,ali pa svinjica z mrja-ščekom vred. 4. Kdor dobi prašiče, se mora zavezati: a) da jih obdrži za pleme, dokler bodo sposobni; b) da naznani odboru, kadar jih neha imeti za pleme; c) da bo pripuščal mrjasca tudi svinjam drugih gospodarjev. Došle prošnje bo odbor reševal povrsti, kakor bodo dohajale, in sicer vselej takrat, kadar dobi takih plemenskih prašičkov, ki pa seveda niso vedno v zadostnem številu na razpolaganje. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 15. marca 1905. Vabilo k izrednemu občnemu zboru, ki ga priredi kmetijska podružnica v Sv. Križu pri Litiji dne 14. maja t. 1. ločno ob treh popoldne v šolskih prostorih. SPORED: 1. Volitev načelnika. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. P r i p o m n j a. Zborovanj a naj se udeleže vsi udj e, da povedo vsak svojo misel. Ce bi ob zgoraj določenem času ne bilo navzočih zadostno število udov, bo pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu udov. Kmetijska podružnica v Sv. Križu pri Litiji dne 25. aprila 1905. Ivan Tomše, načelnik. T a b i 1 o k občnemu zboru kmetijske podružnice v Dolenjem Logatcu, ki bo dne 14. maja t. 1. popoldne ob štirih v šoli. SPORED: 1. Nagovor načelnika. 2. Predavanje g. ravnatelja G. Pirca. 3. Poročilo blagajnika ter polaganje računov od zadnjega občnega zbora. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni nasveti in predlogi, tikajoči se prospeha podružnice ter živinoreje in sadjarstva. Dolenji Logatec, dne 23. aprila 1905. Ivan Mihevc, načelnik. Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice v Šentjuriju pri Kranju, ki bo dne 14. maja 1.1. ob treh popoldne v šoli. SPORED: 1. Poročilo načelnikovo. 2. Predložitev računov. 3. Volitev načelnika. 4. Volitev odbornikov. Pripomnja. Če ob določenem času ne bo zadosti udov, bo pol ure pozneje zborovanje ob vsaki udeležbi. Kmetijska podružnica v šentjuriju pri Kranju, 27. aprila 1905. I. Golob, načelnik. Listnica uredništva. I. M. na S. Za sedaj velja dotični razglas deželne vlade glede merčinstva v Vipavskem sodnem okraju m se njega določbe ne dado spreminjati potom sklepa občinskega odbora. Potrebne spremembe more skleniti le deželni zbor. F. K. v G. Obrtna pravica za gostilno se sme drugemu dati v zakup s privoljenjem obrtne gosposke. Prodajo tobaka pa sme le upravičenec izvrševati.