zhaja razen nedelj in praznikov ===== vsak dan opoldne. ===== Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., ■•—•- Učiteljska tiskarna. ==^= Rokopisi se ne vračajo, nefrankirann pisma se ne sprejemajo. Reklamacije za list so poštnine proste. = Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto E 30*—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7*50, za mesec E 2*50. Za Nemčijo celo leto E 33*60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Stev. 20, V Ljubljani, četrtek dne 24. januarja 1918. Leto 11. Stavka. Stavkajoči delavci na Dunaju se polagoma: vračajo zopet na delo. V ponedeljek se niso odzvali še vsi delavci pozivu strankinega vodstva, vendar pa pričakujejo, da nastopajo kmalu zopet povsod .redne razmere. V mnogih okrajih so ■bili še delavski shodi, na katerih so opominjali .referenti stavkajoče, naj izpolnijo: poziv strankinega vodstva. Opaža se po vseh okrajih, da se delavstvo iz manjših obratov vrača k delu, med tem ko delavstvo večjih obratov še ni odločeno. Vojno ministrstvo je izdalo v soboto poveljnikom iin vojaškim voditeljem obratov, kjer so zastavkali delavci, navodilo, naj razglase, da se ne bo postopalo proti onim stavkajočim delavcem, ki prično takoj zopet z delom. V Gradcu in po drugih krajih Štajerske, kjer je bila stavka, je delavstvo pričelo zopet z delom. Iz P r a g e poročajo z dne 21. januarja: V soboto in nedeljo so bila v Pragi posvetovanja zaupnikov čeških socialnih demokratov, separatistov in centralistov, in narodnih social cev. Zaupniki so sklenili, naj izvede delavstvo v Pragi in okolici enodnevno splošno stavko. V sredo naj ‘prične delavstvo zopet z delom. Stavka naj se .Izvede v kar največjem obsegu z geslom »kruh, svoboda, mir!« Cestna električna železnica ne bo vozila v torek, vsa gledališča in vsi kinematografi ostanejo zaprti. Praške banke so sklenile, da zapro svoje urade ob poldva-• najsi ih dopoldne. Promet železnice ne bo oviran. V nedeljo se je zbralo v Pragi okolo 1000 žen v reprezentacijski hiši. Policija jim je dovolila shod v veliki dvorani. Na shodu ije poročal poslanec dr. Souicoup. Govoril je o »kruhu in miru«. V Klad n u so delavci zastavkali že v soboto. Rudarji niso prišli v soboto zvečer nič več na delo. Iz Budimpešte poročajo: V petek dopoldne se je pričela stavka skoraj povsod. Debili so le v onih obratih, za katere so dovolili delavski voditelji, da se sme delati, tako'zlasti . v elektrarni, plinarni in v obratih za živila. Časopisi niso izhajali. V nedeljo dopoldne je bil v ftestnem logu shod, ki se ga je udeležilo okolo 50.000 delavcev. Shod je sprejel resolucijo glede VoiMne pravice dn za izboljšanje razmer v prehrani. Deputacija 30 članov je izročala popoldne ministrskemu predsedniku .resolucijo. Resolucija zahteva garancije za sledeče tri točke : 1. Naš zastopnik v Brestu Litovskem mora prej ko mogoče skleniti mir brez aneksij in na temelju Pravice samoodločevanja narodov. Vojaško vmešavanje v mirovna pogajanja ni dopustno. 2. Predloga za volilno reformo se mora takoj rešiti v zbornici, če pa bi hotela »Delovna stranka« preprečiti rešitev, se naj 'razpišejo nove volitve. 3. Vlada naj se posluži najbolj energičnih sredstev za pravično, ceno razdelitev najvažnejših življenjskih potrebščin med delavstvom. Ministrski predsednik Wekerle je dal Dovoljen odgovor na te zahteve. Zato je delavstvo sklenilo, da prične zopet z delom. »J* Angleško delavstvo preti s splošno stavko. Socialistična »Berner Tagwacht« poroča iz .Londona: Kovinarska zveza za Anglijo in škotsko je poslala vladi ul ti mat um, kjer preti z revolucionarno splošno stavko, če ne skliče vlada še pred koncem tega meseca splošne mirovne konference. Meščanstvo časopisje je nad to grožnjo zelo ogorčeno. V poslanski zbornici je Prišel na razgovor ta ultimatom. Minister za nacionalno obrambo Geddes je izja vil, da bi preklinjalo ljudstvo stavkajoče zaradi tega nepa-'trietičnega dejanja in bi jih ogrožalo tudi z zelo nčinkovitimi mitralježami. Reuterjev urad poroča iz Londona z dne 21. januarja: Shod, ki se ga je udeležilo 2000 mehanikov 'iz arzenala Wooilw;ich, je sprejel resolucijo, s katero se poživlja vlado, naj prične dogajanja z vojskujočimi se državami na podlagi samoodločevanja vseh narodov iin na podlagi načela brez aneksij -in kontribucij. če bi korak’ vlade dokazal, da je nemški imperializem edina Ovira za mir, tedaj so zborovalci odločeni, da Nadaljujejo vojno. Resolucija zahteva tudi primerno zastopstvo delavcev v vseli deželah in ftredlaga 'mednarodno konferenco, da se zagotovi narodom mir. Zaradi pomanjkanja živil je prišla v Manchestru do demonstracij. 16. ‘januarja ob 11. dopoldne so prenehali z delom delavci in delavke v ošinili naj večjih municijskih tovarnah v Openci awu in Gontonu in so odkorakali k mestni hiši, kjer so zahtevali nacionalno prisilno racioni-^anje z enakomerno razdelitvijo za vse sloje družbe. Poročila pravijo, da je bila demonstracija zelo učinkovita, iker se je izvršila mirno in y redu. Deputacija delavstva je odšla k županu 111 mu izrazila svoje želje. Zupan je obljubil svo-bornoč. Strokovne organizacije so sklenile, nrirede v soboto nove manifestacije v Manchestru in Salfordu iin sicer numifestacije v obli-splošne stavke. Agitirajte za »Naprej*! Pošiljajte ga vojakom! Državni zbor. (Nadaljevanje včerajšnjega poročila,) Na predlog poslanca S t a n č k a je sklenila zbornica, da prične z debato o izjavi ministrskega predsednika. Preden se poučne debata, se prečita še več nujnih interpelacij. Poslanci dr. Glabinski in tovariši vprašujejo glede mirovnih pogajanj v Brestu Litovskem. Ministrskega predsednika vprašujejo: 1. Ali je pripravljen podati pojasnilo v sporazumu z 'ministrom za zunanje zadeve, če vztraja politika monarhije neomajno na tem, da se prepusti po sklepu miru z Rusijo vse poljsko 'ozemlje, ki je prej spadalo k območju ruske države, nedeljeno in popolnoma svobodno samo-odločevanju Poljakov, Obenem naj zapusti to ozemlje okupacijska armada. 2. Da deluje na to, da se sestane v teh ozemljih Poljske čimpreje svobodno, na demokratični podlagi zgrajeno ljudsko zastopstvo, ki odloči o odcepitvi Poljske od ruske državne zveze, o državni obliki in ustavi. 3. Da se zagotovi Poljakom pri sedanjih in bodočih mirovnih pogajanjih zastopstvo, ki naj varuje pravice Poljske. Poslanci S t a n č k in tovariši vprašujejo ministrskega predsednika, zakaj ni nastopila vlada odkrito proti aneksijskim namenom Nemčije, zakaj neti grof Czernin spor med Poljaki in Ukrajinci s tem, da obljubuje Poljakom ukrajinske pokrajine. V interpelaciji poudarjajo dalje, da vztrajajo Čehi na svojem programu ustanovitve neodvisne države in da so pripravljeni, da podpirajo odločno vse korake za zdemokra-tiziranje. Dalje vprašujejo ti poslanci, če .je vlada pripravljena, da obvezno ponovi obljube, ki jih je dala delavskim zastopnikom, tudi parlamentu. Poslanci dr. K o r o š e c .in tovariši so 'izročili interpelacijo, ki je bistveno enaka z interpelacijo čeških poslancev. Poslanci D a s z y n s k i in tovariši interpe-lirajo glede stališča vlade v Brestu Litovskem napram izvajanjem generala rtoffmanna, ki so ogrožala mir. Poslanci J erzabek in tovariši vprašujejo skupno ministrstvo, zakaj se je skrčila izmera moke in kruha. Poslanci P e t r u s z e w y c z in tovariši vprašujejo, če je vlada pripravljena, da sporoči, zakaj vztraja grof Gzemin pri svojem stremljenju, da bi priklopil Avstro-Ogrski Poljsko, kljub temu da je proglasil načelo »brez aneksij in odškodnin« in zakaj se zoperstavlja zahtevi po splošnem ljudskem glasovanju. Vsem interpelacijam se prizna nujnost. Na predlog predsednika se sklene, da se izvede debata o izjavi ministrskega predsednika obenem, z interpelacijami glede miru. V debati se je oglasil kot prvi govornik poslanec G1 a b i n s k i (Poljak), ki jo izjavil, da gledajo Poljaki na mirovna pogajanja z nezaupanjem in veliko skrbjo, ker se ne morejo otresti vtisa, da so poljska in lltavska ozemlja namenjena za to, da postanejo v bodočnosti neke vrste samostojna kolonija Nemčije', Mi hočemo, da sklene Poljska svobodno in prostovoljno pogodbo, in zahtevamo, naj avstro-o^r-ska diplomacija deluje na to, da .se Poljski ne vsili sedai nikako priklopljenje. Ml protestiramo proti nameri, da se izvrši nadaljnja delitev Poljske v obliki mejne regulacije. Zahtevamo pa tudi, da se poljskemu narodu da primemo zastopstvo pri mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem kakor tudi pri bodočih evropskih mirovnih kongresih. Poslanec P a c h e r (nemški radikalec) je prečital izjavo nemških poslancev iz češke, katero smo objavili že v včerajšnji številki našega lista. Poslanec dr. Korošec. (jugoslovanski klub) je očital naši diplomaciji, da s svojim . stališčem glede načela samoodločevanja ogroža mir z Rusijo. Splošni mir pride šele tedaj, ko bo narodom zajamčena svoboda iin ko se bo mogel sklepati mir od ljudstva do 'ljudstva. Jugoslovani 'izjavljajo, da bodo, vztrajajoč na principu ustanovitve samostojne jugoslovanske države, z vsemi močmi sodelovali na demokratizaciji javnega življenja. Jugoslovani zahtevajo torej, da se ne demokratizirajo le občine, ampak vse, m zali te vajo tudi odpravo gosposke zbornice. Poslanec baron D. E1 v e r t izjavlja v imenu Nemcev iz Mioravske, da ugovarjajo državo-pravnim načrtom Čehov in J ugoslovanov in da zahtevajo popolno narodno ločitev v upravi 5aA f' • l^slimec K1 o f ač (češki svaz): Narodi Avstrije, ki so bili v tej vojni decimiirani, niso voljni prenašati absolutizma peščice Ijudij, ki se brez legitimacije ljudstev v Brestu Litovskem pogajajo za mir. Čehi odklanjajo vsako odgovornost za ta pogajanja iin zahtevajo, splošen mir, ne pa separaten rnur z Rusijo. Poslanec dr; Obe r 1 e u t h n e r je glede Šlezue podal izjavo, podobno D’Elvertovi izjavi glede Moravske. Poslanec D a s z y n s k i (poljski socialni demokrat) je zavračal besede generala HofSmanna v Brestu litovskem, ki utegnejo izpodkopati vsako upanje na mir. Govornik je razpravljal o razmerah v vzhodni Galiciji, ki odmeva od klicev izstradanega ljudstva za pomoč. Poslanec dr. A d d e r (socialni demokrat) je razpravljaj o stavki ter izjavil: Vlada je mnenja, da so koncesije v .interesu miru in reda, a mi nimamo nikakega interesa na tem, da moč delav- stva, življenje naših mož in žen postanejo objekt za preskušnjo moči. To je v protislovju z našo odgovornostjo, a trni storimo le tov za kar lahko prevzamemo odgovornost Poslanec W a l d-n e r je v imenu novo ustanovljene zveze nem-škonacionalnih strank podal izjavo, ki odločno zavrača zahteve češke deklaracije z dne 6. januarja ter zahteva da se sveža z Nemčijo čim bolj učvrsti in okrepi. Glede demokratizacije občinskega volilnega reda izjavlja, da bi mogli Nemci zahtevani demokratizaciji pritrditi le tedaj, če posestno stanje ostane nedotaknjeno. Poslanec J e r z a b e k (krščanski sooialec) je napadal socialno demokracijo zaradi stavke ter očital voditeljem, da so podkupljeni po internacionalnem židovstvu (poslanec Schiegl: Nesramen lopov!) Predsednik je poslanca Schiegla in Jerzabeka pozval k redu. Poslanec Z e n k e r je obžaloval, da se je stavka opisovala kot naperjeno proti mirovnim tendencam hi proti interesom nemškega meščanstva Poslanec dr. Pet ruszewycz (Ukrajinec) pa je protestiral proti temu, da se hoče štiri miljone Ukrajincev v Galiciji žrtvovati poljskemu kraljestvu. Poslanec M a r c k h 1 je pritrjeval izjavi poslanca \Valdnerja ter izjavil, da zveza alpskih poslancev vidi v jugoslovanski deklaraciji ogro-ženje gospodarskih življenjskih pogojev celokupnega nemškega ljudstva v Avstriji in zlasti njegove pravice na nemoteno izrabo Adrije in Donave glede gospodarskih odnošajev z Balkanom in z orientom. Govornik je protestiral proti propagandi za jugoslovansko deklaracijo ter končno razpravljal o vprašanju prehrane. Ko sta govorila še poslanca dr. Funk (Ceh) ;in krščanski socialec dr. M a t a j a, se je debata prekinila. Konec seje ob šestili zvečer. Prihodnja seja v sredo ob enajstih. Nepotrebno razburjanje. Ljubljanski župan, gosp. dr. Ivan T a v Č a r, se je na zadnji občinski seji jako razburil zaradi zadnjih dveh delavskih shodov, na katerih se je med drugim razpravljalo tudi o slabi aprovizaciji. Ker sem na pondeljskem shodu poročal in se dotaknil med drugim tudi ljubljanske mestne aprovizacije, ker je po mojem mnenju javna in knitiki podvržena institucija (izjavljam, da kritika ni bila osebna kakor tudi se ni z besedico kri vilo mestno ap novizacijo, in če danes ni živeža v Ljubljani, smo to krivdo pač .javno z vračali na tiste, ki so res krivi. Mestne aprovizacije, sem se dotaknil le v toliko, v kolikor se tiče razdeljevanja in organizacije iste. In sem rekel: Prišel sem iz Trsta v Ljubljano, in bil sem prepričan, da je ljubljanska aprovizacija boljša od tržaške. Danes po petih mesecih izjavljam, da ako v Trstu ljudje, ki žive samo od tega, kar dobe od aprovizacije, od 1 a-kote stradajo, morajo v Ljubljani isti ki žive samo 'od tega, kar od aprovizacije dobe od lakote p o g i n i t i. Zakaj ? V T rstu dobi oseba 28 d ek kruha in moke na dan, poleg tega dobe vse težko delo opravljajoče osebe še 1 4 d e k doklade; tako, da ima skono vsak ročni delavec in delavka 4 2 d e k kruha na dan. Vsak teden se dobi % kg koruzne moke in ravno tako skoro vsak teden XA kg testenine na osebo in če tega ni se dobi Vb kg ješprenja ali ovsa. Zraven tega je do zadnjega časa dob ila vsaka -oseba 1 2 d e k s 1 a n i-n e oziroma masla in skoro vsak 'teden dve jajci. Dobi se marmelado, suho sadje, suho zelje, kakor tudi kislo zelje in 'krompir (tega se ne dobiva redno) svinjsko in goveje meso, to skoro vsak teden. Vse to dobi družina tedensko na določen dan v svoji prodajalni (izvzemši meso, ki se dobiva pri mesarjih in zelja in krompirja, ki ga dele na trgu). Ne smem pozabiti, da se redno deli, za otroke i n starčke, k o n d e n s ir a n o m loko i n moka: Petroleja se da Vs litra na osebo in teden. Vse to je seveda malo, ali je redno. Kaj dobimo v Ljubljani? Redno dobimo s amo 17 oziroma sedaj bomo dobivali 15 d e k kruha n a o s e b o. Na moko se moremo malo zanašati. Torej dobimo skono polovico kruha manj, kakor v Trstu. Moke za polento se ne deli, testenine tudi ne, o jajcih se ne govori, o maslu še manj. Kako- redno dobivamo špeli in krompir veste vsi. Mleka za otroke ni, kam li za stare. Meso se dobi na ubo-žne karte enkrat ali dvakrat na mesec. Ješprenja in kašo smo dobili % kg, o fižolu se niti ne sliši. Petroleja smo dobili za celo zimo en liter na družino. _ Povejte mi, kako je mogoče, da se kdo preživi tudi ob najhujšem stradanju, če nitma znanja, da si pod roko- kaj pridobi ? Mora poginiti od gladu. In na š a v 1 a d a v s e g a t e g a n e v i d il Se par besed na račun naše mestne aprovizacije, kateri bi svetoval, 'da bi pri razdeljevanju nekoliko drugače ravnala. Speha se nam je koncem oktobra delilo po pol kile, takoj na to se nam je obljubilo, da dobimo po 1 kilo. In res se je -tako zigiodilo, ah delitev je prišla samo do d r u g e g a o k r a j a in Špeha ni bilo več, in ga še m. Zakaj je mestna aprovizacija pustila, da se je prešiče na trgu prodajalo, da si je tisti, ki ima dovolj denarja lahko za celo leto založil z mesom in Špehom, dočim morajo revni delavci in nastavljene!, ki nimajo denarja, stradati Mestna aprovizacija je oddajala cele pršutnike, tistim, ki imajo denar. Zakaj ni te shranila in med vse prebivalstvo delila, toliko na osebo. Prodajalo se je 'klobase na trgu, kdor je imel čas je lahko kupil 4 do 5 parov, dočim delavec in delavka, ki morata v tovarno, delavnico, nista dobila nič, Zakaj bi se tudi to ne razdelilo med vse ali vsaj na ubotžne karte? Krompirja se 'je delilo po 15 'kg na osebo, razdelilo se ga je petim okrajem, krompirja ni več. Zakaj bi se ne delilo po 5 do 6 kg, da bi ga vsi dobili? Poleg tega nam sedaj naznanijo, 'da bodo prodajali olje 47 K liter, in zraven pristavijo, da to ni za revne sloje. S takimi naznanili se napravi samo razburjenje med ljudstvom. Premožnejši si so nakupili prašiče, so si nakupih mesa in Špeha na trgu, so kupili cele pršutnike, sedaj si lahko nakupijo še olje. Delavca pa še loja ne dobe. Enako je z drugimi živili. Kdor ima na deželi znanje in ima 'kaj za zameno, ima živil, kolikor hoče, ostalo občinstvo pa nič. Ta moja izvajanja je občinstvo burno odobravalo, nisem pa,slišal niti enega medklica na k a t e r o s i b o d i o s e b o, ki stoji aprovizaciji na čelu. Naš protest 'je bil obrnjen proti vladnim krogom. Mestni aprovizaciji smo le svetovali, naj vbodoče pri organizaciji razdeljevanja nva-žuje naše želje, da odpomore bedi širših nekmo-vitih slojev. Zaraditega smatram, da je bilo županovo razburjenje nepotrebno. ___ Josip Petejan. Politični pregled. = Mir med Bolgarijo in Rusijo. Graški »Ar-beitenville« piše popolnoma upravičeno: Poročila 'korespondenčnega urada o razmerah naših zaveznikov so pod vso kritiko. Urad nas ne obvešča o važnih dogodkih v Nemčiji in na Balkanu. Tako n. pr. razširja še od konca decembra dailae uradni bolgarski korespondenčna urad po vsem nevtralnem časopisju poročilo o sklepu separatnega miru med Bolgarijo in Rusijo. Brzojavka se glasi: »Ministrski predsednik Radoslavov je prečital v zbornici sledečo brzojavko: Ruska delegacija je predlagala 27. 'decembra zastopnikom centralnih držav sledeče: I. Vojna med Bolgarijo iin JRusijo je končana. 2. Status quo ante betam, to se pravi trgovske pogodbe, konzularne in druge konvencije, se zopet obnove. 3. Glede donavskega vprašanja se sklene jutri na plenarnem sestanku vseli delegacij, da dobi Bolgarija zastopnika v donavski komisijL Sprejeli smo vse te važne principe in smo drug drugemu čestitali«. Iz nadaljnega govora ministrskega predsednika je bilo razvidno, da se je bil sklenil ta prvi mir v soglasju z zaveznici. Dimitrov poroča v švicarskem »Bundu«, da je zbudil sklep separatnega miru med Bolgarijo in Rusijo veliko zadovoljstvo. Vsi poslanci so brzojavili to vest svojim volilnim okrajem1. Vlada .je sporočila sklep miru po okrožnih in okrajnih oblastnijah ljudstvu. Vlada je imenovala takoj posebnega ministra za Petrograd in generalnega konzula za Odeso. »Arbeitenville« pristavlja k temu poročilu: »Kdaj razširi korespondenčni urad poročilo o sklepu separatnega miru med Rusijo dn Bolgarijo? Kdaj nam sporoče uradno, kakšno stališče zavzame Bolgarija napram Rusiji glede avstrijsko-nemških zahtev?« == Edina seja ruskega ustavodajnega zbora. (Agentura.) Na seji ustavodajnega zbora je zahtevala maksimalistična stranka, naj se otvori debata o izjavi pravic delavstva in s tem tudi o vprašanju, kateri sloj ima moč. Socialni revolucionarji so nastopili proti temu predlogu in so predlagali, naj se bavi zbor predvsem z mirovnim vprašanjem, z vprašanjem razdelitve zemlje in delavske kontrole. Pri glasovanju je bil sprejet predlog socialnih revolucionarjev desnice. Vsled tega je zapustila vsa maksimalistična stranka zbor. Socialni revolucionarji levice so predlagali, naj se prične debata o mirovnem vprašanju v zmislu izjave. Večina se je izrekla proti predlogu, nato so zapustili tudi socialni revolucionarji levice dvorano. Ponočna seja je potekala zelo burno. Izjave različnih govornikov, med njimi tudi one Ceretelija in Skobeleva, so bile povod hrupnih izbruhov. Ko so zapustili maksimalisti in socialni revolucionarji dvorano, je ukazal Černov, naj se prečita zakonski načrt o agrarnem vprašanju. V tem trenotku se mu je približal mornar in izjavil, da morajo po nalogu predsednika Tavriške palače zapustiti vsi poslanci dvorano. Černov je izjavil, da se razide ustavodajni zbor le tedaj, če ga razženejo z nasiljem. Vojaki in mornarji so zaklicali: Dol s oernovom! Kljub temu so ostali vsi poslanci na svojih sedežih in so zapustili zborovalnico šele tedaj, ko je bilo končano prvo čitanje zakonskega načrta o zemlji in načrt note zaveznikom, ki jo je prečital nek socialni revolucionar, dalje je bil sprejet predlog, da se skliče mednarodna socialistična konferenca in je bila proklamirana Rusija za zvezno republiko. = Nadomestilo za ustavodajni zbor. Lje-njin je sporočil odposlanstvu sovjeta, da ne bo dovolil ustavodajnemu zboru, da bi se še enkrat sešel. Na njegovo mesto stopd nacionalni kom-vent, sestavljen iz ustavodajnega zbora. V zadnjih dneh je zaplenila »rdeča garda« proti bolj— ševiške liste po cestah in redakcijah iin jih je sežgala. V Petrogradu in Moskvi so Me demonstracije za ustavodajni zbor. »Rdeča garda« je razpršila demonstrante. 12 oseb je bilo ubitih, zelo mnogo pa ranjenih, t. = Ukrajina. »Amsterdamer Haindelsblad« potrjuje, Samostojna finska armada. Finski deželni zbor in politične stranke se posvetujejo o ustanovitvi lastne armade. Obnoviti hočejo takoj finsko brambno moč in ustanoviti še ljudsko milico. Najprej hočejo rekrutirati 5000 prostovoljcev, ki se izvežbajo kot inštruktorji za bodočo milico, kateri naj pripadajo vsi za orožje sposobni moški. = Militaristična blaznost na Japonskem in Kitajskem. Iz Tokia poročajo, da predlaga japonska vojaška oblast zvišanje armade od 21 na 50 divizij. Pomnoži naj se tudi vojna mornarica. — V Pekingu so podpisali 12. januarja pogodbo, s katero se zavezuje Japonska, da dobavi Kitajski za štiri miljone funtov šterlingov orožja. Dnevne beležke. — Poročanje ljubljanskih dnevnikov o naš h shodih. »Slovenski Narod* od ponedeljka piše med drugim tole: »V pozi trpina, kateremu je vzela vse, je gosp. ravnatelj Kristan atakiral nacionalistično* (hui 1) glasilo, ki hujska proti miru in slovesno je vrgel »Slov. Narod* iz hiše slov. delavca. — — — Zunaj pred Mestnim Domom je govoril g. Kopač povsem dostojno in lepo.* — »Slovenec* pa poroča v sredo v št. 19 tako-le: — »Več manire! Na soc. demokratičnem shodu je sodrug Kopač pred Mestnim Domom otepal krog sebe s »popi* in »farji.* Če g. Kristan temu svojemu sodrugu že ne more dati dovolj potrebne resnobe, naj bi ga vsaj naučil potrebne manire, preden ga spusti na shod.* — Torej: »Narod* hvali s. Kopača kot moža, ki je govoril dostojno in lepo — »Slovenec* pa trdi ravno narobe ... Pribijamo to radi tega, da bodo čitatelji mogli soditi, v koliko se je zanesti na poročila v meščanskih iistih ... — »Slov, Narod*, poročajoč o seji obč. sveta ljubljanskega piše, da je dr. 1. Tavčar to-le pripovedoval: »In gosp. Anton Kristan, katerega sem danes srečal na ulici, mi je z nekako samozavestjo začel praviti, kako se je ljudstvo na shodu zgražalo med tem postopanjem mestne aprovizacije ter je dostavil, da je zastopnik vlade, s katero so socialni demokratje včeraj imeli dolgo konferenco, izjavil, da se zgraža nad takim postopanjem mestne aprovizacije.* — Ako je gosp. dr. Ivan Tavčar res kaj takega rekel, tedaj ni govoril resnice. Mene je pač g. župan v torek zjutraj na frančiškanskem mostu ustavil ter me vprašal: če iii kaj se je glede tega olja govorilo na shodu. Povedal sera županu, da se je poročevalec sodr. Petejan tudi dotaknil z nekaj besedami mestn? aprovizacije in dragega olja. Da bi pa jaz gosp. županu rekel, da se je zastopnik c. k. dež. vlade zgražal nad mestno aprovizacijo — to ni res. Prosim g. župana, da se na najin rezgovor spomni in popravi neresnico, če jo je zgrešil kot to trdita »Slov. Narod* in »Slovenec*. Anton Kristan. — Izjava. »Slov. Narod« piše, da je v seji obč. sveta ljubljanskega gosp. župan govoril mereč na manufestacijska shoda v Mestnem Domu tode: »Zato pa stojim tudi na stališču, da stori hudodelstvo, kdor porabi te težke čase, ta naš obupni položaj, da hujska proti gotovim krogom in proti gotovim osebam ter skuša naprtiti odgovornost — v času, ko 'je razburjenja samo ob sebi dovolj — na osebe, katere odgovornost najmanj zadene«. — Kanstatiram, da se na shodu ni hujskalo proti nobeni osebi, najmanj proti dr. I. Tavčarju, A. Ribnikarju ali g. ravn. Trdini. Kdor je to g. županu poročal, je govoril neresnico. Sodrug Josip Petejan bo lahko v »Na-preju« doslovno povedal, kaj je govoril, ker — kar je povedal, je tako, da lahko ponovi. Dr. I. Tavčar bi bolje napravil, če bi se natančneje 'informiral o tem, kar se je govorilo, predno je na tak način planil po nas. Mi sicer tudi to prenesemo, dasi srno bili presenečeni, ker to, česar se je govornik dotaknil bi zahtevalo drugačen odgovor. Da nekateri okraji še niso dobili Špeha in krompirja — to se pač lahko kritizira, ker čudno je res, da se za par okrajev ima blago za druge — glavno delavske — ga pa ni več. A. K. — Za Krekov spomenik je nabral Anton Geriach v gostilni Dimnik v Trbovljah 32 K. — Samomor. 18. t. m. se je bil zastrupil ofi-ciiai ljubljanske tovarne Josip Kaiman. Ko je prišel zvečer domov, je zaslišala njegova gospodinja stokanje m Kamanove sobe. šla je k njemu in opazila na nočni omarici izpraznjeno steklenico strupa. Poslala je takoj po zdravnika, •ki je pa le še ugotovil smrt. Nagib samomora ni znan. — Žrtev alkohola. Marija Kavčičeva, stanujoča v Korifkovi ulici, je biia vdana pijači. Ko je prišla v nedeljo zvečer domov, precej oma- mljena od alkohola, je prižgala svečo in legla, v posteljo. Sveča jej je pa padla na tla in užgala posteljo in tla. Ker se je iz stanovanja močno kadilo, so poklicali stražnika, ki je vdrl v sobo. V sobi je bilo polno dima, Kavčičeva pa že mrtva. — Devet transmiiskih jermen ukradenih. V noči na 14. januarja je bilo ukradenih iz mizarske delavnice Kranjske industrijske družbe na Savi devet transmisij skih jermen, ki so tehtali nad 40 kilogramov. — Smrtna nezgoda železničarja. Pred nekaj dnevi je bil našel železniški čuvaj vlako-spramljevaica Priča Somererja, dodeljenega na Jesenice, v bohinjskem predoru mrtvega med tirom. Somerer, doma iz Rosentala na češkem, se je bil peljal kot zavirač s tovornim vlakom od Sv. Lucije na Jesenice in je v predoru padel z vlaka. Ponesrečeni se je počutil že prejšnji dan slabo, ker je bil ranjen pri izvrševanju službe. — Zahvala. Za obilo udeležbo pri pogrebnem sprevodu Marije Boh iz Trbovelj se vsem dragim udeležencem najtopleje zahvaljujeta Marij in Alojzij Kauf. — Občni zbor Izobraževalnega podpornega društva za Pulj in okolico se je vršil v nedeljo, dne 20. t. m. Udeležba je bila nepričakovano velika. Točno ob na 3, je sodrug Ivan Leskovic kot gospodar društva, otvonil občni zbor, bil je obenem tudi izvoljen za predsednika. Sodrug Leskovic je poročal o triletnem društvenem delovanju. Kakor posnemamo iz njegovega poročila, ni imelo društvo takorekoč tri leta in pol nikakih dohodkov. Imamo se zahvaliti posameznim članom, da je društvo sploh obstojalo, da so vzdrževali najnujnejše časopise. — Sprejelo se je na občnem zboru: udrtina 1K, mesečnina 1 K. Prispevek podpornih članov, določilo se je najmanj 1 K in nadalje se je sklenilo tudi, da se oživi tamburaški 'in pevski odsek. —-Iz poročila o blagajni raz vidimo, da je imelo društvo 20. jan. 1918. 94 vin. v blagajni, a društvenega imetja 592 K 40 vin. v inventarju, med tem 221 K 40 vin. dolga in to brez stanovanja. V odbor so bili izvoljeni sledeči stodrugi: Ivan Leskovic, predsednik. Odborniki: Mihael Mežnar, Anton Mo-derc, Franc Fabjančič, Mihael Ciganovič, Maja Kasabašič, Rudolf Ukmar,' Ivan Bašin, Andrej Srebrnič, Jiosip Lončar, Josip Rodica in Ivan Hafner. Med konstituiranjem nepričujočih starih odbornikov, se razvidi, da manjka: Josip Ahelj, Franc Leskovic, Ivan Mazanec, Josip Sti-bilj. Pogrešanim, sodrugom, ako so še med živimi, pošiljamo najsrčnejše pozdrave! Manjka tudi sodrug Milan Dozet, po sprejemu poročila, da je 'padel na ital. bojišču, izrazilo se je globoko sožalje. — Novo izvotljeni odbor, vabimo v nedeljo, dne 27. prosinca v društvene prostore, da se konstituira in razdeli funkcije. — Sodrug Ivan Leskovic, je govoril tudi o važnosti izobraževalnega društva. — Tajnik: Rudolf Ukmar. Vojna, Dunaj 23. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Na obeh straneh Brente je bilo artilerijsko delovanje živahnejše kot zadnje dni. — Sef generalnega štaba. Berlin 23 januarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče: Skoraj na celi flanderski fronti naraščajoč artiljerijski ogenj; tudi južno od Scarpe živahni topovski boji. Pri St. Quentinu uspešni boji izvidnih oddelkov. Uteli smo znatno število Angležev. Severno od Souaina in severovzhodno od Avocourta je po močni artiljerijski pripravi sledil francoski napad, katerega smo po ijutem bližinskem boju zavrnili. Naši infanterijski oddelki so vzhodno od Malancourta vdrli v francoske jarke ter dovedli uietnike. Med Beaumontom in Ornes živahni artiljerijski boji. — Italijansko bojišče: Na obeh straneh Brente artiljerijski boji. — Na macedonski fronti je položaj neizpremenjen. Na ruski fronti nič novega. — Ludendorff. Shodi. Zagorje ob Savi. V nedeljo 27 t. m. se vrši ob 9. dopoldne v diuštvenih prostorih lokalna konferenca zaupnikov. Poroča s. Peteja.n. Ob 2. popoldne se vrši v dvorani g R. Mihelčiča javen shod z dnevnim redom: Politični položaj in delavstvo, poroča sodr. Petejan. Tržič V nedeljo 27. t. m. ob 3. popoldne se vrši v gostilni pri Pelarju shod na katerem poroča sodr. Kristan. Jesenice. V nedeljo 27. t. m. se vrši javen shod kovinarjev in železničarjev v dvorani pri Jelenu na Savi. Poroča sodr. Kopač. V Hrastniku se vrši v nedeljo ob 9. dop. v Zadružni gostilni shod s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o razpravi pritožbene komisije. 2. Rudarsko zavarovanje. 3. Raznoterosti. — Na shodu poroča sodr. Sitter. Aprovizacija. — Revizija strank, vpisanih pri krušnih komisijah. Ker se pri prejemanju izkaznic za živila vrše zopet nerodnosti in ker se mora na vsak način preprečiti dvojna prehrana posameznih strank, odreja mestni magistrat na podlagi § 19. ministrske naredbe z dne 26. maja 1917, drž. zak. št. 235 sledeče: 1. Izjava hišnega gospo- darja ali njegovega namestnika, koliko oseb ima vsaka stranka v dotični hiši. Dne, katerega določi in objavi mestni magistrat v tukajšnjih dnevnikih, mora priti vsak hišni posestnik ali njegov namestnik h krušni komisiji svojega okraja ter podati pismeno ali ustno izjavo, katere stranke stanujejo v njegovi hiši in koliko oseb šteje vsaka stranka. — Za pismeno izjavo zadostuje list papirja, na 'katerem se napiše ume in priimek vsake v hiši stanujoče stranke in pa število oseb, ki stanujejo pri stranki. K hišni stranki se morajo prišteti tudi morebitni podnajemniki ako niso vpisana kot samostojne stranke. Železniški uslužbenci in njih rodbinski člani,, ki dobivajo živila Iz lastne aprovizacije ne smejo biti vpisani v krušnem zapisniku, oziroma se marajo odglasiti. — 2. Kaj je treba prinesti h krušni komisiji za oddajo izjave. Vsak hišni gospodar, njegov namestnik ali pooblaščenec, mora za oddajo izjave prinesti seboj tudi hišno legitimacijo, katero mora hišni gospodar ali njegov namestnik na prvi strani lastnoročno podpisati. — 3. Pooblaščenci hišnega gospodarja ali njegovega namestnika morajo razven hišne legitimacije prinesti h krušni komisiji tudi še od hišnega gospodarja ali njegovega namestnika lastnoročno podpisano pismeno izjavo, ker se od pooblaščencev ustne izjave ne bodo sprejemale. Vsaka odrasla oseba, ki prinese h krušni komisiji hišno legitimacijo, se smatra za pooblaščenca hišnega gospodarja oziroma njegovega namestnika. — 4. Podpis krušnega zapisnika. Po oddani pismeni ali ustni izjavi mora hišni posestnik, njegov namestnik ali pooblaščenec s svojim podpisom v krušnem zapišniku potrditi, da So njegove navedbe resnične in popolne, ter da ni vedama podal napačne izjave. — 5. Nadaljni vpisi in izbrisi pozneje priseljenih ozir. izseljenih strank. Po oddani izjavi hišnega gospodarja, njegovega namestnika ali pooblaščenca, se bodo v krušni zapisnik vpisale, oziroma v njem izbrisale nanovo, priseljene ali izseljene stranke, 'oziroma osebe le na podlagi hišne legitimacije, ki je podpisana od hišnega gospodarja ali njegovega namestnika. — 6. Potrdilo o poznejšem vpisu oziroma izbrisu stranke. Vsak poznejši vpis ali 'izbris stranke oziroma osebe, se bode hišnemu gospodarju posvedočtlp s posebnim potrdilom, iz katerega bode razvidno, koliko ima stranka vsled novega pniglasa ozir. odglasa še naznanjenih oseb. Hišni gospodar, oziroma njegov namestnik mora od stranke, kateri je izročil hišno legitimacijo zahtevati tudi to potrdilo, da bode poučen o pravilnem priglasil ali odglasu. — 7. Odgovornosti za izjavo ter nadaljnje prigiase in odglase. Za pravilnost oddane izjave ter za nadaljnje prigiase in odglase so odgovorni hišni gospodarji, njih namestniki, ■kakor 'tudi stranke osebno. — 8. Kazenska določila. Prestopki teh predpisov se bodo' kaznovali po § 35. ministrske naredbe z dne 26. maja 1917, drž. zak. št. 235 pri političnih okrajnih oblastvili z globo do 2000 kron ali z zaporom do 3 mesecev, pri obtežilnih okoliščinah pa z globo do 5000 kron ali z zaporom do 6 mesecev, v kolikor dejanje ne spada pod strožja kazenska določila — Če bi hišni gospodar ali njega namestnik ne podal zahtevane Izjave, se bode sploh ustavila izdaja izkaznic za stranke v dotični hišL — 9. Ta razglas stopi v veljavo z nabirkom na magistratno desko in z objavo v tukajšnjih 'dnevnikih. — Mestni 'magistrat ljubljanski, dne 22. januarja 1918. Oddaja sveč. Ker stranke za november niso prejele petroleja, bo oddajala mestna aprovizacija pri Mtlhleisnu na Dunajski cesti sveče delila na sive novemberske petrolejske izkaznice štev. 1 (dalje) II. okraj: v petek, dne 25. t m. Od 8 do pol 9 dopoldne štev. 1 do 200, od pol 9 do 9 št. 201 do 400, od 9 do pol 10 št. 401 do 600, od pol 10 do 10 št 601 do 800, od 10 do pol 11 št. 801 do 1000, od pol 11 do 11 štev. 1001 do konca. III. okraj: v petek, dne 25. t. ni. popoldne od 2 do pol 3 št. 1 do 200, od pol 3 do 3 št. 201 do 400, od 3 do pol 4 št. 401 do 600, od pol 4 do 4. št. 601 do 800, od 4 do pol 5 št. 801 do 1000, od pol 5 do 5 št. 1001 do konca. Zadnje vesti. Državni zbor. Na D u n a j u, 23. januarja. . Poslanska zbornica je nadaljevala debato o 'izjavi ministrskega predsednika ,im interpelacijah. Govorilo je 13 poslancev. Agrarei so posebno ostro nastopali proti temu, da bi bila izmera moke za samopreskrbovalce »n konsu-mente enaka. Poslanec J a r c je dejal, da ne gre, da bi delala vlada stavkjočemu delavstvu koncesije na račun kmetovalcev. Agrarni poslanci odklanjajo zato vsako odgovornost za dogodke, ki pridejo. Kadar izbruhne nevolja kmetiškega ljudstva z elementarno silo, tedaj tudi poslanci ne bodo mogli vplivati na mase. — Krščanski socialec S t o c k 1 e r je dejal, da se je polastilo kmetiškega ljudstva veliko razburjenje, ker je vlada zagnala socialnim demokratom kmet,iški stan kot plen. — Poslanec U d rž al je zahteval, da se udeleže mirovnih pogajanj tudi zastopniki češkega naroda. — Poslanec dr. R y b a f je izvajal, da se je očitalo veleizdajstvo že vsem narodom v monarhiji. Stremljenje Slovencev ni veleizdajalsko, temveč je naperjeno le proti pohlepu vladanja Nemcev, zato jim očitek veleizdaje ne dela nobene skrbi in ostanejo pri svojem stremljenju. — češki poslanec H r u b a n je zavračal interpelacijo češke resolucije po ministrskem predsedniku. — Poljak T e t m a j e r je izjavil, da dobi Evropa le tedaj pravi mir, če bo rešeno poljsko vprašanje temeljito, v vsem obsegu in brez dvoumnosti. — Češki socialni demokrat Tuša r- pravi, da sta avstrijska in skupna vlada popolnoma brez glve napram notranji in zunanji politiki. Nemški socialni demokratje naj ne pozabijo, da imajo češki socialni demokrati še dalekosežnejše zahteve negO' nemški. Ministrski predsednik je dal zastopnikom nemškega delavstva obljube glede občinske volilne pravice, a zastopnikom nemškega meščanstva je zagotavljal, da se ohrani nacionalna posest. Delavstvo ne bo sodelovalo pri tem. — Poslanec Neumann je dejal, da je najboljša rešitev nemško češkega spora, če se ustanovi samostojno nemško češka krono-vina. — Prihodnja seja bo v torek, na kateri se nadaljuje debata. Stavna v Puiju. Pulj, 22* jan. (Izv. por.) Danes zjutraj je pričela v puljskem arzenalu stavna v znak solidarnosti z avstro - ogrskim delavstvom ki zahteva mir, prehrano ter povrnitev družin domov. V stavko je stopilo okolo 10U0 delavcev. Oo 10. dopoldne se je vršil shod, ki je sestavil zahteve. Oo 2. popoldne je izvoljeni odbor predložil zahteve admirahteti. Oo 4'/2 popoldne se je vršil zopet shod na Glavnem trgu. Doseglo se je, med drugim, da se smejo do 15. fehruarja vrniti družine delavcev domov. Delavstvo je na ljubo pomirjevalnim besedam zaupnikov sklenilo da se vrne drugi dan na delo. »Vorwarts* za tri dni ustavljen. Berlin 23. januarja. Tukajšnji listi poročajo danes o dogodkih v Avstro Ogiski. »Berliner Tagblatt* in »Vossische Zeituug* objavljata obširna poročila svojih dunajskih dopisnikov, ki so datirana deloma z dne 17. januarja. Sedaj je še le razvidno, kako neumestno je bilo, da se poročila toliko časa niso smela objaviti. »Vorwaits“, ki je včeraj svoje mnenje jasno povedal, je za dobo treh dni ustavljen. »Deutsche Zeitung* govori o terorističnem nastopu socialno demokratične stranke, »ki m nič druzega kot sovražnikom izkazana usluga, delavci so skoraj zakrivili veleizdajo." Mirovna pogajanja. B e r n, 23. januarja. Začasna pogodba med, Ukrajino in centralnimi državami je v Franciji splošno presenetila. Časopisje izraža začudenje in prepadenost >in trdijo, da izvršujejo centralne države s tem pritisk na boljševike in obenem lehkio neposredno vplivajo na najbogatejse pokrajine Rusije. Beri i 11, 23. januarja. (WoJffov urad.)'časopisi poročajo, da je sporočil sedanji predsednik ruske mirovne delegacije, da odpošilja vlada delavskih in vojaških sovjetov v Harkovu dva. pooblaščenca k mirovnim pogajanjem v Brestu Litovskem in da je sprejela ruska delegacija ta dva gospoda za svoja člana. Iz priloženih spisov je razvidno, da odreka vlada v Harkovu generalnemu tajništvu v Kijevu in tamkajšnji centralni radi pravico, da bi sc pogajala v imenu Ukrajine. Ti dve korporaciji da sta le organi buržvazije. Harkovska vlada, ki je podružnica boljševiikov, se hoče priklopiti petrograšlti vladi ■kot osrednjemu organu vse Rusije in federativne skupne republike bivše carske države. Dočakati je treba, kakšno stališče zavzame kijevska vlada k novemu položaju. Boji med Rusi In Ukrajinci. Petrograd, 23. januarja. (Agentura.) S Harkova proti Pol ta vi odposlane čete sovjeta so napadle ukrajinske oddelke ter jih popolnoma premagale. Poltava je v oblasti sovjeta. Sedaj •je zavladal zopet mir. Čete boljševikov so po Ijutih bojih zavzele tudi Jekaterinoslav. V bojah je padel tudi ukrajinski član ustavodajnega zbora Loblinev. Proti centralni radi in Kaljedinu. Petrograd, 22. januarja. (Agentura.) Ljudsko tajništvo ukrajinske republike je izdalo na vse Ukraijince sledeči oklic: Generalno tajništvo centralne rade podpira Kaljedina, seje nacionalni razdor med Ukrajince in rusko ljudstvo' in utrjuje meščanski režim v Ukrajini. Proglašamo v imenu ljudstva ukrajinske republike centralno rado kot sovražnico svobodnega ukrajinskega ljudstva in poživljamo' vso armado delavcev in kmetov republike^ v boj proti me--ščanskemu generalnemu tajništvu centralne .rade in proti Kaljedinu. Armada vlade delavcev in kmetov združene zvezne republike je z nami. Armada vlade delavcev in kmetov, vsi kmetje in delavci, vsi meščani Ukrajine morajo dejansko podpirati revolucionarno armado ljudskih komisarjev in komisarjev ljudskega sovjeta. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani. — Dolnlika glavnica — K 10,000.000. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanim LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. Poslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. 5. v Ljubljani) in Celju. Reservra fondi okroglo K 1,300.000. Knpujp in prodaja v a o vrste vrednostnih p a p 1 rjov1_nnancira erarične dobave m_d£voljuj<) —» aprovb.aeMafcc kredite —