Leto XXIV., št. 121 PeStrtm pta&ma » gotovini Postgebiihr bat bczahlt Ljubljana, scfreta 27» maja 1944 Preis — Cena t- L JprtvmStvo: Ljublrana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22 51-23, 31-24 inseratnj oddelek; Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — leletoD Sl 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 I Jc! j učn o zastopstvo ra oglase iz Italije in inozemstvo: (JPI S. A.. MILANO_ i\jčuoi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749. za ostale kraje U.iiije: Servizio Cooti. Corr. Post. No 11-311» Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. 6. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo §chwere Kampfe bei Velletri ZaMrelche Feindpanzer vernichtet — Besatzimg ven Cisterna sehlug alle AngriSSe zuriick — Unvermindert leftige Schlacht am Liri — Ara Donnerstag 11§ Feindflug- zeuge abgeschossen Aus dem Fiihrerhaiiptquartier, 26. Mai. >NB. Das Oberkonunando der Wehrmacht ;ibt bekannt: liri Kanjpfraum von Cisterna sind starke t-indliche Panzerverbande nach Nor den orgesstossen. Uadurch haben sich die sch.veren Kampfe in den Raum siidlich und stiicli Velletri verlagert, wo erhittert ge-rnngen vvird. 80 feindliche Panzer vvurden nrt vernichtet. I>ie tapfere Besatzung v on isterna sehlug: auch gestern vviihrend des -nzen Tages alle feindlichen Angriffe zuriick. »in 11'ium o^tlieh Littoria und nordlich rerracina setzcn sich unsere Truppcn aus er Riistenebcne auf die dahinterliegende iohenstufe ab. Schvvachere feindliche Vor--bse vvurden zerschlagen. Osti i c h des I^ri •tzte der (iegner »nit starken Kraften sei-e Angriffe gegen den Melfa-Abschnitt •rt. Er konnte naeh vveehselvollen Kam-•f>n, in denen 43 feindliche Panzer abge-r-hossen vvurden, auf dem Nordufer des lusses Fuss fassen. Die Schlacht geht :i<-h liier mit unverminderter Heftigkeit vreiter. • i !>er dem italienischen Raum vvurden ge-tern in heftigen Luftkampfen gegen vveit herlegene feindliche Fliegerkrafte und urch Flakartillerie 18 feindliche Flugzeu-11 • abgeschossen. Fin Kampff.iegerverhand griff in der i/ten Nacht feindliche Bereitstellungen hI Verkehrsknotenpunkte im Raum vvest-■h Cassino mit guter Wirkung an. Bei den sehvveren Abvvehrkiimpfcn dor letzten Wochen hat sich eine Kampfgruppe unter Fiilirung von Oherst Bode durcli be-sondere Tapferkeit ausgezeichnet. An der Front Im Osten verlief der Tag bei geringer ortlicher Gefechtstatigkeit ru-hig. Der Bahnhof Dshankoi auf der Krim vvurde in der vergangenen Nacht erneut v on einem deutschen Kampffliegerverband vvirksam boinbardiert. Deutseh rumanisehe Schlaehtflicgeiverbande richteten vvirksame Angriffe gegen sovvjetische Truppcnansammlungeu und Hat ter i es t e U un gen im Raum sudiich Du-bosarl Ein sovvjetisches Schnelibcot, das aus dem Finnischen Meerbusen auszubreeheu versuehte, sank nach Minentreffer. Btei der Abvvchr eines sovvietischen Luftangriffes auf ein c>genes Geleit in den nordin>rvvegiscfaen Gevvassern schossen unsere Jaeer von 80 angreifenden Flug-zeugen 69 ab. Ein vveiteres Flugzeug wur-de durch die Sicherungsfahrzeuge des Geieites zum Absturz gebracht. Nordamerikanische Bomber griff en mehrere Orte in den besetzten VVestge-bieten soviie Stadte im sudvvestdeuischen Grenzgebiet an. Besonders jn Muelhauscn entstanden Schiidcn. B'e Bevolkerung hatte Verluste. Durch Luftverteidipungs-kriifte vvurden 27 feindliche Flugzeuge vernichtet. članek ministra dr. Gobbelsa v listu „Das Beiacls" P,erlin. 25. maja. V svojem uvodniku »Naj-preizkušnja« v najnovejši številki tednika Reich« označuje minister dr. Gobbels ko zaveznikov nasproti nevtralcem kot ~> nihanje med dvema skrajnostma in kot - lis. da bi enkrat z obljubami, drugič pa -žn.iami dosegli zadevno kak uspeh. Mini-pravi. da izvira vse to iz negotovosti žarkov v vseh vprašanjih, ki se tičejo bo-. ?st=. in iz notranje negotovosti sovražnega :ra, k; ni tako močan, kakor kaže videz. -ter meni. da bi sovražniki, čc bi res imeli >lj sil, gotovo ne pozivali v stalnih zapored- - res i etiki h Nemčijo, naj odloži svoje orož- 'e jim izroči na milost in nemilost. Saj !i v tem primeru možnost, da Nemčijo ■ prisilijo, toda oni vedo, da jim manjka Po opozorilu na agitatorske trike na--'kcv in na njihovo odkrito priznanje, da avajo vzet; nemškemu narodu vsako upa-v bodočnost, prihaja dr. Gobbels do na-dnjih ugotovitev:, emška vojna morala ni le posledica karak-h pete/, nemškega naroda, temveč tudi ju:•'iSti njegovih st.vražnikov. Ker v lasitni ii niso vajeni po&toi>jti s svojim narodom „a yato» sploh ne poznajo, tudi nc razumejo Škega naroda. Minister pravi, tii velja isto njihovo postopanje z narodi držav, ki so ie zaveznice. Skoraj v žc dolgočasnih inih zaporedjih jih pozivajo, naj se brez-r jojno predajo, ne nudijo jim pa za to ni-■ ega jamstva Vse kaže. kakor da v Lon-• ■■•j in Washingtonu dejansko pričakujejo, da ■ do šli ti narodi res na njihove 1 ima niče. Da pa ti narodi bore za svoj narodni obstoj iv take kakor nemški narod, sc politikanti -mTflžirh državah nedvomno še niso do--iili Zanašajo sc kratko in malo na svoje preteklosti preizkušene izsiljevakie metode. - .;ter'mi nastopajo tudi proti nevtralnim dram ■/. meniaječim se uspehom. Vse to nam 10 znova dokazuje, da nemški nasprotniki najo na razpolago potrebnih sil. s katerimi na p< liu bojevanju prišli do zaželenega lj.1. Vojna je sicer dosegla dramatski višek 1 se je približala svoji krizi, nudi pa zaradi j.i še vedno popolnoma jasno sliko. Ne mo ■no verjeti, tla bi prišlo do vojaških odločitev hko s političnimi triki Treba jo bo poiskati .: častnem polju borbe, čemur pa bi se nemški ;asprotn;ki nrav radi izognili. Nei»'-k' sovraž-%k: se zavedajo, da nj hovi izgledi pn gijip.nt-kem of«,roženem spopadu nikakor n:so zanes-Zato skušajo vedno znova, -da bi po • vnkih vdrli v bojno črto nemčkih zaveznikov jih iz nje :z!očili. To jim jc uspelo pri ■ ali ji, a sc jim drugič nc bo posrečilo. V zvezi tem je dr Gobbels mnenja, da sovražnik s < jega cilja nc bo mogel doseči z umetnim zavlačevanjem dogodkov, temveč bo moral ci ;avno poseči v njihcv tok. Opazujoči svet • ii-o !»>irno pokoplje utvaro, da sc bo vojna r.kega dne nepričakovano končala. Njen ko» • ec bo tvorila šele odločitev, bodisi ugedna neugodna Ta odločitev se bo t kali! poleg eii^e narodne suverenosti tudi nemškega ijenia ter vse nemške narotlne bodočnosti. )r Gobbels odločno' zavrača trditev naspret-'a vojaško postopanje nasprotnega tabo-,i v veliki mer; tudi politični pritisk Angleški ar d je brez dvoma najbolj utrujen v tej vojni in sicer ne le zato, ker je moral v njej .ajbolj trpeti, temveč tudi zato, ker nima voj-r h ciljev, ki bi lahko navdušili široke množeč ali jih vsaj držali skupaj. To pomanjkanje postaja iz dneva v dan jasneje vidno. Tudi Sovjetska zveza ne more več poljubno dolgo čakati, z dry«imi besedami: Ako naj ima razvoj te vojne sploh še kak smisel potem sili Anglijo politična nujnost v vojaško pustolovščino, v kateri bo z največjim tveganjem postavila na kccko svoje narodno življenje. Njeno vodstvo si je menda na jasnim. da zavezniki ne bodo preveč žalostni, ako b: Anglija pri tem doživela polom. Ako je pomanjkanje vojnega materijala in ljudi tr>-Lvšno. kakor je v Angliji v razmerju z nje- nimi zavezniki, potem se mora zapostavljeni boriti ne ie proti svojim sovražnikom, temveč tudi preti svojim prijateljem za svoje življenje. Dejanska napaka Anglije je v tem. da sc je 1. 1939. vrgla v vojno, ki ji že zgolj številčno ni bila odrasla. Tako pada vedno bolj v nevarnost, da bo zdrobljena med svojimi nasprotniki in svojimi zavezniki. Že danes so jo razmere prisilile, da se svetovno nazorsko uklanja boljševizmu, glede moči i,n sile pa amerikanizmu. Zato je razumljivo, da Anglija vedno znova poizkuša, da bi na miren način izsilila odločitev, toda ti poizkusi se morajo nujno izjaloviti. Anglija se bo morala boriti in sicer v okoliščinah, ki bodo zanjo najbolj neugodne. Naj stvari obračamo kakor koli, vse kaže da je Anglija na oni strani, ki bo izgubila. To je tudi zaslužila, kajti ta vojna jc njene in židovsko delo. Zatn se bo tudi pri njej in pri Židih pričelo maščevanje zgodovine. Danes se lahko še enkrat vprašamo, kako bi se razvijala Evropa, ako bi 1939 vladala v Londonu pametnejša vlada. Vprašanje jc brezplodno, ker teče zgodovina po svojih lastnih zakonih. KdcT pred njo ne more obstojati. nima tudi nikake upravičenosti, da bi živel. Torej gre predvsem zato. ali kdo lahko pred zgodovino in v življenju obstane. To je velika naloga, ki čaka Nemce v prihodnjih tednih in mesecih. Nemčija odklanja vso pretirano ošabnest v presojanju ogromnih odločitev. smatra pa. da je njen narod dovolj močan. da bo veliko odločitev spoznal v vsej njeni ostrini in da bo pri njej sodeloval. Nemčija stopa k njci kakor k Iv žji sodbi. Borila se bo za svoje življenje in bo ta boj tudi do- Maracki pri Stalinu Helsinki, 26. maja. Kakor sporoča radio Moskva, je sprejel Stalin opolnomočenca tako zvanega poljskega narodnega sveta, ki ga vodi Maracki in ki je v ostrem na-sprotstvu s poljsko begunsko vlado v Londonu. Pri sprejemu sta bila navzoča Mo-lotov in predsednica -poljskega združenja rodoljubov v Sovjetski zvezi« Vanda Vazi-lijevska. Radio Moskva podčrtava prijateljski ton, ki je vladal med pogovorom. De GauHs pozvan v London ženeva, 26. maja Iz Alžira poročajo, da je bil general de Gaulle s posredovanjem britanskega poslan:ka Duffa Cooperja pozvan v London. Štsrje stell|aisskl aHmirah cbsofeni na. sissrt Milan, 26. maja. Časopisi poročajo, da so bili obsojeni na smrt admirali Campio-ni, Mascherpa, Lion.u-di in Pavesi. Obsodb: Campionija in Mascherne sta bili izvršeni. Milan, 26. maja. Izredno sodišče za obrambo države je obsodilo na smrt, kakor je že bilo objavljeno, zaradi izdaje in sabotaže obsojene admirale Campionija, Ma-scherpo, Leonardija in Paveaija. Admirala Leonardi in Pavesi sta bila obsojena v kon-tumaciji. Admiral Campiont je bil. kakor sledi iz sodnih aktov, do 8. septembra 1943 guverner italijanskega otočja na Egejskem morju in poveljnik tamkajšnjih italijanskih mornariških sil. 8. septembra 19J3 je dobil od italijanskega vrhovnega poveljništva odnosno od mat šala Badogiia povelje, da se angloameriškim četam ne upre in da ne moti stikov z anglosaškimi silami. Admiral je oddal to povelje podrejenim po-veljništvom ter s tem dokazal, da je soglašal z Badoglijevim izdajstvom. — Admiral Campioni je imel dovolj sredstev, da bi onemogočil zasedbo področij, ki so mu bila podrejena, in ločitev teh pokrajin od Italije. Admiral Mascherpa, poveljnik italijanskega mornariškega oporišča na otoku Le-rosu je predal povelje admirala Campionija, da se ukinejo takojšnje sovražnosti proti Angloameričanom, svojim podrejenim poveljništvom ter 12. septembra 1943 pri pristajanju Angležev ni niti poskusil ukreniti kar koli proti njim. Tudi admiral Leonardi se kot poveljnik sicilskega mornariškega oporišča Auguste v bojih od 9. do 12. septembra ni uprl An-glosasom, čeprav je imel dovolj sredstev za obrambo ter je važno mornariško oporišče brez boja prepustil sovražniku. Prav tako pobegli general Pavesi je kot poveljnik mornariškega oporišča na otoku Pantelleriji ob pričetku sovražnih zračnih napadov na otok v prvih dneh junija 1943 v nasprotju z dejanskim položajem javil, da se ne more več braniti zaradi pomanjkanja vode in živil ter velikega števila padlih. Otok je prepustil sovražniku, čeprav ga je bilo mogoče še nadalje braniti. Bombardiranje h?lnic tudi na Daljnem vzhodu Tokio, 25. maja. Namestnik vladnega zastopnika je poročal na sestanku novinarjev, da je bila v Rabaulu pri enem izmed zadnjih letalskih napadov namenoma bombardirana neka bolnišnica, v kateri je bilo ubitih ali ranjenih 40 bolnikov. Ta bolnišnica je obstojala še iz časov sovražnikovega gospodstva ter je bila vidno označena. Zastopnik je dejal, da je bil napad namenoma izveden po zgledu ostalih zavezniških nečloveških bombardiranj po vseh delih sveta. Japonci zavzeH Lojang eno Izmed glavnih sovražnih oporišč v čun^kinškem cbrasilinem pasu Tokio. 26. maja. Japonsko vrhovno povelj-štvo je včeraj popoldne objavilo, »da je bil du-kr.nčno zavzet Lojang. sovražna trdnjava v pokrajini Hunan. Uradna objava pravi: »Naše čete so po napadu, ki se je pričel v sredo popoldne, v četrtek zjutraj popolnoma zasedle utrjeno mesto Lojang. eno izmed glavnih oporsč čungkinških čet v prvem vojnem pasu. Pred pr četkom spiošnehi napada so naše čete sovražno oporišče obkolile. Po končanih operacijah je bilo naštetih 2000 mrtvih. Poleg tega ie bilo ujet;h 4000 ljudi. Zaplenjenih je bilo 15 to,pov ter kuk h 800 težjih in lažjih strojnic.« Tokio. 26. maja O zavzetju Lojanga javljajo z bojišča še sledeče podrobnosti: Kmalu po pričetku napada so japonske čete v sredo zavzele severni in severozapadni del mestnih utrdb Napad je Ivi izveden izredno naglo, tako da so napadale-' oreoreči!' sovražniku uničenje kulturno zg' dovinsko pomembnega mesta. S temi naglimi pokreti so pot:stvli na sprotnika v neki mestni predel, rdkeder ga sedaj odrivajo s ceste za cesto Pri nanadu na Lojang so sodelovali tudi sveži elitni oddelk«. ki so prodrii v Honan iz pokrajine Šansi ter vzdolž zarradncgn odseka lunghai=ke že1 czn ec-pTed Lojang. šfm°ha.i. 26. maja. Operacije v Honanu potrjujejo. da se japonske sile ne berc tako zelo proti čungkinškemu gospodstvu in čungkin-kim armadam, kakor proti angioamerškemu vplivu, ki je dovede! Čungking de zmotne politike T; ko je izjavil namestnik jap .nsr-.cga armad-nega zastopnika na zadnjem sestanku z novinarji. Japonski sovražnik ni ki*ajsko prebivalstvo. temveč Angloameričani in zaradi tega sc razvija tudi kljub potrebnim voja-'kim operacijam vedno večje prijateljstvo med japonskim vojaštvom in katijskim prebivalstvom. Na ho nanškem pohodu se ic pokazala strategična premoč in okretnest japon.4:ih sil. Glede na položaj v Loyangu jc dejal, da so hotele ja-pon^ke čete prizanest' starodavnim dragocenim kulturnim spomenikom N: nking, 26. maja. O japonskih zmagah v provinci Honanu poroča sTalushin Pao«: »čunkinška prva vojna cona je zavzeta. Do 21. maja znašajo po japonskih računih izgube na strani sovražnika: 34.800 mrtvih in ranjenih, 9.400 ujetih in mnogo vojnega materijala. Japonci so se izognili nepotrebnim izgubam, kar nam dok;izi:je obleganje Lovanga, katerega pomen v kitajski zgodovini je pripravilo japonsko vojsko do tega, da mesta ni razdejala. Fcrmoza ri*ezavzetna trdnjava" l okio. 26. ma.ia. Zaradi svojega zemljen s-nega položaja jc genera'nj jnnernement »Tai-van« (Formo?a) postal razvoju vcl ke \'zhod-nc Azije vedno večjega strateškega pomena Načrt sovražnika, da bi presekal zvezne poti med Japr.nsko in jugom, daie c.t(.ku pomen važnega opor:'ča v janenskem notranjem obrambnem obroču. Otok je vrh tega še zaradi dragocenih rudnin in deželnih nridelkov zelo važen gospodarski del Velike Japonske. Na konferenci med generalnim guvernerjem '.toka in vojaškimi oblastmi ie b i pripravljen obrambni načrt, po katerim naj |y postal otok nezavzetna trdnjava ki b vzdržala tudi najhujše sovražne zračne napade V kratkem se bodo na otoku osamosvojili glede oskrbe z živili in tud: vsa industrija bo postavljena na voino podlago Dostojno p;stcxarfe Japo3*cev z vrjiiimi Kj^tta&d Stockheim, 26 m?ja Reuter javlja, da postopajo Japonc- po prv h i.iradn'h sporočilih iz nevtralnih virov z angleškimi, avstralskimi in ameriškimi vojnim ujet-n ki v smislu mednarodnih določb. To zagotovilo jc podal apestoMii delegat ra Japonskem nadškof Marella Nadškof je obiskal razna taborišča vojn-h ujetnikov in internirancev ter je govoril z nizozemskimi, indijsk mi, kitajskim in filipinskimi ujetniki ter z Angleži. Avstralci m Američan'. V svojem poročilu pravi, da izhajajo »težave, nad katermi se pritožujejo ujetniki iz nepojmljivih razlik med njimi n Japonci. V splošnem, zlasti pa glede hrane in obleke, ravnajo z ujetniki enako kot z japonskimi voj^Jtic. Težki hoji pri Velletriju številni sovražnikovi okiopnikl uničeni — Pirsadka Cisterne je odbila vse napade — Nezmanjšano silovita bitka cb Liriju — 115 sovražnikovih letal sestreljenih Ftihrerjev glavni stan. 26. maja. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na bojnem področju Cisterne so prodrli močni sovražnikovi oklopniški oddelki proti severu. S tem so premestili hude boje na področje južno in vzhodno od Vellelrlja, kjer divjajo ogorčene bitke. Tamkaj je bilo uničenih 80 sovražnikovih oklopnikov. Hrabra posadka Cisterne je odbila tudi včeraj vse sovražnikove napade. Na področju vzhodno od Littorije in severno od Terracine so se umikale naSe čete 7. obalne ravnine na vzpetine, ki leže za obalno ravnino. Slabi sovražnikovi sunki so bili razbiti. Vzhodno od Llrfja je nadaljeval sovražnik napade /. močnimi si'airi proti odseku ob Melfi. *'•> izprememb polnih bojih, v katerih je biio uničenih 43 sovražnikovih oklopnikov. je n;^gel doso^ti na severni breg reke. Tndl tukaj se nadaljnje borba ■/. nezmanjšano silovitostjo. Nad italijanskim področjem je bilo včeraj v zračnih bitkah proti mnogo premočnim sovražnikovim letalskim silam in s protiletalskim topništvom sestreljenih 18 sovražnikovih letal. Oddelek bojnih letal je napadel z dobrim uspehom sovražnikove izhodiščne položaje in prometna središča na področju zapadno od Cassina. V težkih obrambnih bojih v zadnjem tednu se je neka bojna skupina pod vodstvom polkovnika Bodeja odlikovala s posebno hrabrostjo. Na bojišču na vzhodu je potekel dan mirno ob skromnem krajevnem bojnem dr*o-vanju. Oddelek nemških bojnih letal je v pretekli noči k uspehom bombardiral kolodvor Džankoj na Krimu. Oddelki nemško-rumunskih bojnih letal so uspešno napadli sovjetska zbirališča čet in postojank baterij na področju južuo od Diiitosarija. Potopil se je sovjetski brzi bojni čoln, ki je poizkušal prodreti iz Finskega morskega zaliva, ko je bil zadel na mino. Pri obrambi nekoga sovjetskega letalskega napada na nemško spremljavo v se-vernonorveškem vodovju so sestrelili naši lovci izmed 80 napadajočih F9 letal. Neko drugo letalo so sestrelile zažčitne ladje spremljave. Severnoameriški bombniki so napadli več krajev na zasedenem zanadnem področju kakor tudi mestu na južnozapadnem nemškem obmejnem področju. Posebna škoda je nastaia v Miihlhausnu. Prebivalstvo jo imelo i/.gube. Letalske obrambne sile so sestrelile 27 sovražnikov ih ietal. R^msiaric? vc^o Bukarešta, 25. maja. Ruinunsko vrhovno poveljništvo je objavilo dne 24. maja naslednje vojno poročilo: V Besarabiji in na bojišču ob Mcldavi ni prišlo do nikakih važnih dogodkov, štiri sovražna letala so bila sestreljena. Fi^sho v?js»o Helsinki, 25. maja. Finsko vojno poročilo pravi: Na Karelski ožini so bili na štirih mestih odbiti sovražni napadalni oddelki. Na ostalih bojiščih ni bilo ničesar posebnega. K psidžaju na italipns&esta fesjEčai Berlin, 25. maja. Vojaški dopisnik DNBja Martin Hallenslcbcn pravi v svojem današnjem komentarju o odmikalnih pokrctili nemških rambne fronte pri Nettunu v strnjeni nemški obrami-mi sistem v južni Italiji tudi prccejšnje prednosti Dvpisnik piše: Najprej moramo ugotovit', da so Anglo-Amcričani z združitvijo svojih čet na nttn.n-skem predmestju z enimi, ki sr, morate z muko prodirati vzdolž obale Tircnskcga morja, dosegli pomemben taktičen uspeh. Enega izmed svojih bližnjih ciljcv so d<*5egli. čeprav z neverjetno velikimi izgubami, vendar pa jc ta pridobitev le polov:čna. ker jc bil ta del ozemlja izpraznjen rva edredbo nemškega vodstva in j:m ni uspelo, da bi Nemce na tem obalnem področju odrezali ali cclo uničili. Scle to bi dalo nj hovemu uspehu značaj vojsške zmage. Maršal Kessclring pa jih .ic prehitel s svojim nenadnim um kom v gorovje severn»vzhodno od Via Appi.ic S tem se bo položaj zopet bistveno zavlekel. To dejstvo naibrže prav n'č ne veseli vodstva 5 odnosno 8 anvaik. Nove gorske postojanke, ki so jih Neme' včeraj zasedli nredstdvlia o sedai stalno ogražanjc vsega cba'nega krila Anglo-Američane v prav v onem odseku, o katerem so milili, da ga bodo sedaj Lihko popolnoma obvladali. P(vgled na zemljevid kaže da krije pogorje Lcpin? tud del Lirijeve doline Zato sc khko skltjia, da lv,tio' naietele Alcxandrove opera-c;je še na butle težave, ker b<. treba zaradi oprost*tvo ncm:k;h od de'kov k- -o bili coslej-na oba'ntin področju, računati z ojačenjem nem kih oorsk h n(;stoiank kier nemške čefe ne bodo tako lahke dale iz rok pota proti severu kakor bj si to morda mislili na podlagi seda iv ih anglo-ameriških teritoria'nih pridobitev Treba ie le pomisliti, da ic biLa obrambna fronta okrog Nettuna in Anzlja do'ga skoraj 80 km pa si je 'ahko predstavljati, kaj pomeni za Ncmcc dejstvo, da jim vi treba več držati te frrntc v vsej njeni dolžni. Vsekakor ima nrednest- *ud: nasprotna stran, ki je z odstra n:tvijo iznlacje predmnst.ia dobila »cčjo taktično svob(pn kov dokazujejo trdoto nemškega odpora nc le nr; trdnih po stoiankah temveč tudi pr- pokretu in sredi odm ka ivh optraeij Nemci očividuo zopet žele »TJcracije zavlcči. namreč napraviti na-sprotnlku napredovanje do glavnih nemških bojnih postojank čim težje m č'm bolj polne 'zgiih. Vse kaže. da sc ic ta taktika v sedanji 14dnevn b'*k: popolnoma obnc-sla Nemci še vednt niso potegnili svojih glavn h kontingen tov z glavnih bolnih postojank, čeprav so ne davnr, pe«iekod vrgli v boj onerativne rezerve. Višek bitke torej lahko pričakujemo šele takrat. ko bo Kcsselring nastopil s svojo strnjeno sila špansld krogi o pomenu italijanskega bojišča Madrid, 26. maja. V Madridu z zanimanjem zasledujejo razvoj bojev v južni Italiji. Vojaški sodelavci madridskih listov so mnenja, da dogodki na italijanskem bojišču niso prvenstvenega pomena, ker se vojna ne bo odločila tam, temveč drugod v Evropi. Iz severne Afrike so prispele vesti, da dovažajo Angloameričani zaradi veli kili izgub stalno nove rezerve v Italijo ter da so zaradi .tega radikalno mobilizirali tudi vse za vojsko sposobne Francoze in domačine, tako da je nastalo v Alžiru, Tu-nisu in Maroku zaradi tega veliko ogorčenje. Rezultati zavezniške uprave v fužsl Italiji ženeva. 26. maia. »Daily Telegrapha objavlja članek o rezultatih angloaineriške vojaške uprave v južni Italiji. List ugotavlja, da vlada 1200 zavezniških častnikov 13 milijonom prebivalcev Sic lije, Sardinije jn južne Italije. Ker predstavlja poslovanje teh mož prvi poizkus zavezniške demokracije, ga lahko smatramo za vzor bodc-č m sličnim podvigom. Londonski list beleži, da vladajo med Italijanskim prebivalstvom, ki jc bilo že od nekdaj zelo revno, sedaj obupne prilika. Vojna je cropala 310.000 ljudi stanovanj ter je s tem ustvarila begunski problem, s katerim vojaške oblast:, ki so menile. da 'x>do naglo napredovale, niso računale ter se zanj niso primerno pripravile. O prehrani pravi list. da so Angloameričani sedaj opustili svoje obljube ital-jan-skemu prebivalstvu. Cen sploh ni mogoče več nadzorovati, čvna borza cvete kakor nikjer drugod na svetu. Ang!osaš?d letalski tersr v Belgiji Bruselj, 26. maja. V zadnjih dneh se je pomnožilo število primerov, pri katerih so angloameriški gangsterji s strojnicami napadli avtomobile, vlake itd. V okolici Kor-trijka so obstreljevali neki vlak. Na istem ozemlju so krogle ranile štiri potnike, ki so izstopali iz vlaka. Na cesti v Turnai je dobil neki avto salvo strelov, ki je ubila tri ljudi, četrti potnik pa je bil ranjen. V nekem bližnjem kraju je bil cilj britanskih letal «eka cestna železnica. Zavezniška letala nad Švica Bern. 26. maja. Uradno je bilo objavljeno. da so zavezniška letala, bombniki in lovci, včeraj med 8.10 in S.30 zjutraj preleteli sever nozapadao obmejno področje Švice. V noči na 25. maj je ob 23.39 preletelo švicarsko mejo neko letalo neznanega porekla. V Scha££hausemi povzročena Bern, 25. maja. Listi javljajo, da je bila prva ocena škode, ki je povzročilo dne 1. aprila bombardiranje Schaffhausna, prenizka ter da je treba po zadnjih podatkih računati s skupno škodo v znesku kakih 45 milijonov švicarskih frankov. f * Verordnung iikr die Errichtimg von Arbtitsamtern Zum Zwccke der Erfassung und planvollen Lenkung der Arbeitskriifte und der crdnungs-miiBigen Heranbildung von Fachkraften aller A rt, sovvie im Interesse einer geordneten Lohn-politik verordnc ich auf Grund der mir er-teilten Ermiichtigung in Anlehnung an die Regelung zur Schaffung von Provinzialvermit-tlungsamtern (Uffici ProvinciaF Uniči): Art. 1. Zur einheitlichen Durchfuhrung des Arbeifcseinsatzes. der Berufsberatung und der Lehrstellenvcrmittlung werden fiir die Provin-zen Triest in Triest, Fraul in Udine, Gorz in Gorz. Istrien in Pola, Quarncro in Fiume und I.aibach in Laibach Arbeitsamter errichtct. Die&e konnen. sovveit aus vvirtschaftlichen Griinden notvvendig mit mciner Genehmigung Nebenstellen einrichten. Art. 2. Die Leiter deT Arbeitsamter werden vr.n mir ernannt. S;e sind an me ne Wei&ungen gebundcn und unterstehen meiner Dienstauf-sicht. Art. 3. Die Leiter der Arbeitsamter haben als meine Beauftragten die Durchfuhrung der vc-n mir ausschlieBlich durchzufiihrcden Regelung der Gehaits-, Lchn- und Arbc tsbed ngun-gcn usw. in der privaten \Virtschaft zu iiber-\vachen. Art. 4. Die Arbeitsamter sind berechtigt und verpflichtet. allc zur Durchfuhrung ihrer Aufgaben notvvendigen MaBnahmen zu treffen. Zu diesem Zvvecke konnen auch arztliche Un-tersuehungen vcTgencmmen und Oberpriifun-gen von (iffentlichen und privaten Betrieben durchgefiihrt \verden. Samtlche Dienststellen haben den Arbeitsamtern Rechtshilfe zu ge-vviihren. Art. 5. Wer sich MaBnahmen der Arbeitsamter \vldersctzt, vvird vom Leiter des Arbeits-amtes mit Gcldstrafe in unbeschrankter Hohe und mit Haft b:s zu 6 Monaten, jcdoch nicht unicT 3 Monaten. oder mit einer d'cscr Strafen bestratt. sovveit nicht nach andercn Bestim-mungen eine hohere Strafe Piatz greift. Art. 6. Dem Betroffenen steht das Reeht zu. gegen den Strafbcscheid innerhalb einer Voche nach Zustellung bei dem Arbeitsamt, dc&sen Leiter den Besche'd erlassen hat, den Antrag auf gerichtliehe Entscheidung zu stcllen. Die gcrichtliche Entscheidung erfolgt durch den Sondcrgerichtshof fiir die offentliche Sicherheit. Dct Antrag auf gerichtliche Entscheidung hat kc:ne aufschiebcnde \Virkung. Der Leiter des-Arbe'tsamtes kann jcdoch anordnen. daB dic Vollstreckung auszusetzen ist. In dem Gerichts-verfahren kann der angefcchtene Strafbcscheid auch zu Ungunsten des Betroffenen abgeandert werden. Art. 7. Die zur Durchfuhrung und Ergan-zung dieser Verordnung erforderlichen Bestimmungen werdcn im Vervvaltungsvvege erlassen. Art. 8. Die Verordnung tritt mit dem Tage der Bckanntmachung in Kraft. Triest. den 9. Mai 1944. Der Oberste Kommissar: Rainer e. h. Dienstai^sicht iiber die Vermlttltingseinrlchtungen Um im Interesse der gemeinsamen Kricgfuh-rung die Arbeitsvermittlung einheitlich lenken zu konnen. ordne ich auf Grund der mir er-teilten Ermachtigung an: Art. 1. Samtliche im Ze;tpunkt des Inkraft-tretens dieser Verordnung bestehenden offent-lichen und privaten gevverbsmiiBigen und nicht gevverbsmaBigen Einriehtungen der Arbeitsvermittlung, Berufsberatung und Lchrstellenver-mittlung werden mit sofortiger Wirkung meiner Aufsicht unterstellt und sind an meine Weisungen gebundcn Die verantvvortliehcn Leiter dieser Einrichtungen haben innerhalb von 4 Wochen nach Inkrafttreten dieser Verordnung m.:r mittels eingesehriebenen Briefes das Vorhandensein der Einrichtung zu melden. Erfolgt die Meldung nicht fristgcmaB, behaltc ich mir die sofortige SchlieBung der Einrichtung ver. Art. 2. Auf Antrag kann von mir ein Airf-trag auf Arbeitsvermittlung fiir einzclne Be-rufe ertelt werden. Sovveit die Arbeitsvermittlung zugelassen \vird. unterliegt sie meiner Aufsicht und ist an meine Wcisungen gebunden. Art. 3. Wer den Bestimmungen dieser Verordnung vorsiitzlich oder fahrlassig zuvvider-handelt, vvird mit Geldstrafe in unbeschrankter Hohe und mit Haft bis zu 6 Monaten oder mit einer dieser Strafen bestraft. so\veit nicht nach anderen Bestimmungen eine hohere Strafe Platz greift. Art. 4. Die Verordnung tritt mit dem Tage der Bckanntmachung in Kraft. Triest, den 9. Mai 1944. Der Oberste Kommissar: Rainer e. h. Kundgemacht im VercTdnungs- und Amts-blatt des Obersten Kommissars in der Opera-tionsizone »Adriatisches Kiistenland«, Trie&t, Stiick 12, vom 13. Mai 1944. Ustanovitev delavnih uradov Da bi se delovne moči zajele in načrtno uporabljale ter strokovne moči vseh vrst redno izobraževale kakor tudi v prid urejeni mezdni politiki, odrejam na podlagi danega mi pooblastila po tem, kakor je urejeno ustanavljanje pokrajinskih posredovalnih uradov (Uffici Provinciald Uniči) takole: CL 1. Radi enotnega zaposlovanja, poklicnega posvetovanja in posredovanja učnih mest se ustanavljajo za pokrajine Trst v Trstu, Furlansko v Vidmu, Gorico v Gorici, Istro v Pulju, Kvarner na Reki in Ljubljano v Ljubljani delovni uradi. Z mojo odobritvijo lahko ustanovijo ti podružnice, če je to iz gospodarskih razlogov potrebno. Čl. 2. Vodje delovnih uradov imenujem jaz. Vezani so na moja navodila in so pod mojim službenim nadzorstvom. Čl. 3. Vodie delovnih uradov morajo kot moji pooblaščenci nadzorovati izvajanje izključno meni pristoječe uravnave plač-nih, mezdnih in delovnih pogojev itd. v zasebnem gospodarstvo!. čl. 4. Delovni uradi so upravičeni in dolžni ukreniti vse, česar je treba za izpolnjevanje njih nalog. V ta namen se lahko opravljajo tudi zdravniške preiskave in pregledujejo javni in zasebni ohrati. Vsa obiastva morajo dajati delovnim uradom pravno pomoč. Čl. 5. Kdor se upira ukrepom delovnih uradov, ga vodja delovnega urada kaznuje v denarju neomejeno po znesku in z zaporom do 6 mesecev, vendar z ne manj ko 3 meseci ali z eno teh kazni, če se po drugih določbah ne izreče višja kazen. Čl. 6 Prizadeti ima pravico, vložiti zoper kazenski odlok v enem tednu po vročitvi pri delovnem uradu, čigar vodja je bil odlok izdal, predlog za sodno odločbo. Sodno odločbo izda posebno sodišče za javno varnost. Predlog za sodno odločbo nima odložne moči. Vodja delovnega urada pa lahko odredi, da se izvršitev odloži. V sodnem postopku se spodbiialni kazenski odlok lahko spremeni tudi na škodo prizadete osebe. Čl. 7. Za izvrševanje in dopolnjevanje te naredbe potrebne določbe se izdajo po upravni poti. Čl. 8. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave. Trst, 9. maja 1944. Vrhovni komisar Rainer s. r. Nadzorstvo nad posredovalnimi ustanovami Da bi se moglo posredovanje dela uravnati enotno v prid skupnemu vojevanju, odrejam na podagi danega mi pooblastila takole: Čl. 1. Vse ob uveljavitvi te naredbe poslujoče javne in zasebne obrtne in neobrt-ne ustanove za posredovanje dela, poklicno posvetovanje in posredovanje učnih mest se postavljajo s takojšnjo veljavnostjo pod moje nadzorstvo in so vezane na moja navodila. Odgovorni vodje teh ustanov mi morajo v 4 tednih po uveljavitvi te naredbe prijaviti s priporočenim pismom svojo ustanovo. Če se prijava ne napravi v tem roku, si pridržujem pravico, ustanovo takoj zapreti. Čl. 2. Na predlog lahko za posamezne poklice sam izdam nalog za posredovanje dela. Kolikor se posredovanje dela dovoli, je pod mojim nadzorstvom in je vezano na moja navodila. Čl. 3. Kdor ravna naklepoma ali malomarno zoper določbe te naredbe, se kaznuje v denarju neomejeno po znesku in z zaporom do 6 mesecev ali pa z eno teh kazni, če se po drugih določbah ne izreče višja kazen Čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave. Trst, 9. maja 1944. Vrhovni komisar Rainer s. r. problemi malega naroda Univ. prof. dr. France Veber je obdelal v svojem, profesorjem in učiteljem namenjenem protikomunšstičnem predavanju nekatere psihološke probleme malega naroda, ki nam nudi v vsem svojem snovanju in delovanju obilo svojskih posebnosti tako na materialnem kakor tudi na čisto duhovnem področju. Predavatelj se je predvsem vprašal, kaj je sploh narod in kaj je vse tisto na narodu, kar daje narodni misli tolik pomen. Narodno osnovano in narodno opredeljeno more biti le življenje, pa tudi to moramo še bistveno omejiti, kajti vse rastlinsko in živalsko življenje je načelno izven vsakega narodnega razvoja in je ta razvoj ena osnovnih posebnosti človeškega svoj-stva. Družinsko in plemensko življenje je še vseskozi neposredno in instinktivno-gonsko in torej tako, kakor je vsaj v bistvu značilno tudi za samo žival. Družina in pleme sta že na duhovno, človečansko stopnjo dvignjeni živalski rod, kd pa še ne more biti neposredni vir nobenega pravega socialno-kiutturnega dela„ kajti za tako delo se zahteva že dejanski prestop iz območja samih instinktov in gonov na polje razuma in volje, prestop iz samega prirodnega življenja v resnično življenje duha. Prava osebna, duhovna narava človeka se začenja v družnem pogledu samostojna javljati jn ustvarjati posebne oblike skupnega življenja šele na vašji stopnji, stopnji naroda, kjer začenja delovati tudi pravi socialni razum in socialna vojja. Š~le na tej stopnji se pojavijo tudi pravi kulturni dogodki, tu je obenem izvorna točka pravega socialnega življenja in dela. V tem je bistvo slehernega naroda, tako malega, kot ve»ikega. Razlika med malim in velikim pa ni razlika v vrednostnem pomenu besede, kajti tudi velik narod utegne biti vrednostno zelo malo pomemben. Te razlike se moramo vedno v polni meri zavedati, ker pridemo tako do spoznanja, kako veliko škodo utegnejo utr-peti oni mali narodi, ki so si nadeli nalogo, da bi sami vršili take posle vzajemnega življenja, ki jih morejo vršiti le tako zvani veliki narodi. Na drugi strani pia pridemo tako do spoznanja, da se tudi sredi največjih narodov uspešno razvijajo taki mali narodi, ki se svoje posebne vloge v občenstvenem življenju človeštva v polni meri zavedajo. V sami naravi stvari je, da je za mali narod posebno značilno prilagojevalno poslovanje. Tu zamore mali narod priti do svojega pravega vnanjega vpliva in moči, kajti ob ovirah,, ki se mu stavijo nasproti, se mali nafod zave samega sebe in si ustvari svojo posebno značajno in kulturno miselnost. Ta miselnost tudi psihološko loči mali narod od velikega. Veliki narod smatra resnico pogosto le za prodzvod svojega hotenja in moralo cesto zamenjuje s svojo brutalno močje. dočim so malemu te nevarnosti tuje, zakaj ta mora računati z dejstvi, ki veljajo v enaki meri za vse. Razliko opazimo tudi v umetnosti Za veliki narod je namreč značilna širina življenja in zato so mu lastne dramatično-epske stvoritve; prav tako pa je za mali narod značilna umetnost lirično-osebnega tipa. Vse te psihološke značilnosti malega naroda pa tudi že same odkrivajo posebne psihološke zahteve, naloge, ki jih mora nenehoma izpolnjevati Ena prvih takih zahtev je zahteva notranje zavesti, zavesti, da je tudi on vreden in potreben člen vse človeškg vzajemnosti Brez te mali Pogreb dveh domobrancev Pogreb pokojnega domobranskega častnika Danila Capudra, Id so ga prepeljali v Ljubljano, bo danes v soboto 27. maja ob 15.30 z žal na pokopališče pri Sv. Križu. Pogreb pokojnega komandanta vaške straže Franca Pograjca bo danes v soboto 27. maja ob 15. z žal na pokopališče pri Sv. Križa. Kundmachnngen $er Er«S!?iiii?is(s?«!ssta!f Abanderung der Fleischverteilung Partcien. die bisher Flcisch beim Metzgcr Roje Alois bezegen haben, bekommen vom Samstag, dem 27. d. M. an Fieisch bei den nachstchendcn Metzgern: 1) Die bei der Zvvcignicderlassug auf dem Jurčič platz angemcldctcn Partcien beim Pa-terno&tcr Andrej (Metzgcrstčnde auf dem Po-gačar piatz) und 2) Die auf der Zaloška cesta 44 angeme!-deten Parteicn beim Polak Vinko, Bohoričeva 13. Abgabe von Eiern Auf den Abschntt »34 abc« der Zusatz-karte DO. M. fiir die .Tugend bis 18 Jahren der von SVA in Laibach ausgcgebcncn Juni-grimdlebensmittegkartc bekommen Bczugsbe-rcchtigte vom 27. Mai bis zum 3. Juni je 3 Eier in den Frisch- und Kondcnsmilch ver-tcilenden M'lchladcn. Der Betu* hat im nachstgelegenen Laden zu erfolgen. Preis 4 Lire fiir Stiick. Besitzer von Laibachcr Lebensmittclzulage-karten ausscrhalb der Blcks bekommen Eier im Laden Pečnik. im Milchvertricb Florijančič, im Milchvertricb Čerin (Litijska 32) und im Milchvertricb Kestner (Kožarje 83). ©bvestčla »Prevoda« Preureditev oddaje mesa Stranke, katere so desedaj prejemale meso pri mesarju Rojcu Alojziju, bodo od sobote, 27. t. m. dalje prejemale meso pri sledečih mesarjih: 1. Stranke, prijavljene pri podružnici Jurčičev trg, pri mesarju Paternostru Andreju na mesarskih stojnicah na Pogačarjevem trgu. 2. Stranke, prijavljene na Zaloški cesti 44, pri mesarju Polaku Vinku, Bohoričeva 13. Delitev jajc Na edrezek »34 abc« dodatne žvilske nakaznice za maj DO M za mladino do 18. leta Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani dobijo upravičenci od 27. V. do 3. VI. t. 1. v vseh tistih mlekarnah, ki dele sveže in kon-denzirano mleko, po 3 jajca. Cena: 4 lire za komad. Upravičenci (ki imajo mestne karte) izven bloka dobijo jajca v trgovini Pečnik. v razde-Ijevalnici mleka Florjančič, v razdcljevainici Čerin. Litijska 32 v razdeljevalnici Kestner, Kožarje 83. Baebler izdaja slovensko zemljo Gorica, 24. maja Zadnje čase se je mudil v Furlaniji znani veljak tolovajstva dr. Aielcsej Baeblcr. Imel je sestanke in dolgotrajna pogaj-n.a z vodstvom italijansk:h komunistov. Kakor se jc kasneje izvedelo1 iz ital:janskih komunističnih krogov, je Baebler zahteval, da morajo čete furlanskih komunističnih tolovajev zasesti vso Primorsko, najprej pa slovenske dele Goriške. Takoj po teh posvetovanjih se je kot prva pojavila v slovenskih Brdih večja četa tujih tolovajev. ki se je na domače, prarodno prebivalstvo obrnila s posebnim oklicem. Značilno je, da laški »tovariši« v Brdih ne priznajo veljave slovenščini, marveč so oklic sestavili samo v italijanščini, smatrajoč za samo po sebi umevno, da se z Brijci občuje le v tem jeziku. Oklic, ki so ga izdali italijanski tolovaji — sebe imenujejo Brigata Garibaldi Fiiuli, battagiione Mazzini, battaglione Mamelli — naglasa, da »furlanska komunistična vojska ni prišla na slovenska tla z namenom, da zasede slovensko ozemlje ter ga podvrže Italiji, marveč, da ima polno razumevanje za slovenske pravice. »Ga ibal-dinci« da prihajajo v Brda kot gostje, ne kot okupatorji. Te čudne in nikomur zaželene goste je vabil na slovenska tla Baebler, hraniti pa jih bo moral naš kmet, ki bo moral nositi tudi posledice za vse akcije »Garibaldincev«, kadar bodo po navadi tolovajev napravili kak zločin in potem odnesli pete. Zdi se, da Baeblerju ni bilo treba dolgo pregovarjati italijanskih tolovajev, da so pri-1 i v Brda, kajti oklic pravi, da so to zahtevale strateške koristi borbe, kajti »hrabrim Garibaldincem« so postala tla v ravnini prevroča. Znalo bi tam priti do kake borbe, zato jo je bilo treba pravočasno pobrisati v hribe ter izpostaviti nevarnosti slovensko ljudstvo, njegove domove in njegovo imetje, kakor to želi OFarski mogotec Baebler. Tako je izdajalec Baebler izročil slovenska Brda italijanskemu komunizmu in priključi! to deželico območju, ki mu '>Ga-i-bald.inci« pravijo »Friuii«. Priklopil je tedaj Brda Furlaniji in »Brigata Gir baldi Friuii«, katere oklic je poln sladkih besed o brafstvu in o slovenskih pravicah Brijcev, že pošilja našemu ljudstvu poslanice v italijanščini. narod ne more vztrajati v tekmi » velikim in gre v odločilnih primerih tu že za sam življenjski dbstoj naroda. V na.'ožjj zvezi s to zahtevo pa je zahteva notranje duhovne svobode, ki jo dosežemo s svojslveno človeško vzgojo in z vzporednim nenehnim prosvetnim napredkom. Vso važnost mora polagati na duhovno stran človeka in družbe, sicer si vzame že vnaprej vse možnosti tekmovanja z velikimi. S samo prirodno-biološkega stal šča malemu narodu ne bi šli pravica in možnost samostojnega obstoja in razvoja in zato pravi mater i al i zem ne more vzrasti iz njegovih tal. Mali narod se mora vedno zatekati k neposredni zavesti svoje duhovne, nadprirodne narave. Neprestano se mora notranje poglabljati in smatrati ustvarjanje in razširjanje kulturnih dobrin za svojo veliko dolžnost. Tako bo mali narod lahko uspešno tekmoval z velikimi in tako bo na duhovnem pol^i nadoknadil ono, kar je velikim dano že po njihovih biolaških osnsvah. Ob obletnici smrti dr. Alberta Kramsiia Na današnji dan pred enim letom, v prvih jutranjih urah 27. ma.ia 1943, je za vedno zatisnil svoje oči dr. Albert Kra-mer. V življenju človeka, ki je stal od svojih mladih let do svoje smrti v prvih vrstah vsega javnega življenja našega naroda, je mnogo dogodkov in pojavov, ki trajno vzbujajo zanimanje. Ali ko gledamo lik dr. Kramerja v okviru njegovih del, se nam predvsem stavi ja vprašanje, odked so potekla njegova dela in kakšen je bil človek, ki je celo generacijo odločilno posegal v narodno življenje Slovencev. Dr. Albert Kramer je izšel iz podeželske trgovske rodbine v izrazito industrijskem kraju, v Trbovljah. V svojem rojstnem domu, pri svojih roditeljih, ki sta živela, čeravno nista bila ravno premožna, vendar v razmerah, ki so nj ma dopuščale, da sta lahko veliko storila za vzgojo in šolanje svojih otrok, je imel mladi Kramer zatočišče, ki ni nikdar odreklo in ki ga je vsikdar, od koder koli je prišel, sprejelo s toplo ljubeznijo in ponosom, ki tako srečno veže skrbne starše in nadarjenega, dobro vzgojenega sina v najnež-nejše medsebojno razmerje. Tako je bil mladi Kramer deležen res sončne mladosti in je bil kot visokošolski študent eden izmed onih redkih slovenskih dijakov, ki jim je skrben dom vzel vse brige za vsakdanje življenje. V to senčno mladost je prinesel mKdi Kramer velike odlike svojega duha in srca, ki so se na zunaj kazale v tem, da je od začetka do konca zmagoval študij odlično in bil v dijaški družbi, ki je gledala v njem s ponosom svojega voditelja, zelo priljubljen in spoštovan. Okolje njegovih mladih let je obl'kovalo njegov značaj in razvilo v njem markant-ne poteze, od katerih so nekatere že na zunaj padle takoj vsakomur v oči. Razmere, v katerih je doraščal, so mu d.ale gladek in siguren nastop, s katerim pa je bila pri njem združena prav očarljiva lju- Korveška bo $?&ia!!st!čna rsarcfea clržava Oslo, 26. maja. Odposlanstvo norveških delavskih zvez je izreklo ministrskemu predsedniku Qu slingu zahvalo delavcev za izjavo z dne 1. maja, v kateri je napovedal ustanov'tev delavske zveze. Ob tej priliki je imel ministrski predsednik nagovor, v katerem je pokazal na socialistične c Ije nove Norveške. Svoje navedbe je izvajal iz spoznanja, da ne predstavljata n'tj angioameriški kapitalizem kakor tudi ne boljševizem nobenih pledonosnih skupnosti sistemov. V Norveški bo nastala temu nasprotno socialistična narodna d živa na nacionalni podlagi. Ta država bo obsegala vse one, ki delajo ter bo imela značaj prave delavske države. v kateri bosta korakala v isti vrsti duševni kakor telesn delavec. Končno je govoril ministrski predsednik o evropski obrambni borbi, od katere je vse ostalo edvisno in za katero mora vsak posameznik doprinašati pot.ebne žrtve. Ameriški list zahtsva r^zrlefasijs šve&Ekih tovarn Stoekholm, 26. maja. »Aftonbladet« posnema po listu »Nevv York Herald Tribune« »odprto pismo«, ki »rešuje problem švedskega izvoza krogličnih ležajev«. V pismu je predlog o popolnem uničenju švedskih tovarn. Pri tem pravi, da bi Američani s tem opravili samo svojo dolžnost. Zgodovina bi z moralnega stališča popolnoma pritrdila ameriški akciji. KevEiss obljube, bogatim des?ar ženeva, 25. maja. »Vsaka kapitalistična vlada, ki je v vojaških stiskah, obljubuje vedno širokim slojem prebivalstva socijal-ne reforme, da bi potolažila delavstvo in bi to vzdržalo do konca,« piše angleški tednik »Nevv Leader«. Tako je tudi v tej vojni z angleško vlado, ki staino obljublja socialno reorganizacijo v vrstah delavstva, a dejansko povzroča vedno večje žrtve med delavstvom. Ce bi se pa Čhurchillovi vladi posrečilo premostiti vojaško stisko in bi potem narod zahteval izpolnitev obljub, tedaj bo odpravljen z vsemi mogočimi izgovori. Popolnoma drugače pa vlada ravna s ka-pital!stičnimi interesi. Kot političnemu zastopniku »gospodarskih diktatorjev Anglije« pripada Churchillu dvojna naloga, da skrbi za to, da ne trpi kapitalizem nobene škode in da prepr'ča istočasno delavstvo, da zastopa vedno le interese Širokih slojev prebivaltsva. Zamorski BSm Bern, 26. maja. Po dolgih predpripravah in po premostitvi številnih težkoč je nastal v Hollywoodu prvi ameriški vojaški film, ki se bavi z zamorci, »Zamorski vojak«. Libreto je spisal neki zamorec. Film prikazuje vsa nasprotja med črnimi in belimi vojaki ter civ:listi. Film so prvič predvajali zamorskim vojakom. bežnivost, izvirajoča iz srčne plemenitosti. Domači industrijski kraj mu je dal posebno jak smisel za napredek in je razvil v njem globok socialni čut. Vse to pa je bilo pri njem spojeno v osvežujoč, radosten optimizem, ki ga ni nikdar zapustil. V tem je živel in delal, tegt je izžareval povsod, kjer se je pojavil. Poulaga tega optimizma pri njem je biio trdr.o zaupanje v moč dobre stvari ter v uspeh lastnega vestnega in neumornega dela, kateremu je bilo posvečeno vse njegovo življenje. Tok javnega življenja je zajel dr. Kramerja že kot dijaka. Leta 1900. se je vršil v Ljubljani študentovski shod, ki je podal javnosti svoje nazore v brošuri »Kaj hočemo«. To gibanje je ustvarilo kiog »Naših Zapiskov«. Leta 1905 je bil v Trstu shod narodno-radikalne mladine, ki je obvestila Slovence o svojih pogledih m stremljenjih v knjižici »Iz naroda za narod« ter nato v svojem dijaškem glasilu »Omladina« pripravljala mlado slovensko pokolenje skozi celo vi sto let na njene bodoče naloge. Dr. Gregor Žerjav in dr. Albert Kramer sta bila nesporna voditelja prerod itvenega narodno-radikalnega pokreta in sta do svoje smrti ostala najmočnejši politični osebnosti, ki sta v bivši Jugoslaviji vodila tako zvani napredni tabor med Slovenci skozi vse peripetije, ki so jih povzročale i naša lastna nezrelost i še nezadostno urejene razmere v prejšnji državi. Ako motrimo duhovni lik dr. Kramerja v luči njegovega dela, moramo podčrtati zlasti dve njegovi glavni potezi: neomajno je bil zvest idejam in načelom, kd jih je spoznal za prave; blagor narodne celote mu je bil vedno več, kakor koristi stranke ali kakršne koli skupine. Ne to, ne ono za politika v času po prejšnji svetovni vojni ni bila vedno lahka stvar. Kajti tudi pri nas so se začeli rušiti zanesljivi in preizkušeni duhovni temelji javnega udejstvovanja. V politiki je prišlo to do izraza v tem, da so začeli vedno bolj samozavestno dvigati glavo povprečneži in poapovprečneži, ki so iskali v političnem delu vse kaj drugega, ko službo za narodne interese, špekulanti in zdražbarji, ki so v naši družbi izpodkopavali vsako možnost zanesljivega vrednotenja. To naše oz-kosrčno strankarstvo na eni in odumo špekulantstvo na drugi strani sta do dna kompromitirali politično delo in zameglili bistvene politične in socialne odnose. Neomajan kakor svetilnik v luki stoji v tem vrvežu dr. Kramer. V njegovem duhovnem liku vidimo borca za človekovo svobodo in za vse, kar to svobodo šele omogoča, v njem vidimo poštenega, načelnega in požrtvovalnega delavca za splošne narodne potrebe, velikega častilca familije, zagovornika etičnih vrednot, ki so Slovencem vedno veliko pomenile. 7-to je bil -tudi vedno napremostl.jiv pre ad med dr. Kramerjem in komunizmom, ki vidi vprav v etičnih vrednotah glavno oviro za svoja stremljenja ter jih zato sistematično ruši in uničuje. In samo s priznavanjem in upoštevanjem teh vrednot bo spet lahko zavzelo svojo, sedaj močno omajano funkcijo v narodnem življenju tudi naše meščanstvo, da bo — ozdravljeno in prerojeno — vnovič lahko dajalo iz sebe može duhovnega formata dr. Alberta Kramerja. mm a Zbirka nemškega „Edečega križa" Berlin, 26. maja. Dne 23. aprila letos izvedena prva letošnja hišna zbirka Rdečega križa je dosegla zaenkrat ugotovljeno vsoto 64.5 milijona RM. Lani so nabrali 55.3 milijona RM, kar je bilo 6.8% manj kakor letos. Vloga Rf£2sttat5lfe Bukarešta, 26. maja. Namestnik ministrskega predsednika Antonescu je imel ob ustoličenju novega argeškega škofa govor, v katerem je poudaril zgodovinski pomen argeškega ozemlja, kjer je nastala prva rumunska država in kjer je ustanovitelj te države osnoval prvo škofijo, ki obeležuje zvezo med cerkvijo in državo v Ru-muniji. Antonescu je poudaril, da je ru-munski narod v vseh svojih generacijah zgolj trpel. »To trpljenje pa smo vzeli za osnovo naše vere. Mesto, da bi nas uničilo, nas je vedno bolj dvigalo. Ta vsebina naše zgodovine, ta vera v nas in našo bodočnost naj bo tudi danes naša krepitev, naše zaupanje in naša nada.« Namestnik ministrskega predsednika je še izjavil, da je bil rumunski narod »vedno trdnjava latinskega življenja ter branik civilizacije in starih ustanov kontinenta«. Vlada maršala Antonesca ni režim ambicij ali zmotnih blodenj, temveč je zvesti čuvar narodnih interesov. tiospodmmit^ — Madžarska šteje skoro 15 milijonov prebivalcev. Madžarski državni statistični urad jc te dni izdal previzorično statistiko o gibanju prebivalstva na Madžarskem v preteklem letu. Po tej statistiki je bilo na Madžarskem ob koncu lanskega leta 14.934.ftO0 prebivalcev. Število živorojenih je znašalo lani 287.500, umrlo pa je 205.2ft0 ljudi. = Mednarodna valutna konferenca. Iz Nevv Vorka demantirajo vest. da bo že ponovno sklicana mednarodna valutna konferenca odložena do ameriških volitev. Baje bo konferenca vendar sklicana ob koncu maja in bodo v kratkem poslana vabila 36 državam. Konference pa sc ne bodo udeležile med drugim Argentina. Švedska in Švica. = Brazilski izvoz kave. Kakor je znano, vlada v Braziliji občutna kriza zaradi izvoza kave. ker je izvoz v evropsko celino onemogočen. V lanskem letu je Brazilija izvažala kavo skoraj izključno v ameriške države, od evropskih držav pa je bila na prvem mestu Švedska, ki je uvozila 321 000 vreč kave. Švedski uvoz kave je bil večji kakor uvoz Velike Britanije, Španije in Islandije skupaj. Naročite se na romane „Dobre knjige" Kvoniha * Zapuščina znanega norveškega slikarja Edvarda Muncha, ki preide po poslednji želji umrlega v roke mesta Oslo, predstavlja vrednost 5,5 mil jonov kron, kakor je bilo možno ugotoviti na podlagi uradne cenitve. Poleg številnih slik je zapustil tudi obsežno grafično delo, k: obsega 188 radirank, 378 litografij in 118 lesorezov, skupno pa 15.391 izvodov. Razen tega je zapustil Munch 4000 risb. Oporoka dolcča, da se sme le prvih 10 'zvodov razi čnih grafičnih del oceniti. Vrednost grafičnega dela obsega miiijon kron, medtem ko odpade ostanek celotnega zneska na slike. * Pijani črnci so bombardirali Louvain. Iz izpovedi ujetnikov izhaja, da so bili pri terorističnem nanadu na Louvain v Belg ji ude eženi predvsem črnski pilot', ki so jili pred startom v Angliji opili. Antvverpen-ski »Dagezet« je mnenja, da si hoče angloameriško vodstvo s pijanostjo svojih pilotov ustvariti alibi proti očitku, da ima teroristične namene. * španska kriminalna policija ie aretirala v Valencij: tolpo, ki so jo sestavljali štirje gr-averii. in ki je priznala, da je v skupnem delu z drugimi tolpami ponaredila dobavnice za bencin za več ko 25.000 litrov bencina; te dobavnice je prodala v prov ncah Alicante, Valencia, Lerida in Barcelona. * Vsem botrom in botr^cam priporočamo, da še danes kupijo izvrstno pripovedno knjigo »Brzonožec in Puščica«, s katero boste bolj kakor z vsem drugim obdarovanjem razveselili svojega birm g.n ca ali birmanko. Knjigo dob"te v vseh knjigarnah in pri upravi »Jutra« v Narodni tiskarni. KULTURNI PREGLED azstava portretov Mateja Sternena fe tfcnMf; o— Nova grobova. Za vedno je zapustila svojce trgovka in posestnica ga. M arija škerjanc. Za njo žalujejo hčerka Marija, sin Marjan in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo pokojnico spremili v soboto ob 16. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokop3l:šče k Sv. Križu. — Družini Rusovi je smrt iztrgala njene ljubljeno M a r j a n c o. Do njenega preranega groba so jo sprem li včeraj popoldne z žal k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, hud« prizadetim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Mladina zbira papir. Papirna na-birka Slovenskega Rdečega križa je postala prav tako popularna kakor pred meseci zbirka starega železa. Čeprav je danes tudi s papirjem tesna in ga vsako gospodinjstvo potrebuje več kakor ga pride v hišo, se je vendar povsod - nabrala manjša ali večja kopica. Prve dni v tednu je mladina nosila v šolo domače zbirke, včeraj pa smo po mestu srečavali nasmehlja-no mladino, ki je šla pod vodstvom uči-■ elistva »na lov«. Ze zgodaj dopoldne so se posamezne skupine vračale v šolo, to-oreč s seboj najrazličnejše zbirke v mrežah, torbicah, pod pazduho ali v na-očju. Staro časopisje, porumenele bro-ire, najrazličnejše tiskovine in ničvredni akti — vse je bilo dobrodošlo. Sodeč po emi. ki jo je pokazala tudi pri tej korani nafoirki naša šolska mladež. lahko 1:parno, da bo Slovenski Rdeči križ imel prav čeden dobiček, katerega je tako zelo potreben. u— Kakšni bodo binkešini prazniki? V vojnih časih smo bolj ravnodušni nasproti vremenu ob nedeljah in praznikih, medtem ko smo v mirni dobi zlasti za Bin-košti želeli kar najlepšega vremena. Ne samo zaradi birme, marveč tudi zaradi prvih daljših izletov. Letos nam bo kakor vsako drugo nedeljo ustregla ljubljanska okolica s svojo pestro lepoto. Na Urbanovo (25. t. m.) smo imeli izredno lepo vreme. ki pa se je včeraj po malem začelo spet kaziti. Omenili smo že. kako znamenit vremenski prerok je našemu kmetu Urban. Kakršno je vreme sv. Urbana, takšno bo do malega srpana, pravijo. Sončen Urban zlasti napoveduje dobro vinsko letino: če na sv Urbana sonce sije, jesen polne sede nalije Podobnih lepih vinogradniških izrekov je še več. So pa tudi še drugačni. Tako pravijo na Dolenjskem: Kdor se hoče skoraj oženiti, naj se posti ves dan sv. Urbana. Na ta dan ne smeš delati nobene jedi iz moke. ker sicer kruh vse leto zadahne. V tem času se mora videti trta s hriba v hrib. Žito ni še dobljeno ne izgubljeno. Sv. Urban muhe prižene. sv. Erazem jih bo pa razdražil. — Na letošnjo Urbanovo se je živo srebro povzpelo na 21° C. tudi noč je bila topla in davi smo zabeležili 8.2° C. Nebo se je nekoliko zameglilo, vendar po barometru Tipamo, da za Binkošti ne bo dežja. * u— Posvetitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu. škofijski pripravljalni odbor prvih petih sobot nam je pod gornjim naslovom poslal objavo, iz katere povzemamo: Da bi se duhovno prerajanje poglabljalo vedno bolj in pa v spomin na prelepo vdano češčenje Matere Božje, kliče ljubljanski nadpastir dr. Gregorij Rožman tudi letos vse Slovence, da obnove posvetitev brezmadežnemu Marijinemu Srcu. Obnova posvetitev bo jutri na binkoštno nedeljo po vseh cerkvah ljubljanske škofije in pri vseh mašah, ki se darujejo pri glavnih oltarjih. Današnji dan pa je priprava na jutrišnj: dan, je spravno.pokor-ni dan. Verniki naj si odpuste v pravem duhu medsebojne spore in naj tekmujejo v miloščini. Čim globlje bo naše duhovno prerojenje v duhu pravice, resnice in lepote božje, tem trdnejši bodo temelji, k* j h današnji rod polaga za boljšo bodočnost. u_ škofijska dobrodelna pisarna sporoča: Izplačevanje rednih mesečnih podpor za mesec junij se bo vršilo v sledečem redu: v torek 30. maja in sredo 31. maja za dijake in zavode; za vse ostale pa : 1. junija od A—G; 2. H—K; 3. L—R. 5. s—Z. Nove prošnje se te dni ne bodo »prejemale. Prinesite s iseboj podporne knjižice! Od 1 do 5. maja bo pisarna za begunce zaprta. ... ,. u__Slovenska slikanica, tretja snopič. Radijske poslušalce opozarjamo na nocojšnjo večerno prireditev ljubljanskega radija _ tretji snopič »Slovenske slikanice«, _ ki bo pokazala slovenske običaje, pesmi in pesnitve, ki se nanašajo na mesec maj. Spored bodo izvajali: člani radijske igral3ke druž ne in deželani, tercet sester Dobrškovih, radijski orkester in radijski komorni zbor. Besedilo zbral in sestavil ter izvedbo vodi g. prof. Jože Petrlin. u_ Botri, botrice! Poslužite se foto ateljeja »Justi«, nasprati nebotičnika. — Čez praznike odprto ves dan. V Jakopičevem paviljonu bo danes otvor-jena razstava portretov enega izmed vodilnih umetnikov slovenskega impresionizma, mojstra Mateja Sternena. Njegovo ime je tesno združeno s tistim slavnim pokole-njem, ki je na vseh področjih našega duhovnega življenja obrnilo list in začelo pisati z novim stoletjem novo poglavje slo-1 venske kulturne zgodovine. Pred štiridese-j tirni leti je bila naša Moderna na trdni in jasni poti k svojemu uvel javi jen ju. Zopet je bila to zmaga mladosti nad zastarelim okusom in brezplodnimi predsodki, sa; so stopali na plan sami mladi ljudie in prinašali slovenski kulturi ne le nov okus, nova merila in nove poglede, marveč tudi samo odkritje slovenskega ljudskega bistva. Mar se ni na slikah Ivana Groharja, Ri-harda Jakopiča, Matije Jame, Mateja Sternena bolj kakor v delih starejših mojstrov pokazala svojstvenost naše krajine, ali ni zadihalo z njih nekaj, kar je odsev slovenske narodne duše? Podobne pojave zaznavamo tudi v poeziji in v muziki, celo v sami znanosti: povsod, kjer se je pojavil z Moderno nov duh. Precej časa je bilo treba, da je domovina spoznala in priznala pomen nove umetnosti. Prva razstava slovenskih umetnikov v domovini ni pokazala zaželenega razumevanja, tudi na drugi (1902), kjer se je že uveljavila mlada generacija, se je očitno razouelo hladno nasprotje med prevladujočim okusom našega razumništva in meščanstva ter med umetniki, ki so prinašali obenem s sadovi navdihnjenja ob novih evropskih vzorih tudi sadove intimnega in globokega doživljanja domače zemlje in njenih lepot. Ob značilnem neuspehu v domovini je bilo malone drzno, da so umetniki mlade slovenske generacije tvegali razstavo na Dunaju, ki je bila odprta pri Miethkeju 15. februarja 1904 in jim je mahoma prinesla priznanje najbolj kompe-tentnih krogov velikega cesarskega mesta. Njihova zmaga je bila hkrati zmaga vse slovenske Moderne; iz istega žarišča so prihajala nova dela Ivana Cankarja, iz istega kroga mladih ljudi so se oglašali »Novi akordi«, z Župančičem je slovenska lirika zmagovito stopila »čez plan« in se potlej dvignila k »Samogovorom«. Domovina je še vedno stala pred problemom umetnika in umetnosti, zakovana še vedno ali v filistrsko ravnodušnost, ali v čaščenje opisnega realizma, nagnjena k utilitarnemu ocenjevanju tega, kar ustvarja umetnik sebi in narodu iz svoje duhovne stvarjalne potrebe. Toda počasi in z novimi rodovi so se tudi nji jasnili pogledi. Temu krogu je torej pripadal eden današnjih nestorjev slovenske uporabljajoče umetnosti — Matej Sternen. Po rodu iz Verda pri Vrhniki, kjer se je rodil L 1870., se je šolal na obrtni šoli v Gradcu, na to pa na akademijah na Dunaju in v Miin-chenu. nakar je svoje študije izpopolnjeval še v Parizu. Skupaj z rednim članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti Matijem Jamo predstavlja še danes vodilno elito slovenskih impresionistov. Razstava njegovih portretov, prirejena ob štiridesetletni« pomembne dunajske razstave pri Miethkeju, nam obuja v spominu vse obsežno umetniško delo, ki ga je izvršil mojster Sternen v malone petdesetih letih svojega umetniškega razvoja. Matej Sternen je v tem času ustvaril vrsto odličnih slik v olju — krajin, portretov, interierov, figuralnih kompozicij — ki so našle častno mesto v reprezantivni slovenski galeriji, pa tudi v drugih galerijah in v zasebnih zbirkah. Kot odličen poznavalec slikarske tehnike in prvovrstni risar se je že izpočetka razlikoval od svojih ožjih impresionističnih tovarišev v tem, da je bolj poudarjal plastičnost slike, njeno predmetno vsebino, dasi je v iskanju kolo-rističnih učinkov ostal zvest tovariš impresionistov. Bolj kakor naš največji kolorist Jakopič, bolj kakor poetični Grohar in globoko opazujoči krajinar Jama, je Sternen iskal skozi svetlobo impresionistično poj-movane barvitosti realnost predmetov, zato se je tudi najprej in morda najbolj približal — pa nikakor ne s kakšnimi cenenimi kompromisi — tistemu občinstvu, ki tedaj impresionistov še ni moglo doumeti in pravično oceniti. Ta njegov k stvarnosti usmerjeni nagib je vzpošobil mojstra Sternena za dve umetnostni panogi, v katerih je zavzel važno mesto: postal je odličen restavrator, ki je obnovil mnoga znamenita slikarska dela, med njimi freske raznih naših cerkva, z druge strani pa se je uveljavil kot uvaže-van portretist. Zato ni presenetljivo, da se bo na sedanji razstavi pokazal prav kot portretist. Izmed četvorice impresionističnih mojstrov je Sternen gotovo najboljši portretist, in njegova razstava bo nedvomno zelo zanimiva, dasi iz lahko razumljivih razlogov ne bo ne celotna in tudi ne dovolj popolna v izbiri najboljših portretov. Razstava je nastala iz slik, ki so sedaj na razpolago v Ljubljani, medtem ko so mnoga Sternenova dela te vrste trenutno nedosegljiva. Razstava mojstra Mateja Sternena bo prirejena v korist Socialne pomoči in je NARTE VELIKONJA: Jedrnata beseda našega literarnega prvaka in javnega delavca na naslov vseh, ki še malikujejo. Dobi se v vseh knjigarnah. — Cena 5.— lir. u— »Katalpa cvete na vrtu gospe šara-bonove«. Prejeli smo: Pod tem naslovom ste v vašem cen j. listu pred nekaj dnevi objavili kratko beležko, ki je vsebovala nekatere netočnosti. Drevo, ki cvete na Jegličevi cesti, je namreč pavlovnija (pau-lownia imperialis Sieb. et Zucc.) in ne katalpa. Botaniki prištevajo pavlovnijo v družino črnebin (scrophulariaceae), svoje ime pa nosi na čast ruski princesi Am Pavlovn , hčerki carja Pavla I., Drevo je doma na Kitajskem in se goji v Evropi od leta 1830. Tudi ob glavni aveniji v Tivoliju cveteta dve drevesi tega imena. Prvo stoji ob vhodu v Jakopičev pav ljon in se zaradi zimskih pozeb močno suši. Drugo raste prav tako ob desni strani sprehajališča že proti gornjemu koncu. Uspeva nekoliko bolje, vendar je tudi njemu zima unič la skoro vse cvetne brstiče iz lanske jeseni. V zrak štrle rjava latasta raz-cvetja, le sem in tja se je še rešil vijoličast venček v toplo pomlad. Največje drevo te vrste v Ljubljani pa je nedvomno ono na vrtu češnikove vile poleg mestnega liceja na Bleivveisovi cesti. — Po 1 stih od pavlovnije prav težko ločimo katalpo (catalpa bignonioides Walter), ki jih raste v Tivoliju več. Katalpa 'ma bele cvetove s temnimi progami in pikami v notranjosti trombastega venca. Najlaže spoznamo katalpo jeseni po dolgih, »viržin. kam« podobnih plodovih. Cvetela bo približno čez mesec dni. u_ popravi! V včerajšnji beležki »Dve produkciji gojencev šole Glasb. Matice« je tiskarski škrat izpustil v predzadnjem stavku nekaj besed. Stavek se glasi p~a-vilno: »... tudi tokrat pokazala, da šola Glasbene Matice z vidnim uspehom nadaljuje svoje že tradicionalno poslanstvo: razširjati in poglabljati glasbeno izobrazbo in pripravljati izobražen naraščaj našim vokalnim in instrumentalnim združenjem.« . u— Nabavi,jalna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine opozarja svoje člane. da skupščine zadruge dne 29. maja ne bo. u— Društvu slepih v Ljubljani poklanja namesto venca na srrob pokojnega prof. Stanka Petelina 400 lir uradništvo tt. »ISIS« dd. Ljubljana. — Neimenovana gospa pa je poklonila slep:m gojencem znesek 100 l;r kot prisDevek za nakup harmonike slepemu nesrečnežu. Vsem darovalcem se za blago naklonjenost najsrčnejše zahvaljujemo. u— Podpornemu skladu za slepo mladino je daroval Lavrinc Jože, domobranec v Kočevju znesek 300 lir. Za velikodušen dar se uprava zavoda za slepe otroke v Kočevju iskreno zahvaljuje! u_ Važno za vsakogar Sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu je znanje strojepisja! Novi dnevni in večerni tečaji pričenjajo 1., 2. in 3. junija. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Chr'stofov učni zavod«, Domobranska 15. u_ Tudi letos p°jde k birmi mnogo mladine iz Ljubljane in okolce. Vsj blr-manci vedo, da Si letos ne morejo želeti velikih in dragocenih daril. Nad vse pa ^□□□□□□□□□□□□□□naonnnnnoononn g KINO SLOGA Tel. 27-30 □ □ Zaradi velikega zanimanja za film g H predstave v soboto ob 15., 17. in □ □ 19. uri; na binkoštno nedeljo in po- □ nedeljek ob 10., 15., ltT. in 19. uri Blagajna odprta ob delavnikih od 10. ure, v nedeljo in ponedeljek od 9. ure dalje DDD[xiDaDnoDonnnnDaaD[xnoaxD bodo zadovoljni, ako dobe knjigo«, kj je cenena pa po vseb ni dragocena. To je povest »Brzonožec in Puščica«. u— Za sprejemne izpite v I. razred gimnazije, ki bodo v drugi polovici junija, ; priredimo poseben štirinajstdnevni pri-i pravljalni tečaj. Id prične prve dni junija. Informacije — vpisovanje dnevno: Specialne instrukcije za srednje šole, Kongresni trg 2. u— Tečaj za sprejemne izpite v I- razred gimnazije pričnemo dne 1. junija. Vpisovanje in informacije dnevno od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Učni zavod »Korepeti-torij«, Mestni trg 17'I. u— Brivsko frizerski obrati bodo na binkoštno nedeljo odprti od 7. do 12. ure, na binkoštni ponedeljek pa zaprti. — Odsek za obrtništvo. Frizerk! szim ,na Diana. Izven. Cene od 26 lir navzdol. * Premiera Moretove veseloigre v treh dejanjih »Dona Diana« bo dnne« v soboto za red Prvi. Osebe: Don Diego. vladajoči grof v Barceloni — VI. Skrbinšek. Dona D'ana. dedna princesa, njegova hči — Razbergerjeva, Dona Lavra in Dona Fe-nisa. njegovi nečakinji — Vida Juvanova in Ukmar Boltarjeva. Dan Cezar, princ Ur tre! a — Gregorin, Don Louis, princ iz Bearne — Bitenc. Don Gaston. princ iz Foxa — Verdcnik, Perin. princes'n tajnik in zaupn k — Jan. Floreta, princesina hišna — Pugljeva. Režiser: prof. šest. OPERA Sobota, 27. maja: 18. Carmen. Red Sobota. Nedelja, 28. maja, ob 18: Manon. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ponedeljek. 29. maja, ob 18: Sneguročtak Izven. Cene od 40 lir navzdol. * Georges Bi zet: »Carmen«. Opera v štirih dejanjih. Osebe: Don Jcse, narednik — Franci, Escamillo. torero — Janko, Dancairo in Remendado. voditelja tihotapcev — b. in M. Sancin, Moraies, narednik — Do-ln čar. Zuniga, oficir — Lupša, Carmen — Karlovčeva. MicaeJa. kmečko dekle — Ribičeva, Frasqu"ta — Kržetova, Marcedes — Poličeva. Dirigent: dr. švara. Režiser: C. Debevec. Koreograf: inž. P. Golovin. Na binkoštno nedeljo bodo uprizorili r Oneri Massenetovo opero »Manon« s Hey-balcvo v naslovni partiji, na binkoštni ponedeljek na N. Rimski Korsakov opero »Sneguročka« z Vidalijevo v naslovni partiji ter Karlovčevo kot Lelom. Odfeinlška skunfna Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 27. MAJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40: poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.). 12.00 do 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45 do 14.00: Veseli zvoki za premor. 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vaška godba in tenorist Andrej Jarc, spremlja Stanko Avgust na harmoniki. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Drobni napevi. 18.45 do 19.00: Gospodinjska ura — Dr. Wraber: O dišavah in začimbah. 19.00—19.30: Fantje na vasi. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Športni Dregled (nem. in slov.). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—22.00: Slovenska slikanica. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Igramo za ples. Iz Gorice Operna sezona v goriškem gledaHSčn. V soboto 27. maja bo otvorjena v goriškem gledališču pomladna operna sezona. Uprizorili bodo opere »Bohem«, »Seviljski brivec« in »Traviata«. Letna produkcija gojencev goriškega glasbenega zavoda bo dne 4. in 8. junija v Dcpolavorovih prostorih ob EdKngovem prehodu. Obe produkciji vodi zavodov ravnatelj Rudolf Lip zer. Birmovanje v Gorici. Prvi binkoštni praznik bo birma v goriški stolnici ob 8.30 in 9, v četrtek 8. jun:ja v goriški stolnici: ob 8.30. dne 29. juniia istotam ob 8.30. Vse sobote v juniju bo birmoval goriški nadškof v svoji kapeli ob 10 in IS. V ostalih mesecih bo ob sobotah b"rma v isti kapeli ob 10. Zatemnitev vozil. Pokrajinski odbor sa protiletalsko zaščito v Gorici opozarja na odredbo goriškega prefekta, ki se nanaša na obveznost in način zatemnitve avto. mobilskih vozil.' koles ter voz. Umrl je v Vdmu tajnik goriškega državnega pravdništva Anton Luciani. Po rodu je bil Goričan. Doživel je starost 52 let. Ponesrečenci v mestu in okodiej. Desnico si je poškodovala pri delu 70 letna gospodinja Marija Vel šek iz Dolge ulice 17. Mala Alojzija čibej iz Dolenjega v Brdih je našla izstrelek, ki je eksplodiral in ki je ranil deklico po obrazu in obeh rokah. 14 letnega učenca Sergeia Toroša 'z Mo-še je ugriznil pes. 33 letno Armido Morati. ki se je peljala na kolesu po Drevoredu 24. maja, je povozil avtokar. Povoženka ima poškodbe na obeh rokah in nogah. Na Travniku je povozil motocJklist 40 letno Marijo Zavrtanik. k; je obležala nezavestna in z nevarnimi poškodbami po vsem telesu. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici. 5000 lir'škode ima 701etna gospodinja Marija Simšič iz Moše. Tatinski zlikovci so ji ponoči odnesli 7 kg masti, skoraj 8 kg pršuta 6 kg salame in 3 kg drugih dobrot. Simsičeva je prijavila tatvino oblastvom. Za tatovi ni sledu. Borba proti črni borri. Organi gospodarske policije so se pozanimali za zavoj, ki ga je imela pri sebi Marija Lebanova iz Gorice. V zavoju }e bilo 3 kg masla, ki so ga zaplenil! in izročili zbiralnici, ker ofcotoja domneva, da ga je hotela Lebanova prodajati po pretiranih cenah. Naročite se na romane „Dobre-knjige" / Iz Postojne Iz Slavine gmo izvedeli nekaj zanimivih podrobnosti o tolovajskem divjanju sredi tega meseca. Dne 14. t. m. so namreč ko-munisitčni agitatorji raznašali po vasi pozive, da se morajo vsi moški javiti k komunistom. Pozivu se nihče ni odzval. Zato so gozdni tolovaji ponoči vse moške odpeljal: s silo. Takoj na.to so prišlj v kraj nemški vojaki, toda tolovaji so jo pred njimi pobrisali v gozdove, še prej pa del vasi zažgali. Popolnoma je zgorelo naslednjim gospoda:jem: Ambrožu Ivanu, Do-lesu Ivanu, Kernelu Matevžu, Abramu Francu, Kalisterju Andrenju, šabcu Matiji, Boštjančiču Francu. Juhu Viktorju, De-vetu Juvanu n Brus Marjeti. Delno pa je pogorelo dvema gospodarjema, in sicer Špineliju Donatu in Bergoču Ivanu. Tolovaji so najprej priznavali, da so vas sami zažgali. Povedal; so tudi, da so to storili zato, ker se nihče ni odzval mobilizaciji. Ko pa so videli da to ljudi silno razburja. so pod sni i1 no kaznijo prepovedal] govoriti, da so oni požigalci Slavine. Iz Hrvatske Napad na bolniško letalo. Angleški lovski bombniki so napadli dne 22. maja letalo »Fieseler Stcrch«, ki je bilo dobro označeno kot sanitetno letalo, nad Hrvatsko v bližini B hača ter ga sestrelili. Vse osebe, ki so bile v letalu, so pilšle ob življenje. Finsko - hrvaško društvo v Helsinkih je imelo letošnjo letno skupščino v prisotnosti hrvaškega poslanika na Finskem. Ponovno je bil izvoljen za predsednika društva ravnatelj Orke. šef največje filmske družbe »Suomi Filmi«. Hud ]K)raz komunistov. Telesna straža Poglavnika, ki se bori že več tednov pri očiščevalnih bojih v severnozapadni Hrvaški ter jc pri tem dosegla velike uspehe predvsem pri Svanecu, je te dni prizadejala sovražniku v pogorju Kanlik hude izgube. Skupno so izgubili banditi pri teh bojih preko 1500 mrtv-h in številno orožje. brali za nasprotnika enajstorico Zabjaka. Tekma bo ob 10. med prvimi mošt v1, eno uro prej pa bodo v predtekmi nastopili tudi še junior ji obeh klubov. Kakor vedo prireditelji, je žabjak v zadnjih dnevih spet pridobil na udarnost1, medtem ko jo je Iztok pokazal že v prejšnjih tekmah, tako da bo tudi to srečanje lahko nudilo gledalcem nekaj nogometnega veselja.-- s— Sestanek »starih« nogometašev. Eden najstarejših nogometašev iz Hermesovih vrst nas je naprosil v imenu več enakih interesentov za naslednjo objavo: V nedeljo ob 10. se bomo pri »Lovšinu« v Gradišču sestali vsi nad 35 let stari igralci nogometa zaradi razgovora o nogometni tekmi med seboj. Pridite v čim večjem številu, da bomo imeli večjo izbiro in dobro reklamo. SK Mladika. Poz»vajo se vsi igrači I. moštva, da se v nedeljo udeleže sestanka po 9. maši zaradi nastopa na proslavi ŽSK Hermesa. MALI OGLASI Kdor Ifiče službo plača t& vsako Besedo L —.30. za drž. is prov. tafcao —.60, za dajanje naslova ali šifro L S.—. Najmanjši lzno6 za te oglase je L 7.—. — Za ženitve m dopisovanja Je plačati sa vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L — .60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za to nglMir ]• L M.—. Opozorilo! Cenjene oglaševalce vljudno obveščamo, da bo ogl. odd. »Jutra« sprejemal male oglase za binkoštno številko »Jutra« najkasneje danes do 10. ure. Iz Srbije Žairw slovesnost za žrtve letalskih napadov. V četrtek se je beograjsko prebivalstvo zbralo k veliki žalni slovesnosti, h kateri so prispeli tudi vsi člani vlade, da bi se spomniii žrtev angloameriških terorističnih nape do v. Ministrski predsednik Nedič pravosodni minister Kujundžič, veliki župan Beograda Dragan Jovanovič in metropoli t Josip so imeli govore, v katerih so obsodili amgloameriške umore civilnega prebivalstva. s p on t Hermes slavi Dvodnevni prazniški spored na stadionu Ileraie.sa v šiški Niso zdaj časi za obhajanje jubilejev in treba se je, če spominskega dogodka nočemo prezreti, v naprej odreči vsakemu vna-njeniu sijaju in neredko tudi večjemu okvi-ru spominskih prireditev, toda dobra volja in velika požrtvovalnost premagata vse ovire. Vzgled za slednje je naše agilno železničar.sko športno društvo Hermes, ki se je kljub vsem trenutnim težavam le odločilo, da bo pač časom primerno proslavilo pomemben jubilej 25 letnice obstoja z dvodnevno športno manifestacijo na svojem stadionu v šiški. Njegovi vztrajnosti so izkazali priznanje tudi najvidnejši predstavni ki naše javnosti, med njimi sam prezident pokrajinske uprave div. general Rupnik, ki je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad jubilejno proslavo. Športni spored za ta jubilej bo v glavnem obstojal iz nogometnih tekem, v razne odmore pa bo vključenih nekaj lahkoatletskih nastopov za moške in dekleta, sploh pivih v letošnji sezoni. Kot goste jubilejnega nogometnega turnirja si je mogel Hermes izbrati samo domače nasprotnike in zato je po trenutni foimi sodelujočih moštev kar v naprej določil štiri pare za vse štiri tekme turnirja, ki bodo med seboj igrali po sistemu za točke, in sicer ti-le: Hermes—Mladika (v nedeljo ob 15.), Ljubljana—Mars (v nedeljo ob 17.), Mladika—Mars (v ponedeljek ob 15.) in Ljubljana—Hermes (v ponedeljek ob 17.). O privlačnosti posameznih tekem ni treba pisati na dolgo; moštva so bolj ali manj znana in prireditelj jih je že sam razporedil tako, da bosta oba dneva najzanimivejši obe zaključni srečanji. Sistem na točke bo pripomogel ostalo, da bodo prijatelji nogometa iahko prišli na svoj račun. Dve tefcisii na Igrišča LfstisljaKe Razen slavnostnega sporeda pri Her. mežanih bo nekaj nogometa zase tudi na drugem travniku, in sicer za topniško vojašnico na binkoštni ponedeljek dopoldne, kjer bodo glavni akterji igralci novoustanovljenega in neumorno agilnega športnega društva Iztoka. Ker je vsa elita domačih nogometašev angažirana na jubilejnem turnir ju Hermesa. so si Iztokovci iz- 50 let v knjlgoveški stroki Danes praznuje 50 let dela v knjigo ve k i srroki znani ljubljanski obrtnik <d Drago Culi č. knjigoveški mojster v Tavčarjevi tili ci 4. Celega pol stoletja je neumorno /vest svojemu poklicu. Rodil se jc v Sežani, večji del svojega življenja pa je prebil v Ljubljani in Beogradu. 27. V. 1894 se je začel učiti knjigovezništva v Beogradu in se tam tudi izučil. Vsa dolga leta je neumorno delal v svoji stroki. V spo-polnjevanju njegovega poklica ga je pot vodi la v Pariz, Nico, Ženevo, Milan in Trst. dofc- postrkžn1co urno in poštno, za po poldceve, išče tričlanski družina za ciobro plačilo. Niaslov v ogi. odd. Jutra. 1-900-1 a postrfznico išče znana gostilna v centru mesta. Najraje Dolenjko ali Notranjo. Piača in hrana dobra. Naslov v ogl. odd. lutra. . 12616-la HLAPCA pridnega, poštenega, krneč-kc;*a, iščem. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd. lutra. 1278^-1 j POSTKFŽMCO ali služkmio takoj sprei-mrm. Hrar.a in plača dobra. Vprašati: delikatesa WoJfova »1. 12 od 8. do 12. ure. 12552-1« IScEM GOSPO Ji gospodično k otroku, staremu 15 mesecev. i dner^o oskrbo za takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Skrbna vzsoia*. 12856-1 i KAVARNIŠKO j kuharico al: gospodinjsko ! pomočnico iščemo za takoi. I '»viti se dnevno med 10. in 12. uro in popoldne od 1". ure dal ie. Naslov v oc!. odd. Jutra. 12684-1« L3UBL3ANSKM KINEMAT Ufld lcr se ni stalno naselil v Ljubljani, koder že dolga leta izvršuje knjigoveško o-brt. Njegove življenjske izkušnje so ga utrdile in usposobile za pr\ o vrstnega mojstra. Slavljenec je bil vse svoje življenje zaveden obrtnik in zato spoštovan med svojimi stanovskimi tovariši. Mnogo prijateljev si je pridobil zaradi svojega vedrega in odkritega značaja. Ustrežljivost in dobro delo Pa mu Jc pridobilo leti krog odjemalcev. Čestitkam prijateljev in znancev ob tako pomembnem jubileju g. Guliča se pridružujemo tudi mi in mu želimo, da bi ob svoji mladi ženki in hčerki čil in zdrav učakal ."c nadaljnje življenjske praznike. Kokošja in zajčja pečenka jim je dišala Železničarski zvaničnik A. D. je skupno z železnicarskim delavcem S K. dvakrat vlomil v kokošjo stajo na Vilharjevi cesti, kjer je imela svoje bivališče železniška policija. Prvič sta odnesla 5 zajcev, petelina in 4 kokoši, drugič pa dva zajca in dve kokoši. Oškodovan je bil vodja oddelka Rudolf Hausmann: v prvem primeru za 2860 lir. v drugem pa za 840 lir. Kakor so izpwcdale priče, so se A. D. že dalj časa ccdilc sline pu kokošji in zajčji pečenki in je nagovarjal nekatere svoje znance, naj mu pomagajo vlomiti. Ker pa so odklonili. je pridobil za nepošteni posel sebi podrejenega delavca. Za nagrado' mu je dal vsaki-krat po eno pečeno kokoš in 50 lir. Pekla je kokoši znanka in prijateljica A. D. šivilja D. K. Domov jc A. D. prinesel le manjši del ukradenega plena in še tega mu je žena plačala. Prvo tatvino sta izvršila tik pred božičnimi prazniki, drugo pa pred Svcenico. Oba sta bila obtožena še poskusa tatvine para lepih čevljev, ki so bili last neke mesa-Tice v Postojni. Tatvino je izvršil S- K., k; je čevlje skril v torbo, last A. D. Mesarica je tatvino takoj opazila in našla čevlje v torbi. Ko je vprašala, kdo jc lastnik torbe, pa se je S. K. potuhnil in se ni javil niti. ko je mesarica torbo s čevlji vred zaplenila. Skupno z obema jc sedela v torek na zatožni klopi tudi prijateljica A. D. šivilja D. K. Obtožnica jo je dolžila prestopka prikrivanja in potuhe zaradi že omenjenih kokoši in zajcev. k, jih je pekla, čeprav je vedela, da so ukradeni. Razen tega se jc morala zagovarjati zaradi tatvine večje količine raznih živil, moke. ri-ža. sladkorja, maščobe in premoga, ki jih je v manjših količinah odvzela v daljšem razdobju svoji podnajemnici Frančiški Kem-pcrlovi. lilNO M VTIČA Telefon 22-41 Drugi del epohalnega filma EšNA-ITffSKl TlGEIl z istimi igTalci in še učinkovitejšim dejanjem Indijki nagrobni spomenik Eno najboljših del evropske produkcije Predstave ob: 15., 17. in 19. uri Predprodaja od 10. do 12. ure KINO SLOGA Tel. 27-30 V ORIGINALU! Veliki varijetejski in revijski film UFB, poln lepote in blesteče elegance, z Mariko Kock v glavni vlogi KORA TERRV Po istoimenskem romanu II. C. v. Zo-beltitz-a — Sodelujejo: Josef Sieber. VVill Quadflieg, \VUl Dohm in drugi odlični umetniki Režija: Georg Jacoby Predstave ob: 16. in 19. uri KINO UNION TeJefon 22-21 More biti ženska dober detektiv? Mlada, častiljubna uradnica detektivske pisarne dobi naročilo, tla zasleduje navidezno nezvestega moža. Med zasledovanjem se ji pripeti marsikaj smešnega in zabavnega, dokler je lastni šef ne dobi IN FLAGRANTI Glavni igralci: Ferdinand Marlan, Margot Hielscher i. t. d. Predstave ob IG. in 19.15 uri m Glavni obtoženec je priznaval samo eno tatvino kokoši in zajcev, drugo je tajil. Prav tako je tajil, da bi bil kakor koli soudeležen pri tatvini čevljev. Drugi obtoženec je vse skesano priznal in povedal, da je bil A. D. udeležen tudi pri dnigi tatvini zajcev in kokoši, dočim njegove krivde pri tatvini čevljev ni mogel potrditi v polnem obsegu. V celoti je krivdo odklanjala šivilja D K. Priče so izpovedale za vse tri obtožence obremenilno. Rudolf Hausmann je povedal, da sta mu oba obtoženca priznala, ko ju je zaslišal, da sta bila v obeh pr-merih storilca. Šiviljo D. K. so obremenjevale njene znanke in okradena podnajemnica, ki je povedala, da do njenih živil ni imel nihče dc^tona razen obto-ženke, ki je edina imela ključ od stanovanjskih vrat. Senat je vse obtožence spoznal za krive. Oprostil je glavnega obtoženca samo zaradi soudeležbe pri tatvini čevljev v Postojni. Obsojeni so bili: A. D. na 8 mesecev strogega zapora. 2 leti izgube častnih pravic in na izgubo državne službe, S. K. na 7 mcsccev strogega zapora. 2 leti izgube častnih pravic in na izgubo državne službe. D. K. pa na 4 mesece strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic. Rudolf Hausmann, ki sta mu obtoženca poravnala večino Škode, jc bil z ostankom svoje terjatve zavrnjen na pot civilnc pravde. Sodil je mali kazenski senat v popolnoma novi zasedbi. Predsedoval je sos Valentin Bi-dovec. kot votanta na sta sodelovala sns dr. Leon Pomne in sos Hubert Repovž. Obtožnico je zastopal državni tožilec France Sever, obtožence pa so branili odvetniki dr. Maček in dr. Vrtačnik. Službe išče 17 LETNI FANT z dežele, z malo maturo in znanjem stroiepisia, išče zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Zanesliiv«. 12867-1 Zaslužek FILATELISTI! Za nizek honorar izdelujem albume vseh držav Evrope. Naslov » ogl. odd. Jutra. 12727-3 NATAKARICA išče mesto za nedelie in event. še kakšen drug dmenc ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrsten«. 12817-7 MOsKE ČEVLJE ?t. 43—44, nove ali dobro ohranjene, in smjce št. 39. kupim. Ponudbe na oul. odd. Jutra pod »Moški čevlji". 12827-7 MOTOR osemolinderski. trofazni. 220,380 V, ca. 3 KS. 7<*) vrt. min., kupim. Ponudbena ogl. od J. Jutra pod »Največ 700 otiratov«. KUPIM HISO, nai raje z gostilno, kjer koli v Ljubljani do >300.000 lir, četudi s prevžitkarjem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maki«. 12897-20 STANOVANJE dvosobno, kuhinji (plini, kopalnica, nova li:ša. pritličje. zelo suho, 10 minut od glavne pošte, zamenjam za sličn-i večsobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutri piKi »V bloku«. 12ST2-21 HIŠO ali PARCELO kupim v strogem centru. Cena ni važna. Plačam v deranu ali blagu! Ponudbe na og!. odd Jutra pod »BI.igo za bl.ico«. 12"45-20 REALITETNA PISARNA Habijan Miro. Cigaletova ul. i'p., proda več hiš in parcel t vseh delih mesta. 12747-20 HIŠO Z GOSTILNO na periferiji. štjiristano-vsni^ko. prodam zaradi starosti lastnika. Na|ra OPREMLJENO SOBO lepo. oddam takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12717-23 DVE SOBI elegantno opremljeni, spzl-nica (ena ali dve postelji) m spreiemnica. v najstiožjem centru, z vsem komfor-tom n.i razpolago takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udoben dom« 12849-23 OPREMLJENO SOSO s posebnim \hodom. išče g<^r>od. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Staien«. 1269S-23a OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, v središču, iščeta dva mirna, so lid na gospoda. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Središče*. 12S71-23 PRAZNO SOBO v centru ali v bližini, s p oseb nun vhodom, primerno za pisarno, iščem. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa soba«. 1260?-23a PRAZNO SOBO na Mestnem trgu. Pred škofijo ali v bližini, po možnosti z vhodom s stopnišča, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lera sob.«. 12843-251 ČRNO MODNO KAPICO sc-m izgubila. Poštenega .Mjoittlia lepo prosim, naj jo proti nagradi odda na naslov: Javornikova 5. pn-tlič;e. levo. 12712 37 IZGUBIL SEM stanovanjske ključe v četrtek popoldne od 15. do 18 ure v T:\oliiu. Poštenega najditelja prav lepo pros:ni. da jih proti nagradi izroči v odd. Jutra. 11760-V7 ZLAT UHAN sem izgubila 2s. maja. Poštenega najditelja prosim, raj ga odda proti nagradi : Kongresni trg 14/1. 12848-37 Psc0r! Pazar 2 B0TRCE 5N BOTSČKI! SLAŠČIČARNA NA POLJANSKI CESTI I Vam nudi najrazličnejše slaščice za Vaše birniance in birmanke CENA SLAŠČIC JE ZELO UGODNA! Dotrpela je, previdena s tolažili svete vere, naša ljubljena mama, sestra, teta in tafiča, gospa l ŠKERJ. TiUiOVKA IN POSESTMCA Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 27. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Nikolaja, ria pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, 26. V. 1944. Globoko žalujoči: MARIJA, hčerka MARJAN, sin in ostalo sorodstvo Zsh^sla Vsem. ki so 23. t. m. ob 14.30 uri spremili gospoda Jaslpa Kve^ra na njegovi zadnji poti in vsem, ki so počastili pokojnika z venci in cvetjem, izrekam svojo toplo zahvalo. Maša zadu.šn;ca se bo bral?, v torek, dne 30. maja 1944 ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v šiški. Ljubljana, 26. maja 1944. ŽALUJOČA SOPROGA ZAHVALA Ob bridki izgubi naše hčerke, sestre in nečakinje, gospodične smo prejeli toliko tolažilnih izrazov, da čutimo dolžnost izreči prisrčno zahvalo vsem onim, ki so nam v teh dneh izkazali svoje sočustvovanje. Zahvaljujemo se zlasti še vsem gg. zdravnikom, čč. sestram in častiti duhovščini ni. prijateljem in znancem, ki so v tako velikem številu spremili pokojnico na njeni zadnji poti, vsem, ki so ji poklonili na grob cvetje in vence, dalja pevcem za v srce segajoče žalostinke, ter vsem. ki so nam kakor koli izrazili svoje sožalje. Eog plačaj vsem! Ljubljana, Škofja Loka, dne 25. maja 1944. Rodbini TKILLER - PRIMOŽIČ L. Frick: 11 Usoda pri feleSonu Roman rP>es je! Tudi meni se tako godi! V ta-3-::h urah čuti človek potrebo, izločiti vse drugo okrog sebe in poslušati samo svoj notranji glas. Nu. da bi mi manjkalo samote. se prav za prav ne morem pritožiti. Razen svojih fantov sem imela zadnja leta bore malo občevanja z ljudmi. Šele vaša žena ine je nekoliko zvabila iz lesnega domačega kroga.« »Na čuden način, mi je pripovedovala. In, naj bi se zdelo komu še tako smešno, Liza misli, da ima zaradi tega pravico do vas. Šele pred nekaj minutami mi je očitala. da se preveč ukvarjam z vami.« »Vi? Ali. saj govoriva zgolj o mojih fantih, same stvarne reči, taki razgovori bi Lizo gotovo dolgočasili. Prav za prav niti ne vem, ali .se ne godi vam takisto in ali vam moje materinske skrbi ne presedajo. Pa vidite, nič drugega nimam na svetu kakor svoja fanta, zato je razumljivo in odpustljivo, kaj ne, da z vsemi vla-kenci svojega bitja visim na njiju in ne poznam nobene druge skrbi razen njune telesne in duhovne blaginje in njunega razvoja. Da. kar bojim se pomisliti, kaj bo. kadar ubereta Aleks in Dieter svojo lastno pot; življenje brez njiju se mi zdi prazno in povsem nesmiselno.« Meisinger ji osuplo pogleda v zresnjeni obraz. »Vi. ki ste pametna, pogumna žena, ne smete tako govoriti, ker vam ne pristop. Prvič boste vse svoje žive dni deležni usode svojih sinov, kajti materina ljubezen si zmerom in preko vseh ovir najde možnost, da pomaga in daje. Drugič pa boste imeli tudi več časa, da se posvetite drugim nalogam, in boste — tega naj človek, nikar ne zamudi — vendar že utegnili misliti tudi nase.« >Ej, glej ga, glej, kaj pa pridigaš?« prekine Liza, ki se je približala, ne da bi jo bila opazila, njun razgovor. »Nekoliko res da.« Gerhard se ne da zmotiti od zbadljivega poudarka ženinih besed. »Zdi se mi namreč, Liza, da sta z gospo Gebhardovo tako različni druga od druge, da bi lahko vsaka izmed vaju drugi nekaj dala, pa bi ji ostalo njenega lastnega bistva še vedno dovolj.« »Ali naj bo to graja ali laskanje?« »Ne to ne ono, samo dober svet, ki na žalost malokdaj najde hvaležno uho.« »Mamica, mamica, jaz sem odnesel pri plaivalni tekmi prvenstvo!« pridirja ta mah Dieter k odraslim. »Baš za las sem prekosil Aleksa in Loto. Zadnji tram. daleč tam zunaj, je bil cilj.« In že prihitita tudi ona dva; malce z viška gledata na vnemo mlajšega brata. »Bravo, zdaj je vsa družba zbrana, lahko se torej pogovorimo o izletu z avtomobilom, ki ga predlagam za jutrišnji dan.« se oglasi Gerhard Meisinger. Takoj so vsi vneto pri* stvari, vprašanja, želje, pohvale priporočljivih krajev se usiplje-jo kar vprqfc. Dame so si prinesle kopalne plašče, kajti zrak postaja dokaj hladan, veter se dviga in ovija gorske velikane z oblaki. »Jemnasta. menda ne misli biti grdo vreme,« zatarna Lota. ki se izleta menda še posebno vroče veseli. Vsi se zaskrbljeni ozirajo v nebo. — In res dežuje ne samo drugi dan, ampak še nekaj dni, v veliko ža-lost vseh letovi-ščarjev. Kdor je bil kdaj v planinah, ve. kaj pomeni deževje, kadar je res deževje. Sive korenine oblakov, mokrote in megla zugrinjajo pokrajino, v višjih legah pogr.-to sneži in tudi v dolini zavlada malone zimska temperatura, mraz in dež silita ->kozi vse luknjice, tako da se. čeprav sredi poletja, vse rado zbira okrog zakurjene peči. Mnogi letovišča rji trkajo vsake četrt ure na tlakomer in govore o odhodu, drugi si skušajo krajšati čas z neugnanim kvarta-njem, kegljanjem in podobnimi zabavami. Gerhard Messinger, ki se je hotel najprej takoj vrniti v Berlin, se je premislil in vzel v roko načrte in račune, ki jih tu konec koncev enako lahko opravi kakor doma. Rtizen tega ga je obšla še drusa dobra misel: povabil je Aleksa G eb h ar da k sebi in ima tako pri delu kar čedno pomoč in družbo. Hkratu izkazuje s tem ve!iko uslugo materi, ki očitno presoja njegovemu svetu in njegovi sodbi tolikšen pomen. Vneto, z največjo vedeželinnstio stne-jem-a Aleks arhitektova navodila: načne jn o>nutke, ki mu jih daje v ro^e. kar po^na z očmi. in ves navdušen je, ko zve. da sme tu po Meisingerjevem navodilu in na osnovi natančnih podatkov sam napraviti nekaj risb. »Deniva, če bi imeli upanje, da zgr*d e za nekoga vilo.« razlaga Meisinger. V ia-kem primeru napravite na.iprej splošen načrt, pri katerem ne gre toliko za točnost, kolikor za preglednost m za to. da ie ri ba prijetna očem. Na podlagi te risbe se prično razgovori z naročnikom: pri teh se največkrat še marsikaj izpremeni. z boljša ali tudi poslabša, tako da morate vse, načrt, mere, razdelitev skratka, do malega vse, še enkrat napraviti. Ko sta se nazadnje sporazumela, naredite po natančnih podlagah pravi načrt, pri čemer se dokončno določijo važne podobnosti, kakor hišni vhod. stopnice, okna in vrata. Vaša nabga je tudi sestava storitvenih seznamov za vsa dela zbiranje proračunov posameznih vo- kodelcev :n končno, ko ste dobili naroc Io. vrhovno vodstvo stavbenih del.« »Ali se ne napravi tudi model?« želi Aleks vedeti. Zelo pogosto, mladi mož. Ko se vruc.no v Berlin, me obiščete v moji p.saani, polia-žem vam jih celo zbirko, od majhne enodružinske hišice do razkošne vile.« Rad pridem, če smem.« I kakopak, in da se seznanite z vranjimi zadevami stavbarskega poklica, vzemite to brošuro: pristojbinski red in-stavbeni predpisi, pa jo preštudirajte kadar boste utegnili.« Aleks z zahvalo vzame zvezek in se nato loti risbe v zahtevanem merilu. Meisinger ja pokličejo k telefonu, njegova pi-urna v Berlinu ga kliče z važnim vprašanjem. Ko se čez nekaj časa vrne, mu učenec poda osnutek, ki je med tem nastal. »Kamina ni. Pri vratih je treba začrtati, na katero stran se odpirajo.« popravlja učitelj. »Debelina zidov menda ni povsem v redu, v drugem nadstropju je videti znatno zmanjšana. Sicer je pa risba prav čedna in čista. Se nekaj vam svetujem, mladi prijatelj: povsod, kamor koli pridete, imejte oči odprte! V tem kraju na primer lahko odkrivate mimo preprostih kmečkih stavb tako imenovani švicarski slog. pa tudi povsem sodobne m starejše selske dvorce v najrazličnejših slogih. Schr ftlciter - Urejuje: Davorin Ravljen — Fiir das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant — Fttr »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot Uskarnarja: Fran Jeran — Fiir den InseratenteU verantvvortlich - Za imeratni oddelek odgovarja: Ljubo mir Volčič