IM. Hnltti. IIMIM iMM. ZL Ml 017. L. leta. .Slovenski Narod* **l|a pm p#ttl: za Avstro-Ogrsko: cek> teto skupaj naprej . K 28— Pol leta „ «... 14- cetrt teta.....7 — u NemSJo: cdo leto naprej . . . . K 33*— za Amcriko in vte druge dežde: ćelo leto naprej . . . . K 38.— Vorašanjem glede ins«ratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali zttamka. U»ravni*tvo (spodaj. dvorile levo). KamfUra alte« ii §, tetotoa At SS. Iskaja ?s4lt 4aa ■▼•ćer Izviamil ostali« ia aracalfc«. fnserati se računaj) po ooriblj^nem m-os*orj \n sicer: I mti .-isok, ter 63 mm Širok prostor: enterat po 8 vin.. d.akrat po 7 vln.t trikrat po 6 v. PotUno (enak prostor) 16 vin. >artc in zahvale (e.nak prostor) 10 vin. Pri večjih ins^rcijati po dogovoru. Na pismena turovi U nrez istodobne vposiatv* aTO'ilne se ne oiira. „Naroda* Hmni" tslalom tt. 95. Upravniftvu n*i se pošiljaio n» >*aifie, rek11 ničije, inscratf U t. d., to je zdm 'atrativne stvarL .Slovenski Narod* velja w L} ubi lani dostavljen na don ali če se hodi ponj : ćelo leto mprej . . . . K 2V4) pol leti .......13-23 Ičetrt leta „ .•••*. 6*60 ia mesec „ . . • • » 2*2C Posamezaa itevilka velja 10 viuarjev. Dopis) nai se fra riki rajo. Rokopisi se ne vračijo. Orada litro: ;£aa!l{>7Ji aliea it 5 (v pritličj j levo,) telslaa št 34. In statu demsssionis. (Od našega posebnega poroćevalca.) Du n a j, 19. junija. Kakor smo javili, je grof Clam-Martinic že 18. t. m. popoldne ponu-dil cesarju demisijo celokupnega kabineta. Cesar je ministrskemu pred-sedniku naročil, da naj ministrstvo išče izhoda iz težavnega položaja. Nato se je vršila dolga ministrska 1 konferenca. Ministri so vztrajali pri svoji demisiji in danes zjutraj je bil grof Clam znova pri cesarju ter mu je sporočil, da je pozicija sedanje vlade nezdržljiva. Cesar si je definitivno odločitev se p r i d rž a 1 ter je po-veril grofu Clamu, da naj noskusi razresiti položaj z rekonstrukcijo kabineta. 2e dopoldne je prise! grof Clam v parlament, kjer je začei konfe-rence. V parlamentu se ves dan silno živahno razpravlja o razvoju krize in o eventualnostih njene rešitve. Z gotove strani se poudarja, da ni izključeno, da se posreći grofu Clamu pridobiti Poljake za rekonstrukcijo kabineta pod njegovim vodstvom, češ. poljska opozicijonaina rezolucija ni toliko naperjena proti njemu, kakor proti tištim ministrom, ki so odgovorni za grehe Stiirgkho-vega režima, to so predvsem železni-ški minister baron Forster domobranski baron Georgi. finančni Spitz-miiller in notranji baron Handl. Napram tej komBinaciji, ki jo zlasti goreče razširjajo oficijozni kro-gi, je treba predvsem poudariti, da je Poljski klub mogel doseći rekonstrukcijo kabineta tuđi brez svoje odlocilne rezolucije: eden glavnih momentov poljske taktike pa je bil ta, da Poljaki ne morejo skupno z Nemci podpirati vlade, ki je nasprot-nica vseh nenemških. zlasti pa slo-vanskih narodov. Poijaki žeiijo. da naj bi novi kabinet omogočil zlasti Cehom in Jugoslovanom revizijo do-sedanjega skrajno-opozicijonalnega stališča. Treba je predvsem pouda-riti, da je to vprasanje za Ćehe in Jugoslovane sploh indiskuta-b e 1, ako prihaja oseba grofa Clama sploh v poštev. Tako smemo pač pritrditi parlamentarcu, ki nam iz-javlja: S Clamom ne bo nič. Glede razrešitve kritike stoji danes v ospredju ideja napol parla-mentaričnega, napol uradn'škcga kabineta. Pcleg nemškega Urbana naj bi dobili v rninistrstvu tuđi Pol-aki, Ćchi in morda Jugoslovani parla-rnemarca k^t zastonnika. Ali se da ta ideja reaiiziniti, se bo še le pokazalo. Zdi se nam. da obstojajo v tem oziru skora] nepremostljive težkoće. Važno in zan;mivo je, da sknsajo tuđi tokrat ćoseči nenemškc stranke nekako skupno podlago. Predvsem je konstatirati da sta Českv Svaz in Jugoslovanski klub popolnoma solidarna. Zvečer se vrši skupno posveto-vanje Poljakov. Na inicijativo Češkoga Svaza so se sestali c b 4. načelniki vs h nenemških strank k posebni konferen-ci. Na tej konferenei Poljaci nišo bili zastopani. S poljske strani se nam zatrjuje. da se je to zgodilo iz taktičnih ozirov. Poljaki nocejo, da bi posvetovanja nenemških srrank dobila značai nekake protinemške zarote, kar bi položaj znatno ')tcž-kočilo. V ostalem bo Poljski klub še nocoj formuli ral tište stvarne za-hteve. ki naj tvnrljo pod'ngo za pokajanja z even. dez.'gnimnim mlnistr-skim Fredsedni'-rit-!. V to svrho se vrši še danes seja parlamantarne komisije Poljske^a kluba. Računati je. da bo kriza razre-šena še le čez nekaj dni. Posamezni klubi morajo zavzeti napram dogod-kom in eventualnini nacrtom oficijelno sta!išče ter so v ta namen sele sklicani. Parlamentarna komisija Če-škega Svaza se sestane še le jutri zvečer in Jugoslovanski klub tuđi še ni mogel ničesar pozitivnega sklepati. Vse je še v studiju priprav in predposvetovanj — zato so vsaka ugibanja o najverj^tnejšem rezultatu zelo problematična. Traialo bo najbrže še par dni predno bo položaj razjašnjen. Hanes je pri spe 1 iz Ljubljane tuđi deželni glavar dr. $u*teršič ter je prišel v parbment. Dr. SustcrŠiČ pa ni član pred^edništva, niti pprla-mentarne komisije Jugf>slov'>clrna reja se vrši jutri ob 10. uri. Cchi in Jugoslovani bodo zavzeli na-pram nroraČu^skeiriii provizoriju v debatf povsjrn stvamo stališče. zato je pričakovMti. da bo budgotni cdsck ako bodo ostale strarke hotele, svoje delo pravocasno, t. j, do četrtka ! zvečer opravi!. | _____________________ j iiinisfrska kriza. Ministrski predsednik grof Clam - jVlartinic si je za sestavo nove vlade izbral novo načelno stali š č e. Sestaviti hoče koncentracijsko ministrstvo, v k a t e r e «n naj bodo zastopane vse narodnosti, seveda pod pogoj'em, da je s tem zagotovljena d r ž a v -nozborska većina pred vse m za proračunski provizorij potem pa tuđi za druge vladne nacrte. Na tej podlag! se je včeraj poga-.j2l groi Clam - iViartinic z vsemi strankami. Tuđi z načelnikom Jugo-slovanskcga kluba dr. Korošcem je imcl grof Clam - Martinic dolgo kon-ferenco. Poroča se, da je ministrski predf32đnik stavil dr. Korošcu konkretne predloge. sloneče na pogajanjih s Pcljaki. Na podlagi tega je imcl Jugoslovansk1 klub sejo. Skle-nil je. da za sedaj nič ne razglasi o čem se je posvetoval in kako se je odločil. Spričo dejstva. da igrajo v seda-nji krizi Poljaki odločilno vlogo in je brez njih vsaka kombinacija v naprej izključena, je vsa pozornost osredotočena na pokajanja grofa Clam - Martinica s poljskim klubom. Poreča se, dz je grof Clam - Martinic pripravljen takoj obnoviti, civilno upravo v Galiciji in izplačati ođškođ-nine za vojne škode in za vojna dela. O poljskih pritožbah glede želez-n i š k e g a ministra in glede domo-h r a n s k e g a ministra je izjv/il, da jih vzame v vednost, kar se pač lah-ko tohnaci tako, da bosta morala ta dva ministra odstopi-t i. Pri teh konferencah s Poljaki je I grof Ciam - Martinic tuđi izjavi!, d a ne misli na kako rekon-s t r u k c i i o svojega ministrstva, nego da hoče sestaviti vlado, vkateri ne bo nobenega ministra,ki je v I a d a I s § 14. Zanimivo je stališče. ki so je zavzeli Poljaki glede eventuvalnosti, da bo imenovan poseben minister- krajan za gališke | Ukrajince. Pcljaki so se postavili | na stališče, da moralo v *akem sluča-I ju dobiti posebnega poljske-j ga - minist'a -krajana z do- j ! ločnim delokrogom in da se mora 1 stališče tega ministra po kakem dr-žavnopravnem akta zagotoviti. Ministrski predsednik je imel tuđi z zastopniki češkega kluba posvetovanje. Listi trde, da jim je naznanil ustanovitev nem-sko- poljske državnozbor-ske večine z dostavkom. da dobe tuđi vse druge narodnosti svoje zastopnike v mini-strstvu. Nemški krogi tolmačijo to naznanilo tako, da hoče vlada vzeti Cehom delavsko ministrstvo, katero je doslej imel baron Trnka, in jirn dati v novem-ministrstvu le ministra - kraja n a. Kako velik razloček je med resortnim ministrom in med ministrom - krajanom, ni treba šale praviti. Ćehi so vzeli naznanilo ministrskega predsednika na znanje in da odgovori klub sam. Nemški Nationalverband in kr-ščanski socijalci so slej kakor prej krotki. Postavili so se na stališče, da za ohranitev dela-zrnožnosti parlamenta ne morejo ustaviti ustanovitev večine iz različ-nih narodnosti. Ćelo ves svoj program so Nemci pripravljeni revidirati. !^ Proračunski odsek. je včeraj radaljeval razpravo o pro-r^čjnu in je dr. Sieinvender podat svToj napovedani predlog, naj se do-voli proračunski provizorij samo za š t i r i mesece in ne do konca leta. Dočim sta se poslanca dr. O n c i u I in baron D' Elvert vnemala za ustanovitev parlamentarnega ministrstva, je češki soc. demokrat T u š a r zastopal mnenje, da sedanji čas ni primeren za koncentracijsko ministrstvo ter izjavil, da bo češka zveza glasovala proti pro-računskernu provizoriju. Po daljŠem govoru finančnega ministra o državnih dolgovih in vsakovrstnih davkih je posl. K a d 1 č a k zahteval takojš-nio izvedbo naredbe o dopustih nad 50 let starim vojakom in preklic zna^ ne jezikovne naredbe železniškega ministra z dne 5. julija 1915. Poslanec Pit ton i je zahteval ustavite v interniranja in konfiniranja neomade-« ževanih oseb in žanje tuđi odškod-nino. LISTEK. laternirsna i Rumuniji. Minka P. (DaJJe.) Kar pribiti po cesti gospa Briill s hčerko ter tama, da so ji odvedli so-proga^ šefa posestev grofa Stirbeya, Bil je že 27 let v tem kraju in hči njegova rojena v Rumuniji. »Revolver je hotel in nisem mu ga dala,« joka gospa, »poslovi! se je od nas, kakor bi šel v smrt. Mrske so zaprli na primariji, kaj na^ caka ne vem!« — »Naj priđe, kar hoče, več nego življenje mi ne morejo vzeti! Pripravimo se še me!« V teh trenut-kih mi je duša zadušila ves strah; srdito pogledam Rumunca. ki je kazal name ter se spomnim besed neke stare Rumunke, ki mi je rekla: »Pri nas ne srne nikdo kazali strahu, tak dihur je teptan!« Le tef>-tajte, ali poteptali me menda ne bo-ste — prositi pa nečem nikogar!« Mirno se pripravimo na vse, gospa Briill; menim pa, da Vas puste pri hčeri, saj je Rumunka! Bolestno zajoka, se okrene ka-zaje po cesti, kamor so odvedli huk za, ter počasi odide. V tem vstopi doktor. Pogovar-jam se ž njim, preudarjava to in ooo — a brez cUja. V pojovoni oUcm zrla na c^to in tako nisem opazila onih dveh, katere sem pričakovala že v noči! Brez trkanja vstopita, zahtevaje moje dokumente, posebno pa potni list. Imela sem že vse v kovčku: odprern ga, in mirno izro-čim listine orožnikom. »Austriaca! Morate z nami na primarijo, glasom odloka danes zjti-traj!ar »Pridem li še nazaj? Ako še ne vrnern, tedaj vzamem kovček se-boj!« >Da. vzemite, pa ne preveč, sploh maramo vse Še vidirati.« »Takoi. le poslovim nai se!* Okrenem se k doktorju. Stal je kakor okačene!. Nato stopi odloćtio pred orožnike in veli: »Gospića je v moji hiši. kako je to. da mora oditi?« »Postava, gospjod, saj se morate ukloniti rudi vi!« »Dobro,* pravi »a!i postava ne krši družinskih pravic, gospodična pa pripada k moji družini. »Mi je žal, ali ona je avstrijska državljanka, spada med naše sovraž-nike in Vi gospod, ste Rumunec! »Da. z vso dušo, a to mi je danes v tem trenotku žal!« Srcp pogled orožnika komisarja in fiva glava doktorjeva se ukloni. Starček mi nemo seže v roko in oxi-ide------ Nato prihiti Lucretia. učenka moja; jokaje se postavlja skušajoč roctolaiiti »Naprej« oponml orožnik. Vza- mem kovček ter odidem v spremstvu baionctov. Pripomniti moram, da je Bailesti precej velik trg, kjer je v tem času bivalo le nekaj Avstriicev. pa več Bolgarov in Turkov. Sovraštvo rncd Bolgari in Rorni'ii se je oiačilo izza leta 1913. sovraštvo Rtimunov napram Madžarom pa je od roda do roda vcepljcrn /*>"» v (Uroku. V tem nenozalmem unevu je iz-buknlio sovraštvo z vso silo. Romu-nec, ki ni hot-:l lf)č«ri v t:m času na, cij, je sovraži! vsaKcga tujca, ter se veseli! njegove pogub?. Pripomoglo je k temu ča^opisje, dovecili so ljudstvo do tega izbruha kiaki in aecent-je s prepričevalnimi govori po šolah in javnih prostorih — njih obeti na »Mare Romania'-. misli na carstvo Romunov. ter bogati Ard°al, ki ga opeva Romunec v tožnih pesmih. Pot do primarije ni bila dolga. Med kričečo množico smo hitro ko-rakali po glavni cesti. Videla sem nekaj znanih, še več pa mi nepoznanih tujcev, ki so se ravnotako, kakor jaz, morali vkloniti sili. Nemo smo se za hip spogledali, črhnil ni niti eden be-sede. Vsakovrstne psovke, pljuvanje, grohot, zaničevanje nas je sprcmlja-lo do primarije. Pri'vratih je stala straža, na dvorišču pa so postajali tujci, ki so bili odpeljani ie preje. K tem so pridružili tuđi mene. Kar zagledam gospoda Briilla, sede-čega na culici, oprtega glavo v dlan, tam dalje vzgojiteljico nekega vele-posestnika in bolj na strani več Tur- kov, od katerih smo preje kupovali »brago«. sladko tursko medico. Kjc so neki druge ženske, vpra- \ sam se Da bi izvedela. stopini k gospodu Briillu ter ga vprašam po ženi in hčeri. — Obc sta za enkrat še prosti, tako mi je rekel komisar, menda zato, ker je hči rojena tukij. Vse je zmedeno, oblasti ravnajo samovoljno, internirajo kogar se jim zljubi. Vprašate za ženske! Saj tujk v tem gnezdu in, ali pa so pomožene; to jih varuje. — Torej sva z gospico tam - le sami? -- Kakor kaže, že! Kaj Vi, ki ste sama! Ali jaz. jaz! Olejte. 21 let bivam tu, napravil sem si premoženje. to je res: ali trpel sem tuđi dovolj. In zakaj? Da me zdaj tako - le go-nijo, kakor hudodelca, da so mi vzeli ženo in otroka! — Pravite, da žena ne interni rajo? — Onih ne, katerih otroci so Ro-munci, ali pa so poročene z Romun-ci. Moške pa vse, niti eden ne uide. — Torej so gospodične vse internirane? — Katera ima tako smolo, kakor Vi; bivate pač premalo časa tu in Še to je preblizu meje. Sploh sam nisem na jasnem. SliŠal pa sem o neki garanciji ! — Da. tako mi je rekel gospod Galerin! Garantirati pa more le kdo iz armade. Kje naj ga iščem? — Vracc romunski ne garantira za tujca! Ali ne vidite, da so zno-reli? Preje so se odkrivali in klanjali, glejte zdaj, kako besne! Opljuvali so nas na vse zgodaj! Oh, žena moja in Anica, poslovil sem se od vaju — mogoče za vedno. — Ne, ne, tega na prenesem! Zaihtel je in si zakril oči. Pridružila sem se vzgojiteljicl, da mi pove svoje dogodljaje. Nisva govorili dolgo. kar stopi pred nas zbrane administrator občine Bailesti ter prečita ukaz vlade. Konec vsega je bil ta, da nas internirajo v interesu države na različnih krajih. Nato komandira v pare. Najprej se uvrste moški. za njimi me dve, za nami pa nekaj Bolgark, katere sem ugledala sele zdaj. Kaka zmešnjava je bila ta dan, je v dokaz to, da so internirali ćelo strojnika, tuđi iz mlina Stirbev, Švicarja. In ta država je še danes ne-vtralna! Protestiral je na vse načine, a ni mu pomagalo. Zopet nas poženo na cesto. Spre-daj bajoneti, na levi in desni straža, ravnotako za nami! Zdela sem si ne-precenljive vrednosti, ko sem zrla toliko straže. Pridemo do praznih žitnih skla-dišč. Tam nas nastanijo ter zapro vrata. Mrklo je bilo notri. Posedemo po tleh ali po l^ovčkih; govorili nismo, le sem in tja je kdo pomenijivo zakimal — češ, kdo bi si bil to mi- slil! (Dalje prihođnjlč.) . Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 21. Jnnija 1917. 140. štev. Oogodki na bojiščih. M uradilo poroi. Dunai 20. junija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO IN JUGOVZHODNO BO.IISCE. Neizpremenjeno. ITALIJANSKO BOJISČE. Po štiriindvajseturni artiljerijski pripravi se je pricel včr^rai zjiitraj na visoki ptanoti Sette Convrnuni ?tali-tsnski ir.fanteri.iski napad, ki se je iz-vrtil zJasti na severaem krilu v oh-mocju Monte Forno in obrnejncsa grebena z veliko uporabo sile. Naše Čete so zlomile vse sovrazne napade v zmagovitl obrambi. Kra|evni ospeh, kl je dal Ualiianom v pokrajini pri Cima Diect r.ekaj sto korakov ta!, smo s protinapadom po većini zo-pet izravnali. Ob Soči ničesar pomembnega. Sef generalnega Štaba. Ital uradno poronlo. Beroiio, 20. jun i ja. (Kor. urad.) \VoIffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJTŠČE. Armadna skupina presto-lonaslednika Ruprehta Ba varskega. Med Ysero in Lysoni Je dobil zlasti zvečer artilierijsVi bo| v v?eh svojih odselili veliko s«lo. Tudt od ksiiala La Bassee do Searpe je b'Io strelianje včasih živahno. Jyr;ozcpsd-no od Lensa so napadli Ancleži na severnctn tregu po.oka Souchez. Na litth smo Jiti zavrnili, v sredini se j!m ie posrećilo vdreti v naše spred-nle jarke. Z noćnim protteurikcin smo preprečHi, da nišo hitro mto zbrane angleske s?!e razšlrile njih uspcha. V nrecterlju naš'h pozicij se-vemo od St. Ouentina Je prišlo do spopadov naših parrulj z ang'eškfcni štrafunskimi odtie'ki. ki so se morali v našem osnni r.maknitl. Armadna skupina n e rn S k e-ga prestolonaslednika. Ob Afsni 'amo mestoi^a oživlfa-Joč se topovski ceeni. V zapadni Chainpagni smo z moćtiifn nror»nap??-dom nckega poika iz Marke zonet zavzeli večij c?e1 poVravne. M cmo jo bili 18. .itinija ingczapadno od Viso!e gore fzsrubHi na Fran?nze Na ostalih fronta41 ??. pri navad-nfh boffh v ;arkih ni pripetift nić po-sebnega. Prvi generalni kvartfrni moister v. Ludendorff. Ittf* » u Mm. Italijanski inf anteri jski napad na Tirolske m. Iz vojaškega razmotrivanja • Infanterijska bitka na visoki planoti Sette Communi je v polnem teku. Prvi dan, kakor je bilo pričakovati, je že potekla zmagonosno za vrle čete železnega zbora. Težišče je postavil Lah na svoje desno krilo z začasnim namenom, da bi predrl v pokrajini južno Brente, kjer mu je lansko leto graški zbor zadal uniču-čujoče vdarce. Boji, ki se nadaljujejo z največjo razljučenostjo, so dali so-vražniku samo pri Cima Dieci jeden naših sprednjih jarkov. Italijani so poslali v boj 6 do 7 divizij. Boj v 1 e d e n i k i h. Iz nekega vojncga poročila: V ozemlju Ada-melia smo izgubili neznatno izpo-stavijeno postojanko. Tam gori se je držal v ledeniklh v visini 3400 m prav mali oddelek preteklo zimo v liamcn. da je, ločen od vsch drugih tovarišev, opazoval ledenike. Pod kakimi življenjskimi pogoji so bivali tam ti možje, si je lahko misliti. Do naše najbližje pozicije je bilo potrebno najmanj 4 km doi^o potovanje po ledenikih. Proti koncu zime je dobila izpostavijena postojanka ojačenje, tam je bilo tedaj 66 mož z 2 oficirje-ma. To točko so si izbrali Italijani, da dosežejo uspeh po ceni in dokažejo svetu, da tisoč* alpinov, ki so izvršili napad, more res vstrahovati 66 mož. Prav brez potrebe je delovala itali-janska artiljerija pred na^idom s petnajstorno premočjo na ta način. da je oddala tri tisoč strelov na to malo krpo. Naše moštvo se je branilo doslovno do zadnjega moža. Biva-lišče so razbili, tako da so Italijani stopili na razvalino v ledu, daleč proč od naših rozicij. Par korakov od raz-bite postojanke je neki alpinski oficir imel nagovor na bataljon, kar pa nj nic oviralo alpinov, ki so poskusili priti še malo čez postojanko, da so se v varstvu teme umaknili v svojo Slavno pozicijo. Zjutraj je bilo videti na razbitem prostoru lc še par mož. ITALUANSKO URADNO POROCILO. 19. jnnija. V noći 17. na 18. se je posrećilo sovražniku, da je vdrl v jedno naših malih sprednjih posto-jank na jugovzhodnih pobočjih Rom-bona. Pozicija je pod učinkovitim ognjem naših baterij. Sovražnioddelki, ki so se v isti noči hoteli nenadno polastiti naših pozicij na visini točke 219 severovzhodno Jamelj, so b"H za-vrnjeni na krvav način in so pustili 10 vjetnikov v naših rokah. Včeraj jako živahno artiljerijsko delovanje na asiažki planoti in topovski ogenj me-njajoče se ljutosti na Karniški fronti. Sovražni napadalni poskusi v zoni Malega Colbricona so bili zadržani po našem ognju. BitkR na zapadu. NEMŠKO VECERNO POROCILO. Berciin, 20. junija. (Kor. urad.) Veliki glavni stan, dne 20. junija zvečer: Na zapadu živahno bojno delovanje samo pri V a u-xaillonu severovzhodno od Soissonsa. Z v z h n d a ničesar novega. Ob Strumi boj predstraž. FRANCOSKO URADNO POROCILO 17. junija p o p o 1 d n c. Se-verno od Cernvja so pričeli Nemci nenadno silno streljati na pozicije pri La Bovellu ter so istočasno zbinili ćete za napad. Francoska artiljerija ;e prenrcčila ta pripravljeni nanad ter napravila mir. Boli proti vzhodu se ie st^pnjeval artiljerijski boj čez noč v odjeku Murrebise do izredne sile. \'zhodno od Reimsa in severno od Fmbermcnila smo z ognjem razpr-šili nemške izvidne oddelke. V ravnini \Voevre in v \"oge?ih so se nam posrećili nenadni napadi. Razdcjali ^mo številna kriti a ter pripeljali vjete nazaj. 17. j un i j a z v e ć e r. Po ob-strcljevanju odseka Hurtebise so na-padli Nemci po noči severno od spo-mznikn ranrej moleći kot na?ih rozicij ter vdrli v nje. Po živahnem boju vrženi razai so se mo?H držati samo v malem dzbi naših najspredniih po-5tojar>'w ArtiljerTJski boj je trabl t*T, kakor pri Cernvju in severno od Brayeja en Laonnals ve^ dan. Nemci r-o obstreljevali zadnje dni zelo sHno Refnis. Vrgfi so danes v mesto 1200 ^rra^nt, ki so zabtev?le veČ žrtev rred civilnim prebivalstvom. Oooodki na moriu. DZLO PODMORSKIH ČOLNOV. Berolin, 20. iunija. (Kor. ur.) W. u. p. 1. Vsled deiovania naših podmorskih čolnov je bilo v severnem za-porr^m okolišu iznova potopljenih 26.000 ^on bruto. 2. Neki naš podmorski Čoln, ki operira v Sredozemskem morju fpo-veljnik nadporo^nik K!aU) je potopil 13. t. m. po noći južno od Mesinske ceste neznan oborožen parriik 4000 ton ter je 15. t. m. ravno tam napa-del še dve skupini sovražnih ladij pod močTrm Fpremstvom. V ča>u poldruge ure je izstrelil iz ene skupine, obsto-ječc \z treh pnrnikov, oba večja po 6000 i:: 4000 ton, in iz dniq:e, obsto-ječe iz dveh parnikov, večji parnik, obse^aioč 5000 ton. Vse potopljene ladje so bile izredno močno nato-vorjene. Šef admiral, štaba mornarice. Angleš!ta fadia s četami po^op»icn;i. Lcndcr, \'9. juTiJja. (Krr. urad.) Uradno se razglaša: S^vrazni podmorski čoln je v vzlmdnem Srećo-zemskern inorju dii'j 2. iunija potopil an?!eški transportni parnik Came-ronian<- (5861 ton), ki je imel na krovu majhno število Čet. r>2 oseb, med niimi 11 oseb posadke s kapitanorn vred, pogrešamo. Bol na menj mecJ Rusi in Japonci. Amstcrdain, 19. iunija. Iz Kava-ehi poroča niostvo nekega anglcške-ga parnika. da je sredi majnika opa-zovalo boj med ruskiini in japonski-mi vojnimi ladjami pii Vladivostoku. Japonci so premagali Ruse in napravili mir. Ruske častnikc so odvedli. Med nemiri je bilo umorjenih veliko ruskih častnikov. Junaki na boiiSlu titnMo kri ta življenje! Tebi je Ie treba, da posodii svoi denar. Amerika v voini. FonoC AmMike. Bero, 19. junija. Iz Parira: Med Londonom, Parizom in VVashingto-nom se živahno pogajajo, kako haj se Amerika udeležuje vojske. Amerika je obljubila veliko streliva: v Parizu prieakujejo tuđi tehnične čete. Pravijo, da se bo pričela poietna ofenziva sele takrat, kadar bolo prišle ameriške pomožne čete in ameri-ško strelivo v Francijo. Amerika grozi Norveški. Rotteruam. 19. junija. »Newyork Times« javljajo: Norveška ne bo dobila od Amerike nnbcnega žita. do-kler ne bo ugovarjala proti nemškim napadom na njeno trgovinsko mornarico. Amerfški šoilonažni zakon. 2cncva, 19. junija. »Agence Iia-vas« poroča iz VVashii'gtona dne 14. junija: Zakon, zadevajoč špijonažo, je senat sprejel in ga predložil Wilso-nu v podpis. Časni.^ko cenzuro zacie-\ajoči i\cn je izmrcvarjen. Izvršile so se na zakonu druge važne izpre-memne. Zakon daje predsedniku do-voljenje za prepoved izvoza. Kazni so: smrtna kazen. dolga jeca. oziro-ma prisilna delavnica. Obsežene so tuđi kazen«ke določbe za trgovsko špijon;;žo. Zakon uvaja poštno cenzuro in nove omejitve v izdajanju potnih listin. Ameriški denar. New Vork, 20. junija. Posojila svobode je bilo podpisanega 2800 milijomv dolarjev. \V2shiPfft0n, 19. junija. (Kor. ur.) Reuter. Zakladni urad jo posodil An-gliji nadaijnfih 35 milijonov dolarjev. Položaj m Ruskem. PRtiD ODLOCiTVIJO. Eeroiin, 20. junija. »Lokalanzei-ger« pviroca: »Dailv News« poroča iz Petrograua: P e i a v s k i i n v 0-j a š k i sovjet je i z v o 1 i I komisijo 15 0 1 a n o \, k i n a j se posvetuje glede odločit-v e o vojni i n miru. RUSIJA ZOPET PRED PREOBRATOM. Koto« 20. junija. »Kolnisjhe Zei-tung, poroča iz Petrograda: Položaj v Rusiji se bliža zopet preobratu. Mcra je do vrha polna. Na kinetij-skem in častntSkem kongresu je pri-šlo do najhujših spopadov. Nikdo ne mara ničesar več slišati o program ih. Mogočc je, da bo brodovje obstrelje-valo Petrograd. 2elezničarji groze z generalno stavko. Stockholzn, 20. jnnija. Na Fin-skem je prišlo do trajne stavke ter grozi s-eneralna stavka. Finski listi pozivljajo Rur%c, da iuj zapuste Finsko, ker neposredno grozi bkota. Petrograd. 19. jujiija'. ti njeni objavi je pa naroč'lu svoje viaic japonski veleposlanik odločno nastopil. Obia-vili hodo tu dl rusko - angieško pogodbo iz leta 1907. Socijalisti proti Kerenbkemu. Bi/dimpc^ta, 2n. jun Ha. Iz Stock-Iioima poročaio: Kercniski.i je bil iz-Ujtivcn iz seje socijasističnega kon-presa. češ. da n»cjrov nnstop nj fronti ne soglaša z njegovim programom. Rusko posojllo svobode. Petroizrad, 20. junija. Mirovnoga posojila je bilo narnesto pričakovanih ir-Ji irsilijard. podpisanili samo 1202 rublja. Turki pri Kermanš.*hu. Berolin, 18. junija. »Lokalanzei-ger^ poroLa: Glasom poročila »Rus-skega Invalida« se je posrećilo turskim in kurdijskim oddelkom pri Kermanšahu prebiti rusko fronto ter razdejati zveze med ruskimi Četami. Perzijsko prebivalstvo podpira v hrbtu Rusov nastopajoče sov razne oddelke. _________ KITAJSKA, AMERIKA IN JAPONSKA. Berolliu 20. junija. Iz Haaga po-ročajo: V Washingtonu so oficijelno naznanili. da je Japonska od klonila poziv Amerike, da naj z njo skupaj zaseđe Kitajsko. Đerolin, 20. junija. Iz Washing-tona: Japonska vlada je živahno protestirala proti ameriškemu vkoraka-nju na Kitajsko. Washingtonska vlada se je nato odpovedala želji vme-šavati se v kitajske homatije. Japonska smatra s tem incident za kon-čan. Berolin, 20. junija. Iz Berna po-ročajo: »Sun« poroča iz Pekinga: V pristanišče Šangaj je do-spelo mnogo japonskih vojnih ladij. Tuđi američko flotiljo pričakujejo t a m. Nasilje proti Grški. Grški kebinet. Rotterdam, 20. junija. Reuter poroča: Vodja Venizclosovih pristašev Repulis se je po^ajal z Zaimisom o sprejetju dveh venizeiistov v kabinet. Nova slada za Peloponez? Atene, 10. junija. (Kor. urad.) Reuter: S Peloponera prihaja do sedaj še nepotrjena vest, da se je general Populas branil priznati novo vlado ter da misli na ustanovitev lastne vlade za Peloponer. Venizelisti proti kralju Aleksandru. Ženeva, 19. junija. »Temps« je izjavil včeraj, da je proklamacija kralja Aleksandra tako nezadovoljiva, da ententa nima nikakega zaupanja do njega. Pariški listi poročajo danes, da je proklamacija Venizeliste tako razkači'a, da zahtevajo nastop en-tente proti hudobnim vplivom na dvoru. Venizelos se obnaša kakor suveren. Tmenoval je republikanca Philaretosa za pravnega konzula grške vlade. Dr. Streit pregnan Iz Gržke. Zeneva, 19. junija. Lvonski listi poročajo iz Aten, cia bo več pristašev ^kralja Konstantina, med temi prejšnji minister in poslanik dr. Streit pregnanih iz Grške. DEMONSTRACIJE PROTI GRSKEMU KRALJU. Bern, 20. junija. (Koresp. urad.) Švicarska brzojavna agentura poroča iz Lugana: Včeraj zvečer se je pripetil tukaj obžalovanja vreden do-,'.rodek. Kralj Konstantin je 5el z dve-n.a osebama k mizi na trgu di Ri-forma, kjer se je vršil koncert. Ne-kateri individuji. inozemci. so se predrznili žvižgati na kralja. Prišlo je ćelo do napadov. Kralj Konstantin je hotel priti v Palast - hotel, mani-festantje pa so ga zasledovali, tako da je bil kralj Konstantin primoran, zateci se v bližnjo kavarno »Rivie-ra«. Kavama je bila takoj zaprta in kralj je prispel od tam po drugem iz-hodu v hotel. Tesinsko prebivalstvo se ni udeležilo nastopa, marveč ie trajalo obžalovanja vreden pripet-Ijaj. — Radi včerajšnjih doia:odkov je bil aretiran neki Italiian. Preiskava se vrši. Davi je povabila policija neko gospo, ki se je najbrže udeležila napadov na kralja. Kralja je snoči iz kavamc. kamor je bil pribežal, spremljal mestni prefekt z vojaki in policijskimi agenti v Palast - hotel. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 18. junija. Orijentska ar-m a d a. Naša artiljerija se je živahno borila s sovražno artiljerijo v okolici Bitolja. V Tesaliji so dospele naše čete do prelaza Furke v gorovju Otris ob južni meji Tesalije. Čete imajo za-sedene važne postojanke. Prebivalstvo je izročilo na^im četam velike množine orožja in municije. Borba za mir. SPLOSNA MEDNARODNA SOCIJALtSTIĆNA KONFERENCA. Budimpešta, 20. junija. Socijalno-demokratično glasilo »Nepszava« poroča, da je dobilo tajništvo ogrske socijalno - demokratične stranke od delegacije ruskega delavskega in vo-jpškega sovjeta v Stockholmu to - Ie brzojavko: Sporočam po naročilu delavske-ga in vojaškega sovjeta ta - Ie sklep z dne 2. t. m.: Sovjet je za čas od 28. junija do 6. julija sklical splošno med-narodno socijalistično konferenco. Če jdz e, predsednik. List pravi, da pomeni ta brzojavka mogočen obrat ne Ie v zgodovini evropske socijalne demokracije, marveč tuđi v vsej zgodovini človestva in vojne. Prvič se je zgodilo, da se prozi preko strelskih jarkov bratska roka k skupnemu delu za splošni mir. Borbe na Ruskem. Petrograd, 18. junija. (Kor. b.) Na splošnem kongresu soveta delav-skih in vojaških zastopnikov je podal minister zunanjih del Čeretelij poro-čilo o vladni politiki, v katerem je med drugim reket: Na polju zUnanJe politike se trudimo doseči in pospeŠiti novo po* godbo, ki priznava od ruske demokraciji razglašer^, na(^la međflflrodne politike zaveznikov. Mi se trudimo, da storimo svoj program vsem za-vezniškim vladam sprejemljiv in da preprečimo prelom 1 zavez-n i ki. Naše mnenje je, da bi bil naj-slabži uspeh naše borbe za splošni mir separatni mir z Nemčijo, ker bi uničil pridobitve ruske revolucije in bi bil usoden stvari mednarodne demokracije. Separatni mir je torej skoraj nemogoč. Tak mir bi zapletel Rusijo v novo vojno na strani germanske koalicije. Pomenil bi izstop iz ene koalicije, da vstopimo v drugo. Minister je nato podučil kongres 0 korakih ruske vlade, ki imajo na-men sklicati konferenco zavez-nikov za revizijo pogodb, to da z izjemo londonske pogodbe, ki nalaga zaveznikom dol-žnost, da ne sklenejo nobe-nega separatnega miru. Nato je minister Čeretelij opravili delovanje vojnega ministra Ke-renjskega ter je dokazoval, da je dol-Žnost revolucionarne armade, če je dežela ogrožena od ofenzive od zunaj, da je pripravljena ona za nastop. Nedelavnost na ruski fronti ni pripomogla k utrditvi, nasprotno pa k: oslabitvi revolucije. Lenin, ki je dobil nato besedo, je na dolgo in široko obtoževal koali-c jski kabinet, njegova dela in njegov nastop zlasti z ozirom na vojno ter z ozirom na poziv Kerenjskega k ofenzivi, ki ga je imenoval izdajstvo interesov mednarodnega socijalizma. Lenin je zagovarjal najstrožje korake ter izjavi], da je njegova stranka pripravljena prevzeti oblast, če se ji ponudi. Vojni minister Kerenjskij, ki je nato dobil besedo, je obsojal od Le-nina zastopana načela, ki da nišo ničesar drugega, kakor napačno tol-mačen Marxov nauk, ter je opozar-jal, da je od Lenina slavljeno brate-* nje na fronti Ie nekaj. kar se popol-noma sklada z željami nemškega ge-neralnega štaba. Rekel je: Dokazati moramo internacijonali, da smo količina, ki je ne gre zanemarjati in da imamo voljo, ki je ne more obvlado-vati kaka posamezna neorganizirana skupina. Končno je porocal o svojem potovanju na fronto in o ugodnih vtiskih. ki jih je tam dobil ter ie zagovarjal svoje korake kot minister z energičnimi besedami in tako ognje-vitostjo in prepričanjem, da je vsa dvorana, izvzemši maksimaliste,odo-bravala njegovo postopanje. Odgovor Italije na rusko noto o vojnih oiljih. Lugano, 20. junija. (Kor. urad.) Agenzia Stefani poroča v brzojavki iz Petrograda 18. t. m. Odgovor zuna-njega ministra ruski vladi se glasi: Sprejel sem noto z dne 20. aprila (3. maja), s katero mi je blagovolila Vaša ekscelenca sporočiti manifest, kateri je naslovila ruska provizorična vlada 27. marca na državljane v razjasnilo vidikov vlade svobodne Rusije o ciljih sedanje vlade. Z živahnim za-doščenjem je sprejela kraljevska ita-lijanska vlada v vednost izjave ruske vlade, ki tvorijo nov dokaz neoraajne volje, ki navdušuje slavni ruski narod za vodstvo svetovne vojne do odlo-čilne zmage. Kraljevska vlada si je nadalje zaznamovala odločitev Rusije, da ojači svoje napore za oprostitev domaćih tal in vzpostavitev enotne in neodvisne Poljske. Te izjave bodo pomagale preprečiti poskuse skupnih so-vražnikov, da bi raztrosili dvome o namenih Rusije. Najodkritosrčnejši in najtrdnejši sporazum z zavtzniki bo nudil svobodni Rusiji dragoceno jamstvo za njen bodoči razvitek. Pod tem pogojem bo dosegla Rusija v popol-nem sporazumu s svobodnimi in de-mokratičnimi ž njo zvezanimi narodi sveta cilj: trdno podlago za trajni mir, ki zagotovi človeštvu dobo svobode in pravice. Italija je za svoj del šla v vojno iz proste volje za triumf svetih načel osvoboditve podjarmljenih narodov in zagotovitve svoje neod-visnosti. Italijanska politika je brez duha, stremečega po zavojevanju in gospodarstvu. Italija, katere nacijonalna ustava je prežeta demokratičnih načel, pozdravlja veselo izjavo, katero mi je izročila ruska vlada in izraza po meni trdno zaupanje v končno zmago nad skupnimi sovrazniki. Francoski minister Thomas o nem-ških soci a'nih demokratih. Stockholm, 20. junija. „Social-demokraten" prinaša zanimivo izjavo franeoskega municijskega ministra Tho-masa o mirovih ciljih nemških socijalnih demokratov. Minister Thomas pravi, da ne verjame, da bi kdaj stopila združitev skupnih socijalističnih načel s tako ostrostjo na dan, kakor pravi nemška izjava. Nemška izjava govori sicer o varstvu narodnih pravic in o nadzorstvu nad tajno diplomacijo, toda kaj pomeni to, ker Nemčija niti še nima resnične konstitudioajJne MO. 5tev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 21. jnnij« 1917. Stran 3. vlađne oblike. Kdor bere točko za točko izjavo nemške sotijalistične većine, se mora vedno bolj Čuditi, koliko ne-zavednega imperijalizma je v njej. Slučaj Alzacije in Lotarinske ne more odločiti med Nemčijo in Francosko; predložiti se mora javnemu mnenju vseh dežel. On ne more razumeti, ka-ka se morejo nemški socijalni demokrati po opozarjanju na pravico samo-odločbe narodov še sklicevati na zakone, pleme, jezik, vojaško silo in zgodovino. Ruski internacijonalisti. Stockholm, 19. junija. (Kor. ur.) „Socialdemokraten", glasilo Brantinga, priobčuje pismo svojega petrograd-skega posebnega poročevalca, glasom katerega protestira mednarodni del de-lavskega in vojaškega sovjeta proti obtožbam Trolstre. Internacijonalisti iz-javljajo, da se nočejo izogniti slika z odsekom. Mir pa se da doseči samo z ojačenjem mednarodne solidarnosti delavskih slojev. Internacijonalisti spo-znavajo koristnost in potrebo razmo-trivanja mirovnih pogojev, nimajo pa pooblastila, da bi sklenili mir ter so mnenja, da je koristno, če dobe vpliv na vlade. Tuđi so mnenia, da bi ne bil težaven sporazum v posameznih vprašanjih, če sprejmejo vsi načela o narodnostni pravici samoodločbe, če se odpovedo vsi aneksijam, in drugo. Ćeški socijalni duircVratje v Stock-holnui. Stockho!7K, lv. lunija. V StcK*k-fiolm so se pnpcijali ie^ki socijalni demokrat je Habcrmann in Nemec: Srneral se *>o pripeijal jutri. Z arre-riškimi delegati se bodo C^hi f.r.sve-tovali jutri. Mirovno m^m tiwm iftnieoa predsednika Hoftaima. Nemško diplomacijo pregarra posebna nesreća. Pred nekaj meseci je prišlo na dan, da ima W i 1 s o n v ro-kah strogo uradno zaupno pismo nemškega ministra zunanjih del, ka-tero pismo je imelo namen, izposlo-vaii vojno pomoč Mehike proti Nemčiji. Koliko je to pismo pomagalo, da je prišlo do vojne napovedi Amerike Nemčiji, je itak znano. Zdaj je nemško diplomacijo* zadela podobna nesreća. Švicarski zvezni svetnik Hoff-mann, ki ima sicer skromen naslov, a je pravzaprav švicarski minister zu-nanjih del, je poslal na Švicarsko po-Slaništvo v Petrograđu posredovalni mirovni prediog. Seveda je to storil po dogovoru z Berlinom, a nesreča je nanesla, da je tuđi ta uradna šifrirana brzojavka na Švicarsko poslaništvo prišla v javnost. Senzacijo, ki jo je brez dvoma obudila stvar, si je lahko misliti. Švicarski socijalni demokratje so takoj izjavili, da je njihov, v Petrogradu mudeči se svetnik Grim, ki je v tej stvari posredova! pri Hoffmannu, ravnal popolnoma na svojo roko in so njegovo postopanie obsodili. Hoff-mann je moral takoj odstopiti. Neka-teri člani zveznega sveta Švicarskega so ćelo zahtevali, naj odstopi ćela vlada. Švica pač želi mir, saj je po vojni v gospodarskih interesih hudo prizadeta, a dogodek sam ji je skrajno neprijeten. Ententa bo seveda odsto-pivsega švicarskega ministra proglalala za agenta Nemčije. Tuđi diplomatiene neprijetnosti so nastale. Tako je ruska vlada švicarskemu poslaniku sploh prepovedala sprejemati in oddajati šifrirane brzojavke in je agenta Grimma iz Rusije izvirala. Švica je bila doslej oficijalno skropulozno nevtralna in očividno je, da hoče to stališce za-vzemati tuđi v prihodnje, toda z en-tento zna vsekako imeli kake težave, ker je naposled le Čudno, da je oficijelni vodja švicarske zuna-nje politike, četudi morda z najboljšim namenom, nastopil kot mirovni posredovalec za separatni z Ru-sijo, za mir, ki bi Nemčiji silno olajšal ves njen boj proti Franciji in Angliji. Hotranjepolitifrii položaj. Interpelacija o dobi neustavnosti. Minoli teden je bila v poslanski zbornici izročena interpelacija, ka-kršne avstrijska parlamentarna zgo-dovina pač ne pozna. Interpelacija obsega š t i r i s t o stro je pisanih strani na kanelijskih polah in šteje kakih 2 0.0 0 0 vrst. Podpisali so to interpelacijo vsi češki postanci. Naslovljena je na celokup-no vlado in razpravlja o vseh narodnih, političnih, gospodarskih in kulturnih pri-tožbahCehovna podlagi dogod-kov na Češkem, na Moravskem in Sleziji v dobi brezustanovnosti. Interpelacija se zdaj tiska in bo dodana stenografičnemu zapisniku,vkaterem bo obsegaJa kakih 400 tiskanih strani. MoičakL Po prežalostnem vladnem programu, ki ga je bil razvil graf Clam-Martinic in po sijajno plitvem ekspo- zeju finančnega ministra Ur. Spitz-mullerja, so ministri v parlamentu — m o 1 Č a 1 i. :>e na napade nišo odgovarali. Hude obtožbe so bile izrečene o notranjepoHrićni upravi, a minister notranjih del je molčal. O od-pravi porotnih sodišč. so bile izrečene najtežje obsodbe, a justični minister je molčal. Kake srdite obdolžitve so bile izrečene o špspodarskili cen-tralalu a trgovinski in poljedelski mi-nister sta rnolčala. Napadi na /ele?ni-Skega ministra so bili strahoviti, a železniški minister je molčal. Ali so bile izrečene obtožbe taka tehtne, da vlada sploh ni mogla nič odgovoriti, ali pa vlada le u\ bila kos s\ cje naloge, tega ne homo za đanes pre-i skovali. Hrvatski politiki pri grofu Esterhazvju. Budimpešta, 19. junija. (Kor. u.) Ministrski predsednik grof Esterha-zy je sprejel danes odposlance hrvatskih saborskih strank. Razgovori, pri katerih je bil navzoč tuđi minister za Hrvatsko in Slavonijo, Zichv, so imeli pred vsem namen, podučiti mi-nistrskega predsednika o situaciji na Hrvatskem. Ministrski predsednik je hotel slišati od hrvatskih poslancev njih naziranja. Hrvatska kriza. Novi ogrski ministrski predsednik grof Moric Esterhazv je hrvatski javnosti napravil nekoliko presene-čenja z uradnim komunikejem o imenovanju groia Aladarja Zichvja za hrvatskega ministra. V tem komuni-keju je namreč rečeno, da računa n> vi ministrski predsednik na podporo »vseh pairijotičnih politikov na Hrvatskem«, da »obnovi na Hrvatskem« mir. To namigavanje sploh kaj nepatrijotičnih elementov in ka-kor da bi na Hrvatskem ne vladala mir in red. je provzroeilo pri vseh hrvatskih strankah ogorčenje: a ker je to namigavanje popolnomn neutemeljeno, se ne more drugače tol-rnačiti, kakor kot prav neumestno grožnjo. Zdaj so se sešli hrvatski za-stopniki z novim ogrskim ministr-skim predsednikom in z novim hrvatskim ministrom grofom Zichv-jem na posvetovanja v prvi vrsti o imenovanju novega bana in nove ^. lađe na Hrvatskem. Poluradno oorr-sko časopisje je za uvod tem poga-janjem javilo, da grof Esterhazv ne-Ce na Hrvratskem vladati ne nasilno, niti neustavno, nego hoče doseći lojalno sncrazuniljenje s hrvatskimi faktorji. Z ozirom na 19. t. m. začeta pokajanja poročajo iz Budimpešte, da je upanje na dober uspeh. Zastop-^:ki hrvatskih strank so nastupili korporativno, izvzeta je Starčeviće-va stranka, ki j€ vabilo ogrskega mi-nistrskega predssdnika odklonila iz načelnih nagibov. Politične veiti. — Nemiri na ^panskem. Iz Berlina poročaio: Špansko ministrstvo je pooblastilo Tninistrskef?a predsednika. da prekliče v proviricijah, kjcr je prišlo do nemirov, ustavo. = Razpust kitaiskega parlamenta. Iz Pekinea poročajo dne 19. junija: Predsednik je odredi! razru.^t parlamenta: ^edanji ministrski predsednik Vutingfang pa je odrekel pro-tipodpis. Vutingfang je rodal svojn demisijo. M iz priMiAi!! tStL Županstvo Solkan, sedaj v Štu-ri^ah št. 36., naznanja obrtnikom iz občine, da ne more založiti obrazcev za inventar doma puščenih stvari, ker bi taki obrazei ne mojrli služiti vsaki obrti. Naj si torej vsaki obrtnik sam sestavi, kaj vse je pustil doma. 7upan: Jožef V u g a. Iz romunskei?a vjetntštva se Jq o^lasil Josip Prelet od Vičičev pri Renčah. Dopisnica, ki je oddana 21. ianuarja 1917.. pravi, da se imeni.va-nec nahaja že tri mesece v romun-skem vjetnistvu. Pisal je svojemu stricu Ivanu Preglu v Trstu, ulica della Guardia št. 33/11!.. proseč ga, da obvesti njegovo mater in sestro, za katere pa Ivan Pregel tuđi ne ve ter tem potom prosi županstvo obči-ne Renče. da bi mu sporočilo, kje se nahaja imenovančevn n;ati Frandška vdova Pregel ter Sestra Fraričiška. Naslov Josipa Pregla je: Tabore de prisofiiere, Lipote r0 Komp. Nr. 8186, Romanja. S Preglom se nahaja v vjetništvu tuđi MarLi 2enko od Sv. Jakoba v Trstu. — »Edinost«. Zaplemba premoženia. Tržaška deželna sodnija je odredila zaplembo premoženja Riharda Martinolicha iz Malega Lošinja, pomorskega kadeta v rezervi, ker je osumljen zločina veleizdaje. Onstran fronte. *U Eco del Li-torale-' poroča nadalje pod zaglav-jem »Dalle nostre terre al di la della fronte«: Za zapuSceno ozemlje vsled evakuacije civilnega prebivalstva ali vsled odstranitve lastnikov, upravi-teljev, kmetovalcev je kmetijski od- ' bor zbral v prvi vrsti raztreseno živino, zrele pridelke in zaloge, ki so ostale brez nadzorstva. Na male kmetijc, tako v občine Idrsko, Livek, Ljubušnje, Kamno, Smast, so bile poslane skupine delavcev. ki so p >d nadzorstvom in pa navodilu poskrbe-li potrebno in potem, l;o je bila (na sploh r> strani vojaške uprave) prodana živina (v Moši sa našli živine za 14.367 lir), rezerve pridelkov (v Fari so našli sena za 299632 lir in drugih pridelkov za 61.704 lire), je bil skupiček po odbitih troških vlo-žen v blagajne posameznih občin v varstvo za izročitev interesentom, kakor hitro se izve njihovo bivališče. Na velikih kmetijah je prevzel administrativno in tehnijno vodstvo. Kmečki odbor in na vsako je bil postavljen plačan upravitelj. Enajst je takih kmetij v Furlaniji avstrijski. Odbor je vodil račune o prodanih pri-delkih vlagajoč od časa do časa inkasirani denar pri »Banci d' Italia«. Tri take kmetijc so bile zaplenjene in dotični skupički se oddajajo pristojnim okrajnim sodnijam. V letu 1916. bi bil glede na redkost in visoko ceno de-lavca protickonomičen sistem nabi-ranja delavskih skupin. Zato so pora-bili delavske čete in seno, tako od-tegnjeno gotovi izgubi, je dalo nad 50.000 kvintalov za pol milijona lir, katerega tretji del (čista vrednost) je bil razđeljen in je nekatere svote razdeliti med lastnike bc^unce. Voja-ška oblast je potem ukazala* da se morajo obdelovati nephdelana zem-ljišča. Nekateri nacrti za obdelovanje obsežnih zemljišč pri Gradišću in na tržiškem polju (okoli 4500 ha) se prično iz vrše vati, okoli 1500 ha pa v Moravcu. Koprivi, ^lorencu. Ločni-ku, Vipolžah in Steverianu, okoli 50 ha od Koharida do Sclišča. Naznanilo naslova. V odgovor na vprašanjc. kje se nahaja g. Ivan Mcrtnolja iz Vrtojbe. predsednik Gospodarske zadruge za goriško oKoli-co, se naznanja njegov naslov: Ivan Mermolja, Pesnica pri Mariboru. Sprejme «e na stanovanie brez-plačno poštena begunka na Črnučah št. 64 pri Ljubljani. Pojasnila daje ^Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta 38 i. Dnevne vesti. — Odlikovanja, Signum laudis z meci ?o dobili: poroCniki Oskar Lingi 17. pp., Anton S ' :n o n š e k 47. pp., Josip Mačck 7. lov. b., Franc Bratož 97. pp. in Bognljub Kobal 2. hh. pp. — Sigrum Inudis je dobil nadporcčnik rivgenij Markovih na Vrhniki. — Pade! 5e 14. t. m. na laški zemlji enoletni prostovoljec korporal kadetni aspirant Ivo L i 11 e g , sin g. davč. nadu prav. cbč. svetov. Vi. Lillega. Njegov prijatelj poroča z bo-jišča, kakor počnem amo iz »Slovenca«, da je mlađega junaka ob 6. uri zvečer zadel kos granate v ledje. V dveh rrinutiih je bil mrtev. Pokopali so era v posebnem grobu. Takoj za-četkrTn vojne se je takratni petošolec Ivo Lili r z prosti') vol ino javil za hram-bo domovine ter ^:l že enkrat tcžko ranien. 1^1<"tni mladcnič je bil v vseh bojih resnično uirnk. vedno je naj-vestneiše izpolnjcva! tcžkc dr,V>n )sti sedatijili dni — kot Lak je bil liablje-nec stotnnc. Težko nrizadeti rodbini naše iskreno «ožn!!c- — Čcz 50 mil?lr>riov frron roine-fia vo^cl'la se je dosedai podpisalo pri c. kr. avstrij. v^i. zakladu za vdo-ve in sirote v ohliki zavaravani na vojno nosojjlo. SH.iien dokaz, da je prodrl ta nainovejsi način podniso-vanja voineen posolila med nništrse *;loic prebivalstva. Prijave sprejema dc?clna pnsl^valnica z^varovnlnega nddc1ka c, l;r. avstrij. vojnegra za-kioda zv. vdove in ^irrte v Ljubljani. Franci Jožefa nahrežje st. 1. I. nad-Ftrorie. nienc nUrajne pcs^ovalnice in njeni por>Misč°ni zrstopniki. — P?5* VI. av3rršji?!;o voi:io P^so-1\Iq zn rri c. kr. priv. spl'^'ii prometni bank«, podružnica Ljubljana, preic -I. C. Mayer. med drugimi potpisali: Mest^a hranMnica, Novo mesto. 320 tisoć kron: Mestna hranilnica. Kam-nik. 3fi.onn kron: c. kr. finančna pro-knrat;ira za Kra?iisko v Ljubiiani za Marijo Pagliarucci pl. Kieselstenovo ustanovo za oslcrcle vojake in sfro-te 150p,on kron; Henrik Kenda. tr^n-vec, Ljubljana, 25.000 kron; Marija Cocron, c. in kr. podpolkovnikova soprosra. LuibHar>n, 20.000 kron: Er-net Hammcrschniidt. trgovce. Liuh-Ijana. 20.000 kron; Viktor Schiffer. trgovce, Ljubljana. 15.000 kron; bra-tov?ka skladnica trboveljske premo-prokrpne drnžbe. Zaccorie. 10.00*) K; Ouido Zeschko, Ljubljana. 10.000 K. s prcišnjimi skuraj 50 roo K: Filharmonična družba. Liiib-inna, 10.000 K. — Danes ziutraj oh 7. se je vršilo v cerkvi sv. Jakoba obliajilo begun-skih £~.riških otrok. Pri tej priliki se izreka najtoplejsa zahvala vsem do-brotnikom, ki so k temu pripomopli, bodisi z denarjera, z oblcko ali z ži-vill, zlasti posredovalnici za goriške begunce, za, njen gmotni prispevek 100 kron. Končno se izreka zahvala vrlim pevkam in pevcem tukajšnjega c. kr. učitdjišča iz III. Ietnfka tax prijazno sodelovanje. — Politična izobrazba. Razume se ob sebi da nemškim nacijonalcem tuđi govor dr. Laginje ni po volji. To seveda nikogar nić ne moti. V ^Ora-zer Tagblattu« pa čitamo v polemiki proti dr. Laginji tuđi or^azko o izobrazbi jugoslovanskih ljudskih kro-gov in trditev. da dela med Jugoslo-vani le tenak sloj politiko. To bi si bil »Grazer Ta?b!at' <, ki je eden naj-slabših vseh ueniških listov, pač lahko prihranil. Naj 1j verjame, ua so tuđi najširši jugosiovanski krogi ^lede politične izoor^zhe na dosti v i -§ j i s t o p n j i kakor nemški. Treba je 1c prinierjati jugoslovanske ljudske časopise z različmmi »Kronen-zeitungami« in drugimi takimi inferi-jornimi časopisi. A po tem, kar kdo čita, se najbolje spozna njegovo um-stveno stopnjo. Pa tuđi trditev, da dela med Jugosiovani le tenka plast prebivaistva politiko, rnasa je pa indiferentna, vzbuja le veselost. V ju-goslovanskih đe>;elah je namreč zanimanje za politična vprašanja jako intenzivno tuđi v* najširsili krogih in razumevanje veli k o v e č j e kakor med maso nemškega alpskega prebivaistva. Naj Nemci o nas raz-sirjajo že kakoršnokoli mnenje, to vendar stoji, da je jugoslovansko prebivalstvo duševno iako živo ter inteligentno in se zanima za javno življenje vse drugače kakor alpsko neinštvo. Nemci irnaio v državi veliko moč in država služi prav za prav le njihovim prizadevanjem, ampak v umstvenem oziru se vsaj alpsko neinštvo. na katero mejimo, z našim narodom se primerjati ne more. — Povratek iz ?taiijanskega vjet-nistva. Mnogo srčnih pozdravov ljubi slovenski domovini pošiljamo vsem Slovencem, ki smo se vrnili s šestini transportom iz italljanskega vjetništva. Odpeljai! smo se iz Komo 12. junija zvečer in dospeli v desetih minutah na švicarsko zemljo v Chiasso. Pričakovalo nas je nešteto ljudi; švicarska gociba nam je zasvi-rala našo cesarsko pesem in prijazne Švicarke so nas obdarile s cvetkami in darili. Tuđi na vs?c-:i dalnji postaji so nas pozdravili ijudje z jrodbami ii r^as ohdarc'n1'*. Mn/i <"" t)^:^ ]:'> nas prišli oibsat.k je bil bar. Codelli, i:i nas je, poslan od našega posia-nika v Bernu, spremljal po cei" .cvicar^;-:i de:^lf. Na avstrijski meii ?^ nas pričakovali s cvetlicami, v Feld-kirehnu pa nas je pozdravila vo-jaška godba in so nas peljali v veliko Jvorano, kjer smo bin odlično po-^oščeni in na*; je rozdravil eksceler. ca prenera-, Pcijal? smo se čez olu-denc v Inomost, kjer smo dobili vina, klohas in cigarer in potem srno drdrali Čez Solnagrać v Linč v bori išnico (Notreservesrital Št. 2, R6-./.erschu'e). Prišlo je 26 oficirjev in 23S mož vseh narodnosti. Slovenci so sledeči: Rudolf Za je iz Dola* pri Ljubljani, 17. pp., vjet 11. novembra 1915; Anton Tomšič iz Tomišicev rri Zminjah. 87. pp.. \iet 18. avrrusta 1915: Anton Bask os iz Orgar pri Gorici. 87. pp.. vjet 18. avgusta 1915; Peter J a g o d i c iz Cerkelj pri Kra-nju. 23. pp.. vjet 8. avgusta 1916; Josip L u d v i k iz Oabrja v Istri, pri delavski stotniii 50./27, vjet 6. av-erusta 1916: ATojzij Srebotnak iz Skal pri \'elenju na Spod. Štajer-skem, 4. strelski po'k, vjet 22. junija 1915; Anton Načinovič iz Zagorja v Istri. 20. pp., vjet 14. avgusta 1916: Josip Za^oričnik iz Zgornje Ponikvc na btajerskem, 87. pp., vjet 26. julija 1915. — SentjsnSki premogokop. Piše se nam : Z ozirom na članek (oziroma dopis), naslovljen „Šentjanški premogo-kop", objavljen v Vašem listu z dne 16. junija 1917, št. 436, se naproša slnvno uredništvo, da "bi blagovolilo obelodaniti v eni naslednjih številk sledeco izjavo v prevdarek: V oktobru 1914 se je obrnil premogokop na mi-nistrsivo za javna dela s prošnjo, da bi blagovolilo sklicati na Dunaju zbo-rovanje v svrhoT da bi vodstvo izrazilo nekaj svojih želj, katere bi, ako bi se jim ugodilo, izdatno pospešile in pomnožile produkcijo. Ker se nahaja v premogokopu velikanska množina premoga, bi se zamoglo izkopati do 100 vagonov na dan. Imenovano c. kr. ministrstvo je še-le po sedmih mesecih, t. j. 20. maja 1915, ugodilo prošnji, toda pri zborovanju, katero se je vršilo, ni prišlo do nikakega zaključka. Meseca svečana 1.1. se je vodstvo obr-nilo vnovič na isto ministrstvo za javna dela, da bi bilo ponovno poskusilo svojo srečo. Toda do danes ni prejelo vodstvo še nikakega odgovora. Čudno je, da vlada, katera je zgradila za tale premogokop železnico z velikanski-mi stroški v znesku 2,000.000 K, ne ustreže zahtevi in ne gre na roko Šentjanškemu premogokopu, čeravno bi s pomnožitvijo železniških vozov dosegla precejšen dobiček. ŠentjanŠki premogokop zasega velikansko polje premoga, kar so dokazali številni iz-vedenci in ie naravnost zločin, da ostanejo v teh Časih splošnega pomanjkanja tega kuriva, zakopani za-kladi brez najmanjšega haška za kogar si bodi. Dežela Kranjska bi se morala sama zavzemati pri pristojnih činiteljih, da ne izgine ta narodna posest. Ako bi se obrat spravilo v popolni red in bi začel premogokop redno delovati, bi ne zalagal samo južne dežele t velikimi množinami, temveč bi tvoril soliden obrt, Iz katere bi toli vlada kolikor dežela črpali znatne dobičke. Ražen tega bi premogokop tuđi po sklenjenem miru lahko imel zaposlenih veliko število oseb in s tem zagotovil mnogim družinam potrebni zaslužek. — Že naprej se zahvaljujoč za uslugo in naklonjenost bilježi z odličnim spo-štovanjem za vodstvo Šentjanskega premogokopa: dr. De Rosa. — II. javna produkcija gojence* „Glasbene Matice" je prinesla skoz in skoz presenetljivo izborno izvajane točke. Izmed klavirskih točk smo sli-šali najprej gdČ. Marto Kuncovo iz V. razreda gdč. Chlumecke, ki je z dobrim občutkom obvladala svojo nalogo. Iz sole g. PavčiČa moramo enako pohvalno omeniti gdč. Heleno Potočnikovo iz V. razreda, ki smo ;o slišali pozneje tuđi z g. Fra-nom Potočnikom iz iste sole IV. razreda v dveh četveroroeno prirejenih skladbah s prav dobrim vjemanjem iger. Zelo izrazita je bila tuđi igra gdč. Verene Josinove iz VI. razreda iste sole in moramo prav po-, hvalno priznati ludi igro gdč. Viktorije Simčičeve iz VII. razreda sole gdč. Ha jekove. Nocturno igran od gdč. Jadvijze Poženclove iz Sole gdč. Dol ej ševe (VI. razred) je bil morda nekoliko pretežaven, vendar ga je gdč. Poženelova prav pohvalno absol-virala, a pokazala svojo spretnost v igri in dobro razumevanje v Schtitto-vem : Rococo. Gdč. Zora Zarnikova je presenetila po svojem krepkem in izrazitem akcentriranju in po svoji veliki spretnosti (šola gdč. Dolejševe). Gosli gdč. Lidvine Poženelove so zlasti v drugi pesmi pele prav zvonko, prvi stavek Godardove „V senci* pa ni prišel do prave veljave. Gdč. Poženelova obiskuje VI. razred sele gdč. Hajekove. Pevske točke, pete od gdč. Pavle Tominškove z razume-vajočim in zelo spretnim spremstvom gdč. Zdenke Tominškove (III. razred g. Hubada) so učinkovale po zvonkem, prilično močnem in izborno obvlada nem glasu.Tudi alt gdč. Angele Preskerjeve (III. razred g. H u -b a d a) je zlasti v drugi pesmi prišel do prave veljave. Adagio R. Straussa, Izvajan od ge. Jele Korunove s spremstvom gdč. Božene Boletove in g. prof. Vedrala je spadal že v koncertno dvorano. Mnogobrojno ob-činstvo, ki je posetilo to produkcijo, je po vsej zaslugi izkazovalp proizva-jalcem svojo hvaležnost za !epi užitek in zlasti mladina ni štedila z burno pohvalo. — Za poštarja v Se miču je imenovan poštni oficijant g. Fran U1 č a-k a r v Trstu. Izgubila se je blizu dolenjskega kolodvora beležnica z nekaj bankov-ci in legitimacijo za ljubljansko okolico. Ker je zgubitelj vsega pomilovanja vreden, nižji uslužbenec, naj pošteni najditelj odda beležnico v našem upravništvu eventualno proti nagradi. Izgubljen denar. Dne 18. junija ob pol 1. popoldne je izgubil poštni uslužbenec na potu od glavne pošte na Blei\veisovo cesto denarnico z 225 kronami. Kdor jo je našel, naj jo proti napradi odda pri c. kr. policij-skem ravnateljstvu. Izgubljena je bila niklasta urica. Najditeli naj se oglasi pri c. kr. sod-nem slugi Ivanu Nemcu, Prečna ulica št. 6. A&rovizadia. + Krušne izkaznice št. 48. Na krušne izkaznice št. 48 se dobi: kruh v vojni prodajalni. Stari trg, moka pa v trgovini g. Tomca, Karlovška cesta št. 14. -f- Naznanilo moke. Ostanek moke je naznaniti zanesljivo v petek, dne 22. junija. Kdor ne naznani ostanka moke, se mu bode prodaja moke sploh odvzela. Istotako je spo-ročiti, če moka ni ostala. -r Kruh mešan s koruzno mo-ko. Od petka, dne 22, junija dalje se bode kruhu primešalo 35% koruzne moke. Cena kruhu ostane ista, četudi se je cena koruzni moki zvišaia. -f Krušne komisije bodo nrado-vale v petek, dne 22. junija, od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo krušne izkaznice. + Izkaznice za sladkor se bodo izdajale sele drugo soboto, to je 30 junija. + Oddaja masti na rumene izkaznice po znižani ceoi. Mestna aprovizacija ljubljanska bo prihodnje dni še naprej oddajala mast v cerkvi sv Jožef a (glavni vhod) po 2 kroni ki am, tako da bodo prišle vse ru-mtiiC izkaznice na vrsto. Dobča se naslednji red: V petek, dn* 22. tftrao 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 21 junija 1917. 140 stev. | u n i i a pridejo na vrsto dopoldne rumene izkaznice skupine B številka 1201 do konca od 3. do pol 9. ure, nadalje dobe rumene izkaznice skupine C mast od pol 9. do 9. štev. 1 do 25, od 9. do 10. štev. 26 do 75, od 10. do II. štev. 76 do 125. popoldne od 2. do 3. štev. 126 do 175. od 3. do 4. štev. 176 do 225, od 4. do 5. štev. 226 do 275. od 5. do 6. štev. 276 do 325. V soboto. dne 23. junija pridejo na vrsto rumene izkaznice skupine C. dopoldne od 8. do 9. štev 326 do 375, od 9. do 10. štev. 376 do 425. od 10. do 11. štev. 426 do 475. popoldne od 2. do 3. štev. 4/6 do 525, od 3. do 4. štev. 526 do 575, od 4. do 5. štev. 576 do 625, od 5. do 6. štev. 625 do 675. V ponedeljek, dne 25. juni j a pridejo na vrsto rumene izkaznice skupine C in sicer dopoldne od 8. do 9. štev. 676 do 725, od 9. do 10. štev. 726 do 775, od 10. do 11. štev. 776 do 825. popoldne od 2. do 3. štev. 826 do 875, od 3. do 4. štev. 876 do 925. od 4. do 5. štev. 926 do 975, od 5. do 6. štev. 976 do 1025. Vtorek, dne 26. junija pridejo na vrsto rumene izkaznice skupine C in sicer dopoldne od 8. do 9. štev. 1026 do 1075, od 9. do 10. štev. 1076 do 1125, od 10. do 11. štev. 1026 do 1175. popoldne od 2. do 3. štev. 1176 do 1225. od X do 4. štev. 1226 do 1275, od 4. do 5. Štev. 1276 do 1325, od 5. do 6. štev. 1326 do 1375. V sredo, dne 27. junija pridejo na vrsto rumene izkaznice skupine C in sicer dopoldne od 8. do 9. štev. 1376 do 1425. od 9. do 10. štev. 1426 do konca. Poleg rumene izkaznice mora vsaka stranka prinesti tuđi maščob-ne karte. Pripravi naj se tuđi droMž. -r Kavu! surogati in kavne zme-s! v starih zavitkih se smejo proda-jati še do 7. julija t. 1. Z 21. t. m. pa 50 prepovedane ka%'ne zmesi v sla-Ščičarski ohrti. kakor tuđi za izdelo-van je sladoleda. Književnost. — »Slovenski Trgovski Vest-nik« ima v štev. 6. sledečo vsebino: 1. Presktiševalnica cen. 2. Stališče najvišjegra sodišča glede doba vrt ih pogodb med vojno. 3. H. Sevar: Iz blagovnega znanstva. (Dalje.) 4. J. Pišcanec: Carinstvo. (Dalje.) 5. Raz-noterosti: Nikeljnasti novci po 10 vinarjev, — Uravnava prometa s svežim sadjem. — Najvišje cene za črešnje in jagodno sadje. — Uvoz sadja in socivja v Avstrijo. — Promet z žitom, moko in stročnimi sa-deži. — Promet s kavnimi zmesmi in surogati. 6. Društvene vesti. XVI. redni občni zbor našega društva. — Darila. — Izkaz društvene posredo-valnice. Razne stvari. * Cesarjev mlajši brat nadvojvoda M a k s* se je zaročil s princezinio Frančiško Hohenlohe, hčerko bivšega tržaškega namestnika, sedanjega najvišjega dvornika princa Konrada rlohenlohea. * Vsetičnišče v Ćernovicah eksi-stira zdaj samo na papirju. ali vzlic temu je neki dr. Alfred Amonn imenovan za rednega profesorja politične ekonomije na tem vseučilišču. »Sparati«. so zadnjič rekli v držav-nem zboru gospod finaneni minister. * Epizoda z dunajske borze. Pred nekaj dnevi je bilo na dunajski borzi ustavljeno uprav blazno naganjanje kurzov avstrijskih brodarskih družb. S to odredbo je bil narejen konec prav zanimivi epizodi, v ka-teri se je posebno dobro pokazalo, kako je treba Ijudem jemati denar iz žepov. Avstrijskim brodarskim dra-žbam je bilo dano dovoljenje. da sme-k> prodati neke svoje, v inozemstvu se nahajajoče ladje. Ko so se vršila dotična pogajanja. je bilo strogo pre-povedano. o tem kaj pisati v listih, pać zato. da bi se iz inozemstva ne začela kaka protiakcija. Tuđi ko je bila prodaja avstrijskih ladij že skle-njena, ni smelo avstrijsko časopisje tega omeniti in moralo je molčati o stvari, dokler se ta vest ni pojavila v inozemskih listih. Tedaj je pač ko-respondenčni urad dal stvar tuđi v Avstriji v javnost, a razpravijati o prodaji ten ladij je ostalo še vedno prepovedano. To, da je morala pri nas ostati stvar tajna, ie podučenim kroeom dalo priliko in možnost da so to tajnost spekulativno velikansko izkoristili. Kurzi so se hitro dvigali, premeteni špekulantje so mogli raz-Siriti skrajno pretirane vesti o veli-kanskem ćobičku, ki je bil narejen pri prodaji omenjenih ladij in so s tem zapeliali ljudi, da so dotične del-nice ogromno preplačali in so pri tem prav pošteno »notri padli*. Bcrzni sleparji so pobasali zopet si-iajne dobičke, kupčevanje s temi pa-lirji je pa ustavljeno. MsK se b& rinil ii nidreiil tal nHil muli Darila. PredsednlStvo c. kr. delelne sodnfje v Ljubljani je darovalo na mesto venca za pokojnega c. kr. dcž. sod. svetnika in predstojnika ""okrajnega sodišča Edvarda Piccka v Senožečah. Kranjskemu deželnemu društvu c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskibo mladine svoto 30 kron. Darila za begunce. Dr. F. Grivcc, prof. bogosiovja. je da rova 1 za goriške begunce znesck ,50 K. — Županstvo Osek-Vitovlje, je darovalo posredovalnict za goriške begunce svoto 50 K, v pomo^ našim sorojakom. Posre-dovalnica se za dariia iskreno zahvaljuje. Posredovalnica za goriške begunce je pre-jela potoni uredništva .Slovenca' svoto 170 K 70 h, kntero so nabrati gostje na novi ma^i častitega gospoda Iv. S e in i č a v Šturjah pri Ajdovščini, v nedeljo dne 17. t m., za kar se posredovalnica novomašniku najtopleje zahvaljuje Umrli so v Ljubljani: Dne 18. junija: Teodor Diedzič, pesec, Anton Golob, črnovojnik, sicer tiskarniški strojnik, 27 let, oba v rezervni bolnici na obrtni soli. Dne 19. junija: Marija Hočevai, gostja, 79 let. Ulica na Grad 3. Dne 20. junija: Peter Petrič, brzojavni nadpaznik v p., 61 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnlšnici: Dne 16 junija: Tomaž Teran, ŽelezniŠki preddelavec, 63 let. Dne 17. junija: Franja Avsec, posestnikova hči, 15 let Izda jate!] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskame« Đclovanje pljuč podpremo učinkovito s masašo prsi in hrbta z Fel-lerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. Elsafiuid. Ta pospešuje delovanje kože in kožno izhlapeva-nje, pozivi obtok krvi, kar krepi tuđi pljuča. Čim živahnejše polje kri, čim bolj prodre v najvažnejše organe, tem lažje se uničijo bolezenske kali ter obrani telo zdravo. Elsafluid upo-rabljajo v družinah že nad 20 let in stotisoc priznanj potrjuje njegov do-broten uoinek. 12 stcklenic tega domaćega zdraviia posije za 7 K o2 v franko kamorkoii lekarnar E. V. Feller. Stubica. E'satrg 29S, Hrva-ško. Fellerjevo milo odvajalne ra-barberske krogljice z zn, Elsakroglji-ce so dobro sredstva za želodec. 6 škatljic Iranko stane 5 K 57 v. Te krogljice so si pridobile tekom let na tisoce odjemalcev, ki ne uporabljajo nobenih drugih odvajil. Ne dražijo črevesa kot druga odvajalna sredstva, temveč krepe želodec ter nima-jo neprijetnih soposiedic. Zato zaslu-žijo prednost. Feilerjeva migr^nska stogla stane 1 K. (vi) M siitalor Vstop tako;. — Plača po dogovoru. Earel Plelwefssf c kr. moimr, ▼ 2foyem mestu. 1998 Dobro iz'Jrjen \\M\ DĐIDOlDlk sa »prelmc tako} alt posaeje. Plač^ o *"ri'Tovoru. 1010 E. Mavlnžek, Ljubljana. Sapi s« pritlitaa hiša z vrtom ▼ mestu. 2001 Ponudbe pod ,|M€atO 2001" na upravništvo »Slovcnskega Naroda«. Mmli ifaiforma Wa!fenrock in Mače (modro) popolnoma novo: 2 bluzi, hlače, pia& Tščukovosivo). Vse skupaj €00 S. Tuđi posamezno. — Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda-. 1980 Proda a« zm%a lepo : posestvo : pri železn-^ki postaji Sp#te|a Lafa pri Foljčaaah« Posestvo obstoji iz lepih njiv, travnikov in gozdov. Po-slopje je vse novo zidano, z opeko krito, zraven lep sadonosnik. Redi se lahko par koDjer in 4 gla? goveje živine. Cena se izve pri po«estniku FmK Dobl&l, Spolne Laže p. UU prf PaKam*, Staj. Knii«arna Schwentner prodajalko liailcaa ▼ trgarlnl a papiri««, nzu£2l[a ili razsa&Ike bsssisn trn HeMooono sobo lUa uradn«k s soprogo, Poljak, Če mogoče v blizini Liceja, E!r we»sova cesta. — Ponudbe pod t9ZsBakOV 2009*4 na uprav »Slov. Naroda«. Preičiic s katerim ob alujem žaljivke, ki sem jih izrekla dne 17. m. m. v moji gos-tilni proti g. G. Kolencu v navzočnosti gcr. A. Jesenšek, St. Drkovič in Ivan Mrauh. Aatoalja Bakar, ! od s^al L. Jerin. ^0^F **^ XSI *w- rtm% Vam rlafam, ako moj unf-Čeva!ec korenin Bfe fmitaaoi ne odpravj v 3 dneb brez bole^in Vaših kvrfili očes, bradavlc, obtiSćarccv. Cena lončku z iamstvenim tiismom 1.73 '-if 3 lončki S 4-50, 6 lončkov S 7.50. Na sfotine zahvalnih pišem in priznanj. Semenv, — "oS*ce(Kaasa) Postflach I 12 3G7,Ofjr*ko. 3663 V Žlrovnlci na G^renisateni bliza koledvora fe na probat IllvU aV lEivvviil rovo sezicfans, 2 n-ivi ;si travniki sadci vrt. Pravico do proda e* ima 9. Antcn Kržfšai^, frssUlnščar istotacs, kjer se dobe nataisčacvža po**asnU2. 2;,U7 Spre'me «c Izurfen • • vt • 1 • ve&h vseh p:5&rr«lšk*h del za lesno trgovino. — Vstop & ~? prefe. 1989 Ponudbe do 30. junija na upravništvo „Slovenskejra Naroda" pod šifro „Leasa trgovina" 1989. za gnojenja y jeseni naročite takoj 4Or'o kalijevo r-n! ! — Cena K 22.80 za 10O kg iz postaje Žalec. Z naro- čilom j treba poslatj vreče ! Razpošilja se po povzetju, naimanj 10) kg. 1961 Vinko Vab)č, veJet/Sec, ŽaSec« JuŽno§£ajcrsko. Za odstotke garancija! Postrežba sol;dna ! r * ' j naznanjasn, da fma^i modni salon v poletsem času ob neđeljah in prrzai'ih oelodaevno, a druge dni ¥ opoldaasHfta arah zaprt. Rosi Fabiii, Ljublsana, Rimska cesta štev. 6. Josip Jug pleskarski in likarski mojster Ljubljana, Rimska c. 16. sc priporoča cenjenemu občinstvu za ▼sa v to stroko spadajoča dela. 1114 Solidna in točna postrotba. Hraste Upmaćai«, grlate, arbedico lm dnigi kttM tolcul odpravi Utro ta al-fvno Pa atol, domaća maillo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tuđi čez dan. Veliki lonček K 3 —, dvoinati K 5 50. Dalje Paratol tresni prašek za vaistvo občutljive kože, škathica K 2.50. Oboje se doPi pioti vroslatvi zneska v fcakaraarfa M. Blata Paratol tvornici v a*dlmpt*tl, VI14. E6t-76su 28. Wm^ Kupi se ^VK | SimcG v Ljubljani ali njeni okolici z vrtom in Drkoliko zemljiSča — Ponudbe pod „hiiioa 1917 1985*1 na upravn. »Slov. Nar.< Učiteljica U aol'fta kiie z ljudsko šolskimi izpiti v nem^Cini in slovenSčin*. le!i prltl Ćei poćltcilce k otrokom bol^a rodbine! Nas top 15. fali; a — Naslov se i/.vo v upravi »Siov. Naroda« pod „ftteT. 2005". ima na pro^a§ Pran Kdstolio v Sandiii pri Movem mestn. 2003 V blizini mesta ležeco enonađstropno 80 tak©! preda. Pismene ponudbe pod „SHžina 2002" na upravn štvo »Siovenskega Naroda«. 2002 i Nobenega zobobola I več, nobenih noči brez spanja. „Tiđea" pomiri bolečine v otlih zobeh, pri I trdovratnlh revmatičnih zobnih bolečinah, ko so vsa sredstva že odpovedala. J Pri neuspehu denar nazaj. Cena 2— K, 3 zavitki 5 K, 6 zavitkov 8 — K. [ Nobenega zobnega kamena več, snežnobele zube dobite po uporabi „Zirl >-------• sobna vođa. Takoišnjt ti'inek Cena 2 K 3 stek'ence 5 K- Eemenv, Eoilca (Kascbaa) L Po&^i pređal 12 Z 23, Ogrsko. 3659 Najvetja senzacija! Jtamove;ša : toaletna ta|gi@stg s proti gubem, grbam in nect^tosiim po:ti. Edlno pravi, najzanesljivejši uspeh! Samo enkraten izdatek! Jnstiiui . JiDhrodysia", Dunaj Vll, //eusiifigasse šiev. 54, U?. Sijaino lepo lice In mlađOStlEO SVetO pOlt ohranijo gospe in deklice do pozne starosti, f> se poslužujejo mojega tiso^krat preizkušanega recepta Vse nečistOStl kOŽe 3 pege, zajedalci, sinje izginefol Proti retur-znamki posljem vsako- rrur odtis svojega recepta popolnoma ZdSton] 1 Pišite takoj na I fr. ftfensehik, Dunaj 62. Predal 1, oddsiek 20. kupi vsako množino franko vagon 255 Stroj?!na tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. Vpošteva se le pismene ponudbe z navedbo ceu. « I Srbeiico, izpuieale odpravi kar najhitrejSe „Dr. Flescha originalno rujavo mazilo". Mali lonček K 160, veliki K 3—, družinska 1853 porcija K 9*—. Dobiva se ! v lekarni „pri zlstem jelenu", Marijin trg, Ljubljana. tt(i[o. Me, pritt Mm lole, lifsje.! lite. kolne bolezol. Mi Mm in \m ozdravi hitro in sigurno iantarsko mašila. Ne umaže in ne diši. Mali lonček 3 K» veliki lonček 5 K, družinski lonček 9 K z navodilom. K tema spadajoče brinovo milo 4 K. Goro Sandor, lekarnar, Nagy Koros 30. IBERHSTHN/l \SALBE KL 20—30 vagonov I ter repe (majske) ^pi c. kr. prlv. Južno žele3nica na Dunaju. Ponvdbo plsmooo ali nstmeao na sdlttirtistr« ravnateljstvo Jul. ieleznice na Du&s!y X 2. ShogapUtx 4IB, vr. 13. 1953 :: Nalnovejša izbera :: z== umetniških in drugih = razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA tjabljana preiernova nlica l\n. 7.