Slovensko-nacijonalen lisi.	- . svoboda, cast, narodi resnica.
.Jeseniška Straža' izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto	Oglasi iii poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dva-
3 krone, ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj	krat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje
se pošilja na upravništvo »Jeseniške Straže' (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju.	večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se iz-
Na naročbe brez istodobne vpošiijatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin.	volijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže" v l\ranju.
X	JIJ,	1^>С>Г>.	I. leto.
Organizirajmo delavstvo!
v času najliujšili socijalnili borb živimo. Devetnajsto stoletje je bilo nekaka prehodna doba od zastarelih okornih družabnih razmer do danes, ko se je vzbudila najširša ljudska niasa, ki zahteva od privilegiranih stanov svojih, po naravnem pravu določeni!] pravic. Množice, ki sc borijo že nad pol stoletja za te pravice, silijo v osredje zakonodajalnega življenja v državi. Silni razvoj tehnike je povzročil novo gospodarsko življenje; enostransko izkoriščanje delavskili moči po kapitalizmu, je našel mogočen odpor v — so-cijalizuui. Ureditev razmerja med delom in kapitalom, kričeče razmere, ki sc vedno ponavljajo v sedanjem gospodarskem boju, le še bolj netijo in podžigajo ta družabni boj, ki še danes ni izvojevan. V sedemnajstem stoletju so nastopali v javnem življenju le najvišji krogi, koncem osenniajstega in začetkom devetnajstega stoletja je sililo naprej meščanstvo, za tem pa je stopila na pozorišče nepregledna množica delavstva in proletarcev.
Jesenice so industrijalcu kraj in imajo Ic kot take svojo bodočnost. Iz tega pa že tudi sledi, da se moramo vživeti v moderni tok časa, ki je prinesel, kakor smo po kratkem uvodu videli — socijalizem. In radi tega je naša dolžnost in tudi rešitev, da stopimo v
PODLISTEK.
Na Golico!
Potojiisiie črtice iz Kiirnvank.	Dalje.
Velikausk jc okvir razgleda, ki sc razgrinja pred teboj; preveč je za enkrat, in besede so preslabe, da bi mogle izraziti krasoto tega velikanskega prirodnega prizora, ki ti ga ne more reproducirati noben umetnik. Koliko raznobojnih pokrajinskih slik, koliko niarkantnih točk v tem orjaškem gorskem vencu!
Vendar pa nam oko nehote zopet in zopet uhaja od vrhov doli v Rožno dolino, v okolico lepo vidnega Celovca, na bregove temno zelenega jezera, v podnožje očeta ^obrača, kjer sc beli Beljak z vitkim stolpom starodavne cerkve, in v čigar bližini blesti ^ podnožju odrastkov krasne Kepe svetlo-^eleno jezero Blaško izvanredne miline in ljubkosti.
Ua, jezera so tisti oživljajoči nebeški kras prirode, ki bi bila brez njih kakor slika brez okvira, bitje brez oči . . .
vrsto delavstva, ki je pri nas najmogočnejši faktor ali činitelj, da sc z istim najtesneje združimo. Dve mogočni struji socijaliznia pretresata danes delavske vrste, to sta: so-cijalno demokratiška in krščansko socijalna. Iz stališča našega delavstva srno primorani obe odkloniti v nekaterih pTincipijelnih točkah Socijalna demokracija, sloneča na načelih Marksa in drugih, ima svoje glavne korenine v Nemčiji, kjer jo vodi znani Bebci, nekdaj revež, a danes eden prvih nemških bogatašev, ki sc je v najnovejšem času že tudi precej ohladil, kar je menda vrzok, da je začela tamošnja demokracija — pešati. So-cijalno demokratiška delavska organizacija jc razširjena tudi med drugimi narodi — v Avstiiji jo vodi žid dr. Adler, ki je tej ideji žrtvoval svoje veliko premoženje, a da na Slovenskem ni našla pravili tal, je pač največji vzrok to, da nam manjka velike industrije. Ako na kratko označimo svoje stališče bi rekli; te organizacije bi se ne mogli oprijeti, ker stojimo v narodnostnih vprašanjih na najradikalnejšem krilu. Pri nas je narodnost prva, tamkaj pa stoje na principu intcrnacionalizma, mednarodnosti. Duševni oče kršč. socijalizma je papež Leon XIII. s svojim „Graves de comniuni" in na Nemškem še posebej škof Ketteler, od koder je prišel tudi k nam največ po zaslugi dr. J. Kreka. Kot prijatelji svobode in napredka
Zato jc umevno, da so središče našega opazovanja in motrenja na vrhu Golice ta krasna jesera, pred vsem to dolgo, čudovito krasno Vrbsko jezero, po katerem iščemo ladje in parnike; in v istini jih lahko opaziš s prostim očesom. In kako sc ljubko blesti v mali razdalji od velikanskega Vrb-skega jezera severno od njega med zelenim gričevjem drugo jezerce kakor svetlo očesce.
Štiri jezera se nam smehFjajo nasproti, ko stojimo na vrhu Golice. — Kolikorkrat jih zrem doli z zelene Golice, prihaja mi v spomin slavni Schafberg v Salckamergutu. Da, in lahko trdim, — si licet parva componcre magnis —; Kar je Schafberg s svojim krasnim planinskim hotelom sredi gornje avstrijskih jezer za Salckamergut, to jc Golica s svojo skromno, prijazno Kadilni-kovo kočo za nas . . . Celo isti pokrajinski značaj in milieu leži v obeh teh gorah, isto odsekano raztegnjeno pobočje proti severni strani, skoro ista višina in ista lahkota, s katero dospeš na oba ta znamenita vrhova! Fa tudi razgled na Dachstcin s Schafberga
moramo tudi to strujo odkloniti, ker tiči še napol v okovah srednjeveških tradicij, sloni na absolutni pokorščini škofovske avtoritete in se ni še nikoli upala odločno nastopiti proti kapitalizmu, ker so ravno njeni zapo-četniki sami zastopniki najmogočnejšega kapitala. Žalosten dokaz temu je klavern konec lansko leto na Jesenicah uprizorjenega štrajka, ki ni dosegel nobenega vspeha, a je imelo delavstvo več gmotne škode, kakor pa delodajalec kar je celo dr. Uše-ničnik v nekem znanstvenem listu pripoznal. Delavska organizacija na Jesenicah, ki kul-minira v „Strokovnem del. društvu", je do-sedaj še v rokah kršč. socijalnc stranke. Z ozirom na našo zgoraj označeno sodbo v tej.struji, je pač jasno kot beli dan, zakaj ni naše delavstvo doseglo do danes še ni-kakih vspehov in jih — kakor vse kaže — tudi nikoli ne bo. Zgodovina vseh narodov in časov nas uči, da jc delavstvo vedno nosilo zastavo svobode in napredka. Delavski stanovi so prelivali svojo srčno kri za svobodo na barikadah za časa francoske revolucije, oni so se v prvih vrstah borili, ko se je gradila z e d i n j e n a 11 a I i j a in oni padajo danes mož za možem na ulicah v boju proti ruskemu absolutizmu. Čuditi sc moramo torej, kako je mogoče, da stoji znaten del našega delavstva v taboru reakcijonarnih
sili me v to primero z Golico, za katero je v tem pogledu isto — Triglav v njegovem veličanstvu . . .
In ne po krivici se čuje nazivati Golico tudi „slovenski Rigi". Vsi vemo, kaj jc Rigi sredi švicarskih jezer; in ako nazivajo Schafberg v Salckamergutu tudi gorejeavstrijski Rigi, smemo z ozirom na naše razmere nazivati Golico naš „slovenski Rigi'" . . .
Gotovo je, da je Golica ena najznamenitejših razglednih točk na Slovenskem. Glede na mali trud, ki ga zahteva izlet na njen primeroma nizki vrh, je Golica poleg notranjskega Snežnika in Triglava ,,najhva-ležnejša" gora, kar jih imamo, pa tudi edini vrh, ki ima podlago za velik planinski hotel . . . Koliko razlike je v porabi časa in napornosti ture med Golico in drugimi dosti višjimi vrhovi Karavank, toda, kar se tiče razgleda, je ni nobene. Smelo trdim, da z nobenega karavanskega vrha ne pregledaš tako lepo koroške dežele kakor ravno z Golice, * * »	Dalje prill.
delavskih voditeljev. Ako pa vso stvar natančneje premotrimo, najdemo temu kmalu pravi vzrok. Na Jesenicah vodi ta struja že leta in leta vso delavsko organizacijo in gospodari kakor se ji poljubi, ker jo v tem nihče ne moti. V „Strokovnem društvu" je organiziranega jedva petina vsega delavstva, kar nam dokazuje, da je še veliko delavstva, ki noče stopati pod belo-rmeno zastavo svetovnega kapitalista. S „Sokolom" smo prišli tudi mi v dotiko z delavskimi vrstami, pridobili smo si v r a z m e r n o j a k o k r a t k e m času simpatij med njimi in kar nas mora posebno bodriti, zaupanje smo si pridobili med mlajšo delavsko generacijo. To je pa le začetek, a pot do cilja je še težka. Ako hočemo biti odkritosrčni, moramo pripoznati, da sokolizem ne bo mogel trajno držati delavstva v naši struji. Boj za obstanek, živijensko vprašanje trka neizprosno na delavčeva vrata in isto mora pri današnjih družabnih razmerah resno misliti na svojo samoobrambo, katere potreba se šele začuti, ko se približa starost. To je vprašanje, katero moramo rešiti, ako si hočemo priboriti trajnega vspeha med delavstvom, ako hočemo istemu res pomagati v njegovi težavni socijalni borbi. Sokolizem je bil sredstvo, s kojim smo stopili v mlade del avske vrste, a cilj naj nam bo — solidarna delavska organizacija v smislu svobode in napredka in ta nas bo šele vsposobila in utrdila za obrambo našega naroda in naše domovine.
Dopisi.
Iz Kranjske gore. Ker je mnogim, da bolje rečeno skoro vsem občanom popolnoma nejasno, kdo je dovolil, da se dela na „požarji" lavn-tennis in, ker je imenovani travnik last skupnih posestnikov, zato se sme torej povprašati slavni občinski urad, je li to dovolil odbor ali morda le kaka druga k temu neopravičena oseba. Res smešno je to, da se pusti tujcu (Germanu) vse delati, a domačin nima nobene pravice. Ni dolgo še tega, ko je tukajšnja podružnica kmetijskega društva postavila malo shrambo, a koliko nasprotovanja jc bilo pri tem, vsaj za zadružnike koristnem podjetju. A sedaj seveda, ko se šopiri oholi German po naših slovenskih tleh ter si lasti prostor za kratek čas in kmetu v škodo, sedaj ni nikogar, ki bi se upal ugovarjati. Kaj je temu vzrok? Morda to, ker je v naši sredini časten občan zagrizen Nemec, ki sam ne ve, zakaj je dosegel to čast, morda zato, ker je pripomogel, da imamo v sredi slovenske posesti nemško-nacijonalno kočo na Veršcu, ter s tem preprečil napravo iste „Slovenskemu planinskemu društvu"? Morda zato, ker njegova nadebudna sinčka prekrščata naše vrhove s pan-germanskimi imeni. Morda zato, ker si dovolijo najnesramnejše neotesanosti? Tedaj na noge, možje, ki še čutite, da ste sinovi majke Slave I Zabranimo in onemogočimo vsako našemu narodu nevarno gibanje, čujmo in delajmo; vstanite vi, možje, ki ste vladike občine, zavedajte se, ko jc še čas, stojte vstrajno na braniku in branite vsako ped slovenske zemlje, da je ne ugrabi napuhnjeni German I
Z Dovjega. (Sprejem župnika Aljaža.) Vrli župnik Jakob Aljaž je letošnjo pomlad obolel, da se je moral vleči v posteljo. Ker je bolezen postala vedno hujša, se je podal 6. junija na zdravnikovo odredbo v Ljubljano. Vstopil je v „Leoninum", kjer je bil v oskrbi dr. Šlajmerja. Bolezen je postajala vedno hujša, tako, da se je zdravnik, čeravno boječ se, ker je župnik že zelo oslabel, odločil za težko operacijo. Ta se je sicer posrečila, pa Aljaževo življenje je vedno še viselo na niti. Dr. Šlajmer se je potrudil, kolikor se je mogel, in rešil je župnika. Dovški župljani — vsi — kajti Aljaž nima tu ni kakega sovražnika, so bili v strahu za svojega župnika. Vedno so povpraševali, kako mu je. Dne 20. m. m. se jim je naznanilo, da se 21. m. m. s popoldanskim vlakom pripelje župnik Aljaž, ker je že toliko okreval, da sme iti domov. Nepopisno veselje je nastalo v občini. Sklenilo se je župniku napraviti, kolikor je v naglici mogoče, dostojen sprejem. Postavili so pred župniščem slavolok, pri cerkvi in med potjo pa nekaj mlajev in raz hiš razobesili zastave. Občinski zastop z županom, gasilni društvi z Dovjega in Mojstrane z zastavama, šolska mladina z učiteljstvom, cerkveni ključarji in mnogo drugih župljanov je pohitelo na kolodvor čakat in sprejet svojega župnika. Ko je prisopihal vlak, zagrmeli so topiči, in ko se pri izstopu iz železniškega voza prikaže g. Aljaž, zaorilo je vse pričujoče ljudstvo gro-moviti „živio, g. Aljaž!" Prvi ga pozdravi g. župan, potem še drugi možje. Nagovori ga tudi belo oblečena deklica ter mu poda šopek. Župnik je bil'na takem sprejemu toliko ginjen, da se je poln hvaležnih solz zahvaljeval pričujočim. Vsi navzoči občani so spremili župnika v cerkev in odtod v župnišče. Pred župniščem ga je ljudstvo še enkrat pozdravilo in se vrnilo veselo domov, da ima zopet svojega tolikanj ljubega dušnega pastirja med sabo. Zvečer so mu še domači pevci zapeli podoknico. Tako ve ceniti hvaležno ljudstvo svoje vredne župnike in duhovnike! Čast, komur čast!
JKovičar.
Občinska seja, ki bi sc bila imela vršiti v nedeljo 27. t. m., ni bila sklepčna, ker so se odborniki s Planine in Hrušice odstranili radi nesoglasja v vprašanju okrajne ceste na Planino.
Neodvisnim Jeseničanom in Savčanom v pomislek. Narodni izdajalec, jeseniški župnik Janez Zabukovec je začel uganjati z narodnimi in verskimi zadevami take komedije, da se mora človek z vso resnobo vprašati, kam naš to početje privede. V nedeljo je gromelo s prižnice na neimenovane „morilce in zapeljivce" duš, da so se ubogim poslušalcem od strahu kar kolena šibila. Nekateri so se povpraševali, kaj dela naša slavna žendarmerija, da še ni zalotila teh pogubonosnih morilcev in zapeljivcev. In glej, naš vneti Zabukovec jc povedal v nedeljo na javnem prostoru, da so „morilci duš" tisti, ki pišejo „Jeseniško Stražo", Mi smo toraj oni nesrečneži in zato smo upravičeni vprašati Janeza Zabukovca, da nam javno pove tistega izmed nas, ki je iiujskal k odpadu od katoliške cerkve aii sploh koga odvračal od izpolnjevanja nje-
govih verskih zadev. Ako tega ne stori, pravimo, da nas je po krivem dolžii ne-storjenega dejanja.
Poročali smo v zadnji števiki „Straže", da je Zabukovčev pristaš pisarPongratz podil revne ljudi iz savske cerkve, ker j e mislil, da mora stati revež pred cerkvenimi vrati, če so v cerkvi nemški baroni in kapitalisti, ter pripomnili, da b o ta ko početje vaših somišljenikov vs t varilo z Jesenic druge Ricmanje. Nato smo v neki notici na kratko omenili, kaj so Ricmanje, ker marsikdo sploh ni vedel, kaj ta izraz pomeni, a k suhemu poročilu nismo pridejali nikake opazke, da bi se moglo govoriti o agitaciji ali hujskanju za prestop v razkol. To je dalo Zabukovcu povod k nesmiselnemu razgrajanju, češ, ' „Jeseniška Straža" hujska k odpadu, in tisti, ki jo pišejo, so zapeljivci in morilci duš. Zapomnite si, Janez Zabukovec samo to: Vse, kar vi delate in vpije te, sevam drago in mastno plača ter ne naredite za ljudstvo niti koraka brezplačno, mi pa delamo zastonj in se trudimo za probujo ljudstva izven svojih služeb, kar nam često samim škoduje. Vse vaše kričanje ima prav enostaven namen: priboriti si hočete s tem, navidezno vnetim vpitjem od škofa še mastnejšo službo, kakor jo imate sedaj! Ljudstvo pa bo spoznalo vaše delovanje in to ljudstvo vas bo obsodilo!
Judež Iškarijot je prodal Kristusa za 30 srebrnikov. Za precej višjo sv o to je prodal župnik Zabukovec nemškemu kapitalistu svoj narod in svojo domovino. Čegav naslednik je toraj Zabukovec?! Judež Iškarijot se je radi svojega izdajstva obesil, kaj pa bo storil Zabukovec?
Galerija sv. Alojzija. Klerikalno-nem-škutarska klika na Jesenicah ima prelepo navado, da zažene grozoviti krik, ako zapazi le najmanjši pregrešek našega somišljenika in če je isti tudi popolnoma privatnega značaja. In vendar imajo ti ljudje v svojih vrstah eksistence, kojih življenje je zavito v meglo najzanimivejših skrivnostnih dogodbic. Zanimivo je n. pr. ogledati si ljudi, kakor so: Pongratz, J. Čop, Lukič, Zabret, Torkar in Rozman . . . Dobro vemo, da smo vsi grešniki, a tisti, ki se delajo nad vse pobožne in čiste, morajo tudi v pobož-nosti in čistosti presegati druge. Od tu ime-novaniii pa imajo nekateri kaj čudne pojme o zakonski zvestobi, drugi se zopet ne zavedajo, kaj je za človeka častno in nečastno, tretji so danes največji svetohlinci, a nekdaj so ljubili lepa dekleta, kakor je že pač človeška navada. Pongratz, Čop, Lukič, Zabret, Torkar in Rozman, to bi bil lep „pildek", ki bi se plodonosno prodajal na božjih potih, ako bi se spodaj čital velepomemben napis: Galerija sv. Alojzija.
Popihal jo je z Jesenic neznano kani razvpiti klerikalec Lukič ter popustil za sabo le kisle in razočarane obraze raznih čevljarjev in gospodarja, ki ga je imel na hrani in stanovanju. Bil jc član znane družbe Pon-gratz-Zabret-Pogačnik, ki se hoče ovekove-čiti v neunmih „Jeseniških novicah" in katera bo tudi za njim poravnala vse račune.
Podzemeljski prehod pri hiši g. Čebulja jc pravi škandal za našo občino. Smrad, ki
se tamkaj razširja, je naravnost neznosen in smo iz zdravstvenih ozirov primorani zahtevati, da se temu odpomore. To ima oskrbeti tvrdka Madiile, a če ta noče tega storiti, naj se občina obrne na kompetentno oblast, to je poroča o zadevi c. kr. okrajnemu glavarstvu.
Ricmanje. V sobotnem „Slovencu" kakor tudi v svoji nedeljski pridigi, je nagromadil župnik Zabukovec o Ricmanjih silno mnogo laži in zavijanj. Za danes povemo samo toliko, da se Ricmanjci niso uprli škofu, ampak, da jim nemškutarski tržaški škof v zvezi z z a g r i z n j e n i m i laškim i kardinali v Rimu in avstrijsko vlado zabranjuje prestop kunijatstvu, kar je podržavnih zakonih vsakemu človeku na prosto dano, da si voli svoj cerkveni obred, oziroma svoje veroizpovedo vanje.
Na naslov Lukmanovega šribarja Pon-gratza. Z ozirom na vaša „Odprta pisma", ki jih Jeseničani občudujemo vsako .nedeljo v „Slovencu" osobito radi njihovega izrazito barabskega tona in ker smo uvideli, da ste na Savi popolnoma brezuplivna in smešna osebica ali podomače rečeno, prav velika politična ničla, bomo odslej vas in vaše kričanje popolnoma prezirali, ker poniževalno bi bilo za nas, če bi se prepirali z navadno politično — ničlo.
Sodoma in Gomora. To nenravno kle-rikalno-nemškutarsko gnezdo se nam je posrečilo pregnati z Jesenic, a v gnezdilo se je sedaj na Savi. Kdor ne verjame, naj gre okrog desete ure zvečer zlasti ob nedeljah mimo Markotove gostilne in videl bo — dovolj.
Predovedana vožnja z avtomobili. C. kr.
deželna vlada je sporazumno z deželnim od-l)orom Kranjskim v zmislu § 22 razglasila z dne 2. jnlijii 1У04. šl. 11, dež. zakonik prepovedala vožnjo z avtomobili in motorskimi kolesi raz(4i navadnega nioLorskega dvojnega kolesa po naslednjih cestah: 1.) na deželni cesti, katera se odcepi v Javorniku od državne Ceste ter vodi čez Kočno do Spodnjih Gorij; 2.) na okrajni cesti od Sp. Gorij čez Zgornje (iorje do Krnice; vJ.) na okrajni cesli, katera se odcepi od državne ceste nasproti kolodvora na Dovjem, pa vodi skozi Dovje /.optit na državno cesto; 4.) na okrajni cesli, katera se odcepi na Jesenicah od državne ceste ter vodi do sv. Križa (Planine); Г).) na okrajni cesti, katera se odcepi od državne ceste nasproti Uodnani ter vodi čez HraAe v Lesce; (1.) na okrajni cesli, katera se odcepi v Zgošuh od državne ceste ter vodi skozi Novovas v Radovljico; 7.) na okrajni cesli, katera se odcepi pri Mošnjah od državne ceste ler vodi čez Pre d trg v Radovljico; 8.) na okrajni cesli od Begunj — od kaznilnice za ženske — skozi vas licgunje proti Tržiču do okrajne meje v Hudem Grabnu; У.) na okrajni cesti od Radovljice do Kanniegorice; 1^'.) na okrajni cesli od Stare Fužine čez !^ludor -Srednjovas - Jereko do Rilenj; 11.) na' občinski cesli po Mojstrani in po dolini proti ^''alam; 12.) na občinski cesti, katera se od-
pri cestarski hiši pod Dovjem od državne ter vodi na desneiii bregu Save v Moj-; i;J.) na občinski cesti od javorniškegu suvsk(!ga mosta do blejske Dobrave; 14.) na ob-•finski cesli od Gra ja do Zasipa in dalje v ' "dlioni in Spodnje (iorje; 15) na občinski '■fsli, katera se odcepi v Zabreznici od državne
ceste ler vodi čez Breznico, Rodne v Polče in Begunje. — Na imenovanih cestah je to raj strogo prepovedano voziti z avtomobili vsake vrste razen navadnih dvokolesnih ter se bode vsak prestopek te prepovedi kaznoval v zmislu 5^,22. razglasa c. kr. deželne vlade z dne 2. julija 1904, dež. zak. št. 11. Imenovane ceste bodo označene s prepovedanimi tablicami s sledečim napisom : Na lej cesti je pod kaznijo prepovedana vožnja z avtomobili vsake vrste razen navadnih motorskih dvojnih koles.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je to dni razposlala vsem slavnim občinskim odborom na Slovenskem sledečo prošnjo: Slavni občinski odbor! Dvajset let je minulo, odkar so Slovenci ustanovili svojo «Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«, ki ima namen, obvarovati slovensko deco pred potujčevanjem. Dvajset let, v katerih je bilo družbi marsikaj pretrpeti. Slavni odbori Naša družba ne propada, nego njen delokrog se širi od dne do dne; a žal, marsikaki nujni zahtevi ne more ugoditi, ker ji nedostaja potrebnih sredstev v to. Naši narodni nasprotniki delujejo vedno bolj in silijo danes družbo na odpor tudi tam, kjer bi si pred 20. leti nikomur niti v sanjah ne bilo zdelo verjetno. V tekočem letu je slavil nemški »Schul-verein» 25 letnico svojega delovanja in ob tej priliki so mu priskočile % znatnimi oporami na pomoč ne le nemško občine, marveč tudi take, kojih zastopi so vsied volilne geometrije slučajno v rokah naših nasprotnikov. Častiti! Učimo se od njih. Uk je dober vsak, najsi pride od leve ali desne. Zato se pozivljemo s tem pismom danes do Vašega slavnega zastopa z uljudno prošnjo, da blagovolite nakloniti naši družbi stalno letno podporo. Opozarjamo Vas bratov < lehov. Ni je namreč tam srenje, da bi jej na srcu ne bila osrednja češka matica. Za tekoče leto pa prosimo izdatneje izredno podpore, da poplačamo družbin dolg in tem načinom s prostejimi rokami in veselostneje delamo še v prihodnje za svoj ljubi rod. Vodstyo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 29. julija 1У0Г). — Tem potom prosimo, da nas na tej prošnji najizdatneje podpirajo vsi murodajni laktorji, za kar se jim že najm'j najiskreneje zahvaljujemo.
Na prodaj je
mlin
s 4 tečaji na Bledu.
l'oj;isnil:i (lajn Ki iinc (i v (!k v Kamniku I t 4
Advokat
ir. Franc Ksav. Počel
naznanja uljudno, da je
45 1
' na Slan iriiii $131.
II. nailstrnpjc (v hiši ^окцс Marijo pt. Plaut z lik postajališča (iloklrične rest no železnice na sv. Jakoba Irgu).
Slavnim šolskim vodstvom
se priporoča tiskarna Iv. Pr. Lanipret v Kranju, zlasti ob začetku šolskega leta. Izšel bo v tej tiskarni j a ko pripraven
„Učiteljski koledar"
ki obsega tudi imenik šol in učiteljstva, stalež in zapisnik. Istotam se dobe tudi po najnižjih cenah vse šolske tiskovine.
M. Vidic
izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl)
V Lescah na (jorenjskem
priporoča svoje izdelke.
29-19
postrežba točna- ^ene nizke.
# W џ
'?з
HOTEL „ILIRIJA
ti
16 34
Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke.
Za niiK)gol)rojcn obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.



urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur
kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., dalje zlatnine In srebrnine od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah.	6—37
0 0 0

Жко hoćoti
dobro idočo uro poceni kupiti, zahtevajte cenil{
31-17
tvrdke J{. Suffner, urar v }(ranju.
Kaj je
SEVDUN
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. Krašovicu, A.Trevnu
ter gospej Jerici Morič. Izdelovalec; O. Seydl, Ljubljana, Špi-tnlske ulice 7.	3—36
pWoVarns
б. Aner-jeVili ddliicV
V £ј|
Wolfove ulice št. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo.
Pivo se oddaja v sodfcih in zabojih.
Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrepoljah, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra).
Ustanovljena leta 1854.
Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno.
Poštne hranilnice račun št. 81)7.Г)()1).
Tiskarna in založniMfo
i'ošlnc linniiliiirc inčiin šl. .Ч()7.Г)()У.
i JV. ?r. Eamprct V Xtanjo
KrdnUtVo in upraVni^tVo
„Gorcttjca"
ttrcdni^tVo in upraVni^tVo
„JesceišHc 5ltaž«"
r-Л
Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna društva, hranilnice in posojilnice.
Vizitnicc, kuverte, pismu, račniH!, okrožnice, vabila, dopisnice, osmri-nice, tabele, lepaki, brošure, kiijii,'!^ i. t. d. i. t. d.
Razglednice v več barvah.
]zVfSw)(
VsaHoVrstna H:;l(afsl(a dela
V VsaHem obsegu po HoHHor možno najnižjih cenab.
Ziildj^a:
Šolske tiskovine.
Ilustrirani „Vodnik po Gorenjskem".
,Osebna dohodnina^
Urotlil Valoiitiii Ztin, C. kr. davčni nadzornik.
[|(иа in wKwsna izVrSilcV. — Xiira in to(na postrežba. — jfa željo $e роЛје tudi prora(un tro$l(oV.
)
išMSMiMSMp
Udgja narodni konzorcij .JeieniSke Stvaže'
Odgovorni urednik Andrej Sever.	Tltka Iv. Pr. Lampret v Kranju.