Jernej Popotnik
Janezova češplja
fffn|i|zmec' vse^ H^dii kar jih je živelo na tistem hribu, mi je bil 1H [IR|| najbolj všeč korenjak Janez. Ko sem ga videl prvič, s krampom jp^^pjf na rarni in z odpeto srajco pod vratom, kako je korakal bos po kameniti cesti, sem si takoi mislil: »Ta človek bi se šel metat s samim medvedom!«
Še tisti dan sva postala prijatelja. Podal mi je svojo kosmato, žu-Ijavo roko kakor star znanec in se veselo posmejal:
»Eh, lepo je, če je Človek ralad in zdrav!«
Sedla sva h kozarcu sladkega hruševca pod košati oreh, in Janez mi \e povedal, da je po poklicu dninar. Večinoma da koplje v vinogradih, in da mu je to delo Še najbolj po volji, ker je treba krepko mahati.
»Pa pojdiva domov!« me je povabil naposlcd in si zadel motiko na ramo, »MraČi se že, jaz pa si moram skuhati še vecerjo. Veš, Jernej, imam tam na koncu hriba nekaj, kar je podobno bolj brlogu kakor bajti. Pa za mene je že dobro — jaz sem skromen.«
Ko sva stopala skozi vas, mi je rekel Še to-le:
»In čespljo imam tudi, da veš, Jernej, lepo čcspljo!*
Zavila sva iz vasi po ozki stezi mirao travnikov in vinogradov, krenila v mračno globel, potem pa zopet navzgor po strmi rebri. Tako sva dospela do napol podrte kolibe, ki je visela na bregu.
»To je moja   palača!«   se je pošalil Janez in vrgel motiko z ramen.
»Nima sicer ne vrat ne oken — ati jaz sem zadovoljen! Poglej, tukaj pa ležim!«
Sredi kolibe je bilo nametane nekaj siamc, m rumena liuha je iežaJa na njcj.
»Učičkaj se!« mi je ponudil klado, ki jo je privlekel iz kota. ^Pre-mišlfuj medtem, kako lepo sijejo zunaj zvezde in mesec ali kakšen vcter vleče ali kar hočeš — ¦ jaz pa si bom skuhal tačas večerjo.«
In pričel je kuhati. Ognjišče je bilo staro in razdrapano, ali Janez se je tako spretno sukal pred njim, da je bila večerja prej gotova, kakoi bi si bil kdo mislil.
»Tako — zdaj bomo pa večerjali!«
Širok in kosmat, kakor }e bil, je postavil lonec s skuhanim krom-pirjem predme, sedel še sam na klado in pričel zajemati z veliko leseno žlico,
Po večerji je rekel:
»Bogu čast, zdaj sem se pa pogostil kakor kralj! . . . Pojdi z menoj, da ti pokažem še svoj zaklad!«
Stopil sem z njim iz kolibe. Topla noč je bila, na nebu so žarele zvezde, in mesec se \e bleščal na vzhodu. Nekje globoko spodaj v vasi je lajal pes, iz bližnje goščave pa se je oglašala sova.
»Tukaj!« mi je pokazal Janez z roko.
Za hišo \e stalo pritlikavo, zgrbljeno drevo, ki se je videlo v mraku še bolj siromašno, kakor je bilo v resnici. Veje so žalostno visele navzdol, kakor  da prosijo pomoči in zavetja.   Samo vrh   je Štrlel pokonci v zrak.
»To je moj zaklad, moia lepa češplja!« se ie pohvalil. »Za noben denar bi ne prodal tega drevesa, verjemi mi, da ne, Jernej , . . Tu so moji najlepši spomini, tu sem nairajši zahajam in počivara . ..«
Radoveden sem vprašal:
»Kakšni spomini te vežejo na to borno drevesce?«
Janez si je segel z dlanjo preko oči. Vlažno so se posvetile iz mraka.
»Mati rooja!« )e zavzdihnil, in glas se mu jc stresel. *Tu je bil njen najljubši prostor, tu je najrajši počivala, tu je prebirala molek, in tu sva jeseni skupaj obirala zrele češplie . , . Pet let je že od tega, kar mi ie umrla«.
In Janez si jc otrnil solzo, ki mu je spolzela iz očesa na lice.
Naglo sem se poslovil, rekši, da se mi mudi domov. Spomnil sem se namreč tudi sam matere, ki mi je umrla pred vec leti, in tesno mt je postalo pri srcu, popotniku, Polastilo sc mc je domotožje, šcl sem v samoto in se zamislil v grenke misli.