32 tivne sledi pa so zapustile protestantske pesmarice iz druge polovice 16. stoletja. Protireformacija je v glasbo prinesla novega duha. Zaprte meje so se z njo na široko odprle. Najbolj očitno je na slovensko ustvarjalnost v tej dobi vplivala italijanska renesančna glasba. Glasbena renesansa se je na Slovenskem razcvetela šele v za- četku 17. stoletja. V tem času so pri nas prevladovale skladbe tujih avtorjev. Dokaz za to je Inventarium librorum musicalium ... Tomaža Hrena, ki ga hrani arhiv ljubljanskega stolnega kora pri sv. Nikolaju. Nanaša se na prva desetletja 17. stoletja in je zanimiv zlasti za študij slogovne fiziognomije te dobe. Omem- be vredne so tudi pasijonske igre in procesije, čeprav v glasbi niso imele vodilne vloge, ter predstave ljubljanskega jezuitske- ga gledališča sredi 17. stoletja in prve operne predstave. Za te lahko ugotovimo, da so v njih prevladovali posvetni toni. Na prehodu pozne renesanse v zgodnji barok so na Slovenskem delovali pomembni glasbeniki: Gabriel Plavec, Daniel Lagkh- ner in Isaac Poš, od tujcev pa Italijan Gabriello Puliti. V dobi, za katero je bila značilna vidnejša baročna glasbena orientacija, je bila na prvem mestu glasba za gledališki oder. Na začetku 18. stoletja, v letih 1700 in 1701, je bila v Ljubljani ustanovljena Academia Philharmonicorum, najpomembnej- ša pobudnica širjenja in uveljavljanja glasbenega baroka na Slovenskem. Vplivala je na razvoj poustvarjanja, spodbujala »V nepopolnosti je užitek, v iskanju je slast, v igri je umetnost, v glasbi pa iluzija.« Začetki slovenske glasbe slonijo na ohranjanju poganskih osta- lin in uveljavljanju kirielejsonov, prvih ljudskih posvetnih in cerkvenih pesmi. O glasbi v samostanih in cerkvah proti koncu 15. stoletja govori dnevnik Paola Santonina, tajnika kardinala in oglejskega patriarha Marca Barba. Glasbena prizadevanja cerkvenih ustanov so porodila večglasje. Za dela tega obdobja so bili značilni italijanski vplivi. Za slovensko posvetno glas- bo do 16. stoletja pa so bili pomembni minesängerji, vaganti, buzinarji in drugi potujoči muziki, ki so navadno nastopali sa- mostojno ali pa v družbi s pevci, nemalokrat tudi na cerkvenih korih. Prvo znano glasbeno ime iz teh časov je Jurij Slatkonja, ki je bil po rodu Ljubljančan. Čeprav slovenski prispevek k evropski renesančni glasbi ni bil velik, pa je vendarle obsta- jal. Pomembnejši delež kot skladatelji so seveda imeli slovenski poustvarjalci. Nekateri pomembni Slovenci, na primer Jacobus Handl Gallus (1550-1591), so zapustili domovino in v svetu uveljavljali slovensko ustvarjalnost. Gallusovi madrigali, maše in moteti so prestopili lokalne meje in postali last celotnega evropskega prostora. Na Dunaju, v Olomoucu in Pragi se je Gallus umetniško šele prav razvil, sprostil svoje ustvarjalne moči in postal osebnost evropskega glasbenega formata. Reformacija je na razvoj glasbe vplivala negativno. Renesanč- no glasbo z Gallusom na čelu je namreč malone zatrla. Pozi- Franc Križnar franc.kriznar@siol.net Razvoj slovenske glasbe od zaËetkov do danes … 33 Strokovni kotiËek lo evropsko. V elika evropska družbena in umetnostna trenja so tudi na Slovenskem uveljavila nov umetniški slog - klasicizem. Po zaslugi nemških gledališč se je najprej uveljavil v posvetni glasbi, okrog leta 1790 pa je že začel prevzemati vodilno vlo- go. Največji dosežek klasicistične glasbene usmeritve je scen- ska glasba k Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi z naslovom Figaro Janeza Krstnika Novaka. Nove razvojne značilnosti najdemo še v delih Franca Benedikta Dusika in v delovanju nekaterih novih ustanov, na primer Filharmonične družbe, ustanovljene 1794. leta. Ta in pa Gašpar Mašek z leta 1892 z na novo ustanovljenim Deželnim gledališčem, Franc Pol- lini, Jurij Mihevc, Jožef Beneš in Matija Babnik so dokončno utrdili klasicizem tudi na Slovenskem. Z mojstrovino glasbene romantike, Beethovnovo Šesto simfo- nijo, imenovano tudi Pastoralna, ki so jo na ljubljanskem fil- harmoničnem odru izvedli leta 1818, so že bili nakazani odmi- ki od tega sloga, pa tudi idejna nasprotja. Prvi izraziti slovenski glasbeni romantik je bil Alojzij Ipavec. Z romantiko, tudi glas- beno, so se na Slovenskem začela prizadevanja za oblikovanje nacionalnega izraza. Glasbena ustvarjalnost se je oprla na pr- vine ljudskega izročila. Za ta prizadevanja so najbolj zaslužni Gregor Rihar, Blaž Potočnik in Luka Dolinar. Prav v njihovem delu je mogoče zaslediti najbolj očitne poskuse oblikovanja slovenskega narodnega izraza. V nadaljevanju prizadevanj Slovencev za zavestno nacionalno orientacijo so bile najpo- membnejše bésede. Spodbudile so namreč nastanek različnih organizacijskih oblik ter povečale reprodukcijo in ustvarjanje izvirnih del. Med izrazito narodno usmerjene skladatelje tega časa štejemo Jurija Fleišmana, Miroslava Vilharja, Benjamina in Gustava Ipavca, Kamila Maška in pa skladatelje cerkvenega kroga: Leopolda Cveka, Leopolda Belarja in Josipa Levičnika. V revolucijskem letu 1849, »letu prebujanja malih evropskih narodov«, so se na Slovenskem pojavile čitalnice. Razširile so se sicer po celotnem slovenskem ozemlju, toda najbolj dejavna je bila ljubljanska. Izmed skladateljev tega obdobja naj omeni- mo Antona Foersterja, avtorja operete-opere Gorenjski slavček, in Frana Gerbiča, od ustanov pa Glasbeno matico, nastalo leta 1872, najprej v Ljubljani, potem pa še drugod po Sloveniji. Za reformiranje slovenske cerkvene glasbe je imelo največ zaslug skladatelje in določala slogovno orientacijo slovenske ljudske glasbe in cerkvenih pesmaric na začetku druge polovice 18. stoletja. Ta se kaže tudi v preprosti melodiki. Academia Phil- harmonicorum je bila prva ustanova te vrste zunaj romanskega in anglosaškega evropskega prostora. Izmed skladateljev visoke in pozne baročne dobe omenimo Ja- neza Krstnika Dolarja. Ob zatonu baroka in pojavu novih stilnih teženj v cerkveni in posvetni glasbi se je uveljavil pomembni slovenski ustvarjalec, Kamničan Jakob Frančišek Zupan, avtor prve slovenske opere Belin. Od tega dela sta se ohranila libreto Janeza Damascena Deva iz let 1780-1782 kot nazadnje (2008) odkriti glasbeni frag menti tega glasbeno gledališkega dela, sedaj že prirejene- ga za izvedbo in posnetek (Edition Milko Bizjak, d.o.o.). Iz po- membnega Zoisovega kroga je izšel tudi dramatik in skladatelj Anton Tomaž Linhart, ob njem pa se je uveljavil še Amandus Ivančič. Leta 1769 je ljubljanska Akademija filharmonikov utih- nila. Zaradi skromne glasbene produkcije in reprodukcije se torej slovenska glasba v tem času ni mogla primerjati s preosta- Iacobus Handl Gallus, Opus musicum, naslovnica in 1. str. tiskane prve knjige - tenorski part moteta Pater noster iz zbirke motetov (Praga, 1586; orig. hrani NUK - Glasbena zbirka, Ljubljana; objavljeno z dovoljenjem) 34 Razvoj slovenske glasbe od zaËetkov do danes … I. Handl Gallus, Pater noster, qui es in coelis (v.: Monumenta artis musicae Sloveniae, VII, ur. Edo Škulj, Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU Muzikološki inštitut, 1986, str. 40; z dovoljenjem založbe) 35 Strokovni kotiËek A. Srebotnjak, 5. makedonski ples za klavir solo (copyright © Edition G. Schirmer/New York-Lonon, 1975, p. 17; objavljeno z dovoljenjem založbe G. Schirmer, Inc., New York/USA). 36 Razvoj slovenske glasbe od zaËetkov do danes … V. Globokar, AIRS DE VOYAGES VERS L’INTÉRIEUR/The Cantos of Journeies in Interior za 8 glasov, klarinet, pozavno in elektroniko (copyright © 1978 Henry Litolff’s Verlag and Edition Peters; objav- ljeno z dovoljenjem založbe C. F. Peters Musikverlag Frankfurt/M, Leipzig, London, New York). 37 Strokovni kotiËek Vilko in Slavko Avsenik, Na Golici (v.: Sivec, Ivan, Vsi najboljši muzikanti, ICO, d.o.o.,Mengeš 1988, str. 472; z dovoljenjem založbe) 38 drugo svetovno vojno pa še: zborovodja in skladatelj JANEZ KUHAR (1911-1997), organist in skladatelj PAUL JOHN SI- FLER (1911-2001 v ZDA), Emil Ulaga, izza slovenske meje - v Italiji (Tržič/Monfalcone) rojeni skladatelj in dirigent KLARO M. MIZERIT (1914-2007 v Kanadi), skladatelj, kitarist in pe- dagog STANKO PREK (1915-1999), Karel Hladky, skladatelj akademik PRIMOŽ RAMOVŠ (1921-1999), Ubald Vrabec, Jurij Gregorc in Slavko Mihelčič. Postromantika se je nadaljevala s skladateljem, zborovodjem in pedagogom RADOVANOM GOBCEM (1909-1995), Radom Simonitijem, Jankom Gregorcem, skladateljem ter dirigentom BOJANOM ADAMIČEM (1912-1995), Viktorjem Mihelči- čem idr. Po drugi svetovni vojni so glasbo z novimi tokovi obo- gatili predstavniki tretje moderne generacije: dirigent, publicist, skladatelj in pedagog CIRIL CVETKO (1920-1999), skladatelj in pedagog ALEKSANDER LAJOVIC (1920-2011), Marjan Vodopivec, skladatelj, dirigent in pedagog ZVONIMIR CI- GLIČ (1921-2006), v Kanadi živeči Slovenec Jože Osana, med Ljubljano in Parizom živeči ter delujoči BOŽIDAR KANTU- ŠER (1921-1999 v Franciji), v oddaljeni Argentini živeči Slove- nec CIRIL KREN (1921-2007 v Argentini), skladatelj akademik UROŠ KREK (1922-2008), skladatelj (pretežno filmske glasbe) FRANC LAMPRET (1923-1997), skladatelj in pedagog AL- BIN WEINGERL (1923-2010), Zlatan V auda, pedagog, sklada- telj in publicist JANEZ BITENC (1925-2005), Ivan Šček, Janez Komar, Vladimir Lovec, Vilko Ukmar, skladatelj, pedagog in esejist P AVLE KALAN (1929-2005) in Marko Žigon. Najnovejša naziranja pa so sprejeli tudi skladatelji četrte genera- cije, tisti z opusom po drugi svetovni vojni, po letu 1950: med Ljubljano in Parizom delujoči JANEZ MATIČIČ (roj. 1926), tr- žaški Slovenec P A VEL MERKU (roj. 1927), skladatelj in pedagog JAKOB JEŽ (roj. 1928), Milan Stibilj, Kruno Cipci, v Pomurju delujoči pedagog LADISLAV VÖRÖS (roj. 1930), skladatelj, pevec, zborovodja in pedagog SAMO VREMŠAK (1930-2004), primorski skladatelj, zborovodja in pedagog ŠTEFAN MAURI (roj. 1931), skladatelj IVO PETRIĆ (roj. 1931), Bogdan Habbe, skladatelj in pedagog ALOJZ SREBOTNJAK (1931-2010): skladatelj in pedagog DANE ŠKERL (1931-2002), skladatelj in pedagog IGOR ŠTUHEC (roj. 1932), skladatelj, dirigent in pe- dagog DARIJAN BOŽIČ (roj. 1933), pianist, skladatelj in pe- dagog IGOR DEKLEV A (roj. 1933), največji Slovenec v Evropi ali Evropejec pri nas VINKO GLOBOKAR (roj. 1934): mejni skladatelj med resno in zabavno glasbo JANEZ GRE- GORC (roj. 1934), iz oddaljene Avstralije vrnjeni Slovenec akademik BOŽIDAR KOS (roj. 1934), skladatelj in pedagog akademik LOJZE LEBIČ (roj. 1934), ustvarjalka in glasbena pedagoginja mag. MIRA VOGLAR (roj. 1935), skladatelj in pedagog EGI GAŠPERŠIČ (roj. 1936), skladatelj in pianist MI- LAN POTOČNIK (1936-2004), skladatelj, pianist in pedagog LJUBO RANČIGAJ (roj. 1936), skladatelj in etnomuzikolog/ folklorist JULIJAN STRAJNAR (roj. 1936), skladatelj in pe- dagog mag. FRANC JELIČNIČ (roj. 1937), dr. Breda Oblak, skladatelj, glasbeni kritik in pedagog mag. P A VEL MIHELČIČ (roj. 1937), skladatelj ALOJZ AJDIČ (roj. 1939), Anton Klar, Ivan Mignozzi, Branko Rajšter, Marijan Korošec idr. Cecilijansko društvo, ustanovljeno leta 1877 v Ljubljani, potem pa še drugod. Najpomembnejši skladatelji v krogu Cecilijanske- ga društva so bili: Avgust Armin Leban, pater Hugolin Sattner, Janez Kokošar, Josip Lavtižar, Janez Laharnar, Ignacij Hladnik, Peter Jereb in Alojzij Mihelčič. Njihova zasluga je bila, da so kljub drugačnim smernicam v cerkvena glasbena dela uvajali slovenske ljudske značilnosti. Med posvetnimi skladatelji ro- mantične dobe so imeli vodilno vlogo: Anton Nedvěd, Davorin Jenko, Andrej Vavken, Vojteh Valenta, Danilo Fajgelj, Anton Hajdrih, Jakob Aljaž, Josip Kocijančič in Hrabroslav Volarič, ob teh pa še: Viktor Parma, Oskar Dev, Anton Schwab, Josip Pavčič, Zorko Prelovec, Peter Jereb, Vinko Vodopivec, Fran Korun-Koželjski, Fran Ferjančič, Emerik Beran in Fran Serafin Vilhar. Slovenska glasbena romantika se sprva sicer ni mogla primerjati z razvito evropsko, kljub temu pa je bila pomemb- na, saj je utemeljila samobitno slovensko glasbeno kulturo in ji zagotovila umestitev v evropski okvir. Največ zaslug za to sta imela ljubljanska Glasbena matica in njen vodja Matej Hubad. Leta 1908 je bila ustanovljena Slovenska filharmonija. V obdob- ju med letoma 1892 in 1913 je slovenska Opera izvedla tako rekoč vsa dela, ki so se tedaj pojavljala v evropskih opernih gledališčih. V slovenske glasbene revije Cerkveni glasbenik, Glasbena zora, Novi akordi in Sveta Cecilija so pisali: Gojmir Krek, Stanko Premrl, Franc Kimovec, Emil Adamič in Anton Lajovic. Glasbena esejistika in publicistika, kritika in muziko- logija pa so se kot samostojne veje začele komaj dobro razvijati. Pomembnejše je bilo delo novoromantične in impresionistične generacije. Opravili so ga skladatelji Risto Savin (Friderik Šir- ca), Josip Ipavec, Gojmir Krek, Anton Lajovic, Emil Adamič in Janko Ravnik. Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja se je slo- venska glasba spet vključila v evropske glasbene tokove. Vanje so se tako ali drugače vključili s svojimi opusi še Anton Jobst, Heribert Svetel in Matija Tomc. Tudi za moderne glasbene smeri 20. stoletja je značilna razvi- tost produkcije in reprodukcije. Med skladatelje, kot so Vasilij Mirk, Zdravko Švikaršič, Mihael Rožanc, Srečko Kumar, Mak- so Unger, Ivan Grbec, Ciril Pregelj, Saša Šantel in Breda Šček, je seme modernih smeri zasejal Marij Kogoj s svojim delom Tre notek za mešani zbor (a cappella) na besedilo Josipa Murna Aleksandrova. Skladba je izšla leta 1914, in sicer v zadnjem let- niku Novih akordov. S Kogojem pa se je v slovenski glasbi začel ekspresionizem. Njegova opera Črne maske, najpomembnejše delo slovenskega glasbenega ekspresionizma, je po kakovosti celo prekosila takratne evropske glasbene dosežke. Po Kogo- ju se je uveljavil Matija Bravničar, za njima pa Lucijan Marija Škerjanc in Slavko Osterc, zadnja dva celo s »svojima kompozi- cijskima šolama«. Sledili so Srečko Koporc, Blaž Arnič, Danilo Švara, Jožko Jakončič, Franjo Luževič, Marjan Kozina, Mirko Polič, Ferdo Juvanec, Anton Lavrin, Bogo Leskovic in Emil Ulaga, nato pa skladatelji druge moderne generacije, dopol- njeni s postromantičnimi ustvarjalnimi težnjami: skladatelj in pianist PAVEL ŠIVIC (1908-1995), Josip Kaplan, pianist in skladatelj MARIJAN LIPOVŠEK (1910-1995), Franc Šturm, Karol Pahor, Peter Lipar, Demetrij Žebre, Maks Pirnik, Stan- ko Jericijo, Viktor Mihelčič in dr. Radoslav Hrovatin; tik pred Razvoj slovenske glasbe od zaËetkov do danes … 39 Strokovni kotiËek Problemi individualnosti, nacionalnosti in univerzalnosti so v mejah novih orientacij slovenskih skladateljev aktualni in po- membni, tistih, ki počasi prihajajo že v okvir postmodernistič- nih slogovnih struj, industrijske družbe ob koncu 20. stoletja. V slovensko glasbo so tako posegli predstavniki že tako ime- novane pete generacije: skladatelj in pedagog mag. MARIJAN GABRIJELČIČ (1940-1998), Darko Kaplan, Bogomir Kokol, Anton Natek, Borivoj Savicki, duhovnik, glasbenik, dirigent in skladatelj JOŽE TROŠT (roj. 1940), na Dunaju živeči duhovnik in skladatelj ter dirigent AVGUST IPAVEC (roj. 1940), Franc T urnšek, na Kosovu rojeni, pa ves čas pri nas delujoči skladatelj mag. ZEQIRJA BALLATA (roj. 1943), skladatelj in pedagog JANEZ OSREDKAR (roj. 1944), Uroš Lajovic, Anton Gorjanc, Franc Šojat, Marin T ušek, Anton Žuraj, Hrvat, ki deluje vsesko- zi na Slovenskem VLADIMIR HROVAT (roj. 1947), sklada- telj, pedagog in dirigent TOMAŽ HABE (roj. 1947), skladatelj in dirigent mag. STANE JURGEC (roj. 1947), skladatelj in pe- dagog ALEŠ STRAJNAR (roj. 1947), pianistka in skladateljica BLAŽENKA ARNIČ (roj. 1947), skladatelj in pedagog mag. IVO KOPECKY (roj. 1947), skladatelj in pedagog MAKSIMI- LIJAN FEGUŠ (roj. 1948), skladatelj JANI GOLOB (roj. 1948), skladatelj, čembalist, orglavec in pedagog MAKS STRMČNIK (roj. 1948) in skladatelj, pianist in pedagog PETER KOPAČ (roj. 1949). Mlado, postmodernistično, srednjo generacijo današnjih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, 50- in 60-letnike pa predstavljajo ustvarjalci t. i. šeste generacije: skladatelj MA- RIJAN ŠIJANEC (roj. 1950), skladatelj IGOR MAJCEN, (roj. 1952), mag. Slavko Ludvik Šuklar, skladatelj, orglavec in pe- dagog FRANC BAN (1953-2007), skladatelj ALDO KUMAR (roj. 1954), klarinetist, skladatelj in pedagog UROŠ ROJKO (roj. 1954), Matjaž Jarc, skladatelj samostojni kulturni delavec BOR TUREL (roj. 1954), skladatelj in dirigent mag. TOMAŽ SVETE (roj. 1956), skladateljica in pedagoginja BRINA JEŽ- BREZAVŠČEK (roj. 1957), skladatelj in pedagog mag. MAR- KO MIHEVC (roj. 1957), orglavec in skladatelj MILKO BIZ- JAK (roj. 1959), skladatelj ter pedagog P AVEL MERLJAK (roj. 1959) in Vladimir Batista. Po letu 1960 rojeni pa se jim pridru- žujejo še mlajši: skladatelj, zborovodja in pedagog dr. ANDREJ MISSON (roj. 1960), esejist, pedagog in skladatelj dr. MITJA REICHENBERG (roj. 1961), skladatelj in pedagog dr. PETER ŠAVLI (roj. 1961), v oddaljenem Čilu rojeni in živeči Slovenec ALJOŠA SOLOVERA-ROJE (roj. 1963), Hrvat, ki v glavnem deluje na Slovenskem NENAD FIRŠT (roj. 1964), skladatelj in pevec BORIS VREMŠAK (roj. 1964), tubist, skladatelj, pe- dagog in glasbeni urednik IGOR KRIVOKAPIČ (roj. 1965), skladatelj, vzgojitelj in zborovodja BLAŽ ROJKO (roj. 1965), v Ameriki delujoča Slovenka dr. JERICA OBLAK (roj. 1966), skladatelj, zborovodja in pedagog DAMIJAN MOČNIK (roj. 1967), skladateljica in pedagoginja LARISA VRHUNC (roj. 1967) in skladateljica URŠKA POMPE (roj. 1969). Morda še najmlajšo slovensko glasbeno ustvarjalnost pa predstavljajo najmlajši diplomanti ljubljanske Akademije za glasbo, ali pa še tudi njeni najperspektivnejši študentje, t. i. ustvarjalna genera- cija 21. stoletja: skladatelj in pedagog VITJA A VSEC (roj. 1970), skladatelj in pedagog DUŠAN BA VDEK (roj. 1971), skladatelj, pedagog in zborovodja AMBROŽ ČOPI (roj. 1973), sklada- telj, pianist in glasbeni producent ŽIGA STANIČ (roj. 1973), aranžer, skladatelj in pedagog ROK GOLOB (roj. 1975) idr. Za njimi pa so prišle res prve nove generacije, new age, iz katere pa so zaradi svoje (akademske) izobrazbe (doma in v tujini) in zaradi opusa nekateri tudi že vključeni v stanovsko Društvo slovenskih skladateljev (navajamo po abecedi): Tomaž Bajželj, Nejc Bečan, David Beovič, Matej Bonin, Tomaž Burkart, Miha Ciglar, Srečko Devjak, Pavel Dolenc, mag. Ivan Florjanc, Nana Forte, Bojan Glavina, Neville Hall, Gašper Jereb, Robert Kam- plet, Igor Lunder, Tina Mauko, Marjan Mlakar, Diana Novak, Urška Orešič, Mihael Paš, Gregor Pirš, Žarko Prinčič, Vasja Progar, Jaka in Blaž Pucihar, Katarina Pustinek Rakar, Patrik Quaggiato, Corrado Rojac, Črt Sojar Voglar, Petra Strahovnik, Bojana Šaljić Podešva, Nina Šenk, Helena Vidic, Tadeja Vulc, Brina Zupančič, Vito Žuraj idr.; vsi po vrsti spet različnih gene- racij, šol in (ustvarjalnih) slogov. Slovensko glasbo 20. stoletja pa so z Big bandom Radiotelevizije Slovenija razvili še njegovi dirigenti Bojan Adamič, Jože Priv- šek, Petar Ugrin in Alojz Krajnčan, ansambel bratov Avsenik, obe operno-baletni hiši, ljubljanska in mariborska, državna simfonična orkestra Slovenske filharmonije in Simfoniki Radio- televizije Slovenija, Godba slovenske policije in Orkester Sloven- ske vojske, Slovenski komorni zbor idr. V tem zapisu ne moremo mimo najbolj zanimivih predstavni- kov tako zabavne kot narodno-zabavne glasbe. Prvo, zabavno, predstavljajo med slovenskimi glasbenimi ustvarjalci: dirigent, pianist, aranžer in skladatelj MARIO RIJAVEC (1921-2006), skladatelj in jazzovski trobentar dr. URBAN KODER (roj. 1928), skladatelj MOJMIR SEPE (roj. 1930), skladatelj in aran- žer BORUT LESJAK (1931-1995), pianist in skladatelj (jazza, zabavne glasbe ...) JURE ROBEŽNIK (roj. 1933), jazzovski pianist, skladatelj in dirigent JOŽE PRIVŠEK (1937-1998), Sil- vester Stingl, aranžer in skladatelj DEČO ŽGUR (roj. 1938), saksofonist, skladatelj in pedagog mag. TONE JANŠA (roj. 1943), aranžer, dirigent in skladatelj BERTI ENGELBERT RODOŠEK (roj. 1943), Milan Mihelič, saksofonist in skladatelj ANDY ARNOL (1947-2002), skladatelj in fotograf/samostojni kulturni delavec LADO JAKŠA (roj. 1947), kitarist, skladatelj in pedagog JERKO NOV AK (roj. 1957), skladatelj, pianist, pro- ducent in urednik SLAVKO AVSENIK ml. (roj. 1958), sklada- telj in avtor/samostojni kulturni delavec GREGOR STRNIŠA (roj. 1959), pozavnist, skladatelj in dirigent EMIL SPRUK (roj. 1960), pozavnist, skladatelj in dirigent ALOJZ KRAJNČAN (roj. 1961), saksofonist, skladatelj in aranžer MILKO LAZAR (roj. 1965), skladatelj/samostojni kulturni delavec MITJA VR- HOVNIK-SMREKAR (roj. 1966) in trobentar ter aranžer DOMINIK KRAJNČAN (roj. 1967). Od obilice predstavni- kov narodno-zabavne glasbe, tega relativno vplivnega medij- skega in promocijskega glasbenega žanra 20. in 21. stoletja na Slovenskem, ne moremo mimo legend, tipičnih predstavnikov te glasbene zvrsti kot so: brata s svojim kvintetom-ansamblom klarinetist in skladatelj VILKO OVSENIK (roj. 1928) ter har- monikar in skladatelj SLAVKO AVSENIK (roj. 1929): klarinetist in skladatelj, producent in aranžer BORIS KOVA- ČIČ (1934-1999), Dušan Hren, onkraj Karavank delujoči Slo- venec HANZI ARTAČ (roj. 1951), Patrik Greblo idr.