NaroCnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za insera* Podružn.: Jesenice, Kranj, Novo mesto, aT W __^ ^^^^^^^^^^ ^^^^^^ Abbcmamentl: Mese y mmmam flVHMHH^ m ^^^^^^^ ^^^^^^^ Din mteo ^ M JUT ^ Din S0i Edizione r^m M^m m m^^^^m ^gm E»tero Din 120. JV M| ^ M ^^■v ^B ^H C. C P4 Lubiana H/ M -1 ^ » -^L-^ nrx.SC; ^^^^^^^ ^^^^^^ ^^ le lnserzionL _ Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika. FiH*1^ Jesenice, Kopitarjeva 6, LJnblJan«. — Telefon: 40-01 do 40-05. - Redarione, Ammlnistrazlone; Kopitarjeva 6, Lubiana. — Telelonoj 4001-4005. Kran>' OT0 me4to' Seja strankinega direktoriia Vodstvo fašistovske stranke |e sprejelo važne sklepe Rim, 26. sept. AS. Pod predsedstvom Tajnika Stranke so je na sedežu Direktorija Stranke P. N. F. sešel Direktorij Stranke. Ob začetku je Di-rektorij Stranke sprejel naslednjo resolucijo: »Naciolni Direktorij Stranke izreka ognjevit pozdrav Črnih srajc četam, ki na vzhodnem bojišču zmagovito pobijajo boljševizem, ko nadaljujejo revolucionarni hoj, ki ga je pred 20 leti za-počel Duce s svojim Pohodom na Rim. Izreka ponos Fašističnega naroda nad drznim dejanjem junaških mornarjev, ki so vdrli v najbolj oborožene utrdbe ter tako izpričali italijansko junaštvo. Izreka zahvalo in občudovanje vsega italijanskega naroda junaškim Legionarjem v Gondarju, ki na ozemlju Imperija visoko drže italijansko zastavo proti sovražniku, ki je v premoči.« Tajnik Stranke Minister Serena je poročal o splošnem položaju, političnem in organizatornom ter je nato podal pregled o delovanju fašističnih bojnih oddelkov ter je pri tem podčrtal, da naj bodo vsi ukrepi in vse delo organizacij v skladu s potrebami trenutka. Tajnik Stranke jc močno podčrtal Ducejevo ugotovitev, ko so Prelekti podajali svoja letna poročila ter razvijali delo, ki so ga opravili Zvezni tajniki. To je za fašistične voditelje visoka nagrada in obvezuje vse, da naj vsako nalogo izpolnijo še z večjo voljo in trdnejšo vero. Delo stranke za urejanje in nadzorstvo nad cenami Akcija fašistične stranke za disciplino in za nadzorstvo nad cenami. Na seji direktorija Fašistične stranke je poročal minister Serena tudi o akciji stranke glede discipline pri cenah in koordinaciji dela na polju prehrane. Podčrtal je potrebo poenotiti splošne črte politike preskrbe na osnovi navodil Duceja, nato pa je poročal, da je sedaj ta politika poverjena ministrstvu za kmetijstvo in gozdove in da se je ustanovil poseben medministrski preskrbovalni odbor. Tajnik stranko jo irjavil, da so strank« zaveda izredne važnosti tega problema zaradi notranje fronte in da je srečna zato, da je lahko dala na razpolago dejansko in prostovoljno sodelovanje vseh svojih organizmov, centralnih, obrobnih in manjših. Sledeča ustanovitev Osrednjega odbora in pokrajinskih odborov za disciplino in nadzorstvo nad cenami življenjskih potrebščin prve vrste je določila na osnovi zakona z dne 8. julija 1941 obseg tega sodelovanja, ki se je razvilo praktično z urejenostjo in v polnem soglasju z ostalimi vladnimi, korporativnimi, sindikalnimi in gospodarskimi organizmi. Opravljena akcija za ureditev trga povrtnin se, čeprav je morala preiti mnogo in različnih težav, lahko smatra za uspešno zaključeno. Boj proti zadrževalcem, uničenje manevrov za dvig cen in umetnih poskusov, da bi napravili blago redko, so našli r organih stranke budno, energično in takojšnjo izvršitev. V popolnem sporazumu s pristojnimi ministrstvi je bila izvedena disciplina pri dotoku blaga no domača tržišča in primerni delež pri izvozu povrtnin in jc bila tako dosežena normalizacija men razpoložljivosti na trgu z uredbo povpraševanja potrošnika. Po izvršitvi to naloge izrednega pomena na trgu povrtnin bo stranka nadaljevala s svojo akcijo na tem polju: i disciplino in nadzorstvom nad cenami najvažnejših živil. Ta akcija bo tekla v polnem soglasju z organi, katerim je bila poverjena odgovornost za proizvodnjo in razdelitev in sicer predvsem pod vidiki neizpremenljivosti cen, kajti cene sc smejo izpremeniti le tedaj, če je podana višja sila. Na ta način ho dokončno odstranjena vsaka oblika špekulacije in bomo pri- šli do one ustaljenosti cen, katero potrebujejo predvsem majhne plačilne možnosti širokih slojev prebivalstva. Pri razpravi o tej važni panogi strankinega delovanja so sodelovali razni člani Direktorija stranke. Nato je Tajnik strnnke sumiral skup vseh izvedenih iniciativ na polju propagande, ki je bila podvzeta s tovariškim sodelovanjem ministra za ljudsko kulturo. Naloge našega časa Odmevi teh dejanj izpričujejo, da je duh, ki vlada med narodom, popolnoma vreden velikega naroda, ki je odločen bojevati se do zmage. Zato so tembolj obžalovanja vredni nekateri obrobni primeri, ki so omejeni na nekatere proge. Zato je Direktorij Fašistične stranke poudaril, da se ob uri, ko se toliko Italijanov vojskuje na bojiščih za zmago Fašističnega orožja, ne morejo in ne smejo dovoliti primeri, ki bi pričali, da se kdo umika nalogam našega časa in naše ure. Ukaz, ki ureja prodajo nekaterih predmetov obče uporabe in ki uvaja v nekatere obrate enotno kosilo, so upravičeni po gospodarskih "»zlogih, prav tako pa imajo namen omciiti nakupe, ki naj bodo taki, da bodo odgovarjali potrebam življenja. Potrebno je. da si uvedemo sirog način življenja, ki naj popolnoma, zlasti na polju mode, izloči sleherno razkazovanje. Razkošje elegance in biserov je treba smatrati kot pojav, ki je žaljiv za tiste, ki so posvetili svojo žiiljenje vojni in vedro prenašajo omejitve. Zvezni tajniki in njihovi sodelavci i.aj budno pazijo, da bodo vsi ti pojavi nerazumevanja in pretiravanja vzgledno kaznovani. Nihče nima pravice zapustiti mesta svojega dela ali pa se izogniti žrtvi, ki se zahteva od njega na notranji fronti. Zlasti fašisti morajo ob prostem času dati svoje delo na razpolago stranki. Načelnik genralnega štaba Milice, general Galiati, jc nato podal številke o udeležbi Milice ob strani Oboroženih Sil v teh 15 mesccih vojnega stanja. Zvezni tajniki naj pospešijo obseg tega sodelovanja in do viška privedejo organizacijo Oboroženo Straže revolucije. Tajnik stranke je nato poročal o raznih drugih ukrepih. Poročal je o organizaciji raznih študijskih in znanstvenih zavodov stranke, o razvoju Gufa, Gil in ženskih Fašističnih organizacij in organizacij, ki so od teh odvisne. Prav tako je bil proučevan obsežen dvoletni načrt za gradbo malih Fašističnih domov. Financiranje bo nosila vsaka provinca zase v zvezi s svojim demografskim deležem. Seja se je začela in zaključila s pozdravom Duceju. Jutri seja vlade v Rimu Rim, 26. sept. lp. Kakor je bilo že objavljeno, Ibo v soboto, 27. sept. ob 10 dopoldne seja vlade v palači Viminale. Seja bo pod Ducejevim predsedstvom. Vojno poročilo št. 480 Odbiti sovražni napadi v Vzhodni Afriki Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Nacionalna letala so ponoči zopet bombardirala letališče Micabbo na Malti. Vzhodna Afrika:V noči na 25. september so oddelki posadke v Uolkefitu in v Celgi odbili poskuse nočnih napadov sovražnika, kateremu so bile prizadejanc izgube. Severna Afrika: Živahno delovanje našega topništva na bojišču pri Tobruku. Dve sovražni letali sta popoldne dne 24. sept. bombardirali in z ognjem iz strojnic obsipali v nizkem poletu Misurato, kjer je bilo približno 10 oseb med domačini ranjenih in je bila prizadejana škoda na stanovanjskih poslopjih. Obe letali pa sta bili sestreljeni. V Benghaziju je protiletalsko topništvo sestrelilo angleško letalo, ki je v plamenih padlo v morje. Boji na vzhodu Nemška vojska je vzhodno od Kijeva zajela 492.000 moz sovjetske vojske Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 26. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Kakor je bilo že objavljeno s posebnim poročilom, se neusmiljeno nadaljuje uničevanje nekaterih vzhodno od Kijeva obkoljenih sovražnih sil. Število ujetih se je zvišalo na 492.000 mož. To število pa še vedno raste. Letalstvo jo porušilo železniške proge in naprave oboroževalne industrije v prostoru okoli Harkova, Tule in Moskve. Bm no bo ovirala nemške vojske na vzhod is še eno razočaranje angleške propagande Rim, 26. septembra, lp. Sovjetski veleposlanik v Londonu Majski je imel včeraj v ameriški trgovski zbornici v Londonu nov govor in sovjetski diplomat se je še enkrat potrudil, da bi opozoril angleške in ameriške državnike, da naj si ne ustvarjajo prelepih slik o položaju na vzhodu, zlasti pa naj 6e ne zanašajo na to, da bi zima mogla ovirati nemško vojsko. Majski je izvajal med drugim: , .. Vojskovanje v Rusiji pozimi bo za Nemce mnogo manj težavno, kakor pa si to tnisli angleško javno mnenje. Zima bo Nemcem nudila mnogo prednosti. Tla bodo povsod zamrznjena m motorizirana sredstva se bodo po ledu in trdih tleh lahko še lažje premikala, kakor sedaj. Pozimi nemškim motoriziranim sredstvom ne bo treba uporabljati cest. Poleg tega bo nemška vojska pozimi porabila manj bencina in manj streliva. Tanki in težki topovi se pozimi ne bodo več ugrezali v blato. Londonski list »Daily Herald« piše, da je večina angleškega javnega mnenja prepričana da 6e Rusi ne bodo mogli več resno upirati nasprotniku. Se pred nekaj tedni so v Londonu bili tako optimistični, da so verjeli, da je nemška vojska na vzhodu naletela na resnega nasprotnika. Londonski optimisti so iz knjižnih predalov privlekli na dan knjige in spise o Napoleonovih uspehih v Rusiji ter so jih brez prave kritike primerjali s sedanjimi dogodki na vzhodu. Vsi ti optimisti v Londonu ^ . • ______t: A4-.-..1.orri rr/\vrvra 7pln ra70- kOV in oklepnih vozil«. Vendar pa 6e še najdejo v Londonu ljudje, ki so prepričani o porazu Nemčije. Ti ljudje ponavljajo stare načrte o uničenju Nemčije in list »Financial Times« je objavil te dni članek, v katerem piše med drugim: »Po vojni mora biti nemška industrija uničena. Ne drži, da bi bila cvetoča nemška trgqvina in dober položaj nemškega gospodarstva na korist angleški trgovini. To mnenje bi bilo dopustno pred vojno, sedaj pa ne drži več. Bilo bi še več kot nevarno, če bi Nemčija po vojni uživala kakšne gosjjodarske ugodnosti«. Sovjetski veleposlanik Majski pa je imel veliko besedo tudi na takozvani zavezniški konferenci v Londonu. Na tej konferenci si je tudi dovolil izjaviti, da je bila verska svoboda v 60vjet6ki Rusiji spoštovana. Švicarski list »Volkszeitung« pa piše v zvezi 6 to izjavo naslednje: »Proti izjavi sovjetskega veleposlanika v Londonu hočemo omeniti samo besede iz enciklike sv. Očeta, ki nosi naslov »Divini Redemptoris« papeža Pija XI., ki pravi: »Kjer gospoduje komunizem, tam se je komunizem z vsemi sredstvi vrgel na to da bi uničil temelje civilizacije in krščanske vere, ko se je zla6ti trudil, da bi uničil verska čustva pri mladini. Boljševiki so pregnali škofe in duhovnike, obsojali so jih na prisiino delo, jih streljali in pobijali na nečloveški način. Laiki, ki so hoteli biti zvesti svojim verekim dolžnostim, so so^ seda j ''zaradi^At a jski jevega' govora zelo razo- \ bili preganjani, ™t.H wjih_vje& in jih zaradi • i . • ** _ .-i.: ^.t,/-.;« m ti p n t p nnvfHial a čarani, ker je Maiski švoje mnenje povedal =fn-i'M ko !P irf'vif: -Mm? ne sr o razo- 1 bili picgcmj...... ........ " '": • .■ j nedal v njihovega verskega prepričanj postavljali pred po- •iip f »n- fhna ?odišča«. Na morju okoli Anglije so bojna letala ponoči zažgala veliko trgovsko ladjo. Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško državno ozemlje. Berlin, 26. sept. AS. Na Vzhodnem morju je sovjetska j>odmornica zavozila na nemško zaporo min in se raztrgala. Helsinki, 26. sept. AS. Finske čete so zasedle pet vasi in sicer med gozdovi v osrednji Kareliji. V teh vaseh so finske čete osvobodile 2000 tujcev, ki so pripadali 12 raznim narodom. Med njimi je bilo zelo mnogo otrok, ki so jih sovjeti spravili tja iz raznih strani Rusije. Živeli so v zelo velikem pomanjkanju in so bili večinoma zelo izstradani. Newyork, 26. sept. AS. Ameriška radijska postaja je objavila iz Moskve novico, da so tam preklicali odredbe o zatemnitvi cest in trgov, ki so bile objavljene v začetku vojne. Odslej naprej bodo zatemnjeni v Moskvi samo zunanji deli mesta, ki so izpostavljeni bombardiranju. Treba si je misliti, da novica o popolnem redu v sovjetski prestolnici ni popolnoma točna. Vsak dan se namreč lahko ugotovi, da sovjetska vlada vedno boli izgublja nadzorstvo nad državo. Najbrž se tudi na zatemnjenih moskovskih ulicah ni več varno gibati in zato jc boljše, če ulice niso zatemnjene. Nemci prodiralo na K rim Newynrk, 26. sept. AS. Semkaj so iz Londona prispela poročila, da se je začel nemški pohod na Krim, kamor so krenile štiri nemške divizije. Ob Azovskem morju prodirajo nemške čete v smeri proti Rostovu. V Londonu so tudi silno vznemirjeni zaradi jioložaja pri Petrogradu. Nemci zasedli Carskoje selo Berlin, 26. sept. AS. Na bojišču pri Petrogradu so tri nemške kolone vdrle v utrdbeni pas. Carskoje Selo je zasedeno. Boji so že v predmestju Petrograda. Letalstvo podpira pehoto. Finci so zasedli dve električni centrali, ne da bi jih Rusi mogli porušiti. Obalne baterije so prisilile k molku dve sovjetski vojni ladji. Južno od Petrograda so Nemci zasedli pri Valdajski planoti pokrajino, kjer so svinčeni rudniki. Kronstadt v ognju Dopisnik Štefanija javlja: Vojaški opazovalci soglašajo, da je bitka za Petrograd najhujša v vsej sedanji vojni. Nemško topništvo vseh velikosti in tudi letalstvo neprestano sipa ogenj na mesto. Kronstadt je v ognju. Sovjetski ujetniki izjavljajo, da v vsej okolici Petrograda ne stoji več niti eno drevo in niti en zid. Sovjetske pomorske sile se v toči izstrelkov ne morejo več ganiti. Razen tega je morje vse naokrog minirano. Sovjetske čete razpolagajo z neverjetno množino topništva. Poveljstvo se je očividno zavedalo važnosti mesta. Nemška pehota je s jx>df>oro tankov včeraj preprečila silovit sovjetski izpad. Zdi se, da se hočejo sovjetske čete boriti celo po ulicah mesta, da bi tako od|k>r podaljšale, čeprav za največjo ceno žrtev. Potem ko so bili otoki na Ladoškem jezeru zasedeni, so se sovjetske čete umaknile s kakimi 15 ladjami in nekaterimi topničarkami proti No-vaji Ladogi. Toda od tam ne bodo mogli doseči Petrograda, ker je spodnji tok Neve v nemških rokah. Reka Swir pa je zasedena od Fincev. Torej je tudi njih usoda zapečatena. Uspehi italijanskega letalstva na vzhodnem bojišču Ukrajinsko bojišče, 26. sept. AS. Posebni d»> pfsnik agencije Štefani jjoroča, da so letala italijanskega ekspedicijskega zbora prepodila sovjet« ska letala, ki so hotela motiti potek bojev na levem bregu Dnjepra. Število sovjetskih letal je zaradi neprestanih izgub zmanjšano, vendar so sovjetska letala skušala doseči svoj cilj v skupinah po tri ali štiri letala. Odsek, ki je bil poverjen italijanskemu letalstvu, pa je jDostal zelo nevaren za sovjetska letala. Sovjetska letala so rajši opustila svojo nalogo, kakor pa da bi se spustila v boj s fašističnimi lovci. Število sestreljenih sovjetskih letal v zadnjem tednu je zelo pomembno. V zadnjih 24 urah je italijansko letalstvo k svojim prejšnjim zmagam priključilo še 6 letal, in sicer jih je bilo četvero letal sestreljenih v plamenih in to po boju, ki je trajal le nekaj minut. Pri Smolensku nič posebnega Vzhodno od Kijeva likvidirajo ostanke velikega Budjenijevega poraza. Sovjetske čete poizkušajo predreti obroč, v katerega so jih uklenile čete maršala Reichenaua. Eden takih poizkusov, izveden z dvema divizijama, je Ruse stal 3000 ujetnikov. Samo na enem oddelku so Nemci našli 700 mrličev. Drugod so zopet Nemci našli 1000 voz in 150 toj>ov itd. Pri llarkovu se boji zelo ugodno razvijajo. Zdi se. da so tukaj tudi zajete velike čete poražene Budjenijeve armade. Angleški napad na francosko Somalijo Berlin, 26. sept. AS. Angleške pomorske sile so od dne 17. septembra naprej začele izvajati napad na Francosko Somalijo. Bojne ladje so blizu Džibutija vlovile in potopile parnike, ki so vozili živež. Bern, 26. sept. lp. Švicarski listi prinašajo obširna poročila o boju za Petrograd, Listi pravijo, da so ti boji strahoviti. Nemški topovi so najprej nekaj ur obstreljevali sovražne postojanke, nato pa se je dvignilo v zrak več sto nemških strmoglavskih letal, ki so zmetala tisoče in tisoče eksplozivnih bomb na sovjetske postojanke. Nato so napadalni odelki, oddelki ognjemetalcev in pionirji napadli notranji pas sovjetskih utrdb Rusi so izvedli dva protinapada, vendar pa se jim ni posrečilo zavzeti izgubljenih postojank. Istočasno so nemške čete sprožile silovit napad jugovzhodno od mesta in so tudi tod vdrle v notranji del sovjetskih utrdb. Vse sovjetske protinapade je vodil osebno sam maršal Vorošilov. Vorošilov se trudi, da bi prebil obroč, ki ob-koljuje Petrograd, in je zato poslal padalce v nemško zaledje, tam pa naj bi padalci ovirali dovoz živil in drugih potrebščin za nemško vojsko. V Petrogradu bodo kmalu čutili pomanjkanje surovin, dasi so tam pripravili ogromne zaloge. Dopisnik Štefanija poroča: Nemški pritisk na Petrograd je tako strašen in njihovi napadi tako silni, da ni nobene človeške sile, ki bi se temu mogla zoperstavljati. Glavno besedo pri napadih na utrjene postojanke imajo letala, metalci min in topništvo. 1 udi včeraj so na Krvavi boji za Petrograd vsezgodaj oddelki metalcev ognja napadli celo vrsto sovjetskih bunkerjev in jih po zelo težkem boju osvojili. Bilo je težko delo, toda postojanka je bi i a tako važna, da je zanjo bilo vredno nekaj tvegati. Bunkerji so bili opremljeni z oklepnimi 6tolpi. Tppovi ter drugo avtomatično orožje je večkrat z gotovim učinkom obstreljevalo položaje, ki so jih Nemci zasedli. Poda seda j molče, deloma pa je to orožje celo obrnjeno proti Rusom. '1'fidi po zadnjih poročilih so pred Petro-gradom neprestani 1 juti boji. Povsod napredujejo Nemci in pripravljajo odločilen napad, ki bo dovedel do liitre zasedbe mesta. Nemci pošiljajo v boj vedno večje število letal. Letala so neprestano nad pristaniščem in nad mestom. V zraku se vrše borbe s sovjetskimi letali. S tisoči raznih bomb obmetavajo Nemci razne naprave v mestu. Zaenkrat sovjetski odpor še ne popušča. Od časa do časa napravljajo celo protinapade s pehoto in tanki, toda vedno se morajo umakniti potem, ko so zapustili na bojišču rrtnogo trujiel in veliko materiala. Kot dogodek, ki označuje boje pred Petrogra^m, je bila zasedba velikega industrijskega kompleksa, ki ga je oblegala polovica nemške divizije. V posameznih tovarniških oddelkih so so Rusi divje borili več ur in so 6e vdali šele, ko so padli oficirji. Najvišje cene za producente v Italiji Te dni se je v Rimu sestal medministrski preskrbovalni odbor, ki je določil najvišje cene za producente in sicer za krompir in zelenjavo. Odbor je sklenil uvesti popolno disciplino v trgovini s krompirjem in zelenjavo, tako, da bodo morali producenti oddati ve« pridelek. Poleg tega je določil naslednje najvišje cene, ki jih sme zahtevati producent: industrijski krompir 90 lir za met. stot, boljši krompir 100 lir, navadni fižol 425 lir za stot, boljše vrste 480 lir za stot, leča 460 lir za stot, sterilizirana leča 485, grah navadni 300, srednjevelik 340, velik 380 lir za stot. Za olivno olje so določene naslednje najvišje cene: najboljša kakovost 1550, II. vrsta 1500, III. 1460, IV. 1440 in V. vrsla 1420 lir. Kakovost se ravna po količini kisline. Končno je še posebna vrsta, za katero znaša najvišja cena 1400 lir za stot. Olje za razsvetljavo, ki ima nad 5 % kisline, se plača samo po 1330 lir za stot. Zaradi zvišanja cene olja v primeri z lanskim letom je treba omeniti, da bo polovica zvišanja šla v breme države, druga polovica pa v breme potrošnika. Za sladkorno peso je določena cena 1.35 lire 7.a polarimetrično stopinjo. Končno je odbor razpravljal še o položaju na tržišču jajc in tržišču sira, za katerega bo tudi uvedena totalna disciplina. Razdeljevanje sira. Počenši s 25. leptembrom je v Italiji dovoljena prodaja sira samo na osnovi nakaznic, katere bo izdajal urad za kontrolo sirar-stva. Direktna prodaja je dovoljena v nadrobni trgovini za one količine, ki se nahajajo v lokalih. Lastniki zalog sira jih morajo prijavili od 1. do 5. oktobra, proizvajalci pa do 30. septembra. Pregled sporeda letošnjega Ljubljanskega velesejma Po priključitvi Ljubljanske pokrajine v italijansko kraljevino je oblast z vso poznano široko-poteznostjo prešla k delu, da se nova pokrajina tudi gospodarsko vključi v skupnost mogočnega italijanskega imperija in da se gospodarstvo nove pokrajine čimpreje razmahne po vidikih, ki odgovarjajo pomenu mlade pokrajine in njenemu zemljepisnemu položaju. Na žalost so bile ekonomske vezi med novo in starimi pokrajinami kraljevine še malo razvite. Trgovci in konzumenti naše pokrajine vse premalo poznajo mnogoštevilne izdelke italijanskih industrij, po drugi strani pa starim pokrajinam kraljevine ni zadostno znana proizvajalna moč in sposobnost nove pokrajine, bodisi v indu-strijsko-obrtnem, bodisi v industrijskem proizvajanju. Ljubljanski velesejem naj torej poda potrošnikom Ljubljanske pokrajine čim popolnejšo sliko italijanske proizvodnje, obiskovalcem iz starih pokrajin pa naj predoči krajevno produkcijo in njene poljedelske, tehnične, industrijske, obrtniške in umetnostne vire ter vse gospodarske značilnosti nove pokrajine. V tem je posebna važnost letošnjega Ljubljanskega velesejma, ki mu je naloga, da krajevno gospodarsko delavnost učinkovito usmeri k gospodarstvu kraljevine. Upoštevajoč vse to, bo velčsejerfi razdeljen v dva dela gospodarstva: industrija in obrt ter kmetijstvo. Obe skupini pa bosta ločeni tako, da razstavlja Ljubljanska pokrajina zase, ostale pokrajine pa skupno. V industrijskem delu bodo stare italijanske pokrajine razstavile: kovinsko industrijo, najrazličnejše stroje, kmetijske stroje in orodje, kolesa, motorna kolesa, avtomobile, pisalne in računske stroje, fino mehaniko, elektrotehniko, razne instrumente, radijske aparate, peči, štedilnike, športne potrebščine, igrače, tekstilno industrijo, konfekcijo, modo. kožuhovino, usnje in konfekcijo usnja, čevljev, papir, knjige, pi9arnike potrebščine, najraznovrstnejše izdelke bogate kemične industrije, farmacevtične preparate, fotograske potrebščine, razna živila, konzerve, alkoholno industrijo, razni gradbeni material, glasbene instrumente in še mnogo drugega. Posebej je treba podčrtati turistično razstavo, ki bo zelo reprezentativna in nameščena v novozgrajeni kupoli, dalje razstavo monopolskega bla ga (tobak, sol), razstavo avtomobilskega kluba RACI, razstavo vseh italijanskih paroplovnih družb in razstavo največjih italijanskih zavarovalnic. Prav posebno pozornost bo vzbujala velika razstava italijanske umetnostne obrti. Sodeluje 60 razstavljalcev iz sledečih 16 pokrajin: l'Aquila, Ancona, Bari, Bologna, Cagliari, Catania, Firenze, Genova, Lecce, Napoli, Palermo, Roma, Torino, Trieste, Venezia in Bolzano. Razstavljena bo keramika, harmonike, zlatnina, čipke, potrebščine za kadilce, kovinski izdelki, ročno vezane preproge, lesni izdelki, ročno tiskane tkanine, izdelki iz terakote in alabastra, izbrani mozaiki, izdelki iz slame, lutke, slikano steklo, filigranska dela, slo-nova kost, korale, kameje, modni izdelki, umetno cvetje, gumbi, torbice, muransko steklo, lesene ovratnice in keramični izdelki. V posebnih velikih paviljonih v obsegu po 400 m1 in več bodo razstavila ministrstva za javna dela, kmetijstvo in promet, goriška pokrajina tovarne Fiat s svojimi raznimi motorji za zem ljo, zrak in vodo, ltal-Viscosa s tekstilnim blagom, Montecatini s kemičnimi izdelki. Na veselejmu ob Lattermannovem drevoredu bo železniško ministrstvo razstavilo najmodernejše železniške lokomotive in razne potniške vagone. Za ta vlak bodo speljane posebne tračnice od tržaške železniške proge preko Tivolija na velesejem. To je samo v glavnem podana slika, bo pa še mnogo drugih zanimivosti. Ljubljanska pokrajina bo prikazala vso svojo današnjo industrijsko in obrtniško proizvodnjo. Zlasti naj opozorimo na LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI P radi ta ve eb 1«. la 11 art. ot natfallalt la praiatiUti pa ab 10.30. 15.. 17. ta 1». ari GROFOV SIN FIlm ti katerega veje »ve* »rak plodnih poli jelenih gozdov in vUokih planin ter aloooka Uu-bežen do oboževane žene . . . Aroedeo Naziari, Lilia Slivi, Elena Altierl in drogi KINO UNION - TEL. 22-21 fremiera pravkar izdelanega filma Luč v temi z naJboliKImi igralci države Alida Valil, Fmoo Giaehettt, Clara Calamal, C. Oanipaniol Itd. Zgodba o ljubezni, ki Je Je od žačetka obsojena na odrekanje in žrtve do končne »mag« R 1 N O MATl U A 1 E U lesno industrijo in obrt (pohištvo, pete, sodi, vozovi, igrače itd.), tapetništvo, peči, štedilnike, keramiko, tekstilno blago, usnje, konfekcijo usnja in čevlje, kemijo, rudniške produkte, papir, kovinsko in strojno industrijo, elektrotehniko, gradbeni material, živilsko industrijo. Posebne zaokrožene razstave bodo tvorile obrt, kjer 1>0 razstavljalo večje število obrtnikov najrazličnejše izdelke in pa hišna domača obrt s čipkami, vezeninami, ribniško suho robo, lončarstvom, kmečko keramiko, domačimi tekstilnimi izdelki, igračkami itd. Poljedelsko udejstvovanje starih pokrajin kraljevine bo prišlo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu do zelo vidnega izraza. Nacionalna zveza pokrajinskih združenj poljedelcev iz Rima bo razstavila v posebnem oddelku na 160 m', med drugim tudi razna semena, konopljo, vino, sadje, grozdje in sir. Italijanska zveza poljedelskih združenj iz Rima bo v jjosebnem velikem oddelku mimo drugega razstavila tudi razne kmetijske stroje in orodje, razna gnojila, sredstva za zatiranje sadnih škodljivcev, semena, razna živila, sadje in vino. Velik del paviljona goriške pokrajine bo tudi posvečen kmetijstvu. Razstavljeno bo sadje, grozdje, kandirano sadje, vrtnarski pridelki Vipave, marmelada, mlečni proizvodi, vino, okrasno drevje, lepotično zelenje. Posebno pozornost bo gotovo vzbujala obsežna razstava in pokušnja najboljših italijanskih vin. Ta razstava vin bo nameščena v prejšnji veliki sejemski restavraciji, kjer bodo na razpolago tudi dobri mrzli prigrizki in Meinlova Črna kava. V posebnem oddelku bo prirejena razstava vseh vrst sira italijanske produkcije, ki bodo občinstvu na pokušnjo in naprodaj. Za ljubitelje sira bo to nekaj svojevrstnega, saj je italijanska produkcija sira svetovno znana. Kmetijska razstava Ljubljanske pokrajine bo prikazala italijanski javnosti stanje svojega kmetijstva in njega važnost v okviru preskrbe v vojni se nahajajoče kraljevine. Imela bo devet oddelkov: poljedelski, vrtnarski, sadjarski, vinarski s pokušnjo vina, mlekarski, čebelarski s prodajo medu, zdravilna in aromatična zelišča s pokušnjo zdravilnih čajev in likerjev, gobarstvo, male domače živali. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata bo prikazal avtarkfčne možnosti kmetijskih proizvodov Ljubljanske pokrajine. Tako bo letošnji, bogato založeni Ljubljanski velesejem s svojimi novimi, moderni razstavni tehniki ustrezajočimi dvoranami in z lepo urejenim sejmiščem nudil popolnoma novo, zunanje in notranje lica. * Italijanski in nemški komisar pri Grški banki. Pri Grški banki v Atenah sta imenovana dva posvetovalna komisarja. Italijanski komisar je dr. Vit-torio Forte od Banca d'Italia, nemški pa ravnatelj Reichsbanke Pavel Hahn. Velesejem v Smirni je bil zaključen dne 21. t. m. Italijanski paviljon je dosegel velik U6peh. a mescszanotte o polnoči la barriera sara cliiusa. X ritardatari, anehe se accorrcranno per aequistare Eli ultimi bigliet-ti della Lotteria di Merano, troveranno la porta sharrata. Non vi saranno e non vi possono essere rinvii: chi vnole tentare la sorte e cercare di diventare millonario spendemlo soltanto 12 lire deve farlo sublto perche poi sara troppo tardi. bodo zapornice spnRčene. Zamudniki bodo našli vrata zapahnjena tudi če liriteko kupovat zadnje srečke Meranske loterije. Odlogov ue more biti in jih tudi ne bo. Kdor hoče poskusiti srečo in skušati postati milijonar s potrnSnjo 12 lir. jih mora potrošiti takoj, ker potem bo prepozno. Narodni praznik na Danskem Kopcnhagen, 26. sept. as. Danes slavi dauški kralj Kristijan svoj 71. rojstni dan. Vse ulice in vsa okna so v zastavah in po kinih predvajajo filme iz kraljevega vladarjevega življenja. Zvečer bo slavnostna predstava v kraljevem gledališču v navzočnosti kraljeve dvojice. »Narodni svet« na Estonskem Bern, 26. sept. AS. Švicarska brzojavna agencija je izvedela iz Helsinka, da je bil na pobudo nemških oblasti ustanovljen na Estonskem Uusi Soumi«, ki piše, da bo ta narodni svet upravljal zadeve iz notranje politike in da bo ukrenil vse potrebno za obnovo dežele. Eksplozija ob železniški progi v Švici Bern, 26. septembra. AS. Poveljstvo švicarske vojske objavlja: Iz neznanih razlogov so včeraj popoldne eksplodirale nekatere mine blizu šiona. Železniška proga in cesta sta bili poškodovani, ker so se na progo zavalile skale in zemlja. Tedaj je ravno vozil mimo tovorni vlak, ki ga je deloma zasulo. Ubit je bil železniški čuvaj, dva železničarja in dva delavca sta mrtva. Preiskava je v teku, promet je bil obnovljen. Grčija ima dovolj kruha in premoga • Atene, 26. sept. lp. Predsednik grške vlade general Colazoglu je izjavil, da ima zaradi pod-pore držav Osi Grčija dovolj kruha, prav tako pa je zagotovljen dovoz sladkorja in premoga. ItalUanSilna brez učitelja O kinu. | Kino (il cinema, il cine, il cinematografo) je danes zabava najširših krogov Vsako mesto ima danes celo po več kinov (il cinete&tro). Boljši igralci (zvezdnik — il divo, zvezdnica — la diva) so danes — kakor športniki — mednarodni junaki in uživajo velikanski sloves (la popolarita). Danes vlada po filmskih platnih (lo schermo) zvočni film (il film sonoro, il fonofim). Nemi film (il film muto) je šel med staro šaro. Filmska produkcija (la produzione cinematogrAfica) zavzema velikanski obseg in je že tako mednarodna, da se govorjeni del (il parlato) vsakega večjega filma sinhronizira (sineronizzare) v vseh pomembnejših jezikih sveta. V italijanskih kinih je predstava ponavadi neprekinjena (spettacolo continuo), — Zvočni tednik — la rassegna della 6ettimana. Kulturni film — un film documentArio (kratek film — un film di cortb metraggio). Filmska drama — il cinedramma. Film iz izrezanih podob (Disneyev »Mišek« i. pod.) — un cartone animAto. Dvorana — la sala, projekcijska kabina — la cabina di proiezione. Predvajati film — proiettAre un film. Italijanski Hollywood je slavna »CinecittA« (= Filmsko mesto) pri Rimu. Tam delajo (»girare« — vrteti) filme v številnih študijih (lo studio, l'ate-ližr cinematografico). Operater — l'operatore. Film nastane šele po zamotanem in premišljenem »striženju« (il tAglio) in montiranju (il montaggio), pri čemer gre na tisoče metrov filmskega traku (la pellicola) tudi v izgubo. Prijetno je, če imaš sam majhen snemalni aparat (un apparčcchio di prčsa) za ozki film (un film a pAsso ridčtto). ... in časopisu. Časopis (dnevnik — il giornale, il quotidiAno) je tudi ena izmed velesil današnjega časa. Italijanski časopisi se ločijo od tipa časopisa, ki smo ga vajeni pri nas, zlasti po svojem lormatu (il formato). Zato imajo tudi manj strani (la pAgina). Odlikuje jih tudi poseben stalen način ureditve posameznih strani (il sistema d'impaginazi6ne). Na prvi strani (in prima pAgina) ima italijanski časopis politične novice (notizie di politica), glavne dnevne novice (il fAtto capitale dei gi6rm>) in važne mednarodne dogodke tudi nepolitičnega enačaja (1 grAndi avvenimčnti internazionali). Uvod ntlr — 1'arMcolo di fondo. Na drugi strani (in secčnda pAgina) najdemo novice z dežele (fatti d'interesse regionale), uradne razglase (il notiziario ufficiale), razna sporočila (bollettini): tržna ali borzna (b. finanziario), vremenska (b. meteorologico) itd. Tretja stran je posvečena kulturi in listku: literarni članek — un articolo letterario, literarna ali umetniška kritika — una critica letteraria o artistica, novela — una novella. Udomačil se je izraz »un articolo di terza pagina« = članek o literarnih ali umetniških vprašanjih. Četrta stran je bila včasih zadnja stran (in je pri nekaterih Ustih še danes); kot taka je bila namenjena predvsem reklami in oglasom (la pubblicita commerciAle). »Četrta stran« je danes tudi že tako stalen pojem, da se pravi: »Cerchiamo in quarta pagina!« kratko in malo: »Poiščimo med oglasi!« brez ozira na to, ali so oglasi na četrti strani ali ne. Morebitne ostale strani so posvečene raznim drugim rubrikam (la rubrica): športu (lo sp6rt), krajevni kroniki (la crdnaca locAle), popotnim pismom (la corrispondenza di viaggio), sodnijski kroniki (la rubrica giudiziaria), gledališkim oznanilom (la ras-sčgna dei teatri) itd. Zadnja poročila se objavljajo na zadnji tekstni strani kot »Oltime notizie« in podobno. Druga izdaja — sec6nda edizione. Popoldanska (večerna) izdaja — edizi6ne pomeridiana (serale, di sžra). Posebna izdaja — edicične straordinaria. Revija — la rivista, (ilustriran) tednik — il settimanale (illustrato), humorističen list — un gior-nAle umoristico. Berilo. Vendetta. Alessandro Dumas si1 dimenticAva1 spčsso di pagAre i collaboratori del suo giornAle »II Mo-schettifcre«. Tre di l6ro gli di4dero* perci6 le di-missi6ni tiitti e tre insičme. — II dirett6re si troverA in grAve imbarAzzo, — pensArono, ed il giornAle non potrA pili usefre. Invčce »II Mo8chettiere« uscl come al sčlito, recindo in prima pagina qučsto avvlso stampato in* neržtto": »I miži collaboratčri X, Y e Z han dito le dimWs6ni. D'6ra* in* pfti' niilla piti impe-dira al pubblico di abbonirši al mfo giornale.« Pripombe. » dimimttcArsi — pozabiti. — • nedolotaik; dAre. -i ' i debelimi črkami, m • odslej- Smrtne obsodbe v Franciji Ženeva, 26. sept. AS. Iz Vichyja se je izvedelo, da je vojaško sodišče v Clemont Ferrandu danes dopoldne obsodilo na smrt 6 častnikov, ki so pristaši de Gaullea. Obsojeni so bili na odvzem čina, na zaplembo imetja in na smrt zaradi izdajstva, bega in zaradi zlorabe državnega denarja. Prepiri med zavezniki v Londonu San Sebastiano, 26. sept. AS. Po poročilih iz Londona, konferenca zaveznikov vendarle ni bila tako mirna, kakor je to hotela poudariti angleška propaganda. Poljaki in Cehoslovaki so stavili zelo velike zahteve, in nizozemski zastopnik je odklonil, da bi dal na razpolago velika skladišča živil, ki so za Zaloge bogve kje. Na konferenco so tudi vplivala poročila o porazu na vzhodnem bojišču. Ženske v angleški vojni industriji Rim, 26. sepatembra. AS.. Angleški delovni minister je odredil, da se morajo iz trgovine na drobno odstraniti vse ženske od 20. do 26. leta. Ženske bodo namreč zaposlli v vojni industriji. Slaba večina avstralske vlade Bangkok, 26. sept. lp. V avstralskem parlamentu je vodja opozicije predlagal, da naj se s plebiscitom ugotovi, če je javno mnenje za politiko vlade ali proti njej. Med burnim glasovanjem v parlamentu je bil ta predlog odbit samo z enim glasom večine, in sicer je glasovalo proti predlogu 32 poslancev, za predlog pa 31 članov parlamenta. Predlog za ukinitev ameriške nevtralnosti Washington, 26. sept. AS. Ameriška vlada je sprožila val, da naj se ukine zakon o ameriški nevtralnosti in da naj se oborože ameriške trgovske ladje. V tem smislu se sedaj gonja še povečava in zastopniku Rooseveltove večine v kongresu, Raybur in Connaly, sta napovedala, da bosta v senatu vložila osebni predlog, da naj se od-pove nevtralnost in da bosta tako podprla Rooseveltove korake za sodelovanje v tej vojni. Povečanje ameriških kreditov za nove ladje Washlngton, 26. sept. AS. Ker so izgube ameriškega ladjevja v severnem delu Atlantika vedno večje, je bila klicana na tajno se,jo komisija kongresa, da bi proučila vprašanje povišanja kreditov za gradnjo novih ladij. Govori se o vsoti 850 milijonov dolarjev, s tem denarjem pa mislijo kriti izgube, ki jih je imela ameriška mornarica v zad-| njem času. Racioniranje v Ameriki Washington, 26. sept. AS. Izvedelo se je, da je začelo v Ameriki primanjkovati mleka, sadja in zelenjave, in sicer zaradi prevelikega izvoza v AngMjo. Napovedujejo, da bodo morali zaradi teh pošiljk nekatere potrebščine racionirati. Letalska nesreča v Ameriki Newyork, 26. sept. AS. Blizu Pensacole na Floridi sta iz neznanih vzrokov treščili na tla dve letali ameriške mornarice. Ubilo se je 6 pilotov. Rooseveltov svak umrl Washington, 26. sept. AS. Hali Roosevelt, brat predsednikove žene Eleonore Roosevelt in svak predsednika Roosevelta je včeraj umrl y kliniki v Washingtonu. Bil ie star 50 let (jjOAp&dLaKStva Romarska cerkev Srca Jezusovega v Drežnici pod Krnom »Izbral ln posvetil sem ta kraj, da ostane Moje Srce tam vse dni.< (2. kron. knj.). Tam doli pod sivim Krnom na podvznožju zasneženih vrhov leži v zasanjanem planinskem zatišju hribovska župnija Drežnica. V sredo, dne 1. oktobra bo mirna gorska vas oživela, ker bo praznovala dva izredna dogodka: sv. birmo in po-svečenje nove župne cerkve presv. Srca Jezusovega, ki je bila pred kratkim proglašena za romarsko cerkev. Na pokopališču pri Sv. Lovrencu, ki je dobro uro hoda oddaljeno od Drežnice, počivajo zemski ostanki našega Simona Gregorčiča. Njegovo grobišče in drežniška duhovnija sta del tistega sinjega planinskega raja, po katerem mu je hrepenelo srce, ko je bival pod »trto, v deželi rajskomili«. Izpod te trte je 17. sept. 1892, pred kmalu 50 leti, prišel v Drežnico duše past g. Josip Kalin, doma iz Ajdovščine. Sedanji 78 letnik, ki je že nekaj let zlatomašnik, ki je bil takrat v najkrepkejših letih, ves prežet z dobro, močno voljo in poln vzvišenih zamisli in načrtov. »Planinski rajt, po katerem je vse življenje tožil naš najidealnejši pesnik, je prevzel tudi idealnega g. Kalina in si ga povsem osvojil. Sojenice so ga zajele v sončno mrežo, ga prikovale na vekovite Krnove stene in ga drže še danes ... Ko je g. Kalin prišel v Drežnico, je bila vas zapuščena, od vsega sveta pozabljena. L. 1913 je izšla v »Bogoljubu« okrožnica, ki naj bi pridobila prijateljev za novo cerkev presv. Srca Jezusovega v Drežnici. V tem oklicu opisuje g. Kalin Drežnico tako-le: »Ob vznožju gorskega velikana Krna (2246 m), uro hoda oddaljena od državne ceste, ki pelje iz Gorice po Soški dolini na Koroško, leži nad trgom Kobaridom v krasni hribovski idili Drežnica s svojimi petimi vasmi in štirimi cerkvami. Povečini zelo ubožni, a pridni in globoko verni prebivalci živijo od kmetijstva in živnoreje; mnogo jh je pa zaradi revščine prisiljenih si iskati poleti zaslužka izven dežele, a se vračajo na zimo domov. Nad glavno vasjo — Drežnico— je stala še nedavno na nizkem holmu sredi vasi kuratna cerkev sv. Jurija. Bila je za to dokaj obširno duhov-nijo veliko premajhna in v tako žalostnem stanju, da nam jo je okrajno glavarstvo že leta 1898. uradno zaprlo, ker je zaradi velikih razpoklin v zidovju bila resna nevarnost, da se sesuje; na prošnjo in osebno odgovornost podpisanega kurata je glavarstvo vendar dovolilo, da se je v njej še opravljala služba božja, a moralo se je zidovje zunaj in znotraj prej trdno podpreti. Polnih 13 let smo Drežniščani žalostno gledali svojo, od vseh strani s tramovi podprto »cerkev« in se s strahom zbirali v njej k službi božji.« G. Kalin je vzljubil te dobre, poštene, trdožive hribovce, zasmilili so se mu v njihovi zapu-ščenosti in povezal je svoje življenje z njihovim. -s-- itajf *x ^ * ~ ^ ; -i ■ ir . # ' ..............ff i " ■..... "*< Pogled na Drežnico pod Krnom, ko je stala - <•- še stara cerkev, Kmafn po njegovem 'dohodu so Drefničanl sklenili zgraditi novo župno cerkev, posvečeno presv. Srcu Jezusovemu. Priprav za zidanje so se lotili s tako vnemo in nenavadno požrtvovalnostjo, da je bil presenečen in ganjen. To sveto vnemo je smatral za dokaz, da si je Zveličar sam izbral ta ljubki količek slovenske zemlje, kjer naj bi njegovo usmiljeno Srce bilo vir dobrot in milosti ubogim slovenskim trpinom — daleč naokrog. Zgraditev nove cerkve presv. Srca, ki je bila plamteča, sveta želja vseh Drežničanov, je postala tudi življenjska naloga njihovega požrtvovalnega g. župnika. Kljub izredni darežljivosti bi domačini sami ne zmogli v doglednem času zgraditi zaželjene cerkve. L. 1001 so z.ato ustanovili »cerkveno društvo za zidanje nove farne cerkve«, da bi si pridobili usmiljenih src, ki bi jim z darovi pomagala izvesti sveto delo. V začetku ietn 1911 jc znašala cerkvena glavnica 25 tisoč kron, poleg lega so bili pa občinarji z velikodušnim robotnim delom navozili in nanosili na stavbišče velike sklade lesa, kamenja in kupe peska. V dokaz res požrtvovalne vneme, naj navedemo en primer: v enem dnevu je bilo na stavbišče spravljenega in ugašenega 1800 centov apna; sodelovalo je pri tem delu hkrati nad 300 oseb in 25 parov konj. Ker je »podprta« cerkev vedno bolj pešala in so strokovnjaki izjavili, da ne bo zdržala več eno leto, je bilo za božič 1. 1910 sklenjeno, da se prične z zgradbo nove cerkve. Dne 6. julija 1911 je bil položen temeljni kamen, katerega je blagoslovil sam pokojni nadškof dr. Fr. Sedej. Za božič 1. 1912 je bila stavba že toliko dozorela, da so jo blagoslovili in se je začela opravljati v njej služba božja. Tik pred vojno med Italijo in Avstrijo v maju 1. 1915. je bila vnanjščina cerkve po večini dograjena in ometana, le zvonik še ni bil dokončan, v notranjščini pa ni bilo ne kora, ne oltarjev, ne tlaka, ne oken. Zaradi svetovne vojne in zaradi vsega, kar je bilo z njo v zvezi, je nastal v gradbi cerkve dolg presledek. Od 1. 1924. dalje se je pa delo pri notranji ureditvi zopet oživilo in notranjost se je iz leta v leto izpopolnjevala. Novim oknom, križevemu potu, slikanemu na stekla, ureditvi stranskih ladij v 1. 1924. so sledile klopi, prižnica, spovednica, 1. 1932. pa krasne orgle, ki imajo 28 pojočih spremenov in so tretje največje v goriški nadškofiji. L. 1937. je kipar Ivan Novelli iz Gradiške postavil v cerkvi novi glavni oltar in obhajilno mizo iz izbranega marmorja. Zelo lepe so v svetišču slike 12 apostolov, ki jih je a fresco (na moker omet) naslikala umetnica Galovich. Razen zvonika je cerkev sedaj izdelana. Že ko je bilo pred prilično 50 leti sklenjeno, zgraditi v Drežnici novo farno cerkev, ki naj bo posvečena presv. Srcu Jezusovemu, se je rodila tudi blagoslovljena misel, naj presv. Srce, ki bo v njem stolovalo, ne čuva samo nad njemu po- svečeno duhovnijo, temveč naj iz romarske cerkve v planinskem kraju čuva nad vso goriško deželo. Ta vzvišena misel je ogrevala in krepila Drežničane iu njihovega vodnika skozi vsa desetletja, ko so trpeli z gradbo nove cerkve. Bila jim je v oporo in vlivala jim je poguma, da so postavili dostojno, veličastno, božjega Srca vredno svetišče. Razglasitev cerkve za romarsko božjo pot naj jim bo sedaj v duhovno zadoščenje in plačilo za njihove velike trude in žrtve. Naša srca bodo romala tja gori pod sivi Krn, od tam pa bo prihajal blagoslov iz presvetega božjega Srca na vse naše delovanje, pod Njegovim varstvom bo ž njimi vred vsa dežela. Nova cerkev presv. Srca Jezusovega , • v Drežnici. športni program od zore do mraka Kolesarski in atletski finale 1941 Ljubljana, 26. sepiembra. Približuje se nedelja bogatega športnega sporeda. Po ljubljanskih ulicah že vidimo dir-kalce vseh barv, ki hitijo z lahkimi kolesi v Šiško in naprej proti Podutiku, da si temeljito ogledajo progo in opravijo generalno preizkušnjo. V nedeljo bo njihov dan. Ob pol dveh bodo startali in se borili za naslov slovenskega prvaka, obenem pa bo šlo tudi za lepe nagrade. Na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno bodo dopoldne in popoldne nogometne tekme. Odigrali jih bodo po tem-le redu: ob 9: Slaviia — Moste; ob 10.30: Mladika — Korotan; ob 15: Jadran — Moste; ob 16.30: Mars — Hermes. Jutri in v nedeljo se bodo tudi atleti poslovili od letošnje sezone. Sto in več lepih dni so imeli časa, da so se pripravili za slovensko prvenstvo. Juniorji so želeli pred pričetkom šolskega leta izmeriti športno pridnost vsakega posameznika v centimetrih in sekundah, atletinje pa bi tudi rade končnoveljavno vedele, katera je prva, druga, tretja. To je dobro, da ne bo dvomov in prepira... Po ljubljanskih igriščih... Te dni je bilo po ljubljanskih zelenih tratah vse živo. Atletinje in atleti so izkoristili lepe sončne popoldneve za zadnje treninge pred tekmami. Z napredkom so zadovoljni in pričakujejo vidno zboljšanja svojih letošnjih rezultatov. Na igrišču v Tivoliju sem naletel na gručo atletov, med katerimi je stal naš veliki atlet Stepišnik. Hvaležnim učencem je razlagal umetivost vilitenja kladiva, obenem pa preizkušal novosti, katere je videl in slišal od ameriškega trenerja v Schiu. Na tekališču je bila zbrana skupina tekalcev. Le ti so poslušali tehničnega referenta SLAZ Ludvika Glavnika, ki je pripovedoval, kako so tekli mojstri milanske arene. Tudi na Hermesovem igrišču in Fantovskem stadionu so imeli atleti ves teden pred očmi soBotne in nedeljske tekme. Dekleta so imela včeraj poslednji trening. Danes bodo samo počivaia, katera bo mogla, si bo privoščila športno dieto, jutri popoldne pa bomo videli, da so tudi Slovenke brhke in urne, če primejo v roko disk ali kopje. Posebno zanimanje vlada za nastop Hermežank, med katerimi je več slušateljic Višje šole za telesno vzgojo v Belgradu. Žensko atletsko prvenstvo bo v soboto od pol štirih naprej, juniorsko pa v nedeljo od štirih naprej na igrišču v Tivoliju, tik ob kopališču Ilirije. Tako bomo imeli v nedeljo v Ljubljani od zore do mraka dovolj športnega sporeda. Skromne želje športnega občinstva.. ■ Vsakdo, ki obiskuje športne tekme, zahaja na igrišča s posebnimi željami: da bi videl dober šport, da bi tekmovalci njegove Simpatije zmagali in da bi se med mladimi ljudmi razvedril. Razen teh glavnih želja, pa je še nekaj 6kromnih... Pri vsakih tekmah' Ima prvo besedo mož, ki je vodja tekmovanja. Od njega pričakuje športno občinstvo, da ima uro v žepu in da vse tako uredi, da gre točka za točko. Starterju želimo, da ima tako pištolo ln municijo, cla poči kadar je treba dati znak za start. To je tudi tiha želj« atletov. Pištole, ki počijo le takrat, kadar ni treba, so dobre za preizkušnje živcev, v športu pa se za enkrat niso obnesle. Od atletov in kolesarjev pričakujemo, da bodo sveži, spočiti, vedri in borbeni. Zlasti bi jih radi videli vedrejše kot navadno: saj tekmujejo samo oni, ki so se za tekme pripravili in končno gre le za šport, ki je najprej razvedrilo, potem pa šele vse drugo. Zaskrbljeni in važni obrazi ne pristajajo dobro dekletom tn fantom v športnih dresih. In želje atletov Radi bi videli enkrat v Ljubljani veliko gledalcev. Takih, ki so dobre volje, ki bodrijo k hitrejšem tempu in ki odobravajo, če tekmovalec to zasluži. Kadar vidimo praznoto okrog arene, ali če spremlja naše prizadevanje le peščica ljudi, se počutimo nekam osamljene. Vemo, ljudje pričakujejo senzacij in rekordov. Morda bomo nekoč tudi z rekordi lahko postregli. Za enkrat je važno le to, da napredujemo. Tako bi želeli, da občinstvo ocenjuje naše rezultate. Stepišnika in Koširja smo že dali, za več takih pa je treba več časa, več klubov in končno več občinstva. In končno še naša želja: da bi še to nedeljo sonce držalo s športniki in da bi dogodki tako uspeli, da bi bilo veselje o njih poročati. • Okrog nogometnih igrišč napeljujejo vodne kanale. Tudi pri nogometu vidimo, kako so tem- Kai katoličani zahtevamo od filma Včeraj smo rekli, da se katoličani bore in osvojitev filma. Pri tem pa se zopet pojavljajo mnoga težka vprašanja, ki so dosedaj komaj delno rešena ali pa še sploh ne načeta. Vendar pa jo cilj gotov: film kot tak naj bi v vsem svojem obsegu: umetniškem, kulturnem, pa tudi verskem in moralnem bil v službi zdrave narodne vzgoje. Z drugimi besedami bi bo to reklo: kino naj bo moralen in vzgojen, ker lc na ta način bo mogel biti narodu t korist. Seveda pa je ravno ta nravnost filma neko-liko težjo opredeljiva. Obsegala naj bi po našenl mnenju dvojno plat: negativno in pozitivno. Kur tiče negativne plati, mora biti naša zahteva, da v filmu ni ničesar nedostojnega, nemoralnega. Pozitivno pa naj bi bil film vzgojen. Med tenui dve« ma skrajnostima pa so sovedu možne mnogo stopnje, kakor je tudi razlika med dobrim, boljšim in najboljšim. Ako katoliška morala kako stvar tolerira, š tem še ni rečeno, da jo tudi pozitivno odobrava in smatra za najboljšo. Kljub temu, da morala nekaj tolerira, more biti dotična stvar v posameznem primeru za koga zaradi njegovih let ali posebne dispozicije in nagnjenja še vseeno slaba in škodljiva. Katoliška morala večkrat upošteva tudi splošne razmere in navade, vendar kljub temu ostaja slehernemu še vedno lastna odgovornost za samega sebe. Dandanes smo gledo filmske kritiko žo toliko napredovali, da imamo katoliške filmske centrale, ki imajo v pregledu vse izdelane filme in pnskrbe tudi za njihovo kritično označbo. Te kritiko so navadno zelo stvarne in zrele ter inotro filme pod psihološkim, vzgojnim, socialnim, verskim in tudi čisto umetniškim vidikom. Na splošno so moremo na to kritike zanesti. Vendar poudarjamo, da so gotovi filmi lahko {isto sprejemljivi za gotove krajo in gotove ljudske plasti, a manj priporočljivi kje drugod. Ako ima umetnost kako zvezo z nravnostjoj in gotovo jo ima, saj najmočnejše vpliva na duha,-potem je gotovo tudi Cerkev poklicana, da o teh stvareh kritično razsoja. Proizvajalci filmov bodo seveda rekli: Mi izdelujemo takšne filme, ki jih občinstvo želi. Občinstvo pa hoče samo lepe filme! Toda ne da se tajiti, da to, kar oni označujejo za »lepo«, ni veduo istovetno z »dobrim« ia »poštenim«. Film jo lahko lep, pa je poln eks-centričnih motivov, dvoumnih tendcnc, vzbuja zla nagnjenja in godi nižjim nagonom, pa čeprav je iz tehničnega vidika lahko neoporečen. No rečemo, cla bi kak film namenoma hotel biti škodljiv in nemoralen, pač pa proizvajalci iz želje po čim večjem obisku in denarju vefkrat namenoma spravljajo na platno gccne, ki naj vlečejo brez ozira na nravnost, samo da bi film bil popularen. No more pa so tudi reči, da bi občinstvo v resnici vedno želelo takih filmov. Posebno tam, kjer jc katoliško prebivalstvo, bi se dalo reči, da občinstvo bolj podlega slabim filmom kakor pa jih išče i ii želi. Mnogokdaj bi ljudje mnogo rajši gledali moralne in dostojne filme brez pornografijo in poganskih nazorov, a jih ne dobe. Ves problem jo zaenkrat v tem. da katoličanom šo manjka zadovoljiva lastna filmska proizvodnja. Organiziran nastop katoličanov po nekaterih deželah je že znatno izboljšal in di ignil _ gladino filmske proizvodnje. Cujcča zakonodaja v (krščanskih deželah pa tudi s svoje strani skrbi, da ne pridejo na platno lilmi, ki bi škodovali skupni blaginji. Novi vclesejmski paviljoni znotraj in zunaj. Hov veroučni učbenik za 5. gimnazijski razred V založbi Ljudske knjigarne je izšla nova knjiga: Krščanstvo in Cerkev (spisal dr. Fr. Gri-vec). Škofijski Ordinariat in Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino sta jo potrdila kot učbenik za 5. gimnazijski razred. V novi knjigi je učna snov metodično na novo predelana, življenjsko usmerjena in precej okrajšana. Knjiga ima še to veliko prednost, da je napisana ne le za šolo, ampak predvsem za življenje, namenjena ne lo dijaštvu, ampak tudi vsemu razumništvu. Prejšnji učbenik (dr. Svetina) je popolnoma pošel; razen tega je tudi metodično in vsebinsko po toliko letih že zastarel ter torej neraben, na kar dijaštvo in njihove starše posebej opozarjamo. Obširnejšo oceno novega učbenika bomo y kratkem objavili. peramenti raznih narodov različni. Medtem, ko ja v nekaterih deželah športno občinstvo naravnost dostojanstveno mirno, si privošči pri vročih narodih temperamentne scene, ki so včasih za sodnika in igralce življenjsko nevarne. — Tako je tudi v Južni Ameriki, kjer je nogomet izredno priljubljen in popularen. Zgodilo pa se je pogosto, da so ljudje vdrli na igrišče, preprečili igro in nabili nevšečne igralce. Zaradi tega so zgradili okrog arene močne ograje z bodečo žico. To pa ni pomagalo. Sedaj so prišli na novo, originalno idejo: okrog igrišč so začeli kopati kanale, katere bodo napolnili z vodo. Ce bo že kdo tako razgret, da bo kljub temu vpadel med igralce, upajo šporlni funkcionarji v Južni Ameriki, da se bo vsaj v kanalu ohladil. Kakšno temperaturo bo imela voda, o tem ne poročajo. • Ogromna udeležba na prazniku ženskega športa v Turinu. Včeraj so se vršila v Turinu samo pred tekmovanja v tenisu, lahki atletiki in obveznih likih drsanja na koleščkih. O veliki udeležbi s strani tekmovalk zadostujeta dva primera: v tenisu jih je nastopilo 136, v predtekih na 80 m čez zapreke pa toliko atletinj, da so jih morali razdeliti na 27 predtekov. O finalnih tekmah, ki bodo v nedeljo, bomo objavili zanimivejše podatke. • Slovensko nogometno prvenstvo so prične 5. oktobra. Sodelovalo bo šest klubov, pari pa so izžrebani takole: 5. X. Elan—Mars, Ljubljana— Hermes, Jadran—Grafika. 12. X. Elan—Svoboda, Mars—Ljubljana, Hermes—Jadran. 19. X. Svoboda—Ljubljana, Jadran—Mars. Grafika—Hermes. 20. X. .Jadran—Svoboda, Ljubljana—Elan. Mars— Grafika. 2. XI. Svoboda—Grafika, Elan—ladran, Hermes—Mars. 9. XI. Svoboda—Hermes. Grafika —Jadran, Ljubljana—Elan. 16. XI. Mars—Svol>o- da, Hermes—Elan, Grafika—Ljubljana. • Presenečenje v belgrajskem nogometu. Pred 4000 gledalci so otvorili v Belgradu jesensko nogometno sezono. Zanimivo pa je, da sta oba favorita BSK in Jugoslavija razočarala svoje prijatelje in izgubila prvi tekmi proti Obiliču in SK Pančevu z enakim rezultatom 1:2. Kari Sinim, mnogoobetajoči nemški tekalec na dolge proge in sudetski rekorder, je padel na ruski fronti. novice Koledar Sobota, 27. septembra: Kozma in Damijan, ■mučene«; Hiltruda, devica; Kaj, škof. Lunina sprememba; Prvi krajev: 27. ob 21.09. flerschel napoveduje: lepo ob severu, dež ob jugu. Nedelja, 28. septembra: Venceslav, kralj in mučenec; Evstahija, devica. Novi grobovi + Gospa Marija Fantitai je odšla v večnost ter do njen pogreb v soboto 27, t. m. ob treh popoldne iz kapelice sv. Marije na Žalah. Naj uživa mir blaženih! Žalujočim svojcem izrekamo svoje sožalje ob tej hudi izgubi. Osebne novice Iz duhovniške službo na Hrvatskem Nastavljeni so bili na Hrvaškem ti-le duhovniki: Alt Ivan, župnik, Punitovci, p. Gorjani, Djak. šk. Babšek Franc, župnik, Staro Petrovo selo. Bezjak Jožo, župnik, Bogičevski, p. Okučani. Cafuta Anton, župnik, Velika pri Poiegi. Čede Jože, župnik, Orahovica. Dagarin Matej, župnik, Požeški Brestovae, pošta Požega. Dolinar ivan. župnik, Donja Stubiea. Erhatič Martin, župnik. Koprivnica. Glavnik Franc, župnik, Stražeman, p. Velika. Gril Pavel, župnik, Nova Gradiška. Guzej Jurij, župnik, Grubišno Polje. Jeler Karel, kaplan, Ruševo. Jelšnik Ivan, župnik, Donja Kupčina, p. Pisaro-vina. Kociper Anton, župnik, Bebrina, p. Oriovac. Kocmut Ivan, sem. duh., Vrabče pri Zagrebu. | Kolenc Leopold, župnik, Veleševac, p. Velika Gorica. Kosi Jakob, župnik. Kren Franc, župnik, Rajič pri Novi Gradiški. Krošelj Franc, župnik, Vrbje, p. Nova Gradiška. Logar Jože, župnik, Lipnik, p. Ribnik. Lom Franc, dekan, BuČje. p. Ratkovica. Lončarič Jože, župnik, Kneginec, p. Turčin pri Varaždinu. Lovrenčič Vinko župnik, Stibica, p. Staro Petrovo selo. Malajner Karel, župnik, Nova Kapela. Medvešek Matija, župnik, Topusko. Meško Fran Ks., dekan, Slav. Požega (kaznilnica za ženske). Munda Vinko, župnik, Daruvar. Ozimič Jože, dekan, Novska. Palir Jakob, župnik, Miholjanec, p. Virje. Pavlič Vid, župnik, Martijanec. Petrovič Jože, župnik, Ljubeščica, p. Novi Marof. Potokar Gregor, dekan, Badl.jevina pri Pakraeu. Potrč Alojz, župnik, Bokšiči, p. Klokočevci. Pribožič Jurij, župnik, Lobor. Pučnik Anton, župnik, Buk, p. Pleternica. Rabuza Jakob, župnik, Brckovljani pri Zagrebu. Rakun Franc, župnik, Glogovniea, p. Vojakovac. Rančigaj Ivan, župnik, Tuhelj. Rantaša Anton, župnik. Kraljeve« na Sutli. Ravšl Anton, župnik, Jažabet pri Varaždinu. Sagaj Alojz, dekan. Sagaj Marko, župnik, Kutjevo. Sajovic Jakob, župnik, Pribič, p. Krašič. Satler Franc, župnik. Gor. Draganci, p. Cazma. Slavič Janko, župnik, Bistranska Poljanica, p. Bistra. Somrek Anton, župnik, Brezovica, p, Hrvatski Les- kovac. Stenovec Andrej, župnik. Sternad Friderik, župnik, Orehovica, p. Bedekov- čina. Sunčič Alojz, župnik, škenderovci, p. Požega. Seško Konrad, župnik, Sv. Petar Cvrstovac, p. Kri- ževci. Spari Avgust, katehet, Vivodina pri Metliki. Tovornik Franc, arhidij.. Veliki Grdževac. Turk Miloš, župnik, Kalinovac. Urleb Franc, župnik, Miokovičevo. Veranič Anton, župnik, Kostelj. Vrhnjak Alojz. Breznički Hum. Weiss Matej, župnik, Cučerje pri ZagTebu. Zagoršek Franc, župnik, Viduševac, p Glina. Zorko Melhior, župnik, Marija Gorica, p. Savski Marof. Žolni r Alojz, kaplan, Slav. Požega, prefekt kon- vikta. Žolnir Jože, župnik, Pleternica pri Požegi. P. Kasijan Farič, OFM, Ilok. Vrhbnsanska škofija, Bosna. Cepin Martin, župnik, Brčko. Gorogranc Martin, župnik, Ilidže. Dr. Meško Jože, prof. bogosl., Sarajevo. Mikolič Jurij, župnik, Bosanski Brod. Pavlič Alojz, prof. v pok., spiritual, Mladici pri Sarajevu. Stolbičar Kristijan, kaplan, Sarajevo. Segula Franc, župnik, Dolorosa, p. Modrič (Samostan). .Verbnjak Alojz, kaplan, Modrič. —■ Zdravstvena avtokolona v št. Lovrencu na Dolenjskem. V soboto 20. t. m. je zdravstvena avtokolona pod vodstvom Cav. dr. Duceja obiskala Št. Lovrenc na Dolenjskem. Zdravstveno avtokolono je sprejel novi občinski komisar g Bukovec Franc, šolska mladina pod vodstvom učitelja in šolske sestre kmetijske gospodinjske šole na Mali I/iki z gojenkami zavoda. K zdravniškem pregledu je prišlo veliko otrok, gojenke gospodinjske šole Mula Loka in odrasli. Pregledov je bilo izvršenih 1518. Po izjavi gospodov zdravnikov so ljudje v našem kraju precej zdravi. Zahvaljujemo se italijanski vladi, gen. direktorju za ljudsko zdravje Eks. Petragnnniju, direktorju sanitetne kolone za Ljubljansko pokrajino Cav. dr. Duceju ter vsem gg. zdravnikom in sestram. — V Metliko se je preselil zdravnik gosp. dr. Jože de Gleria, ki ordinira začasno v hotelu g. Makarja. — Cvet in sad v jeseni, št. Lovrenc 24. sept. Danes 6em dobil iz Knežje vasi v doberniški župniji šopek jagod, med temi 7 zrelih in eno cvetočo. Res nenavadno v zadnji tretjini septembra. Pa vsaj imamo letos v septembru prav nenavadno vreme, večinoma prav lepe sončne in tople dni, le noči in jutra so hladna. Bo vsaj september popravil, kar je letošnja neugodna in hladna pomlad in poletje zamudilo To toplo in sončno vreme je posebno ugodno v prvi vrsti za grozdje, ki mu je letos tako slabo ugajalo, da bo začelo mehčati in zoreti, kar dozdaj ni moglo, pa tudi za koruzo in ajdo, da bosta mogli zoreti. — Direktni železniški promet s Hrvaško. Z 20. septembrom t. 1. je zopet vzpostavljena direktna odprava potnikov, prtljage in ekspresne robe med Italijo in področji, priključenimi Italiji ter hrvaškimi postajami. Izdajajo 6e enosmerne vozne karte, ki veljajo za razdalje do 200 km 10 dni, nad 200 km pa 1 mesec in povratne karte za tujce 6 50% popustom po hrvaških progah, ki veljajo 4 mesece. Prekiniti vožnjo je v Italiji in v vseh priključenih področjih dovoljeno neomejeno, na Hrvaškem enkrat z enosmerno vozovnico in v neomejenem številu s povratno karto za tujce. Ie s „SloueaUoim koledaelem" boste dobili zasloni tudi Upe nate domete lastite — Darovi Rdečemu križu. Socialni sekciji Rdečega križa je uradništvo življenjskega oddelka banke Slavije ob priliki jubileja svojega ravnatelja poklonilo znesek L. 520,— Iskrena hvala! — Gospod Pungartnik Edo iz Ljubljane je poklonil socialni sekciji Rdečega križa znesek L. 1000.—, za kar se mu Rdeči križ najiskreneje zahvaljuje. — Mesto cvetja na grob pok. Viktorja Jeruca, višjega železniškega kontrolorja g. Bakarčič, lekarnar v Ljubljani L. 100.—. Najlepša hvala! — V počastitev spomina namesto cvetja na grob pokojne gos|>e Mete dr. Krejčijeve sta poklonila Rdečemu križu 100 lir dr. Adolf in Tekla Kaiser. Iskrena hvala. — V isti namen je daroval gospod Ludvik Cerne, juvelir, Woliova ulica 3, 100 lir. kkrena hvala. Ljubljana Vsak Slovenec, ki le more naj naroči »Slovenčevo knjižnico«. — To je njegova kulturna in socijalna dolžnost' Knjige lahko plačujete mesečno — Vpisovanje na univerzi. 2e dva dni je vpisovanje na univerzi. Po stari navadi je prvih 10 dni določenih za vpis novincev, medtem ko se starejši letniki lahko vpisujejo že nadaljni teden. Prve dni so zato pritisnili le bruci, ki pridno in vestno čakajo, da opravijo vse vpisne formalnosti od plačila šolnin in drugih taks do inskripcije na kvesturi. Vse kaže, da bo letos lepo število bru-cov vpisanih na univerzo in je verjetno, da bo celotni vpis dosegel 2000 slušateljev in slušateljic. — Č. g. Janko Barle, mestni župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani, se zahvaljuje najpri-srčneje svojim dragim župljanom, mnogobroj-nim prijateljem in znancem za dosedanjo pomoč v molitvi in blagem spominu! Ozdravljenje iz težkih bolezni, kapi, španske, pljučnice, srčne vodenice, podreberne vodenice z 1>ožjo pomočjo polagoma napreduje. Priporoča se še v nadaljno molitev! Obiski so sedaj dovoljeni. Nouriuiiki! Čimprej nakažite 11 fie za „Slcoenteo koiedat" po položnici, ki ie danes nalatl zato pciiožeaa iistu. Naj ne bo niti ene slovenske družine, ki ne bi imela »Slovenčevega koledarja. — Koledar bo namreč najvernejše ogledalo današnjih dni in bo gotovo še čez leta in leta pravi dokument časov, ki jih mi danes preživljamo. Poleg koledarja boste dobili v dar tudi lepe naše domače jaslice, ki so pristen naš domač okras vsake slovenske hiše o božiču 1 Siooenteo koledar u vsako hi&o! Naročite ga takoj po položnici, ki je danes priložena »Slovencu«. Pridobite še drugih naročnikov. »SLOVENCEV KOLEDAR«, KOPITARJEVA 6, LJUBLJANA 1 Pevke in pevci akademskega cerkvenega pevskega zbora! Za akad. službo božjo pri oo. frančiškanih je pevska vaja v soboto zvečer ob pol-sedmih in v nedeljo dopoldne ob desetih. — Pridite vsi točno radi važnega dogovora! Dobrodošli tudi novi pevci. Vaje so v pevski sobi poleg frančiškanske porte. 1 Institut za italijansko kulturo v Ljubljani (L' Instituto di Cultura Italiana) naznanja vpisnikom letnih tečajev, da 6e lahko s 1. oktobrom udeležujejo lekcij po nespremenjenem urniku. Mesec oktober je obenem tudi zadnji mesec letnega tečaja. . , 1 Vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča onstran meje mestne občine ljubljanske na ozemlju, ki ima zasedenega nemška vojska, ter so ta zemljišča že naznanili mestnemu poglavarstvu, vabi mestni gospodarski urad, naj se gotovo zglase v ponedeljek 29. t. m. in torek 30. t. m. od S. do 13. n 6icer v ponedeljek dvolastniki z začetnicami A—L, v torek 30. t. m. pa dvolastniki z začetnicami M--2 v sobi št. 23, I. nadstropje mestnega 'ospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7. o seboj morajo prinesti svojo fotografijo v velikosti 4x4 cm ter rojstne podatke oseb, ki jih bodo spremljale pri spravljanju poljskih pridelkov čez mejo. . _ . 1 Seznami davčnih osnov trgovin z mešanim blagom z začetno črko A—L so tudi že razgrnjenj ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše mestnega magistrati do 9. oktobra. 1 Ribarnice hitro rastejo. Nove ribarnice, ki jih gradijo ob nabrežju Ljubljanice pred mesarskimi tržnicami, gredo sedaj hitro izpod rok. Že-lezobetonski notranji zid je že ves zgrajen, sedaj pa zidajo opečni zid nad obrežnim zidovjem. Tudi ta zunanja stena ribarnic bo v kratkem dosegla dokončno višino, nato bodo začeli graditi strop, ki bo podobno, kakor pri tržnicah, zgrajen iz opečnih obokov. Nato bodo morali še prekriti v obrežje pogreznjene ribarnice in postaviti v višini ceste stebrišče, ki bo vezalo vse tržnice s tri-mostjem. Ker ta dela niso preveč obsežna, bodo končana istočasno kot dokončna ureditev mesarskih tržnic. 1 Nasipanje nove Šubičeve ulice, ze delj časa zravnavajo Nunsko ulico ob stanovanjskem bloku Pokojninskega zavoda. V tej ulici morajo ponekod posneti skoraj za meter na visoko grušč in zemljo. Večino odvišnega gradiva so prepeljali z vozički na industrijskih tirih v novo Šubičevo ulico, za katero so nasuli ponekod 6koraj poldrug meter visok nasip. Sedaj so skoraj v vsej širini in vsej dolžini ulice začeli cestni nasip valjati in vozita po nasipu sem in tja kar dva cestna valjarja. Ker je v Nunski ulici še nekaj odiišnega gradiva, ga sedaj vozijo na novo veliko otroško igrišče v Tivoliju. Tudi uršulinska gimnazija je že dosegla zadnje nadstropje in grade zidarji sedaj že venec nad drugim nadstropjem. Novi zid, ki'bo zapiral uršulinski vrt proti novi Šubičevi ulici, pa je dograjen v vsej dolžini razen na enem mestu, kjer bodo v zidu postavljena vrata. I Navodila za oddajo sob v času velesejma. Velesejm sporoča: Velesejmski stanovanjski urad, obveščen od strani interesentov, da je na razpolago soba. ki jo Inhko oddaste. vzame to na znanje in je torej lastnik ne more drugemu oddati brez predhodnega dovoljenja stanovanjskega urada. — Ko je soba oddana, je dolžnost sobodajalca, da omogoči stanovalcu dostop v sobo ob vsaki uri, zato mora v hiši biti vedno kak član družine. Pričakujemo, da se boste zgoraj omenjenega pravila držali in se tako izognili raznim neprilikam. 1 Opera nam pripravlja za začetek sezone sledeča dela: Verdijevo »AIDO« pod muzikal-nim vodstvom dirigenta Antona Neffata in v režiji Cirilo Debevca s Hevbalovo v naslovni partiji, nadalje: Straussovo opereto »NETOPIR«, ki ga bo pripravil kapelnik Žebre in zrežiral Emil Frelih, glavni partiji bosta peli: Sonja Ivančičeva in Ribičeva, nadalje je v študiju Puccinijeva opera »LA BOHEME«, ki jo bo dirigiral dirigent Niko Štritof in zrežiral Ciril Debevec, v glavnih partijah: Vidalijeva in Ma-noševski. 1 Shakespeareov »HAMLET« v novi režiji, nov} zasedbi in novi inscenaciji na našem oljšati, kakor bi bilo treba, ter jih napraviti vsaj približno take, kakršne so drugod po Nemčiji. Zato moramo najnujneje svariti, naj se ne naseljuje v Mariboru nihče, preden mu mestni stanovanjski urad ni določil stanovanja. Kdor pride v Maribor brez takega nakazila, bo moral nazaj aH pa naprej.« Popoldanske gledališke predstave se bodo v Mariboru začele dne 28. septembra. Velika prireditev nemške mladine v Mariboru bo, dne 27. in 28. septembra. Udeležila se je bo vsa nemška mladina, ki pripada nemški domovinski zvezi na štajerskem. Tudi drugi prebivalci se bodo udeležili te velikanske prireditve, da s tem izpričajo svojo udanost do nemške države. V Brežicah je meseca avgusta začela delovati nemška dobrodelna ustanova, ki je materam delila oblekce za dojenčke. Tudi otroški vrtec je že dodelan. Otroški vrtci v Sevnici, Cirlah in Šempetru bodo dograjeni do 1. oktobra. Tukaj bodo otroci dobivali tudi hrano ter bodo deležni zdravniške skrbi. Na postaji v Dobovi so dajali hrano 1040 ljudem. Nove cestne tablice bo dobil Maribor. Poleg imena ulice bo na tablicah napisan tudi mestni okraj. Nogo je zmečkalo v mariborski tek-stilni livarni 37-letni delavki Mariji Ljubeč. — V drugi tovarni je zmečkalo nogo 25-letnemu Juriju Kranjcu iz Pobrežja. Ljudsko gibanje v Mariboru. Od II. do 20. septembra je bilo v Mariboru rojenih 14 (9 moškega in 5 ženskega «jK>la) ter umrlo 20 (13 moških in 7 žensk). Porok pa je bilo v tem 1 času 31. Iz Gorenjske Bohinjski predor, ki so ga bivše jugoslovanske čete razstrelile, bo menda kmalu popravljen, tako da bo železniški promet med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom lahko spet popoln. Šola v Bohinjski Bistrici se bo začela dne 22. septembra v popravljeni ljudski šoli. Poučujejo nove učne moči. — Prav'tako so v Bohinjski Bistrici začeli graditi na postaji novo kurilnico, ki bo še pred zimo končana. Na smrt obsojen vlomilec. Posebno 6odišče v Beljaku ie pretekli torek obsodilo na smrt Poljaka Valentina Sajaka, ki je kot poljedelski delavec letošnjo pomlad prišel na Koroško ter je tukaj zagrešil več vlomov. Kontroliranje srca med operacijo Večina bolnikov, ki umre med operacijo, podleže zato, ker so imeli preslabo srce. Dostikrat srce preneha biti in bolnik umre med čisto navadno operacijo, ki sploh ni življenjsko nevarna. Io je znan primer, ki ga šaljivci dostikrat omenjajo z Despdami: »Operacija je sijajno uspela, samo bolnik je umrl.« Da bi se takšni primeri preprečili, je budimpeštonski zdravnik dr. Skorop iznašel napravo, s katero med trajanjem operacije stalno kontrolirajo utripanje srca. V primeru, če prične operirancu srce pešati, mu ga še vedno lahko ojačajo. Naprava ima mikrofon, ki producira stokratno pojačano utripanje srca. jMseben projektor pa razen tega prikazuje še delovanje srca na razsvetljenem platnu nad bolnikom. Naprava dr. Skoropa se je že pri številnih operacijah dobro obnesla ter je preprečila že več smrtnih primerov. »Kaj da mu pravijo Črnuh?« je zanimalo Miško. »Ker nosi črno obleko,« je pojasnil stric. »Velikanske peroti ima. Kadar stoji na zemlji, jih stisne, kadar pa zajaha svojega črnega konja, jih razprostre in teče kakor veter. Grozen je. Oči se mu svetijo kakor ogenj. Strahota je pogledati vanje. Toda, kdo bi se mu upal približati?!« je pripovedoval stric, ko so se vozili proti domu. Daleč za njimi se je pojavil jezdec, ki je v hitrem diru jahal za njimi. »Brž, brž, gospod!« je priganjal jezdec ves poten od hitre ježe. »Požurite se domov, kolikor morete. Ta prehentani razbojnik jc oplenil posestvo in odvedel dve sto glav najlepše živine.« »Vidita, da je res, kar sem vama pravil?« je rekel stric, škripaje z zobmi. KULTURNI OBZORNIK Dvajsetletnica smrti Ivana Vazova Dne 22. t. m. je minilo dvajset let, odkar je nehalo biti srce enemu izmed največjih Bolgarov, njihovemu narodnemu rapsodu pisatelju Ivanu Va-zovu. Bolgarski narod je izgubo Ivana Vazova globoko občutil, kajti vrzel, ki io je pustil za sabo v bolgarski književnosti, še 6edaj ni 6koraj dopolnjena, dasi ie pokojni Jovkov šel v opisovanju ool-gareke zemlje preko njega. Toda Vazov je zajel bolj bolgarsko dušo in bolgarsko domorodno čustvovanje ter je slej ko prej 06tal ljubljenec bolgarskega naroda in širokih slojev, kljub temu, da je tudi v umetniškem pogledu še vedno na vrhu pripovedništva. Vazov je v polnem obsegu resničen narodni pesnik, bard svojega naroda, v katerem se veže velik umetnik z najbolj preprosto narodno dušo. V nasprotju z drugimi velikimi bolgarskimi pisatelji, ki govore bolj intelektualnim plastem naroda, kakor Penčo, Slavejkov, Javorov, Todorov itd., govori Vazov V6em enako, najvišjim bolgarskim vt-stam kakor tudi najnižjim. In v tem je njegov velik pomen in celonarodm značaj njegove umetniške osebnosti. Ta tesna povezanost pisatelja s svojim narodom pa ni nikakor slučajnostna, temveč je zvest odmev dogodkov, ki so premetavali bolgarski narod v preteklosti prejšnjega stoletja, ki niso bili vedno veseli. Vazov ei je prisvojil kot svojo najbolj intimno 6rčno zadevo vse trpljenje in veselje naroda in ni nikdar prenehal, buditi ga narodno, moralno in politično, kulturno in življenjsko ter ga razvijati navzgor. Vazov je bil kot ustvarjen za tako delo. Njegova plemenita duša. njegova čistost, idealizem, volja in talent 60 bili nepremagljiv zid proti vsaki majhnosti in vsakemu obupu. Veroval je trdno v življenjsko silo 6vojega naroda in ni nikdar zapadal v pesimizem, tudi če je opisoval najstrašnejše trpljenje. Lepa bodočnost naroda mu je vedno lebdela pred očmi in njej je žrtvoval vse svoje sile. Njej in vzdrževanju budnega in veselega duha naroda je posvetil vse svoje obširno delo To delo obsega 28 knjig iz najrazličnejših polj literarnega udejstvovanja. Pesmi, romanov, povesti, črtic, dram, pravljic, potopisov in kritik. Toda njegovi največji uspehi so nedvomno v pesmih in romanih. Njegove veličastne junaške pesmi, zlasti cikli kakor Epika pozabljenih, Himna bolgarskemu jeziku, Upepeljena domovina. Pokopališče pri Slivnici itd. se odlikujejo ne 6amo po velikem domovinskem zanosu, temveč tudi po nedosegljivi lepoti, ter spadajo med viške bolgarske poezije sploh. Uvrščajo jih tudi med najlepše pesmi svetovne poezije. Skoda, da jih pri nas še nimamo v prevodih, kakor imamo tudi sicer malo bolgarskega pesništva. Tudi njegove ljudske povestice spadajo v svetovno veljavnost, zlasti pa njegov najboljši roman, pravo ogledalo bolgarskega naroda v trpljenju zadnja desetletja pred osvoboditvijo »Pod jarmom«, ki je preveden v V6e največje evropske jezike. Slovenskega je pred leti izdala Ljudska knjigarna v Bevkovem prevodu ter zasluži danes še posebno opozorilo ter branje. Iz njega vidimo, kaj so bili Turki bolgarskemu narodu in kakšen boj je bilo treba bojevati in koliko žrtev pretrpeti za dosego svobode. »Pod jarmom« je lahko danes naše najsodobnejše čtivo. Vazov se je rodil 1. 1850. v Sopotu. Njegov oče je mladega Ivana določil za trgovski poklic. Zato ga je po končanih šolah v Plodivu poslal v Rumunijo, da bi se tam izpopolnil v trgovskih 6tvareh. Tu je prišel mladi Ivan v dotik z be-grimci, borci za osvoboditev Bolgarije izpod turškega jarma, ter se je po zgledu obeh pesnikov Ljuba Karavelova in Krista Boteva, revolucionarja, posvetil pesništvu. L. 1876. je izšla njegova prva pesniška zbirka »Zvestoba in prapor«, nato pa sledi zbirka »Trpljenje Bolgarije«. Po osvoboditvi Bolgarije 1. -878. 6e je Ivan Vazov vrnil domov v svojo domovino, kjer je potem še skoraj pol stoletja deloval v korist svoje domovine kot bard in predstavnik svojega naroda. Umrl je leta 1921 v Sofiji v 6voji skromni sobici. Tako je preživel tudi zadnjo svetovno izdajo. Bil je češ če n od vsega naroda, katerega je tako ljubil in mu služil z orožjem svoje lepe besede. Te dni se je Bolgarija spominjala svojega velikega človeka in borca za lepšo bodočnost bolgarskega naroda. In z Bolgari tudi zavezniški tisk. še ena edicija Glasbene Matice Glasbena Matica ljubljanska je v skupnem zvezku izdala dve pesmi za bas solo in klavir. Sta to skladbi Emila Adamiča ter Slavka Osterca. Prvega je objavljeno »Darovanje neveste« s podnaslovom Belokranjska narodna, drugega »Jurij in belouška« na besedilo Radivoja Reharja. Oste rečeva skladba je iz leta 1930., dočim je Adamičeva izšla evoječasno v V. letniku Pevca kot solističen vložek s spremljevanjem zbora pod naslovom »Sva-tovske pesmi« in je posvečena S. Kumarju. Adamičevo delo. ne predstavlja priredbe narodne pesmi, temveč je prosto po inspiraciji ljudskih pesmi samostojno zgrajena skladba, v kateri se očituje muzikalna značilnost belokranjskega okrožja. Skladatelj jo je komponiral na besedilo iz Iz Goriške pokrajine Prestolonaslednik ▼ Gorici. Zadnji četrtek zjutraj se je nepričakovano pripeljal v Gorico prestolonaslednik princ Humbert. Potoval je v strogem incognitu, občinstvo ga je pa spoznalo in radostno pozdravljalo. Na goriški postaji so se mu poklonili tudi zastopniki oblasti e podprefektom na čelu. V teku dneva je po svojih uradnih poslih obiskal veo, sončno vreme, ki se ga veselimo zadnjih 14 dni, ima pri tem po-življenju svetogorskega romanja precej zaslug. Drugi del tozadevnih zaslug odpade na žično železnico. Prav mnogo je pobožnih duš, ki so sedaj na stara leta vse vesele romale še enkrat k sveto-gorski Materi božji, ker jih je k svetišču dvignila vzpenjača. Tudi marsikateremu bolniku in pohabljencu je dala vzpenjača možnost, da se je osebno zatekel k svetogorski Priprošnjici. Naj pri tem omenim še zanimiv pojav: v zadnjem času se je zelo dvignilo število furlanskih romarjev. Tudi pri tem ima najbrže dvigalo svoje zasluge. Naši Fur-lani, izraziti ravninci, mrzijo vsako pešhojo, za hojo v hrib so pa kar nesposobni. Sedaj, ko se lahko pripeljejo skoraj naravnost do Matere božje, jim je romanje prikladnejše in vabljivejše. Nič čudnega zato, če se je spovedovanje furlanskih vernikov na Sv. gori zelo pomnožilo. V splošnem ima svetogorska vzpenjača sedaj zlate Čase. Koliko oseb je prevozila ob Malem šmarnu, smo poročali. Takrat se je marsikomu pripetilo, da se je »vozil« na Sv. goro par ur. Znan nam je slučaj, da je pobožna mati prišla h korijeri na Travnik ob sedmih zjutraj, oh dveh popoldne je pa vsa stlačena in zmečkana »srečno« prijadrala na vrh. Tudi v zadnjih nedeljah se je marsikomu pripetilo, da bi bil prišel prej na Sv. goro peš, kakor pa je prišel z železnico, ker se je moral na odhodni postaji drenjati eno uro in več, preden so ga potisnili v začarani vagonček. Bodi kakor koli: vzpenjača je Sv. goro poživila in »modernizirala«. Nekdanje nafiorno, spokorno romanje je nadomestil udoben sprehod. Pravoverni romar ozlovoljen zagodrnja: »To ni nobeno romanje I« ko vidi, kako železnica v nekaj minutah človeka varno prestavi iz doline na vrh. Mnogim je Sv. gora očarljiva razgledna točka ali pa prikladno izhodišče za prijetne ne deljske izlete. Nekaterniki izrabljajo vzpenjačo in Sv. goro morda celo v to, da prikrivajo svoja stran-jx>ta. Kljub vsemu temu pa ne smemo prezreti, da je moderno vozilo romanje na Sv. goro olajšalo in posplošilo in Marijino svetišče približalo nekim ljudskim plastem, katerim je bilo dozdaj tuje, nedostopno. Močno je učinkovalo na romarje, ko so pred dnevi prinesli pred čudodelno podobo romarja, ki ni mogel hoditi. Sedečega v svojem 6tolu je vzpenjača dvignila na hrib in na stolu so ga njegovi spremljevalci spravili v cerkev, kjer je opravil svoje pobožno6ti in iskal tolažbe v svoji bridkosti. Taki prizori zabrišejo strup, ki ga skuša hudobec priliti vsaki, tudi najplemenitejši napravi, vzpenjača je pa v bistvu samo tvegano podjetje, ki ima naravno tudi senčne strani. Duhovne vaje. V dnevih od 15. do 19. sept. J so bile v Iki na Kvarneru duhovne vaje za duhov-j nike iz goriške, tržaške in reške škofije. Vodil jih | je znani pisatelj in vzgojitelj dr. Stanko Cajnkar. Udeležilo se jih je nad 70 duhovnikov. Iz Hrvatske Smrtna kazen za navijalce cen in ljudi, ki si preko mere kopičijo življenjske potrebščine. Hrvatska vlada je pristojnost naglega sodišča in vseh potovalnih naglih sodišč razširila tudi na prestopke, ki jih zagreše ljudje z navijanjem cen življenjskim potrebščinami ali s prekomernim kopičenjem živil. Pred naglo sodišče bodo prišli tudi vsi tisti, ki bi se pregrešili s kakšnim protisocialnim dejanjem. Tozadevna uredba kar navaja stanove, na katere je sedaj raztegnjena pristojnost naglih sodišč. To 6o trgovci, razni proizvajalci, mlinarji, peki, ki skrivajo žito ali moko, ali jo pa prodajajo pod roko, zatem osebej ki bi ne izročile določene živine in bi s tem ovirale ljudsko prehrano, mesarji in prekajevalci, ki so poskrili svoje zaloge. Nadalje pride pred naglo sodišče vsakdo, ki bi skušal izvažati živila, kakor tudi osebe, ki bi skušale iznašati iz države zlato, srebro in druge dragocene kovine in druge obveznice bivše Jugoslavije. Prav tako bo prišel pred to sodišče vsakdo, kdor bi na kakršen koli način skušal slabiti nacionalno vrednost države ali ji pa delati kake težave. Pred naglo sodišče bo prišel tudi tisti, ki bi poškodoval ali pa oviral gospodarske interese naroda, kakor tudi tisti, ki bi koga nagovarjal na izvršitev kaznivega dejanja ali pa mu pri tem pomagal. Naredba je stopila dne 24. t. m. v veljavo. Smrtna kazen se izvrši s streljanjem. Pravna pomoč med neodvisno državo Hrvatsko in Nemčijo, V Zagreb je dopotovala posebna delegacija nemškega pravosodnega ministrstva, ki Štrekljeve zbirke slovenskih narodnih pesmi. Ta samospev bo prav dobrodošel našim solistom. Cfeterčeva »Jurij in belouška« je komponirana na humori6tično besedilo. Skladatelju 6e je posrečilo na duhovit način glasbeno utelesiti humor, ki preveva vsebino Reharjeve pesmi. Osterc ei je prav rad izbiral vsebinsko vedre tekste, ki so ee najbolj prilegali njegovi naturi in jih je tudi najbolj mojstereko znal preliti v po svoje glasbeno pojmovano stvari tel jsko zasnovo. Tudi ta samospev kakor tudi klavirska dejavnost, ki na neki pristno naiven način spremlja potek pripovedova-nega dejanja, kaže moč in prepričevalnost Oster-čeve stvariteljnosti, kakršno poznamo zla6ti iz njegovih mladinskih zborov. Spev poteka v pripove-dovalnem 6logu ter vsebuje skladba celo prosto recitacijo ob spremljavi klavirja, na drugem mestu zopet dolgo vezano frazo. S tem hoče skladatelj poudariti značilnost in važnc«t vsebinskega dogajanja. V tem smislu poteka tudi klavirska igra. Skladba nudi izvajalcu znatne izrazne možnosti, zahteva pa od njega zlasti premagovanja intonanč-nih težkoč. Obe pesmi predstavljata lep doprinos naši glasbeni literaturi in moramo Glasbeni Matici biti hvaležni, da ju je izdala. sil. se pogaja s predstavniki hrvatskega ministrstva za pravosodje ea ureditev vseh vprašanj, ki se nanašajo na medsebojno pravno pomoč v vseh civilnih in trgovsko pravnih zadevah. Poštno, brzojavno in telefonsko centralo v Zagrebu ie popravljajo. Pa zadnjem saboterskem eločinu na poštno centralo v Zagrebu je hrvatska poštna uprava pričela takoj popravljati poškodovane naprave ter je že do sedaj vpostavila 600 telefonskih in brzojavnih zvez, ostalih 4000 bo pa v najkrajšem času. Nič več črnih oblačil za padle sorodnike. »Hrvatski Domobran« se v svoji zadnji številki zavzema za to, da bi ljudje ne izkazovali svoje žalosti za umrlimi vojaki s črnino, ker je služba v vojski ponos in čast. Državni odbor za begunce v Zagrebu. Zaradi ureditve vseh vprašanj, ki «o v zvezi z nastavitvijo in prehrano beguncev, ki so v zadnjem času prispeli v Zagreb iz Bo«ne, so v Zagrebu ustanovili poseben državni odbor, ki ga vodi minister za korporacije dr. Lovro Sušič. Odbor je zadnje dni poslal 1250 beguncev iz bihačkega okraja v zavod v Staro Gradiško. Prireditev v gledališču za ustaike sirote. Zagrebško gledališče je imelo oni dan prireditev, katere čisti dobiček je bil določen za ustaške sirote. Prireditev je vrgla nad 51.000 kun. Iz Srbije Uredba o blokiranju ameriškega premoženja r Srbiji. Nemški vojaški poveljnik v Srbiji je izdal uredbo, s katero je blokiral vse amerikansko premoženje na področju Srbije. Uredba o tiskanju knjig in spisov v Srbiji. Po odredbi vojaškega poveljnika za Srbijo je vsako tiskanje knjig in ostalih tiskovin v Srbiji vezano na predhodno dovoljenje vojaškega poveljnika. Prošnje za podelitev dovoljenja za tiskanje knjig je treba poslati propagandnemu oddelku »S« pri vojaškem poveljniku. Prošnji je treba priložiti naslednje podatke: Ime in stanovanje avtorja, člansko številko novinarskega društva, ime in stanovanje izdajatelja ter ime in stanovanje tiskarnarja. Cigani in judje ali pa osebe, ki so poročene z ju-dinjo ali ciganko, načelno ne smejo pisati propagandnih spisov in knjig in jih tudi ne smejo tiskati. Prepoved nakupovanja drv na trgu vsem lesnim trgovcem. Kruševačka občina je prepovedala nakupovanje drv na trgu vsem lesnim trgovcem, industrijskim ter ostalim večjim obratom. Seznami hišnih prebivalcev v Kruševcu. Zaradi kontrole prebivalstva je okrajni načelnik izdal razpis, j>o katerem morajo imeti vse hiše v Kruševcu in v vsem okraju na vratih pribit 6eznam vseh ljudi, ki stanujejo v posameznih hišah. Napredovanje Leskovca. Prebivalstvo Leskov-I ca se je v zadnjem času precej povečalo. Po ljud- Bogaslav Ko««yrisklj 28 RIM Tukaj pred neko cerkvijo se je srečal mladi človek, ki gre z menoj, s svojim dekletom. Tu se bosta sedaj, da bosta lahko šla skupaj v dom in v življenje in doživela še nekaj sreče v dvoje, poročila tudi tista dva, katerima sem bil prva priča njunega srečanja na Via Appia Antica, namreč Maria Semprimi in Antonio Esposito. Zato sta me povabila tudi sem za pričo. »Korajža velja, Maria!« sem rekel in prijel Mario pod roko. Antonio Esposito jo je prijel od druge strani. Pokleknili smo pred oltarjem, kjer je gorelo šestnajst sveč. Zazvonilo je z majhnim zvončkom pri za-kristijskih vratih. Znamenje za sveto mašo. Prikaže se duhovnik, pravkar posvečen, ter je ta maša ena prvih po novi maši. Tista dva dečka, ki sta pogrin.jala preprogo za ženina in nevesto, gresta sedaj kot strežnika pred njim. Bela ovratnika imata na rdečih haljah. Duhovnik je pokleknil, šel po stopnicah navzgor, odprl knjigo, se vrnil in^ začel s križem: »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« »In pristopil bom k oltarju božjemu, k Bogu, ki razveseljuje mojo mladost...« Tako se je začela sveta maša. Tedaj pa je prišel iz zakristije drug, star in siv mašnik v koreteljnu ter se ustavil ob ženinu in nevesti, ki sta z dvignjeno glavo strmela vanj, jima govoril nekaj lepih, svetih besed in ju vprašal: »Antonino, ali hočeš tu prisotno Mario vzeti za svojo pravo ženo?« > % iMMi "•< r . EIAR - Radio Ljubljana Schema della XVII lezione chi verra tenuta dal prof. dott. Stanko Leben venerdi il 26 settembre 1941 XIX, ore 19.00. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vedno ob 19. uri zvečer. LEZIONE DICIASSETTESIMA. Bello, si... Ma non cammina. Quando guardavano il bimbo, che es6a portava sempre in collo, la gota sulla gota, sorridevano e dicevano: »Guarda bello! Che angelo! Guarda se non sembra una rosa..,«, la mamma lo dondolava un poco, abbas6ava gli occhi, rispondeva: »Bello, si,.. Ma non cammina ...« Ora lodavano mera-vigliati i suoi riciolini biondi e leggeri come piumini d'oro, ora i suoi occhi celesti e illuminati, ora le labbruzze umide come un fiorellino carn060. »Bello!» esclamavano, 6orridevano alla madre, che se lo teneva stretto contro la gota, qual 6uo tesorc tutto oro azzurro e rosa. Ma 6enza sorridere la mamma scoteva il ca no e a tutti rispondeva sempre con la stessa voce: »Non cammina...« La mamma abitava in una di quelle immense čase giallastre che 6orgono sui prati oltre il fiume, quasi in aperta campagna. Era una ca6a di poveri e di operai, con tanti piani e tante finestre, e cosi fitte e nere che, al solo pensiero della mol-titudine che l'abitava, c'era da a v e r n e orrore. Quando rincasava era buio, e per le scale di quella ca6a nera brillava appena una fiammellina gialla di gas. Ma nč lei nč il bambino avevano orrore di quel buio, e lo attraversavano senza fretta. Appunto perchč !a časa era immensa, la loro stanza era poco meno che un buco e dava 60-pra un ballatoio che correva tutto intorno al cor-tile. La mamma accendeva il lume e metteva a 6edere il bambino sul ballatoio, nella luce che U6civa dalla finestra aperta. Allora voci di domie e di ragazzi la salutavano dalle altre linestre illuminate e le dicevano: »Buona sera, Schiavina!« Poi chiamavano: »Robino! Robi!« II bambino 6i guardava intorno tutto contento, e prendeva ii suo cavalluccio di lagno, e lo mo-strava. LI era il 6uo regno. Aveva il suo cavallino bianco senza gambe, la sua palla di cencio legata con uno spago alla ringhiera, il suo pulcinella con la testa stondata, e tutti i suoi straccetti di carta e di cartone che gli serviano da balocchi. Cosi passava le ore, sempre allegro, in quello spazio largo un palmo; e quand'era cosi seduto, come quando era in collo alla mamma, sembrava un bambino come tutti gli altri, anzi un bambino straordinariamente bello, sano e contento. (Secondo Umberto Fracchia). Esercizio. Traducete: Odhajal je zjutraj in se vračal zvečer. _ Kupovali so na debelo in prodajali na drobno. — Bili smo trudni in zaspani (avere sonno). — Stregla je (servire) odjemalcem (avven-tore). _ ln>el je tri 6inove; vsi trije so bili veliki zapravljivci (dissipatore). — Živeli so v hudi revščini. vsak mesec sem mu (gli) pisal, toda nikoli ni odgovoril. — Zmeraj 6e mu je mudilo (avere fretta). — Dobro je igral (sonare) violino (il violino). — Ni rad (volentieri) plačeval v gotovini (a contanti). — Vso noč je snežilo (nevicare). — Bilo je lepo poletno jutro. — Kako ste preživljali (pas-6are) večere? Brali smo časopise in kadili. — Bila je vsa iz sebe (fuori di sč). — In mi smo morali (dovere) nositi stroške (sopportare le spese). — Trepetal je (tremare) kakor list na vodi (come una foglia). —- Zelo mnogo (moltissimo) 6mo delali; vstajali smo ob šestih In nikoli nismo šli 6pat pred (prima di) polnočjo (la mezzanotte). — Do smrti sem se dolgočasil (annoiarsi a morte). skem štetju, ki je bilo v mestu, so ugotovili, da je dobil Leskovac 2202 nova meščana. Delovanje zadružnih organizacij v Srbiji. Obnovitveno delo v Srbiji sloni v znatni meri na zadružnih organizacijah, ki povsod zelo dobro uspevajo. Posebno mlekarske zadruge, ki izdelujejo najrazličnejše vrste sira. Mlekarske zadruge so posebno razvite v Timočki krajini. Tudi posamezna mesta sodelujejo v obnovitveni akciji. Med drugimi srbskimi mesti, ki se pridno udejstvujejo pri obnovitvi sedanje Srbije, je tudi Smederevska Palanka, ki je spravila pod streho in preskrbela 2000 beguncev iz raznih srbskih in drugih krajev bivše Jugoslavije. Novo predstojništva mestne policije. Sedanja srbska uprava je izdala uredbo, s katero je ustanovila nove mestne policije v Valjevu, Leskovcu in čačku. Ukinjena uprava za pomorstvo. Ker sedanja Srbija nima več nobenega izhoda na morje, je srbska državna uprava tudi ukinila dosedanjo upravo za pomorstvo ter je ustanovila samo upravo za rečni promet. Rim: Spomenik Viktorja Emannela II. »Hočem,« je odgovoril Antonio. Po njegovem jasnem odgovoru se je sivi duhovnik obrnil k nevesti: »Maria, ali hočeš vzeti tu prisotnega Anto-nia za svojega moža?« »Hočem,« je rekla Maria, toda zelo vznemirjeno. Nato je visoki in sivi župnik vzel njuni dlani v svojo, ju položil eno v drugo, povezal ju s štolo in dejal: »Jaz vaju povežem z zakonsko obljubo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha!« in ju pokropil z blagoslovljeno vodo. Tako sta Maria Semprimi in Antonio Esposito postala mož in žena. »Sprejmi, o Gosj>od, to sveto daritev iz Tvojih rok v slavo in ča6t Tvojega Imena,« sta molila strežnike, ko sta si zakonca izmenjala zakonska prstana. ( Črno oblečeni zakristan je prinesel farno knjigo, v katero sta se vpisala kot novoporo-čenca najprej Antonio, nato Maria, z« njima pa pričL Duhovnik pri sveti maši je nadalje opravljal sveto daritev, blagoslavljal in spreminjal kruh in vimo v Telo in Kri našega Gospoda Jezusa Kristusa, poplakoval sveto posodje ter se nato obrnil k Antoniu in Marii s tradicijskim novoporočenskim blagoslovom: »Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba naj bo z vama in naj vaju napolni s svojim blagoslovom, da bi videla sinove vajinih sinov do tretjega in četrtega kolena. In da bi pozneje na koncu življenja dosegla večno bla-ženstvo. Amen.« Duhovnik je končal sveto daritev in odšel od oltarja. Zapele so orgle. Vstala sta tudi Antonio Esposito in njegova žena Maria Esposito. Zagorele so vse luči po cerkvi, ko sta odhajala po preprogi od oltarja. Ženske so poljubljale Mario, moški pa objemali Antonia ter ga trepljali po ramenih. »I raiei auguri,« sem voščil srečo še jaz in iskreno stisnil roki Antoniu in Marii. Variano di paese in paese i costumi e I« eonsuetudini, tna uno solo e in (utto il mondo I'aperitivo che propizia Poro del pranzo: il Bitter Campari, stimolatore dell'appetito DAVIDE CAMPARI » C. • Hilono, Via Manzoni 1« Sege in običaji so v raznih krajih različne, toda aperitiv, ki človeka blagodejno pripravi na kosilo, je na vsem svetu samo eden: Bitter Campari, pospeševalec teka. DAVIDE CAMPARI s C . Milano, Via Marrconi N TORINO «1835 cora - cora l'aperltlvo dl gusto moderno. SI prende con ialz. aperitiv modernega okusa. Pije se s sodavico. Lampade elettriche di tutti-i tipi e perqualsiasi applicazione, prodotto nei grandiosi stabiiimenti di Alpignano (Torino), doiati di macchinario modernissimo e di laboratori »perimentali perfetti. Richtaten tlstlnl .11.: PHILIPS S.A.I. MILANO - VIA & MARTINO. 20 I4IIIPS Vsakovrstne električne Jamice, za različne uporabe, proizvod znanih, velikih tvornic v Alpignano (Torino), opremljenih z najmodernejšimi stroji in z dovrSenimi eksperimentalnimi laboratoriji GRntk »n: PHILIPS S.A.I. MILANO . VIA S. MARTINO. 20 Dal 15 al 30 settembre vengono emesse le nouve serie dl BUONI oa TESORO NOVENNALI 57.« PREMI Interessi e Premi esentl da ogni imposta presente e ffutura PREZZO di emissione: L 97.50 per ogni cento lire di capitale nominale, da versarsi sia in contanti che in cedole ammesse in sottoscrizione, PREMI: ciascuna serie di L 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L. 4,800.000 mediante estrazioni semestralL Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca dTtalia: Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istitnto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istitnto Nazionale Fascista per PAssicurazione contro gli iniortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito Ser le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco i Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ainbrosiano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicnrazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cajnbio; Banca Nazionale delPAgricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamnsco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Ta & C., Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese Sella Cesare Ponti, Milano — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutna Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Bar.ca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Čommercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Tutte le a I tre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iscritte alle Federazioni di Categoria, nonche gli Agenti di Cambio partccipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. Mali oglasi V malih oglasih velja pri iskanfn službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilo. 1 Sliižte B BKiipImcU Kupujem vse vrste cunj, šiviljske, krojaške odrezke. vreče po najvišjih cenah. Alojz Grebene, VoSnJakova ulica St 4. telefon >4-26. Eleganten površnik la finega treneh-sukna ■ proda Hren, kroJaSkl sa Ion, Ljubljana, Prešerno vb. ulica 64-1. Antične dragocenosti preproge, slike Itd. Vam zanesljivo proda v komisijski prodaji .Umetnost«, Kolodvorska ulica St. 80, Ljubljana. <1 Dobe: Dekle vešča kuhe, vajena vseh gospodinjskih del - Išče službo. Dobrodelna pisar na, Sv. Petra nasip 17, pritličje. |l?im|cm[ Pod ugodnimi pogoji se odda paviljon na vese ličnem prostoru za letoš njo velesejmsko priredi tev. Vprašati pri Central nI vinarnl, Frankopanska št. 11, Ljubljana. Od 15. do 30. septembra bodo emitirane nove serije 9 letnih 57. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI Obresti in Premije so oprošfene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivo ali v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za vpis, PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca dTtalia. Cassa Depositi e Prestiti — Istitnto Nazionale delle Assicurazioni — Istitnto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per rAssicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d'Italia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino per le Casse di Risparmio Italiane Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco j-«.- n—l. - Ti---«.!—i r—*—D~poIari — Banca d'America e dTtalia — Societa Italiana per le Strade Ferrate di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e dTtalia Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferri Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Banca Nazionale delPAgricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana —• Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca VonwiIler — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella _ Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mntna Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutna Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Consorzio Risp. e Prestiti per Čommercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalnični agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«. Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — IŽ"Posestva'jj HŽIVdllB Parcele naprodaj po zelo ugodni cent: v Šiški, Rožni dolini, na Kodeljevem, za Bežigradom, ob Tyrševl cesti in pri Sv. Križu. — Poleg tega je naprodaj več hiš, vil, posestev in gozdov. Pojasnila: Zajec Andrej, realltetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10, telefon 35-64. Plemenski prašiči težki 50 do 70 kg, naprodaj. Ivan Rus, Grosuplje. | Pjjjijjrc j Prostov. javna dražba ca. 7 ha njiv, prt Veliki Loki na Dolenjskem, bo jutri, v nedeljo, ob treh popoldne na licu mesta. Honograme za robce in perilo, gumbe, gumb-niče, entel, ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila Matek & Nikeš Ljubljana, Franflikanska uliti nasproti hotela Onion Globoko užaloščena naznanjava, da nas je za vedno zapustila naša predraga mati, gospa MARIJA FANTINI Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v soboto, 27. t. m. ob 3 popoldne z Žal iz kapele sv. Marije k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. septembra 1941. Globoko žalujoči: sin Edvard in hčerka Elvira ter ostalo sorodstvo. ZAHTEVAJTE POVSOD „SLOVENCA"l 33 Dolarske hijene Palmer hoče še nekaj reči: da se je od zadnjič močno spremenila. Toda premisli se in molči. Saj ima tudi drugih, hujših in težjih skrbi čez glavo. Celo bližina Ellen Counter mu jih ne prežene. Ure, ki so minile od včerajšnjega razgovora s policijskima uradnikoma, so bile za Palmerja najhujši trenutki, odkar se je zaletel v to noro zgodbo. Cele pol ure potem, ko sta odšla uradnika, je bil še prepričan, da ga je Gizela Morton že razkrinkala. Prav toliko časa je bil tudi odločen, da bo Gizeli vso povedal. Toda tedaj je podzavestna Gizeli,ia kretnja dokazala Grillu, da sicer ne ra/.ume njegove iivivucaia uuuui «« """" "" ---------- * o spremembe, da pa nikakor ne dvomi o tem, kdo je. Prav to pa je prevrglo njegov sklep, da bo v«e povedal. Razgovor ga je zmučil tako, da je kar užival pri misli, da je za trenutek zopet na varnem. Nato so sedeli nekaj ur vsi skupaj. Gizela, Harley Morton, on in nekateri znanci, ki jih je Morton sklical po telefonu. Družba je govorile o vsem mogočem, na vrsto sta prišla tudi stari Racklev in Franck Palmer. On sam se je čim bolj izogibal pogovoru. Nato pa se je hitro Tzmazal ter se izgovarjal na utrujenost. . Dolgih nočnih ur pa ni mogel porabiti za počitek. Vsa noč je bila posvečena njegovi maski _ Grillu. Tako bo teklo njegovo življenje tudi jtitri, pojutrišnjem in naprej, dokler ne bo te nore zgodhe kakor koli konec. Vsaka minuta, vsaka sekunda njegovega življenja mora biti sedaj posvečena temu fantomu, ki se mu jo sam zapisal. Tako niha sem in tja, ni niti Franck Palmer, Grill pa ne more biti. Prav ta zavest razjeda Palmerja. Negotovost, ki se ga polašča vedno, mu slabi potrebno samozavest pri odločitvah. Zaveda se, da bo nekoč iz katerega koli razloga nastopila nesreča. On sam je proti igri naključja brez moči. Tudi uiti ne more tej nevarnosti. Stric Paddy ga je ob vrnitvi domov še čakal doma. Malo sta govorila, nato pa je stric Paddy začuden in presenečen odšel v svojo sobo. Davi je stric Paddy s stopnišča opazoval Palmerja, kako je sprejel v veži novo tajnico. Stric čuti, da tu nekaj ni v redu. Kaj pa je prav za prav navzkriž v tej stvari, sam ne ve. Pri kosilu sedita skupaj Palmer in stric Paddv. Palmer večinoma molči, nazadnje pa nenadoma vpraša, koliko časa potrebuje parnik, da pripluje iz New Yorka v Melbourne v Avstraliji. Stric Paddy malo pomišlja in pravi: »Tako približno dvaindvajset dni. Zakaj pa vprašaš?« »Ah, samo tako... Po tem takem bo minilo še devetnajst dni, preden bo »Vinetia« v Mel-bournul« „ »Toliko pa že šel« Stric Paddy položi noz ln vilice na mizo ter se zagleda v molčečega Palmerja. Končno se skloni čez mizo. Njegov pogled išče Palmerjeve oči. »Čuj, povej mi, ali mi še kaj zaupaš?« »Seveda, stric Paddy!« »Potem mi pa napravi uslugo in mi vendar že povej, kaj te mori? Kar spovej se, Jonny.< Z očetovsko ljubeznivostjo mu prigovarja. »Spomni se, kako si to napravil drugekrati, JonnyI Ali še veš, kolikokrat si prišel k meni, ko si imel slabo vent, pa si mi povedal vse norčije, ki si jih zagrešil... In stari stric Paddy ti je vedno pomagal iz zagate.« »Da, da, res marsikdaj!« se smehlja zamišljeni Palmer. »Zakaj ne bi storil tudi sedaj tako!« ga vzpodbuja stric. Palmer dvigne glavo. Njuna pogleda se in stric ku upirt on ne pozna. Prav to odklanja tudi dobroto, s liuna i _ srečata za trenutek in stric Paddy čuti zopet, kako se mu v nečaku upira nekaj tujega, kar katero mu prihaja nasproti. »Nisi več tisti Jonny, kakor nekdaj!« pravi zamišljeno in skoraj sam sebi. Ker Palmer molči, nadaljuje: »Prav nič več, Jonny! Samo včasih, prav ob redkih trenutkih se pokaže še stari jonny...« »Kdaj pa?« sprašuje radovedni Palmer. Stric Paddy ga očitajoče pogleda: »Vedno, kadar govoriš z Ellen Counter, ali kadar tudi samo nanjo misliš, JonnyI Toliko sem te že pogruntal!« S silovito kretnjo odklanja to ugotovitev Palmer. Vendar ne more preprečiti, da ne bi zardel. »Neumnost, striček!« Na vsak način mora preprečiti, da bi stric Paddy odkril tudi to skrivnost. Toda zastonj se otepa. Njegove besede so sicer silovite, toda manjka jim — prepričljivosti. Tudi njegov pogled je ob njegovih zagotovilih tako nejasen. »Mene pa ne boš potegnil, Jonny... Prav kar se tiče tega vprašanja, gotovo ne. Samo nečesa ne razumem. Zakaj je potem zopet prišla na vrsto Gizela, povej mi vendar...« Jezen ga prekine Palmer. »Zakaj, zakaj in zopet zakaj!« Hitro skloni glavo, da ne bi stric mogel razbrati z njegovega obraza, kako mu je zoprno to priznanje: »Saj bi bilo sicer vse izgubljeno!« , Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar« Izdajatelj: Inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Cenffl