GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chtaago, HI, petek, 15. oktobra (October 15), 1926 STEV.—NUMBER 242 Pretakava glede korupcije v In-dimni je ispuhtele v ni«. Ste- pfceaaon je molčal pred vele- počete.' Indianapolis Ind. — Napovedano razkrinksnje kuklukskla-novake korupcije v višjih javnih uradih v Indiani bo najbri f laško. D. C. Stephenion. bivši "grand dragon" okapucan* organizacije v Indiani in politični diktator, ki je zadnje tedne iz kaznilnice v Michigan Cltyju, kjer ae nahaja v dosmrtnem zaporu radi umora, pošiljal piama z obljubami, da razkrinka vse zakulisno delo svoje orgnaizaci-je, na katero je jezen, ker mu noče pomagati do pomiloščenja — je svOjo obljubo polrl. Ko so ga v sredo pripeljali v spremstvu močne policijske strele pred veleporoto, katera je bila sklicana, da vodi preiskavo o ku-kluksklanovski korupciji — je molčal. Povedal ni nič. 3hrši -veliki zmaj" Je bil tudi eno uro na sodni j i radi neke druge zadeve — radi bankrotne a-fere, v kateri ga toiijo za 17000 — in imel je priliko favoriti, toda povedal ni nič, dšai Je v mnogih pisnih izjavil» da bi rad povedal vse, kar ve, samo če bi 1-mel prilolnost. Rekel je le, da se sklicuje na svojo ustsvno pravico, na podlagi katere mu ni treba odgovarjati na rasna vpra- Vsa znamenja kaftejo, da so mu Javni uradniki, katerim je grozil, zavezali jezik z gotovimi koneealjaml. S tem je sprsvil malo skupino mol, ki je vodila kampanjo za preiskavo, v veliko zadreg*: Ako Stepheneon sdaj zanika ono. kar je prej trdil, so padTrrtrtfetoiitve v vodo, kajti preiskovalci nimajo drugih dokazov. KONGRE8NIK NORRIH 8E SMEJI 8TAROGARDNIKOM. Svare ga, da naj ne hodi v Pen- si Ivani jo agttlrat sa demo- k rata W. B. WUoona. Washington, D. C. — Konser-vativni časnikarji so pričeli svariti senatorja Norries, dš naj ne gre na agitacijo v Pen-silvanijo proti republikanske-mu kandidatu Varu in za demokratičnega kandidata B. Wilsons, ki kandidira za senatorja. Zgodi se lahko, menijo konservstivni časnikarji, da ga republlkanaka 'organizacija v senatu ne izvoli za predsednika juatičnega odseka. Norrls Je probll poletje ne zapadu. Ko se Je vrnil v Washington, Je rekel, da bo kljub svarilu govoril v Pensllvanijl. Rekel Je. da ne ve, kaj bodo storili regularni republikanci, ali on bo vaeeno govoril, kajti izguba predsedniltva Justičnega odseke ne more nJega ustaviti od agitacije, Norrls je najstarejli repubil-kanski senator v Justičnem od-seku, ksteremu gre po emrtl se-natorja Cumminsa predsednl-Itvo Justičnega odeeka. -»g Bur bi Wlepet rad tupaa. Chicago. — "Big Blir. WH-llam H. Thompeon, ki Je bil dvakrat čikaški tupan, je v sredo zvečer Izjavil pred »000 glav broječo mnotlco v Medjneh Templu, da je priprsvljentret-j»č kandidirati za tu pena prihodnjo spomlad. Ako bo kandidat. Je dejal, bo njegov boj v glav-nem naperjen proti cestnolelez-nlškkn tatovom In korumplranim časopleom. ftkef je eteafl. Kingston, Jemalca, 14. okL— Wllliem S. O'Hare, katoliški ftkof in spoetolski vikar na Jamajki, ki je zadnje poletje vodil delegacijo ne evharieUčai kon-gres v Chicago, je v tukajšnjem kopališču utonil. rlavaka straaka je sprejela to-zadevno rsnalocljo na konte- Policija si Priaadeva slamltl stavko 40.000 krojaških delavcev a surovimi dojenji. New York. N. Y. — Vse organizirano delaygvo v tem mestu je pokonci zakadi brutalnosti, s katerimi hoče policijski lajtnant McLaughlin zlomiti stavko 4o,»neldova frakcija s predlogom, da driava od škoduje lastnike semljišč. Vlada naj Izda bonde sa lastnike, katero driava plača na temelju vrednosti, po kateri lastniki sdaj plačujejo dohodninski davek. tebUškl nadškof v trdnjavakl ječi; deaat dragih duhovno* v spridene fa strupene, ko so jih dajali v škatle. (Manley opozarja na oficijeino poročilo, ki jè tiskano i ravnoistl izdaji.) Kečugsrski trust operira evo-Joikatlarne v takih razmerah, df jih angleški Jezik ne more opisati. Neto Manley vprašuje: Ali zdaj razumete, zakaj Je v inte-resu kečugarakega trusts, da kontrolira zvezne sodnike? Ali razumete, zakaj ste vi kot kon-sument keČug zainteresirani, da ee «Čistijo razmere v Alaaki, če-ravno jo pet tisoč milj oddaljene. 'Nato pripoveduje Manley, da je sluibena doba za sodnlks Reeda In Rltchleja in Javnega prevdnika «houpa potekla, da jih Je predeednlk Coolidge zopet imenoval, dasiravno so protestirali proti ponovnemu imenovanju Butherland, delegat Alaska za kongres. In drugi drftev-ljani v Alsski Našteva tudi vzroke, ki ao vodili do tega, da Je predsednik umsknil ponovno imenovanje. MoJ so minili le fttlri meseci, prsvi Manley. em-pak ti uradniki so le" vedno v I uradu. • * In Manley nadaljuje: "Prod-sodnik molči, zastopnik Bele hi-še molči Nobene beeede v obrambo, nobene v razlago." Organizirajo ao v delavskih za-drugah, da se aaaše delati la Spridene kečuge v škatljah so prodali za prebrano vojakov. — Strašne se razmere v delavnicah sa konservlnuije rib. Chicago, IU. — "Škandal Ala-rt«". Tak je naalov članku, ki v* jo priobčil Baail Manley, v ^trti izdaji liste "The People's Business", v katerem vprašuje: Ka j pa Vi veete, da se dofcodi v Als«ki?" Na to pa pravi med drugim: Alanka je zakladnica naroda, nt z njimi, ne da bi ee pfi tem hirali na blagoetanje ljudstvo. N a j bolj roparske korporacije Predstavlja kečugarski trust, ki * h'*ro uničil kečuge v wash->ngt/>n^kih in oregonsklh vodah 'n wisj hitro uničuje veliko bolj ™Rste rezerve v Alaskl. Ke-^«zsrskl trust Je bogat, močan Ukomen prof i tov. V veMkl Je prodal pet milijonov "•"I " pri Jenih kečug ameriški armadi. Alaskanaki Ikatlarjl * bili pri volji zaatrupiti naše » ptomeno zaradi malenkostnih profftov. • Po Izjavi ke-izvedencev so vedeli oni ,4katlarjl), da eo bile kečuge Vlada jO odrskla subvencije ka-toHšklm gavodom. ker je pe-pel prleaSVuno Peljal. Kovno! Utvaalja. 14. okt. — Pred neka} mesen Je papet priznal anekaiJo VUne k Poljski ln priključil oedotnr lltvinaks katoličane k poljski nadškofljl. Takoj nato je izbruhali konflikt med lltvaasko vlado in katoll-ško cerkvijo. Konflikt Je vedno bolj kriti-čen. Te dni je litvanskl nadškof Skuzetakt ebdoUil vlado, da Jt ona odgovorne ze spor. Vlada Je odgovorila s tem, de je ustavlls vse subveeelje kstolišklm zavodom v Utvaniji Začela ee je akcija za popoln« lošHev cerkve od drle ve- _ ZA ODPOMOC OD POVODNJI PRIZADETIH V JUOO-BLAVIJI. Chlcago, M. — Centralni od-bor za odporno* od povodnji prizadetim v Jugoslaviji poroča, da je poslal Jugoelovaasltemu rdečemu krilu f 10 J07.40 do dne 11. okteta» i. I. Ta vooU je bila poslana Jugoslovanskemu rdečemu krilu skozi ministrstvo zunanjih del. Meekva, Rusija. — Sovjetsks unija Je pričela med cigaai u-stapovljatl delavske orgeatzarl Je in zadruge v nadl, da ss cigani primejo dela in epoiuajo vrednost dela. V Rusiji šivi kakšnih 800,000 ciganov. Vpisanih Je bilo v zadrugo arvih 1,800 ciganov, prtavne komisija si Je nadela nalogo, de jih razdeli po krejih, ki so jim od-kazen i a stslno bivanje. Ustanovljene so bile tudi šole za < i gane. Učenjakom je bila poverjena naloga, da Izdelajo cigansko abecedo. Po enem mesecu bodo prišel! izdajati knjig« v dgenekem jeziku. TI večni popotniki postanejo v Rusiji stalni prebivalci. Mesde v Rumuaekl eo podle sa sprejeta dva načrta, ki imata 48 odetetkov pod predvojno namen pobrati vladi veter Is Je-moro. — Terorizem napram der. Izvede se gibanje sa "kul-organiziranemu delavstvu je turen in flzlčeh poduk delov-velik. stva na podlagi socialističnih —— principov." Drugi načrt se na Hokerešt, Rumu neka. — Ru- izjavlja za ustanovitev delavsko mu neka narodna federacija de- banke. % lavskih strokovnih orgsnlsaclj V Rumunskl as posnsje ss je obdrtavsla svoje zborovanje, delavec zborovelne In idruleval-Ta delavsks centrala Je pridru- ne evobode. Mesde so podle za lena amsterdamski internacijo- oe odstotkov pod predvojno me-na!i strokovno orgenisiranlh de- ro, Oeemurnege delavnika ni. lovcev * Ima 28,804 članov. Konvencija Je vzpostavila za-Na zborovanju so rszprsve o htovo, ds zskeol se varstvo de-v led nem terorizmu nsprom Is ve* v v rosnih provlncoh h ar-strokovno organiziranim delav- monisirsjo, In da se delavci do-cem vzele precej čaaa. Govor- delo vsem komisijam, ki so nikl so nSklašali. de je t robe or- vzpoeUvlJene ze varstvo delav-ganisacljs poječeti, da so od- cev. Zborovaaje je dalje saklju-previ vladni Urorizem In povi- čilo, da se vsa obeteješe sivo. lejo izredne nizke delevske mas- kovna društvo orgenlstrajo v de. zborovanju sta bile delavskih strokovnih centralah. Sheboygan, Wis. — Tukaj so oropali tatpvl velik H. S. Pran ge department trgovino In od-neell 16 tisoč dolarjev v košu-hovini ln drugem blagu. Goto vina niso dobili. Pri ropu so zvezali nočnega čuvaja z lleo k vodnim cevem. Tstovi še niso PROSVETI PROSVETA GLASILO SLOVENSIE WABOIJNI rODPOBKfg JEIWOT1 _L —I !■ i I ■ ÍI» —!■ IIIWP———^THTW~TTOTTTm—rr—— LASTNINA SLOVENSKI NARODNE PODPORNE JEDNOTE cm» m m rrašal* UtO. M Naročnina Zsdhijco« dria*» flsrea Chicaao) 16.00 m ^^ pol tote hi fl-tt m tri o«Me«, Cfckasr© In Ctowo SSJO u toto. 93 M — p«« 91M m tii oiMtf. ln f inotemstvo IMS. Nulut u »h k* im «tlfc t -PE08VBTA" KI74t Sa L«»aáal» Anw «THE ENLIGHTENMENT (>r,.B •/ ti» SUwet Nstfoaal BmmAi Sactotf ( >vdmi by • h* su.»—# Hiti—al i—m S—totf AdT«rti«ina rata« oo wbatmmmm •atecHadoa. Unitad Stat« («at Cktoa«o) and IIJO. and for«!® couBtrto» t&00 oar rtar -MEMBKH of THE FEDERATED PRESS" ISS D.I.. v ohlep.|u a. pr. a, —- Se ra* i« a U* da«* Policaji so ljudje, ki imajo človeška čustva, kot delavci. Oni izvrše to, kar jim ukažejo njih višji, in ti poli* cajski višji prejemajo zopet ukaze od onih še višjih javnih uradnikov, ki so bili izvoljeni v javne urade. * Ako hi bilo newyorftko delavstvo organizirano politično kot razred, hi Imelo najbrž večino zastopnikov v mestnem občinskem zastopu. Ako je osem sto tisoč delavcev v New Yorku organiziranih strokovno, tedaj bi bilo v najneugodnejšem slučaju za delavske kandidate oddanih pri volitvah v obtMnskl mestni zastop dva milijona štiri sto tifoč delavskih glasov, ako bi to delavstvo slu-šalo nauk, da sama delavska strokovna organizacija ne prinese velikih uspehov, ampak da mora biti delavstvo organizirano še politično kot razred, da je kos delavskim izkoriščevalcem. To bi bila moč in sicer tako velika moč, da bi odločevala v občini. Ta moč hi hila Uko velika, tla bi se policijski lajtnanti in kapitani ne upali ukazati svojim (»odrejenim polica jem: "Aretirajte mirne stavkujoče delavce, kl ne delajo najmanjšega nemira, kadar korakajo mimo tovaren in delavnic, v katerih je proglašana stavka. __' Položaj tak, kaker* n je zdaj v New Yorku ob času stavke krojaških delavcev, hi bil nekaj nemogočega ia delavcem bi ne bilo treba hoditi pred Mestno hfeo oportil-j njat župana in mestne občinske svetovalce, dt^vedo po. ^su na m^ daUvi. Oo*h liciji, naj nikar ne šikanira stavkujočih delavcev in proti yo al bite uslug« vlad«, tla *e ill njlfn nastopa brutalno. ' '.; . I pratlvala kri po londonskih all- voditelje, ki so druženju vseh DrUVfi vseh dežel či*ijo, da,pnaeUuje-, t u* i i i i® •den razvijejo med- fttoUBffe <¥av" seboj no odvisnost. ožje stike se-■■■Mdrulništvu in »olidsrmfetl M jami o organizi- Delavstvo pa posluša tiste m-po jen i s starimi in predpo ran» delavstva fn taktiki v tkega položaja. Te metode so bile mogoče dobre v srednjem veku, ko so bili rokodelci organizirani v. cehih, ko 1 nista bili poznani para in elektrika in je voz, ki so gaiBkupil0 vzajemnost roednartf vlekli konji veljal za najboljše tranaportno sredstvo. Da-f pes pa take metode niso vredne piškavega oreha. Govor I cata «a keavaaeiji A.D. F (KONEC.) Unije podpirajo premogarje. Celotno britsko strdkovno or-ganjsirano gibanje je stalo za preiiogarjl; vse strokovne unije so jim priskočile na pomoč. V petek 30. aprila je vladna podpora za premogarako industrijo končala. To Je bilo razumeti, da bodo podjetniška naznanila takoj stopila v veljavo. Tsko se je tudi zgodilo. Generalna stavka se je pričela 1. maja, ko je bib nad miHjon pre-mogarjev Izprtih. Na ravno iati jdan je Generalni odbor naznanil, Oa namerava proglasiti generalno stavko, ki »e bo pričela tftsja. To je pomenilo, da se bo usta-po vse delo v Veliki Britaaiji. To se je tudi zgodilo. Vse panoge dela so bile ustavljene, vso delo je počivalo. Ediho sanitarne, zdravstvene in prehranjevalne ustanove ao smele obratovati. Izdana so bila navodila, da je potrebna disciplina za Strokovno unijo. To se je *e posebno povdarjalo. Vsak korak neJ mirov se je ostro zabranilo od strani stavkarjev. Stavka je bila prepuščena Generalnemu odboru, ali eksekutivam raznih strokovnih unij. Vzrok stavke je bil vsakemu znan: bila je vojna. Sodelavci, ni mi mogoče* da bi vam dal pravo sliko z besedo, kar ja sledilo nasledpjih enajst dnU Vae industrije so bile para-lizirane. Vsa mesta in trgi so bi. li mirni in tihi. Nepripravljena vladna mallnerija je delala tako kot lokomotiva, katere glavni deli so pokvarjeni in zvezani skupaj z Žico. Imeli nismo nlka-kih časopisov. Le "Times" in "Telrgraph" sta bila izdana v Zelo malih, letakom podobnih listih, «pisanih na pisalni stroj. Mogočna sila delavstva, strokovno organiziranega delavskega pibanja se je pokazala kot se le ni bila nikdar prej v vse) zgodovini. Bilo je nekaj velikanskega. Ali si morate predstav ljati, da se je kaj takega godilo v mali gosto naseljeni dr lavi kot je Velika Britanija, ker jo bilo na stavki več kot tri milijone delavcev raznih industrij, vseh glavnih, življenskega pomena industrij ? Vae je pričakovalo velikih dogodkov in usode. Cgledalo ja, kot da je neka skrita misterijozna silk pometla z vsem ter da je smrt s svojimi peruti oplazila Čez vse industrije. Delavci so se obnašali čudovito; imeli so popolno kontrolo nad seboj. Vse je šlo kot eden. Solidarnost se je demonstrirals takrat kot še nikdar poprej. Skr>, belo se je za varnost lena in o» trok. ker smo vedeli, da se v stavkah pripeti lahko vse mogočo. Pazili smo na disciplino tam bolj, ker smo se zavedali, da edino na ta način lahko kaj dosežemo, ako ne maramo imeti drisvljanske vojne. Povem vam. da so se britskl delavci obnašali naravnost veličastno za Časa stavke. , . Nazadnjaška vlada. Sedanja britska vlada je nazadnjaška. torljaka vlada. Bila je od nekdaj orodje v rokah lastnikov rovov. Zato pa je t^ di sedaj u vlada skušala na vse načine provoeirati nemire. Poli cij s je bila izzivalna. Obdržavali so veliko parado oborožene sile; vojaštvo je bilo napravljeno na boj. oblečeno je bilo v bojno o prav«», on glavah so im«-' ne čelade, v rokah pa nabite In na«ftjiiut' puške. Tanki, oklepni avtomobili in \>e druge vojaške Opravi NO^ile pripravljene, da fcapadfj.» mirne stavkarje. Bflo ja vse pripravljeno kot u vojno. Tako se Je sklanja vlada poka-napram delavcem. Na vaa t so gledali, da bi jim da I I cah in po ulicah drugih mest. S tihim zanosom so delavci sami vzdržavah mir. Generalna stavi enajst dni. Ker prva generalna sta rokem pomem treba tudi novih stavka je vsebovala e trajala e bila to v tako ši- je bilo staviti en j. Cela družbo. poizkušnie. Bilee imamo bavit! mi na Angleškem, kar se tiče tega. Toda to pa rečem — govoreč v polni zavesti, da linam gotove odgovornosti našemu gibanju — da Vsi pogoji, ki so povzročili generalno stavko, še Beda j obstajajo na Angleškem. Nihče z Iskrico razuma si ne mara Želetf ebnovljenja groznega industrialnega boja, ki je v zvezi z generalno stavko. Toda mi ne moremo nikakor ubežati ostrim in strašnim realnostim. Nikakor ne moremo preprečiti, ali pa še celo ogniti se bojem, ki pridejo z raznimi konflikti med delavskim raeredom in pa med vladajočim in posedujočim razredom.,Mi smo prisiljeni, da delamo svoje načrte po vestnih spoznavanjih aktualnosti. Na o-beh straneh se danes pripravljajo v Veliki Britaniji na prihajajoči boj. Kakor vse zgleda, je treba generalne stavke, ki bo bolj silna in strašna v značaju kot je pa bfla zadnja. Vse zgleda, da je generalna stavka neizogibna. Premogarakl boj se nadaljuje. Premogarji so še vedno na stavki, se le vedno bojujejo. Ta boj se nadaljuje skozi več tru-dapolnih mesecev. Premogarska polja so opustošena. Premogar-ske naselbine obstojajo od dne do dne v napol izstradanih razmerah. Zgleda, kot da jih je obiskala lakota. Kakšne mizerne figure smo, ker dopustimo, da se vprlzarja namenoma stradanje in lakoto t namenom, da od-ločimo naše prepire. Premogar ji se bojujejo za šivi jen je: za Hrdo in deeperatno življenje, kakršnega so imeli v preteklosti. Vi veste to — verjamem, da je sedaj to znano že slehernemu delavcu. V resnici, kar smo ni i preživeli v Britaniji v zadnjih časih, se tiče vseh delavcev vsega sveta. Vzhod in Zapad sta se v tem boju združila. Povem vara, da je bilo velika družin osrečenih i Durhsmu in pa na Južnem Va leškem, ko so prejele pomoč od delavcev iz Amerike. Veliko Je premogarsklh detet, ki sedaj ži ve, a ne bi, ako bi jim ne pomagali ameriški delavci; veliko premogarsklh lena je bilo ohra njenih pri Življenju in so v upu «it .tvele, ker so dobile pomoč is Amerike. Za delavce v»eh dežel Je ta boj ravno takega pomena kot je za nas. Vsaka dežela nam je priskočila na pomoč. Ruski delavci so si odtrgali od njiho-vih mezd ter nam pomagali prek vsake koncepcije. Ravno tako ste i*>magali vi Amerikan-ci. Prav Uko so nam pomagali delavci vseli dežel na evropej skern kontinenta. Da, le celo n^d vse zatirani delavci is Indije so nam pomagali. Sa celo kitajski delavci so prlapsvali, čeprav so U najbolj zaUrani, najnižje pla- uega proletariata, kar je vitalnega pomena za nale delavsko gibanje po vsem svetu. Zadnjih par let sem postal vnet zagovornik Mednarodnega strokovnega udružefijit Ml moramo razdreti vse mednarodne zapreke, plemenske in verske, narodni ponos in predsodke, in. .v resnici upo-med narodno delavsko ■PJf* vidim pred seboj velikanske mogočno svetovno unijo strokovnih organizacij, katera bo agresivno ponesla naprej delavski prapor, kateri bo preprečil grozote vojne in kateri bo varoval slabotne in ponižale. Malo prej sem omenil Kitajsko. Spominjam se, ko sem pred letom či-tal pismo, ki ga je predsednik Green naslovil na predsednika Coolidga, ki ga Je opozarjal na žalostne razmere kitajskega ljudstva. Ravno sedajte potreba mednarodnega gibanja, ki bi preprečilo morilne grozote na Kitajskem. Mi moramo zahtevati od Imperialističnih sfl, da naj drže roke proč od Kitajske. Ako bi Imeli Mednarodno strokovno unijo, kot si jo predstavljam, tedaj bi bili v stanu jamčiti ljudstvu na Vzhodu, da se mu ne bi.godila krivica, katero pa sedaj že tako dolgo f>otrpežljivo prenaša. Belim, da bi Ameriška delavska federacija zo&t stopila v mednarodne odbore delavskih organizacij, in ravno tako že Hm, da bi se strokovna unija Rusije pridružila mednarodne mu gibanju. Današnji časi t htevajo zelo «široko obzorje lavskih državnikov med vodji našega gibanja po vsem svetu. Sodelavci, ni mogoče, da bi vam podal v mojem govoru vse, ako bi bil še tako dolg, kar vam želim povedati. Naše gibanje je veliko in mogočno, ne glede kako Črno sedaj zgleda, in bodočnost ima za nas velikansko zmago in pridobitev. O tem sem trdno prepričan. Mi se-bližamo boljšim Časom. Razvoj prevažanja, napredek znanstvu, brezžični brzojav, vltafon, nas vsaki dan prinesejo bliže skupaj. Svet je začel postajati želo majhen. Mi bi v rea niči ne imeli nikake sposobnosti, ako bi ne mogli z vsemi dosedanjimi pridobitvami in iznajdbami napraviti naše strokovno gibanje sredstva dinamične sile, da si ustvarimo plemenitejšo človeško družbo in da ta ko privedemo delavst^b do viš je dobe civilizacije in blagostanja. Končno želim vso srečo in o-bilo napredka Ameriški delavski federaciji! SUHE IZ način m na svetu, Hm tirani in «e baš o v orlavljanski ti so"pam poma- čani ismed najbolj e! sedaj na vojni, ln t __ tfali. Delavdt vsega tveta so se v resnici soružili ^praktičnem pomenu, dar so ponašali svojim Hodrugom na Anglesk* m. Mi de-lavci Velike Britaniji smo vam vsem Is srca- hvaležni za vse to. Mi imamo Alf* spomine — mi ne Somo nikdar tega poaablli. Gladijo pat sa adrežitev. Take akcije in,/dajanja kot sem Jih prdfkar »menil, ao fak-terjl. kl gladijo in pripravljajo pot Mednarodnemu strokovnemu Pojasnjevanje in asesment. lftilwaukee. Wisconsln. — Ne rad se oglašam v našem tfaailu Prosveti, ali razmera pravijo da so močnejše od človeške volje in prisilijo, včasih človeka tudi do tega, da se malo oglasi v javnosti. Kakor pri vseh krajevnih društvih, tako ima tud pri naa društveni odbor svoje krite in težave zaradi izrednegu asesmenta ln to poaebno naš brat tajnik pri pobiranju iatega Najdejo se Člsni, ki absolutno ne morejo razumeti, kaj je vzrok nakladam, pa se jezijo nad društvenim odborom, glavnim odborom in bivšimi delegati, namesto da bi včasih malo prečita» poročilo iz' glavnegs urada v sredini izdaji Prosvete kajti društveni tajnik tudi ako-raj pri najboljši volji ne more dajati pojaantlo vsakemu bratu posebej. Na vse zadnje je on tudi samo človek, katerega lahko včaaih mine potrpeilji vost in takemu članu pove, kar mu gre. Meni so zdi, da bo po-trehno, da izda jednota nekake male letake s kratkim pojasni lom gleda izrednega asesmenta. da ne bo treba takim čl snom vsakemu posebe odgovarjati. V pogovoru s tajnikom o teh teikočeh s«n prišel do zaključka, da največ "kikaio" Osti člani. ki ao imeli od jednote še največ koristi. 8 tem ne mislim reči. da so mogoče jednoto namenoma izkoriščali, peč pa potnem veliko naših starih članov, ki niso prejeli lle nikdar nobe- ne podpore, pa ae ne razvnemajo radi tega po nepotrebnem in sigurno ()a bodo zadnji več pri-i*.mogli, da spravimo bolniški sklad zapet na trdno podlago, Jcajtor pa tisti "kikarjf. Kolikor e meni snano, imsmo pri društvu 16 S. N. P. J. precej dobro nadzorstvo bolnih članov, vseeno pa smo na zaonji seji izvolil posebni odbor, ki bo skušal najti sistem za najstrožjo kontrolo bolnih članov in to bi priporočal tudi vsem drugim dru št vam S. N. Pi/J.rf ke» to bo i» največ pomoglo, da se ¡znebimo simulantov, kateri si naj potem ustanqvijo svojo laatno organizacijo in jo izkoriščajo kolikor jim drago. [V • I ftaše društvo "8loga" št. 1C S. N. P. J. bodo imelo kegljanje Za nagrade v korist društvene blagajne dne 17. oktobra pri bratu Aug. Zaitu na 500 National Ave. Pričetek bo ob 9. zjutraj. Dolžnost vsakega člana je, da ae udeleži in s tem pripomore , do boljšega uspeha. — M. Tamshe, predsednik. i Shod v Springfieldu. Springfield, lil. ^ Delavske razmere so se v Springfieldu malo izboljšale, ker ao zopet pd-prli nekaj rovov. Ampak boljše ni veliko, ker ako začne več rovov obratovati, pa drugi žačrie-Jo delati bolj po malem. Zadnje č&seje bilo tudi v Springfieldu dosfi deževja, pa Springfield še ni toliko prizadet kakor je okoli 10 milj oddaljeno mesto Beards-town. Tam je voda poplavUa skoraj celo mesto, tako da so.se morali ljudje umikati vodi v čolnih. Dne 7. in 8. oktobra imamo zopet lepo vreme. • Amerikanski Slovenec jp pa ie več leot dnevnik. Včasih dobim kar po tri skupaj, drugi dan pa spet dva in tretji priroma eden. To se meni čudno zdi, ker jaz nisem naročnik tega Usta, pa mi ga tako vestno in točno pošiljajo. Mislim, da imajo veliko število takih brezplačnih naročnikov v Springfieldu. Tu«H Springfieldu imatno dopisovalca brez imena, ki se prav pogosto oglasi v Amerikanskem Slovencu. Včasih se zaleti v S. N. P. J., včasih pa nad radikalce in bolj Ševike, včasih pa tudi malo povoha v Slovenski narodni dom. t>a bo dopisovalec bolj gotov, naj pride dne 17, oktobra v S. N. D. ob 4. popoldne, ker bodo go-do govorniki. Prvi bo Frank Zaitz iz Chicaga in drugi bo tteimarteh. iz Springfielda. Go-vor prvega kakor drugega bo vseskozi zanimiv, šorej je dolžnost nas vseh Jugoslovanov, da se tega shoda udeležimo v obil nem Številu. Obenem poživljam člane S. N. P. J. St. 47, da se polnoštevilno udeležijo seje na 17. okt., ker imamo rešiti več važnih stvari. — Frank Krmelj, Ujnik. H PRTBK, 15. OKTOBRA i iAV JfcUMt tflnnCffltT 2ari, žari, žari . . . j®IYezident Kulldž je priu8nn "knof" v Waabingtonu in gitj' — zasvetilo se je v Chicagu. Prezident Garbedž je priti nil v Chicagu — pritisnil in k vedno pritiska, pritiska, priti. ska, toda v Waahingtonu noče Zasvetiti . . . se • * » Vae pride na viato. Jugoslovanski siamski dvojčici Iz South Behda sta umrli. Ko je umrla ena* je. morala u-mreti druga. Narava je kruta in neusmiljena. Strašno so norčuje iz. ljudi. P« ji reci, da se ne sme! tJkaži ji, prosi jo, kolni m, bedak! Poznam trojčke, ki so tudi zraščeni od rojstva. 'Se se vlečejo po svetu, dasi so že stari in bolehavi. Le naj se vlečejo! Ka-kor hitro pogine prvi, pogineta še druga dva takoj za njim. Na- Vava je kruta in neusmiljena. * ♦ * Dober nasvet. Listi poročajo, da bi se Mur-solini na vsak način rad pret. pal. Naj povabi novega ameriškega šampijona Tunneyjn. Ta mu že prerahlja kosti. — Ro-ga# iz KansaSa. • jI ■ y** U 4 Koraka s časom. Naš modri oče Trunk, ki kuha, peče bunk, predebel je "chunk" odrezal----- Od maja že se pari, zaliva, kuha, cmari, še vedno tam mrcvari — pol leta že! T. N. T. • • » Upanje je kakor kamen ... Ce prvi .milijon dolarjev ne pohlksta Callesa, naskoči drugi milijon. Ameriški vitezi imajo dosti milijonov dolarjev. Naprej, dolarji, za'svobodo Mehike! Vsak dolar ima dušo in trdno vero: In God we trust! • • a Zajec je skočil iz grma. Cenjeni ¿arkometl Poizvedi, kam *je stopil F. S., da ga je ti-ko zbodla resnica. Visoka čast je bila prizadeta, ker Holmes Ae ni vsa naselbina. Fakt je, da je je F. S. pristaš -klerikalnega doma, katerega je pomagal krasiti oto prihodu Jegliča. Zakaj še on ne gre k "znani skupini", ki rt-ste? Cim manj bo hujskačev in hinavcev pri napredni jedno-ti, tem večji bo njen napredek. Frank pravi, da so rdečkarji krivi. Niso ne. Kriva je njegova klika. — Collinwoodska Kopri- v.a. ♦ • • Amerltka patrolajtka LJmaLIIA > inousirija Petrolejski produkti. kameno olje ali petrolej je komplicirana snov. Prvi ljudje, ki ao vrtali za olje, so komaj imeli pojem, koliko čudo razno-vratnih bogastev jim je nudila ona rjava ali zelenkasta tekočina. Iz surovega olja, ki prihaja Iz podzemlja, izgotavlj/ se približno 250 poglavitnih produktov. Ako pa bi hoteli všteti tudi vse kemikalije ^n medicine, ki se iz. njega izgotavljajo v manjšem obsegu. Število vseh produktov iz petroleja, bi se moralo ceniti na približno 500. Se par besed o rabi besede "petrolej". V starem kraju smo bili navajeni nazivatl "petrolej" oni produkt, ki so tukaj zove kerozin. Kerozin pa je le eden ismed glavnih produkte", ki se Ugotvaljajo iz petroleja; zato raba besede "petrolej" za kerozin ni natam-ns, Petrolej je aurovo kameno olje, kakor ga pridobivajo iz podzemlja; \ I vropi. zlasti na Ruakem, se za isto rabi tudi beseda "nafta", dasi se ta izraz ra(>i tudi v drugam pomenu. V Ameriki se petrolej v vsakdanjem življenju naziva akratka "oU" (olje), pri Romanca z dežele. Mtladi Kom pare, fant je od fare, oženil je Bero, priženil je karo. Zdaj vozita oba: on vozi karo, Bara vozi njega. Sosedov Msjk. e Ve Volkovom je treba nastaviti paat. Cenjeni K. T. B.l Nekateri člani pravijo, da bo jednota zdaj bolj napredovala, odksr imamo Zajca v gl. odboru. Toda imeli smo že Ovna in lahko imamo še Medveda! Dokler w vplkovi v društvih, bo vedno manj cvenka v bolniški blagajni. — Miha Pavliha, Roundup. Mont. . ,J K.T.B. zolin, kerozin. raznovrstna ma-zilna olja (lubricating oils), P«-rafinaki voski, aafalt in Nekatere aaovi, ki ao zaporne v petroleju, so plini, drur pa tekočine in zopet druge *> solidne snovi. Lažje aestsv»i* zavrejo ob nižji t.mjHi sato je mogoče destilirati u Petroleja eno sestavipo za drugo, a Um da se petrolej isvre »» temperatura postopoma i ^ Najlažja sestavina petroleja J« "a i 'V-----I"methane", ki je k«n*»* . yiur se seveda misli le na su- spojina enega atoma ogljik» f rovo kameno ali mineralpo olje. atomov vodika- Ga*«** Toliko radi jaanosti. , ijje tekočina, ki vsebuje od 6 * Nekateri izmed poglavitnih in io atomov ogljika, kerozin i" ' bolj navadnih produktov, ki ae! tekačina. ki vsebuje od 1« pridobivajo iz petroleja, so: ga-'atomov ogljika (carbon). "Mm X" J« s jo j« ie prej podučil». Zakaj je pozabili? Povedati mora, dk je nosila svetlo obleko in svette no-1 ffavice in hladna shralnUk je bila taka in taka. Lorraihe je Šta ¡nazaj v Carmel in je tako zmedla Benedicta, 'da je skoraj verjel, toda dvomil je lie vedno. Aimee jo je tudi vadila v svoji .pisavi. Vaje so trajale dve uri na dan skozi več dni. Aimee in njena mati sta jo tudi nagovor i nili, da je Šla koncem avgusta k distriktnemu pravdniku in za« htevala, da jo pusti pričati pred veleporoto, pred katero priseže, da je ona bila v Carmelu in ne pastorica. Distriktni pravdnik Keyes je nato razpustil veleporoto in zaključi! preiskpvo o u-grabljenju pestorice. Dalje je izpovedala, da je podpisala zapriseženo izjavo, da je ona "Miss X". Izjavo sta diktirali Aimee in njena mati. Nato sta jb poslali k pisnemu zvedencu z imenom Swan, da mu predloži svojo pisavo In zahteva od njega zapriseženo izjavo. Swan je pa takoj spoznal prevaro in je rekel, da ne podpiše nobene izjave. NOV ZOOUKIIÇNI PAKK ZA CHICAGO. duhovnica prMdlti za slepar-»ko vlogo Ormlstonove ljubi, ce. Aimee Že vedno občuje z Or mis tonom. Produkcija ruskega premoga naražča. Meakva. — Huska produkcija premoga is Kiubada bo narasla na en milijon in |*>1 tu« xa fiskalno leto, ki se jo pričelo s 1. oktobrom tega leta. To poroča Taaova časnikarska agencija. Tamkaj An je premoru ve ima leg Kusbaška autonomna industi ijalna družba. Zadnjo leto je ta družba producirala 773,600 ton premoga. Značilno je, da so ravno v tem kraju pred leti J!aywood in drugi Amerikanci skušali oživeti produkcijo premoga in jekla. Večina teh rekrutov pa je zapustila te kraje Že predno je produkcija obetala postati saj malo podobne oni izza predvojno do- Kompanija ae skuta izogniti obveznostim. Wash!ngton. — Na vlžjsm sodišču so je obravnavalo vprašanje, ako se družba lahko Isogne plačilu, da plača ponesrečenim delavoem, ki se slučajno ponesrečijo pri njihovem delu. To ■e je tlkslo 1 ra*kladatelj»v na ladjah. H. Haverty zahtevali kompanije, da mu plača za poškodbe. ki Jih Je dobil kb je bil zapoalen pri International Steve-doring kom peniji v Seattlu, Wash. Zadeva je Šla prwi svežino višje sodišče. Omenjeni je poškodovan od drugega delavca, k| opravlja tirugačim delo. , f vsakdo občuduje A»mU , |«»|«w ubrftM« )m v«li |mi|»uI«ii.« « ..*«* «tolkli». Ihm l«rt»«U. «U v« n«*titr*t« («kriti, m i«Un i«««Uiiw. mM. In »Itov ■ Urvt>. Tmmv^ vi »»»iti i« t Milim »l«vnl«t KLIXIR OF UKAirj k««, rt r«*ll4rtr I>«Imw* I In km 4« I vAlMtu utirftMl WIS «m »n. Ns programu j* tudi I«! ¿Iv» poits, Torej ns «vlilrnj« pri Ss- bsvl ns omenjani vi^cr. Vsbi Gospodinjski Odsek a, N. Doma. Zaposlenost v IUinoieo as viša. Chicago. — IUinoiski državni deflavski department je prona-šel, da je sedaj v Illinoisu zaposlenih 97 tisoč delavosv več kot pa jih je bilo pred enim letom. To' se tiče pokebno tovarniških delavcev. Poročilo pravi, da je od leta 1924 v marcu sedaj največja zaposlenost v Illinoisu. — Kmet misli, da. je kmetija oddaljena od njega veliko boljša in rodovitnejša od njegove. — Rokodelec misli, da prihodnjoet bi bila boljša drugod in ravno tako mlelijo tudi nekateri ljudje, ki hočejo avoj denar InvjMtoi v lete An zemljišča, da kje daJeko drugod bi bilo boljše. Toda vel taki se motijo. V reenici je dener najbolj*« naložen v bližini, kjer ssml Ishko vidite svet in zemljo, kje se vee nahaja ln kako napreduje bližnja okolica in na podlagi tega lahko računate kako bo bodočnost. *1 . " . " » ' " ' Vaša banka vam da v takih slučajih pojasnils, kakor todl kaki važl prijatelji, kateri Imajo ikožnje In kupljene lote v bližini Istih lot. 'v. u jVij,,. »r . ■ « „a/ ••• >..'..• . Kupujte vedno y bližini Chlcage, kjer bo svet vedno več vreden. Na primer par let nesej hi VI lahko kupili lote na 22. ceeti blizu Rldgelsnd avenue 26x125 te $2000. Danes imajo ietc lote vrednoet 111,000 do $26,000. In nlker ne mlelite, da je kdo drugI kriv, ako ate zamudili priliko, ampak sebi očitajte, ker niste imeli pogvms ali pa ne denarja. * ' »i ' ,¿1 i / Nikdar In nikoli NE POSLUŠAJTE ljudi, kateri odsvetuje j«, kajti leU gotovo aami nimajo denarja se kupit ali pa vam hočejo kako stard bajto na glavo nakopat, tudi ne poslušajte takih, ki pravijo: ja teta naa*J je Min prilika za naredit denar, ako bete tak* ljudi poelnšell, ne hote nikdar napredovali. Kajti taki ljudje, ki tako govore niso naprede! In nikdar,ne bodo nič Imeli. D*« • ■• ■> . L ^L . . . .j. jt^ rfti Ali VI katnjete dom eli kake lete? Ako ne tn imaU v svojem življenju priliko si kupiti kee zemljs v kres WKHTCHESTER kjer bo vozila nadullčna železnica (elevaled llns) v kratkem v bližini našega novega flnbdlvlelo*. s hodniki (with remrnt sidewalks) TAKOJ HE VLAČA I1A2JMI, PKKOHTAl/) MKHRCNO PO IA.Ô0, Pošljite U listek (coupon) In dobit« $26.00 popusta v mesecu oktobru 1926. To ves ne veže pod nobenim pogojem. Nepišite pravilno svoje ime in naslov in pošljite na rojaka Mr. Frank Jurjovec, 6026 West 22nd Str., Berwyn, III. Mi imamo tudi fine lote /a trgovine v Um Nuhdivision, Ako hofrte katero «I Izbral nikar nt odlašajte, ker v kratkem bo vee razprodano. I/režite spodaj objavljeni kupon« U Jf vrljgvgii samo za t« mteer in ko preje kupile boljše bote naredili.' To U prilika, katera vam ne bo ve* dana v vašem življenju kupit loto ,10x12.1 s hodnikom za rrno $ft.VI.M. Naslov P. iir)am PHONE BERWYN 2757 T 'trrr ZAKON IN MORALA V Pile Aun Levite mromg. izvaja, da zdaj¿ ko je eév v Rusiji, kateri bo kaj ne- prijetno dimi! tudi etarokopitne moral lit». Dalj« |__ ckAtranna kriza revolucij» ¿lin», se ljudje lahko zoM oejo do krilatefa Eroia in ie podajo v ljubezenike romano«, poskušajo trpljenje in njttlld* ljubezni, pa tudi tu. pravi »O», mora biti aocialna kontrola, priznati moramo ljubezen kot močno socialno silo, kateravPMte izrazimo v interesu »ti . . . "V vsaki stopnji fl nja je človek določil ^^^ pod katerimi Je bila ljubezdn fO-stavna ali grelna, to je, kdaj se ne ujema z voljo skupnosti. Mnenje Kolontajeve Je, d» je družino treba odpraviti, vse o» troke naj vzdržuje držav», molki in ženske pa naj imajo med seboj kakoržnakoli čustva, katera naj goje in jih vzbujsjo, da bodo imela socialno \TsdMf Morda je to uničeno jutri, Uda kaj zato, če je pa danes najvišji polet duše. Bolj trdi komunisti M jo na Kolontajkino poveličevanje ljubezni z zanikanjem. Oni pravijo, da revolucija še ni l»n* čela, da razredni boj še zahtavs boriteljev in da spol in ljubezen kot osebni čustvovanji morit» biti kontrolirana in vedno podvržena potrebi in boju. Tu je možnost, da dobimo strogo pojmovanje življenja, kakorŠntfS starih buržoaznlh javnil imajo puritanci vseh purltin- Kič hujšega bi f-enin Keeamov, ki je »den vodilnih pislteljev za čistoet bojujočega se duha, pravi: Spolna nemo-rslhoet, ki vodi v sifilis aU pa v fllistersko blato malenkostne družinske udobnoeti, je enako Škodljive. Vse, kar jemlje moč d»l»vskemu razredu, mora biti iztftljeno. Sifilitik, ki seje sirup telesnega propadanja ali pa filleter, ki duševno gnije v vrstah delavstva, oba sta nevarna in Ju je treba vreči iz naših vrt*." — Mogoče je manj drastično naslednje, kar je izjavil Lenin: . "Poznate našega mladega so-druga XYZ, kako visoko je talentiran. Vzlic vsemu temu ee bojim, da ne bo nič iz njega, ker ik»čc iz ene ljubezepske sfere v drugo. To ni dofcro za revolucij». Jaz ne morem garantirati za trdnoet in zanesljivost tistih ženek, pri katerih se osebna romane» meša s politiko, ali ti. stih moških, ki s» puste vsaki dami» da jih ovij» okoli prsta... DSsi sem vse drugo prej kot atfof ssket, vendar se mi zdi ta-kosvano "nvo spolno življenje" mladine ln čestokr»t tudi starejših čisto navadns varljeteta buržoaznlh javnih hiš." ne tno- j 8 RIM C Naša ladja m ustavi n*s*4nj* ravno nasproti doldovi palači. Zafcltdsm Se v to har-monijoinjedb gotike in biSfthtlnikOšrt sloga, z očmi prodiram njene steni« Hoj» duša se koplje v njeni zgodovioi — »ed tem p» pride k meni flegmatični laški Afctar, ki rakodelsko lepi oprostilne znsmk», vpraša p» mojih ztva-reh in pritisne brez ugovora n» moj kovš»g rjavega laškega orla. In It je tu potrelljiv faoekino, popade moj kov*e|, prerine ae skozi gnječo potnikov k mostiČU iU stopa po nJem v gondolo... IV. ie vtihnu, pre*, k »kine Ue.le druïin.keg. «v- del in talo.tno rtr«lv debelo števan. Priznati moramo, pravi on, da J» atara družina šla. Kakor je Ha at#ra cfržava In staro iz- ekonomske življenje z revoluci- zvijala od bolečin. ■ P^H io! Bilo ie precej lahko zgraditi On pa je razmiiljal s pestmi £ zgraditi stisnjenimi pod brado novo* ekopomsko življenje in "Moja hišica se bo zdaj najtežje 'zgraditi novo družino, prazmla . . . oetal bom sam Doba uničevanja države Zu JJ"»^«* davno prella in v dobi grajenja Jln lepi sen! U zakaj mora žena smo. Tndi v industriji je po-1 izpostavljati stavljen temelj in tendenca je. da bo raatla navzgor. Toda pri družini le vedno vlada uničevanje, noya družina se še nI pričela porajati. Trocki piše: ->M 'Moft j» bil mobiliziran, po- ¡ rejši, obrnivši se k mlademu člo-tegnjen iz n»vsdn»g» življenja I yeku ki je t>led in nepremičen in je postal revolucijonar. Nje-1 gtal v kotu. govo življenje se je razširilo. Povrnil se je k družini neepre menjeni, vrsževerski, nevedni in brez volje po izboljlanju Nezadovoljnost je vodila do razkola. Soprog komunist Živi z nestrankarsko žensko mimo. bojte se .. ¿eni ne preti nikaka toda v raSnici ločeno. Ukaz pri- nevarnost, bodite mirni. Ne jam-de, da je treba odpraviti malike čim vam za dete; ali vala go-in sohe. Zena vidi katastrofo, spa, bodite prepričani, bo čes ne-Zavesta se položaja in prepad kaj časa popolnoma zdrava, med njima se ratMri . . . Polom "Zares?" pride. V drugem slučsju s• "Tako je ... opoldne bo že vse ženska prične zanimati za d^ugo pri kraju. Vrnite ss zvečer. Vrs-(n neseno za dom. Nov svet se Urici naročim, da vaa pusti k n p^» d^inl^flc^i iidor še ni bU v Benetkah; naravnost neokusno pa je d»nd»nes še plsetl o njih. Toda le Usti, ki j» bil t«m, razume, da moraš zagrešiti to neokusnost. Pogled na mrliča lahko trenutno silno Vpliva; če pa vidiš umirati, in umirati tako, kakor ufsša Venezla. nekdaj ponosna kraljic» Adrijli h» moreš pozabiti tag» do smrti in do smHl «i tpš klical' v spomin te tragične dojme ln m»l»nhollčne spomine. In če si IKtrat, pile* Ssj so tisoči pred teboj pisali in bodo pisali z» teboj-- dokler te ne zgrnejo v»lovl zelenih vod» n»d to tako otožno, tako krasno In tako ttr»šno morsko bajko, ki se je Imenoval» Venezis. Knajstato let življenji t N» otočkih In morju ugrabljenih krajih Je takrat nastalo mesto. Mesto preudarnih, praktičnih trgov-oevr ki so imeli edinllnterešt obogatiti. Niso poznali udobnoati, niso ae bali llljnih potovanj ln prevsem: niso posnall flalu vesti. ?rdi matematiki življenja, katerih »stre, preračunljiv» oči gledajo na nas t pergamentnih, negibnih obrazov na altkah potnejllh dob. U njih mest» je nasUla Kmalu drživa, ki s» je vtikala v vae homatije, pa naj so te bu» križarske vojne proti polmesecu, aH pa upor lombardskih mest proti nemškim ccaarjcm; In is vfega je znalo kovati dobiček. Neoftajtno Je gospodarilo na Srcdozemek»tn morju« ker j» bilo edina pomorska alla In bilo je vilefc člnitelj na au-hem, ker je imelo d»n»r, t katerim si je najemalo v dobah, ko je vojaščin» bila obrt. najboljše vojake In naJzmqln»JŠe generale. Nikdar ni stopila neprljateljik» noga na njegovo ozemlje. Ta država je bila republika, katere poglavar je bil doemrtno Izvoljeni doid Toda cor-no ducale, doždova kapa, nI bila zavidanja vredna krona. Izmed prvih fHtdeaetlh beneških doldov Jih je petero radovoljno odstopilo, petero ao jih izgnali, kp to jim bili Iztaknili oči, petero umorili, devetero odetaviti, dva ata pa padla v bojih. L. 827 je pripeljalo njih ladjevje is Ale-kaaodrlje truplo av. Marka, ki je postal patron republike In več od patrona. Njen nevidni vladar, varuh, ščit ln meč ter zakonodajalec. Driavna zadeva je bila zadeva sv. Marks, patriotizem verska dogma, prapor republike svetnikov, prapor, njeni neprljateljl njegovi neprl-jetelji. Nasprotja s» dotikajo — ti trezni praktiki so se s mistično vezjo zvezali z enim Izmed nebelčaaov in našli so si metafizično katoliško sankcijo za dejanja, ki je bilo v pri-meriNz njimi divjanje najhujših rlmakth cesarjev majska Idila. Svojemu patron u eo »esldeli cerkev, ki je izmed najčudovitejlth in naj krasne jllh sUvb •veta Vsi slogi od bizantlnekeca preko ro-maaskege in preko gotike pa do renosat« so v ta pomešani In sdrulenl. barve, zlato, mosaik in freske slave tu »reve orgije k» vendsr je U gel reči čez Ku»ijo kot je nasledi nje. Nadaljeval je: "Mladina rabi za življenje predvsem veselja in poguma. Zdrav šport, stletstvo, izleti, telesne veje vseh vrst, študije, raziskave, znanstveno razmotri-vanje in vee to, če je mogoče združiti, da mladini priliko, da razpravlja še o čem drugem kot samo o spolu in takozvanem iz-koristenju življenjs. Niti kak don Juan, niti nemški filister ln ne menih kakor tudi ne srečni sradnji! .. . Revolucija zahteva koncentracije, združenje vseh moči nad oeebnostjo, proletari-jat je razred, ki napreduje; ne potrebuje pijanosti radi spolne nezmernosti in radi alkohola .., Oslabi jen j a ne sme biti, ne zapravljanja in uničevanja živ-Ijenskih sil, pač pa disciplina na samim seboj, kontrola samega sebe. TI dve nista suženjstvo, temvet sta potrdbni za ljubezen. Tako je rekel Lenin. ^Zalkind, Id je profesor na Sverdlovi univerzi ter ei prizadeva, da bi u vedel nekako biblijo za družabni rad in komuniztično mladino, polfga dvanajst naukov, med katerimi so sledeči: Nobenega zgodnjega razvoja spolnega živ Ijenj» ne sme biti, temveč telovadbe .. . Vzdržanje do poroke In poroka le v slučaju zreloeti... Spolno združenje samo v dopolnilo oboje stranske simpati je . . . Ljubezen naj bo samo »ftoAonsks . . . Vedno pomniti ...... čudovite harmonija, KI prav nič ne žali očess, unikum med krščanskimi cerkvami. Kar so t] trgovci zs svofdenar mogli tu napraviti, to so napravili. In kfr je le mogoče, je tu uresničeno. ' r '*,'.' Stremi j en je,-kazati svoje bogastvo in ponašati se z bleskom je šivelo v tej denarni aristokraciji. Okoli 4eta 1000 na dan Vnebohoda je poplul prvikrat dožd na svojem Bucentoru na morje k otolsu Lido In ilsvll svojo zaroko a Adrijo: spustil je v valove zlat prstan. Tr dan j» bil potem največji beneški praznik. Na tisoče in tisoče barčlc v prekraznih barvah je spremljalo doždovo ladjo, meito in morje ita grmela ^glasnega radovanja in sinje nebo nad njima kakor bl drhtelo blaženstva. Nič ni bilo enakega slavi ln mogočnosti te države. Položena v središč» med vzhodom ln zahodom, med toliko n»rodi, je bila kakor določena od uaode, da jim vlada ln Iz njih bogati. In pri taki slavnoetl so pač zvenele take mizli v srcih ln dušah in na ustnicah ... \ / Lete 1207 so ustanovili "Veliki avet". Aristokracija se je polastila vlade, članstvo v "Velikem svetu" je postalo v nekaterih rodovinah' dedno, in U rodovine so bile zapizane v "Zlato knjigo". Doldovo-moč so tilno omejili, za to pa so mu zidali novo oslačo. Deloma je bila že zgrajena« ko je pslšla afera Marina Falleri-ja. Osemdesetletni M je zssnoval na pOznl večer svojega ftivljenjs mlsdosten n4črt, zlomi-U moč te aristokracije. Načrt je bil izdan, Ma-rino Falleri med stebri Plazzette obglavljen, stavbenik doždove palače Calendarlo, eden od zarotnikov, s psr sto Dalmatine! obešen na ite-brovju svojega dels, ln vsled sklepa "Velikega ____________ sveta" Je bilo prepovedano govoriti o nadalje- | država mora postati veliko bo-|nostjo. vsnju stavbe pod kaznijo tisoč cekinov. Dold Močen igo j» po sedemdesetih letih prostovoljno plačal to globo, in stavbo so nsdaljevali. — < In spet kako čudovita itvar ta palača dol-dov! Samo v mestu, kjer ni bilo tradicij antike, je mogla nsatati taka stavba. Iznad dveh vrst nežnih gotskih stebričev se dviga mogočna rdcčkaata mana prvega nadatropja z nekaj malo oken, trda, težka, na teh stebrlčih s polno težo polivajoč», kakor bi jih hotela pritisniti fc tlom in zdrobiti. Brutalna, brezobzirna je U Stavba, kakor Je bila vsa država — in vendar ne žali očesa in je nepozabna. In ta slog je bil v variacijah predloga za večino beneških palač, ki obrobljajo vodo Ca-raala Grande. Nanj apominja Ca Dord, Fosca rl. tyrio, Loredan, dcTurchi — povsod zmes gptike, romanskega in blzantinzkega sloga. — Ko so osvojili Turki Carigrad, so dobile Benetke v roparskem osmanskem življu varnega soseda. Bojevale so se z njim, ln ne brez slave, nazadnje pa so le izgubile celo vrsto svojih naselbin, In njih trgovina je začela pojemati. Zdaj je bilo na njih, da bl obrnile evo-jo pozornost na Italijo ln Izkulale postati kri «talizacljaka točka njenega zedinjenja, toda praktičnim dnevnim politikom je manjkalo t* ko višje stališče. Cambrayska liga jih je spravila ob večino poeeatev v Italiji — moč rrpub-like je bila etrta. Zdaj je (skušala ohraniti vaaj to, kar je imela, namreč brosobzimo vlado aristokracije doma. tlačeno, brespravno ljudstvo, ki so mu prirejali slavnoetl, včaeih tudi krvtfve prizore .., Življenje države je ob tičalo ns status quo—in to je začetek konca oktobra. " PROSVETI0 otroka . . . Nikdai uvalnfl ljubimkanj s, koketiranja in »polnega tekmovanja . , . Ljuoosunlnosti ne «ne bitL Ce te nadomešča slabši človek, pojaani in pripričaj; če je bolji, ee umakni ... In končno, apolncr Življenje se mora v vsakem pzlru podati razrednim intere»onHn ne sme nikd»r biti zapreka, da bi possmeznik ne služIl svojemu rssredu. Narcis Quiatavefc "Ali bo težek?" "Težek, ravno težek. Bo nekoliko kompliciran porod. Toda goepa je močna in pogumna." "Kaj pa mi svetujete, da storim?" "Prenesite jo na kliniko. "Takoj T' "Takoj. Moja eveta dolžnost Malodušno se je zgrudil na stol. V bližnji sobi se je mlada žena laatno da spravi iivljenje drugo na nevarnosti, svet!" Prenesli so jo naglo na klini k0- Dva profesorja sts jo skrbno pregledala. Potem je rekel sta- Tedaj pa mu je prihitela nasproti strežnica. Nekam zmede, na je bila videti. "Prav ste imeli," je zajecljab negotovim jelagom. Bilo je ne. zporazumljenje glede imena Ra. zumeli boste. Toliko žensk im*. mo tu. Govorila sem s predstoj. nico. Lahko greste." Mož ni rekel ničesar \«< n,. tel je po ostalih stopnicah z jo. kaj očim srcem, ali ne od žalosti, ampak od neizrekljive radosti • • • Preteklo je mnogo let. V hiši Germana Guzzija ni bilo več otpok. Roditelja sta bi-la Že stara. Tudi jih nista več pričakovala. JI * Od onega tako žalostnega dne "Vi ste njen mož?" "Sem, gospod." "Hočete stopiti za hip semkaj?" Sla sta v sosednjo sobico. Mla-|di mož je prebledeval. "Ah, ne nji. Bodite pogumni! Mlademu možu so se oči zalile solzami. "Hvala, gospod profesor." Sel je počasi, z ohrabrenim srcem. Ob sedmih je German* Guzzi ji odpre/>* Mož vidi, da ni več t lete dftfinske udobnosti in prelom med njima je neizogi ben. _ Stara druüna, v kateri je bila žen»! podvržena možu, je oživljene. Novr druiin.jx.tre. "«g^1 mu je v ob. buje višjega duievneg» rtevoj» , k, t n4 gl(vi. in Viljem kultur»*». i¡vlÍ£aa spU.Ul.gaJe noter, potem je ter delavčeve osebnosti, drugs-Laklenjla VPata. če nove družine »e bo, kgjti v le\[ gospod?" takem ozračju moremo govori- ««priiei sem pogledat, kaj je z ti samo o notranji disciplini, ni- m0j0 4en0. prišla j» davi ob d«-koll p» né o zunanji navezano-1 vetlh in operacija je morala biti sti. Notranja /^disciplina in izvršen» dopoldne. Starejši pro-harmonlja Je mejrjená po veli- fesor mi je rekel, naj sa vrnem kosti ln vrednosti tistih vezi, zvečer, zagotovil mi. je celo, da ki vežejo moža in teno. naroči tukaj pri vratih, da me ■"Tudi materijalne razmere za spustite noter.*HÍÉ novo drulino še niso tu, toda Zenaka je namršila tanke obr-priti morajo s splošno gradnjo vi in gledala vročičnega moža s socialističhe države. Delavčeva čudno, nerazumljivo . radoved- gatejša, če hoče resno začeti z osvobojenjem družine v kuhinji in pri škafu perila. Javne kuhinje dajejo veliko boljlo hrano kot je doma pripravljena, javne pralnice niti ne raztrgajo "Ampak, oprostite, kdo ste?" "Mož! Kaj vam ni profesor ničesai* rekel?" * Na ustih mlade poetrežnice se je začrtal dvoumen in porogljivo zloben naameh: "Res je, gospod in ne ukradejo platna, ljudske Lj.V^lveiie Dredno ie ¿d¡tí ta odgojlšnice so pod vodstvom do-lUdo-vlne. Slavne JAI. vzviUnejli, neemrtnl. Plem tlvo je opustilo trgovino in začelo gojiti znanosti ln umetnosti Kiparji, stavbeniki, slikarji utopije aa mesta rondottlerjcv ln generalov AWandro Leopardi. Jscopo Saneovino. Bel- l. Olorgtsno. Tlzlan. Tintoretto. Vere T lepo)«» — v Mdovi palači, po cerkvah in po-slop Jih na Canal Grande ti govore U Imena s mogočnim glaermv . (d*i), ^HkedaJU.) rrauian. iaa Rta rribeiajii.) lAgMrapi n mPINWIIvvI "Poskusila bom, ali ne premaknite se odtod, proaim vaa, naša alužba je zelo etroga!" "Ne bojte sa. Počakam vas." Postrsftnica se j» oddaljila; e-nolični šum njene obiske je motil tišino. Mladi mol je ostal s klobukom v roki, gledaje v tla. ' a e a čakal je. čakal je potrpežljivo, ali minute so se mu zdele večnost. Na oknu se je epulčal vijoli-čaet mrak; v oni «ali čakalnici se je nenadoma ulflla električna svetOjka. Prešlo je le nekolik» minut, v katerih je preživel tisočer« mu-ke. Zdelo se mu je, da čaka tU svoje aodbe. Skrb zaradi tega Delničarjem Slov. nar. desu v Waukegnn-^. Chlcago, It nsznanjsm, da dne 17. oktobra t. f. popoldne ob dveh, se vi« raja delničarjev sa trat j« ietrt let je. Vabljeni ste, ds se ^ noAtevlfao udeležite te ee je, ktf treba bbde rešiti pnr zelo vsiaii Sum, di "ji on tu, poleg njego-1 stvari. Torej pridite gotove sa v» žene, je storU, da je zastokal sejo 17. okt. popoldne ob 2. an. od bolečine in besa. ' "Z ndružfcnimi močmi za |In ne da bi sam vedel kako, nar. dom." M. C. Wat*MU se je našel na stopnicah. • | tajnik. (Adv.) -----» ———WW.— i _ — VELIKA RAZntODAJE ZA VSL ftSJI VXEDNOSTI ZA $6-9® iti leiaisa ! .a šii ^ p**-'"'. ^^ ^ ^ ^ " i'tí iVaí!*-')' **** *** **11 "'' ™ ^üTJgísfl-—' • 1 Mae» m saaovoLMTvo isa au ra vaaa vi WnrrtRN MAIL ORDER CO. Dept. 4M-m* W. CMeaf