Terme:
SAVA, HOTELS«,
NÉ
-50 %
na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico
pB
te
, , , , ,	i Aktualno
Torek: Tednikov kopalni dan __Ptui • Sečni a
ram^H rianainii h imn ^f) <¥, nnnl ,cfa lahl^ i iv^liavite i/T^rmalnom Parh i Torm Pti ii	~ J
tednik
iL ^
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si

dreves v mestu se nadaljuje
O Strani 2 in 3
Ptuj, petek, 21. julija 2017 letnik LXX • št. 57 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
V IAPI II 1)1 COK ««o/
WWW TAPfTEDEKOn s te V*
SENČILA-ZAVESE-TAPEIE [po naročilu]
T: 051-818-338 Ormoška c. 5,2250 Ptuj
Politika Ptuj .
Konec načrtov o skupni gradnji in obnovi vodovoda?
O Strani 6 in 7
Ljudje in dogodki
Ptujska Gora
• Knjiga Bratje minoriti 80 let na Ptujski Gori
O Strani 16 in
v
Šport
Nogomet •
Aluminij se bo pomeril s Krškim
O Stran 11
Atletika •
Domajanova v Novem mestu ponovno zmagala
O Stran 14
Štajerski TED
Podravje • Poletno počitniško varstvo otrok po občinah organizirano zelo različno
Starši v službah, kje pa otroci?
Starši, ki svojih šoloobveznih otrok ne morejo v varstvo zaupati svojim sorodnikom ali prijateljem, se predvsem v poletnih mesecih znajdejo v veliki stiski. Raznovrstne oblike aktivnosti, ki jih različne organizacije in zavodi za nekaj ur dnevno ponujajo otrokom, pogosto ne predstavljajo celostne rešitve problema. V nekaterih osnovnih šolah po Sloveniji so zato za učence do 5. razreda devetletke uvedli poletno počitniško varstvo otrok. Pozanimali smo se„kako je s tem na Ptuju. Več na straneh 4 in 5.
Aktualno»
Minister Gorazd Žmavc državni denar delil kar po domače
o Strani 2 in 3
V središču
Skupščina Javnih služb o kantah za smeti namesto o poslovanju
o Stran 4
Dornava
Zakaj je društvo upokojencev zavrnilo jubilejno plaketo
o Stran 5

0
^^Uirodno jFcibcivne ■ v lasbe
Ptuj 2017
1.	VEČER - Odštevamo do abrahama (uspešnice 1989-1998),
31. avgusta 2017 ob 19.30
2.	VEČER - 48. festival NZG Ptuj 2017,
1. septembra 2017 ob 19.30
TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU
2 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 14. julija 2017
Slovenija, Ptuj • Računsko sodišče pregledalo delo vladnega urada za Slovence po svetu in zamejstvu
Minister Gorazd Žmavc državni denar
Računsko sodišče je prevetrilo poslovanje Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pregledali so poslovanje v letu 2015 in ugotovili, da je vo) oblikoval kriterije javnih razpisov, razpisi niso bili pripravljeni v skladu z vladno uredbo in predpisi, nad porabo denarja ni izvajal nadzora, javna
Kot sporno so revizorji med drugim označili sodelovanje z družbo Domus iz Ljubljane. Ta je bila na podlagi javnega razpisa izbrana za vzpostavitev osrednje komunikacije matične države z izseljenci in manjšinami. Za ta namen je vladni urad finančno podprl izdajanje revije Moja Slovenija ter vzpostavitev in upravljanje spletnega portala www.slovenci. si. Pogodba je bila sklenjena v vrednosti 170.000 evrov, za obdobje 2015-2016. Od tega je Urad podjetju Domus v 2015 izplačal dobrih 87.000 evrov. Družba je v tem letu izdala tri revije in vzpostavila spletno mesto, na katerem vsebin niso redno objavljali, informacije na portalu so bile v večini povzete po servisu Slovenske tiskovne agencije. Že pred pričetkom revizije so na nedosledno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti podjetja Domus opozorili na spletnem portalu Portalplus. Med drugim so navedli, da je Domus v letu 2015 namesto štirih izdal tri revije Moja
Slovenija, s precej neaktualno vsebino in brez uredniške dikcije, spletno mesto www.slovenci.si ni delovalo, kot bi moralo - vsebin niso posodabljali, bile so neaktualne, komunikacija po kanalih družbenih omrežij pa sploh ni bila aktivna. Sodelovanje med Uradom in družbo Domus so poimenovali za zavožen projekt.
Zaobšli vladno uredbo
Računsko sodišče danes ugotavlja, da merila razpisa, s katerim je bilo 170.000 evrov vredno javno naročilo oddano družbi Domus, niso upoštevala vladne uredbe, ki določa financiranje struktur in dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu. Revizorji so prav tako ugotovili, da zaključno poročilo podjetja Domus o izvedbi projekta ne izkazuje bilance stanja ter izkaza uspeha. Uspešnost projekta ni razvidna, prav tako ne ocena projekta glede na cilje javnega razpisa. Da spletni portal ni deloval, kot bi moral, so ugotovili tudi revizorji.
Financiranje brez javnega razpisa:
280.000 € v 2015
Vir: Računsko sodišče
Društvo Svetovni slovenski kongres Združenje slovenska izseljenska matica Društvo Slovenija v svetu Rafaelova družba
84.000 € 82.000 € 75.000 € 39.000 €
Financiranje brez razpisov, nadzora nad porabo denarja pa nobenega
Nadalje Računsko sodišče odkriva, da je financiranje nekaterih zamejskih organizacij s proračunskim denarjem Republike Slovenije potekalo neposredno, brez javnih razpisov, za kar Urad nima pravne podlage. Revizorji so zapisali, da »dodeljevanje sredstev strukturam Slovencev po svetu in zamejstvu v letu 2015 ni bilo učinkovito - načrtovanje dodeljevanja sredstev,
izvajanje dodeljevanja sredstev in nadzor nad dodeljenimi sredstvi.« Nadalje ugotavljajo, da Urad v 72 odstotkih pregledanih izplačil ne razpolaga z ustreznimi in zanesljivimi dokazi, na podlagi katerih bi lahko potrdil, da so prejemniki sredstva porabili namensko, skladno s cilji javnega razpisa. Urad tudi nima vzpostavljenega učinkovitega sistema nadzora nad porabo razdeljenih proračunskih sredstev - ali se denar porabi za namen, za katerega je bil s pogodbo dodeljen, ali ne. Revizorji so ugotovili, da 18 prejemnikov sredstev v letu 2015 ni predložilo obveznih dokazil o
Foto: Črtomir Goznik
Računsko sodišče ugotavlja, da je ekipa ministra Gorazda Žmavca v letu 2015 dobrih 240.000 evrov javnega denarja pokurila kot intervencijska sredstva. Od tega 127.000 evrov za pokritje finančnih obveznosti avstrijskega Društva glasbena šola, kar bi še lahko bil upravičeni strošek finančne intervencije. Razlika do 240.000 evrov se je v večini namenila za sofinanciranje društvenih in kulturnih programov, izvedbo prireditev in gostovanj. Dejansko je šlo za financiranje projektov, ki so vnaprej znani, zato jih po mnenju revizorjev ni dopustno financirati s postavke intervencijskih sredstev.
Ptuj • Sečnja dreves na grajskem griču se nadaljuje
Mesto tisočletij bo turiste očaralo z »okrasnimi
Po dobrih dveh letih, ki sta pretekli od sečnje dreves na ptujskem grajskem griču, še vedno ni znano, zakaj jo je bilo treba opraviti. Na konservatorski načrt za dnjega leta. So pa med čakanjem na Mestni občini Ptuj sklenili posekati še drevesa na južnem grajskem pobočju (pri lesenih stopnicah oz. ob južni poti na grad).
Sečnja dreves se letos nadaljuje tudi izven obzidja ptujskega gradu, na zemljiščih v občinski in deloma tudi v zasebni lasti. Od dreves ob južnem grajskem obzidju (večinoma borov), ki so turistom, ki so se vzpenjali na grad, nudila prijetno senco, so ostali le še nenavadni goli štrclji. Tokrat se pristojni niso odločili za golosek, temveč za povsem novo arboristično metodo: debla dreves so požagali na višini med kakšnimi tremi in petimi metri nad tlemi, obrasla se ne bodo več. Delavci, ki so se nekega jutra nenapovedano in brez soglasja lastnikov znašli tudi na zasebnih zemljiščih in nameravali podreti (prav tako zasebna) drevesa, naj bi tamkajšnjim stanovalcem pojasnili, da bo požagana debla prerasel bršljan. Tako naj bi nastali nekakšni »okrasni zeleni stebrički«.
Dela naročili na ptujski občini
Na Ministrstvu za kulturo (naročniku predhodnih posekov na ptujskem grajskem griču) so nam pojasnili, da ministrstvo ni bilo
niti naročnik niti plačnik tokratne sečnje, zato pojasnil v zvezi s tem niso mogli podati: »Prosimo, da se v zvezi s tem obrnete na Mestno občino (MO) Ptuj.« Odgovorov na vprašanja s ptujske občine do zaključka redakcije nismo prejeli, so nam pa pojasnili, da so nekatera vprašanja v pristojnosti Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Tam so nas spet napotili na občino ...
Končno so na Javnih službah Ptuj potrdili, da je dela lani in letos spomladi opravilo njihovo podjetje: »Dela smo opravili po navodilih in koordinaciji MO Ptuj. Letos smo posekali še drevesa na zemljiščih ptujske občine pod grajskim obzidjem.« Namignili so tudi, da je bilo sečnjo na tak način treba izvesti zaradi zaščite ptic, ki na tem območju gnezdijo
(že pri sečnji pred dvema letoma naj bi varuhi ptic določili časovni razpon, v katerem so delavci dela smeli opraviti).
Pod krinko sanacije
dosti škode
Direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DO-PPS) Damijan Denac o tem, da bi
v njihovem društvu podali kakšne pogoje ali smernice za to sečnjo, ni vedel ničesar. Pojasnil je, da za tovrstne posege DOPPS ni sogla-sodajalec oz. njegovo mnenje ni zavezujoče: »Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) se sicer velikokrat posvetuje z nami, mi lahko za posege damo strokovno mnenje. Ne spomnim se, da bi ga v tem konkretnem primeru dali.« Na ZRSVN
so pojasnili, da v postopek načrtovanja in dovoljevanja tega posega niso bili vključeni oz. za sečnjo sploh niso vedeli.
Denac je opozoril tudi na dejstvo, da je za tak način sečnje dreves gnezdenje ptic zelo nelogičen argument: »Pri velikih drevesih je veliko suhih vej in trhlih debel, kjer ptice lahko gnezdijo. Sploh stara drevesa so kot stolpnice; na enem
Turiste na poti na ptujski grad pričakajo štrclji dreves.
Foto: CG	Foto: CG
Pred dvema letoma so se lotili »urejanja« grajskega griča, a je današnja podoba še bolj klavrna od prejšnje.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 14. julija 2017
Šport, šport mladih
Štajerski	3
delil kar po domače
vladni urad na več področjih posloval precej po domače, nejasno (prilagodlji-sredstva pa delil tudi brez razpisov, čeprav za to ni imel podlage v predpisih.
namenskosti porabe sredstev. V primeru nenamenske porabe Urad ustrezno ne ukrepa. Na primer, da bi zahteval vračilo sredstev. Poleg vsega naštetega so revizorji Računskega sodišča v postopku ugotovili še vrsto administrativnih in formalnih pomanjkljivosti delovanja Žmavčevega urada.
Tri milijone evrov zamejcem v Italiji in dva zamejcem v Avstriji
Znesek blizu šest milijonov evrov je urad ministra Žmavca v letu 2015 po postopku javnega razpisa razdelil za ohranitev vitalnih funkcij delovanja slovenskih skupnosti v zamejstvu. Skoraj tri milijone evrov so nakazali prejemnikom iz Italije, dva milijona evrov prejemnikom sredstev na območju Avstrije, slabega pol milijona evrov diaspori na Madžarskem in 270.000 evrov na Hrvaškem. Poleg navedenih zneskov je Urad po
Milijon evrov za sofinanciranje dejavnosti medijev
Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu znatno financira delovanje zamejskih medijev, skupno v znesku 964.000 evrov. Največji delež podpore so leta 2015 namenili štirim italijanskim časnikom za redno delovanje: 240.000 Primorskemu dnevniku, 195.000 Tedniku, 117.00015-dnevniku Dom in 113.000 evrov tedniku Novi glas. 220.000 evrov dotacije so za redno delovanje nakazali avstrijskemu tedniku Novice in 17.000 evrov časopisu Nedelja, ki prav tako izhaja v Avstriji. Za delovanje tednika Porabje, ki izhaja na Madžarskem, so namenili 35.000 evrov. Urad financira še izdajanje časnikov, revij in glasil, kijih izdajajo izseljenske matice po svetu: v Argentini, Avstraliji, Švici, ZDA in na Švedskem. Leta 2015 je višina sofinanciranja znesla 25.500 evrov. Poleg naštetega je Urad financiral izdajo treh revij Moja Slovenija ter vzpostavitev in oblikovanje vsebin na spletnem portalu www.slovenci. si, za kar je podjetju Domus plačal 87.000 evrov.
razpisu blizu 700.000 evrov razdelil še med prijavitelje iz 30 držav po celem svetu, za organizacije zdomcev in izseljencev. Računsko sodišče od Urada ministra Žmavca zahteva predložitev odzivnega po-
ročila, izdali pa so tudi priporočila za učinkovitejše gospodarjenje z javnimi sredstvi ter izvedbo za to potrebnih administrativnih postopkov.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Poslovno kolobarjenje Dejana Podgorška, svetovalca ministra Žmavca - tudi na Ptuju!
170.000 evrov vreden posel za izdajanje glasila, vzpostavitev in urejanje spletne strani ter promocijo na družabnih omrežjih (vse naštete obveznosti je podjetje izpolnjevalo pomanjkljivo) naj bi ljubljanskemu podjetju Domus po poročanju medijev priskrbel nekdanji svetovalec ministra Žmavca, 39-letni Dejan Dejan Podgoršek Podgoršek. Podgorška je pred letom iz službe v kabinetu ministra odnesla kriminalistična preiskava. Policisti so ga obravnavali v primeru preiskave več kaznivih dejanj: zlorabe uradnega položaja ali pravic, oškodovanja javnih sredstev, goljufije na škodo evropskih skupnosti ter zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in ponareditve ali uničenje poslovnih listin. Predmet preiskave je bil projekt lesno-predelovalnega centra, nosilec katerega je podjetje Ahouse, njegov solastnik in eden izmed treh direktorjev pa Podgoršek. Nekaj dni po preiskavi se je osumljeni Podgoršek moral posloviti od vladne službe, hkrati pa tudi s funkcije direktorja slovenskega študentskega doma, ki je obenem še hotel in kulturni center, Korotan na Dunaju. Na to funkcijo ga je, bojda na priporočilo ministra Žmavca, imenoval Slovenski državni holding. Lastnica Korotana je Republika Slovenija.
Minister Gorazd Žmavc pa ni edina vez iznajdljivega Podgorška s Ptujem. Pred petimi, šestimi leti je intenzivno sodeloval z Znanstveno-raziskoval-nim središčem (ZRS) Bistra Ptuj, katerega vodenje je prav v tistem času prevzela zdaj že nekdanja direktorica Aleksandra Pivec. Dejan Podgoršek je aktivno sodeloval pri oblikovanju regionalne destinacijske organizacije (RDO), ki je povezovala občine Spodnjega Podravja, konkretnega rezultata v smislu turističnega preboja pa sami regiji, tako kot vrsta drugih podobnih projektov in asociacij, ni prinesla. O poslovnih konceptih razvoja turizma je Podgoršek ptujskim turističnim ponudnikom v letih 2011 in 2012 predaval kar nekajkrat. Po tem, ko se je državno financiranje projekta RDO izteklo, tudi Podgorška na Ptuju več nismo srečevali. Iz njegovega življenjepisa Aldcs^dra pivec lahko razberemo, da je doslej kolobaril med dobro plačanimi državnimi službami, bodisi kot zaposlen bodisi v vlogi zunanjega izvajalca. Med drugim je bil zaposlen v državnem zboru, bil je vodja službe za odnose z javnostmi na Slovenskih železnicah, pomočnik direktorja Slovenske turistične organizacije in gostujoči predavatelj na fakultetah. Je tudi podjetnik, ukvarja se s projektnim delom in pridobivanjem evropskih nepovratnih sredstev. Do lani je bil zaposlen kot svetovalec v kabinetu ministra Gorazda Žmavca, bil je tudi na funkciji direktorja študentskega doma Korotan na Dunaju. Po njegovem odhodu z ministrstva je službo v Žmavčevem kabinetu dobila nekdanja direktorica ZRS Bistra Ptuj Aleksandra Pivec, ki jo je vlada pred dnevi imenovala za državno sekretarko.
Foto: Črtomir Goznik
zelenimi stebrički«
celotno območje grajskega kompleksa bo namreč treba počakati vsaj do priho-Podviga so se lotili inovativno; strokovnjaki česa podobnega doslej še niso videli ...
samem drevesu gnezdi tudi pet različnih vrst ptic. V kostanjih ob železnici na Ptuju so nekoč gnezdile kavke. Če drevo požagamo na pol, ne vem, kako bi ptice v njem še lahko gnezdile, saj nimajo več nobenega kritja. Drevesa so iznakažena; ne vem, kako bi ti ostanki še lahko imeli smisel.«
Pojasnil je še, da ptice tako velik poseg vsekakor opazijo: »Eno je
neposredna motnja samega posega (bližina ljudi, hrup itd.). Drugo je v celoti spremenjeno okolje, tudi če je duplo oz. gnezdo ostalo nepoškodovano. Degradiran je cel habitat.« Problematičen je tudi čas posegov. »Večina duplarjev začne gnezditi zgodaj spomladi, februarja ali marca. Ptice lahko zaradi tovrstnih motenj gnezdo z jajci ali celo že izvaljene mladiče
Tri leta velikih korakov v neznano smer
Celoten kompleks ptujskega gradu je v lasti države, upravlja pa ga Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Izdelava konservatorskega načrta za celotno območje gradu je »predvidena« šele za prihodnje leto, torej tri leta po sečnji dreves, so povedali na Ministrstvu za kulturo: »Načrt bodo izdelali strokovni sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v okviru rednega dela.« Dodali so, da ima ministrstvo v letošnjem proračunu rezervirana sredstva za izdelavo projektne dokumentacije za sanacijo južnega dela zidu, ki je najbolj poškodovan, in za dejansko sanacijo tega dela zidu.
Če si drznemo soditi po drugih kulturnih spomenikih v Spodnjem Podravju (spomnimo se dvorca Dornava ali gradu Borl), bo pot do konservatorskega načrta še dolga, a še mnogo daljša bo pot do njegove uresničitve. Čisto mogoče je, da bo tako dolga, da bo medtem treba izdelati že nov konservatorski načrt ...
Kaj se bo zgodilo, ko bodo štori nekdanjih dreves na grajskem griču pričeli trohneti in bo zemlja začela lesti v dolino, nam na kulturnem ministrstvu ni uspelo izvedeti. Tudi ne, kdo bo takrat primaknil denar za nova drevesa (ali morda raje za betonsko škarpo?). Direktor ptuj-sko-ormoškega pokrajinskega muzeja Aleksander Lorenčič je pojasnil, da letos muzej opravlja le sprotno vzdrževanje, torej košnjo in podobno: »Odstraniti bo treba še drevesa, ki so bila v nedavni nevihti podrta ali poškodovana.« Je pa zagotovil, da imajo v njihovi ustanovi muzejske vsebine za konservatorski načrt že pripravljene .
zapustijo,« je dejal Denac.
Pojasnil je še, da imajo drevesa določeno življenjsko dobo, zato jih je kdaj pač treba odstraniti, po drugi strani pa se jih lahko tudi nadomesti oz. na istem mestu zasadi podobna avtohtona drevesa, kar pa žal pri nas ni praksa: »Po Sloveniji imamo tudi veliko primerov nenavadnega, pretiranega obrezovanja dreves, da ostanejo le še
gola debla brez vej, ponekod celo zamašijo dupla. Takšna drevesa so uničena. Pod krinko sanacije se lahko naredi dosti škode.«
Ima Mestna občina Ptuj posebne standarde?!
Na nepopravljivo škodo, ki jo mestu povzroča nestrokovno »vzdrževanje« (morda bolje: uničevanje) dreves, je že velikokrat (tudi v našem časopisu) opozoril konservatorski svetovalec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Miran Krivec. Nad fotografijami najnovejšega poseka na Ptuju je bil šokiran: »Prvič vidim, da bi se nekdo lotil borov na tak način (ob-glavljanje - odstranitev krošnje).
Bodo štori do izdelave konservatorskega načrta, zbiranja finančnih sredstev in izvedbe del vzdržali?
Če bi to bila kjerkoli praksa, bi to že videli. Sam sem videl tako obrezane topole pri Mariboru; kasneje so se obrasli, ampak seveda to ni praksa ...« Na ptujski občini so to-
rej sklenili s povsem novimi arbo-rističnimi standardi zaorati ledino, meščani pa medtem modro (in prav nič zeleno) molčijo.
Eva Milošič
Foto: CG
4 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 14. julija 2017
Ptuj, Slovenija • Poletno počitniško varstvo otrok po občinah organizirano zelo različno
Starši v službah, kje pa dan preživijo
Starši, ki svojih šoloobveznih otrok ne morejo v varstvo zaupati svojim sorodnikom ali prijateljem, se predvsem v poletnih mesecih znajdejo stne oblike aktivnosti, ki jih različne organizacije in zavodi za nekaj ur dnevno ponujajo otrokom, pogosto ne predstavljajo celostne rešitve osnovnih šolah po Sloveniji so zato za učence do 5. razreda devetletke uvedli poletno počitniško varstvo otrok. Pozanimali smo se, kako je s
Poletno varstvo imajo na več ljubljanskih osnovnih šolah, v Kopru in nam najbližje na Prvi osnovni šoli v Celju. Tam so varstvo pred tremi leti organizirali na pobudo staršev, saj, kot so dejali, tem čas počitnic že dolgo ne predstavlja več nekega brezskrbnega obdobja. Alenka Laptoš je povedala, da se število vključenih otrok vsako leto povečuje: »Prvo leto je bilo individualnih prijav 130, 20 otrok pa se nam je pridružilo ob pomoči Karitasa. Lani jih je bilo 154, letos jih je trenutno 180. Ne odklonimo nikogar, ki bi se nam želel pridružiti.«
Otroke v varstvo vključujejo glede na specifične potrebe posamezne družine, pri oblikovanju skupin pa upoštevajo predpisane normative. »So takšni, ki so pri nas le posamezne dneve v več tednih, v povprečju pa so prisotni dobre štiri tedne na leto. Imamo sicer tudi takšne, ki so pri nas vseh osem ali devet tednov,« je dejala Laptoševa. Delo organizirajo pedagoški vodje, zaposleni na šoli, program pa izvajajo brezposelne osebe prek javnih del. »Vsi izbrani kandidati imajo sedmo stopnjo izobrazbe, skoraj vsi so učitelji«, so pojasnili na celjski prvi osnovni šoli.
Do 17. ure popoldan se zvrstijo številne aktivnosti. »Program vključuje veliko gibanja in različnih dejavnosti (likovne, glasbene, plesne, literarne itd.), ki jih pripravijo izvajalci. Obogaten je z dejavnostmi, ki jih izvajajo zaposleni na osnovni šoli in zunanji sodelavci (mikroskopiranje, fizikalni poskusi, robotika, plesne delavnice, akrobatika, športna vadba), vključuje tudi obisk policista, predstavnika Rdečega križa, klovna in gasilcev ... Enkrat tedensko se otroci z avtobusom odpeljejo do izhodišča za daljši pohod, enkrat mesečno se lahko udeležijo izleta, za kar pa je potrebno doplačilo. Za tiste, ki se za izlet ne odločijo, je poskrbljeno enako kot vse druge dni,« je povedala Laptoševa.
Celje, Koper: varstvo subvencionirajo občine
Otrokom v poletnem varstvu zagotavljajo enake obroke kot med šolskim letom, saj na šoli izvajajo program javne kuhinje, torej obroke pripravljajo vse dni v letu. Cena dnevnega varstva za enega otroka znaša 10 evrov (vključuje vse tri obroke, zavarovanje, ves potrošni material in material za ustvarjanje ter prevo-
ze pri pohodih), za otroke, ki obiskujejo šole v Mestni občini Celje, pa 7 evrov (razliko subvencionira celjska občina). Z varstvom so zadovoljni tako učenci kot njihovi starši, je sklenila Laptoševa: »Veliko je otrok, ki so z nami že tretje leto, prihajajo tudi njihovi mlajši bratje in sestre. Pogosto se dogaja, da starši poleg termina, ki so ga označili v prijavnici, prosijo še za podaljšanje prisotnosti, kot razlog za to pa navajajo zadovoljstvo otrok in pester program.«
Počitniško varstvo so pred sedmimi leti uvedli tudi na Osnovni šoli Koper; število vključenih otrok z leti narašča in je letos preseglo številko 250. Ravnatelj šole Anton Baloh je povzel, zakaj so se za tovrstno ponudbo odločili: »Ker so starši in občani izrazili potrebo, ker nas pri tem spodbuja Mestna občina Koper, ker smo sposobni to kakovostno organizirati, ker otroci radi prihajajo, ker so učitelji pripravljeni opravljati tudi to delo, saj ga Društvo prijateljev mladine Koper ni sposobno organizirati v takem obsegu in obliki .«
Povedal je, da nekaj otrok v varstvo pride le za nekaj dni, večina pa za daljše obdobje oz. več tednov. Delo opravijo zaposleni na osnovni šoli in jim ga plačajo
Poletne ustvarjalne in športne delavnice težav z zagotavljanjem varstva otrok navadno ne rešijo, saj trajajo manj
Ptuj • Skupščina Javnih služb o kantah za smeti
Jih poslovanje in načrti podjetja ne zanimajo?
Ptujski mestni svetniki so na ponedeljkovi seji zasedali tudi v vlogi skupščine podjetja Javne službe (JS) Ptuj, ki je v 100-odstotni lasti MO Ptuj.
Poslovanja JS Ptuj so se dotikale štiri točke dnevnega reda seje mestnega sveta. Brez posebne razprave so potrdili spremembe ustanovitvenega odloka, soglašali s povišanjem osnovnega kapitala družbe in se seznanili s poslovanjem podjetja v letu 2016. A bolj kot samo poslovanje podjetja, ki je lani ustvarilo dobrih devet milijonov evrov prihodkov in zaposluje okrog 120 sodelavcev, so svetnike zanimale kante za smeti, zlasti tiste skupne v blokovskih naseljih. Na temo poslovanja nismo slišali niti enega vprašanja, na temo operativnega dela s smetiščnimi kantami pa so vprašanja kar deževala. Še posebej zato, ker je nedavno neurje, ki je lomastilo po Ptuju, posode za smeti v blokovskem naselju vozilo sem in tja, jih prevračalo in podobno. »Zabojniki so leteli kot papirnati avioni,« je dejala mestna svetnica Liste ZA Ptuj in predsednica Četrtne skupnosti Ljudski vrt Tanja Meško Tonejc. Miran Meško (SD) je problemati-
ziral vprašanje, da nekateri zabojniki v blokovskih naseljih stojijo na zemljiščih, ki niso v lasti MO Ptuj. Prav tako so svetniki opozarjali, da se odpadki, kjer so posode skupne, dosledno ne ločujejo in da so ograje okrog skupnih posod za smeti že konkretno dotrajane in strohnele. Vodstvo občine je pojasnilo, da se bodo nove posode za odpadke nabavljale v skladu s katalogom urbane opreme. Direktor JS Ptuj Alen Hodnik pa je dodal, da bi se znala cena na položnici za smeti za uporabnike v blokovskih naseljih v prihodnje povišati. To pa iz razloga, ker se zbere ogromno mešanih komunalnih odpadkov, s katerimi imajo smetarji največ nadaljnjega dela in tudi stroškov. Svetnica Darja Koter (ZA Ptuj) je apelirala, naj se uporabnike bolj intenzivno osvešča o pravilnem ločevanju. Direktor Hodnik je odgovoril, da področju osveščanja namenjajo veliko pozornosti in da o pravilnem ravnanju seznanjajo tudi otroke v vrtcih in šolah.
HHMMH___________
Foto: Črtomir Goznik
Bolj kot poslovanje podjetja in finančni podatki o izvajanju dejavnosti (nekatere med njimi, zlasti tiste na javnem delu, so krepko v rdečih številkah) so svetnike v vlogi skupščine JS Ptuj na seji mestnega sveta zaposlovale kante za smeti. Fotografija je simbolična.
Vprašanja, ki bi svetnike morala zanimati ... Pa jih očitno ne!
Navedena so vprašanja, ki so zanimala svetnike kot predstavnike lastnika podjetja. Niti enega vprašanja ni bilo ne o prihodkih ne odhodkih, stroških, programu dela, načrtih, strategiji, povišanju vrednosti osnovnega kapitala v višini pol milijona evrov, bilanci, poslovnem poročilu za minulo leto, centru za ravnanje z odpadki Gajke, ki trenutno požira lep del denarja iz proračuna MO Ptuj, nadgradnji sistema daljinskega ogrevanja, vzdrževanju cest, javnih površin, parkirišč ... Skratka, vprašanj, ki bi se dotikala poslovanja, morebitnih težav, strategije razvoja in dejavnosti podjetja, ni bilo slišati. Vse, kar je svetnike kot predstavnike lastnika zanimalo v zvezi s poslovanjem JS Ptuj, so bile kante za smeti.
Mojca Zemljane
petek • 21. julija 2017
Šport, šport mladih
Štajerski	5
otroci?
v veliki stiski. Raznovr-problema. V nekaterih tem na Ptuju.
kot poln delovni čas zaposlenih.
z redno plačo, pomagajo jim študentje, plačani po urah na napotnico. Ravnatelj je pojasnil, da z otroki veliko hodijo na plažo, organizirajo več izletov v oddaljene kraje, igre na dvorišču, igrišču in v športni dvorani, otroke vodijo v kinodvorane in na gledališke predstave, ustvarjalne delavnice in podobno. Otrokom v šolski kuhinji zagotavljajo vse obroke (malico, kosilo in popoldansko malico), enako kot med šolskim letom, ponudijo jim tudi sveže sadje. Tudi v Kopru ceno varstva subvencionira občina.
Baloh je zatrdil, da so izkušnje že več let predvsem pozitivne: »Otroci varstvo zelo pohvalijo, med starši se kdaj najde tudi kakšen nergač, a če ima prav, njegove pripombe upoštevamo in program nadgradimo oz. izboljšano. Prav zato, ker ljudje hvalijo našo prizadevnost, programe in hrano, vztrajamo pri ne tako enostavni organizaciji te dejavnosti.«
Pri nas samo na šoli s prilagojenim programom
Od petih ptujskih osnovnih šol (Breg, Ljudski vrt s podružnično šolo Grajena, Mladika, Olge Meglic in dr. Ljudevita Pivka) poletno počitniško varstvo učencev že nekaj let zapored, tudi letos, ponuja le šola s prilagojenim programom dr. Ljudevita Pivka. Ravnateljica Lidija Hameršak Marin je pojasnila, da so varstvo organizirali na pobudo staršev, ki imajo med počitnicami z zagotavljanjem varstva otrok težave: »Počitniško varstvo je pri nas letos trajalo v tednu med 27. in 30. junijem ter od 3. do 7. julija, organizirano bo tudi zadnji teden v avgustu, od 28. do 31. avgusta. Počitniško varstvo traja od 8. do
13. ure, v tem času imajo učenci organizirano malico in kosilo.«
Otrokom v počitniškem varstvu so pripravili številne dejavnosti, npr. športne igre na igrišču ali v telovadnici, likovne in ustvarjalne delavnice, igranje družabnih iger itd. »Vse dejavnosti so prilagojene interesom, željam in potrebam naših učencev. To je čas počitnic, zato so vsebine bolj sprostitvene,« je sklenila ravnateljica.
Pa druge ptujske šole? Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so pojasnili, da je odločitev o uvedbi počitniškega varstva v rokah posameznih šol, stališča o tovrstnih programih pa nimajo. Tudi na Mestni občini (MO) Ptuj so pojasnili, da se za organizirano počitniško varstvo posamezne osnovne šole odločajo samostojno: »Po naših zbranih informacijah počitniško varstvo izvaja le Osnovna šola s prilagojenim programom dr. Ljudevita Pivka zaradi svoje specifike.«
Bi bila občina takšno varstvo pripravljena sofinancirati, kot druge mestne občine? »V letošnjem letu v občinski upravi nismo zaznali oz. bili obveščeni o potrebah staršev, če pa bo ta interes izkazan, lahko MO Ptuj poda predlog uvrstitve tovrstne aktivnosti v proračun za leto 2018.« Dodali so, da občina sofinancira izvajanje poletnih programov v Centru interesnih dejavnosti Ptuj, ki razen na svojih in drugih lokacijah programe izvaja tudi na šoli dr. Ljudevita Pivka: »Ti programi v večini zahtevajo tudi kotizacijo staršev v višini 10 evrov.« Za pojasnila smo sicer zaprosili še preostale štiri ptujske šole, a jih zaradi šolskih počitnic nismo dobili. Je to obenem odgovor, zakaj počitniškega varstva nimajo?
Eva Milošič
Kam z otrokom (vsaj) 320 ur na leto?
Letno število dni šolskih počitnic je krepko višje od letnega števila dni dopusta zaposlenih delavcev. Po šolskem koledarju, ki ga vsako leto objavijo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, so bili otroci v minulem šolskem letu poleg sobot, nedelj in praznikov doma še dodatnih 61 dni. Po Zakonu o delovnih razmerjih je minimalno letno število dni dopusta odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu. Posamezni delavec mora biti letno prost najmanj štiri tedne, kar za tiste, ki delajo pet dni na teden, pomeni 20 dni, za tiste, ki delajo šest dni, pa 24 dni letno.
Delavcem, starejšim od 55 let, invalidom itd. pripadajo še dodatni dnevi dopusta. Dodaten dan delavcu pripada za vsakega otroka, mlajšega od 15 let. Prišteti je treba še dodatne dni dopusta, ki jih delavec pridobi z delovno dobo (ta se sicer vse pogosteje šteje le pri zadnjem delodajalcu). Upoštevati je treba tudi, da vse več ljudi dela tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. To pomeni, da so med tednom, ko so otroci v šoli, kak dan prosti, ob koncu tedna pa morajo iskati varstvo. Če delata oba starša, po možnosti še izmensko, se stvari zapletejo ...
Preračunajmo: delavec, ki ima enega otroka, dela pet dni v tednu in nima daljše delovne dobe, je imel v šolskem letu 2016/2017 prostih natanko 40 dni manj od svojega otroka. Povedano drugače: več kot desetino leta. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih sicer ne navaja starosti otroka, ko naj bi bil ta dovolj samostojen, da ga starši smejo pustiti samega doma, je pa psihologinja Andreja Pšeničny za spletni portal Bibaleze poudarila, da so strokovnjaki precej enotnega mnenja, da je najnižja starostna meja za to okoli deset let, še bolje kako leto ali dve več. To pomeni, da morajo starši poletno varstvo za otroka iskati vsaj tri leta .
Foto: CG
Foto: CG
Dornava • Občina bi društvu podelila jubilejno plaketo tudi za sodelovanje, ki ga ni?!
Zakaj je društvo upokojencev zavrnilo plaketo
V Dornavi je zadnje čase »vroče« zaradi nesoglasij med Društvom upokojencev Polenšak in vodstvom občine. Nerazumevanje oz. spor naj bi sicer trajal že nekaj časa, a resno je postalo ob praznovanju letošnjega občinskega praznika.
Po podatkih, ki so nam jih posredovali z Občine Dornava, naj bi jubilejno plaketo občine ob občinskem prazniku dodelili Društvu upokojencev Polenšak, kot so zapisali: »za 40-letno uspešno delovanje društva in sodelovanje z lokalno skupnostjo«. A očitno ni tako. Ogorčeni predsednik društva Franc Hojnik nam je hitel pojasnjevati, da so plaketo zavrnili zaradi nesporazumov z občino. Slednja po njegovem ne spodbuja društvenega razvoja. Prepričan je še, da so za občinsko vodstvo neviden subjekt, ki se ga je treba čim prej rešiti. Nerazumevanje med občino
v
Štajerski
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
in društvom naj bi sicer trajalo že nekaj časa.
»Tajnica občine Dornava je 2. junija poklicala mene kot predstavnika Društva upokojencev Polenšak, naj v čim lepši obliki opišemo delovanje društva, če želimo, da nam občina na svojem prazniku podeli občinsko plaketo za našo 40-letni-co društvenega delovanja. Moram priznati, da nas je to, da župan ne pozna društev, ki delujejo v njegovi občini, zmotilo ... A to je le vrh ledene gore. Župan je pred časom javno povedal, da ne bo za upokojence dal nič in da se tudi občnih zborov ne bo udeležil. Tudi na naši društveni proslavi ob 40-letnici ni bil prisoten; kljub vabilu seveda. Aktivno sodelujemo na različnih področjih v lokalni skupnosti. Tako smo med drugim stalno prisotni v vseh družbenih dogajanjih, seveda po svojih zmožnostih. Peljemo tudi številne projekte, med drugim delamo na vseslovenskem projek-
»Dopis s pojasnilom, zakaj se odpovedujemo plaketi, smo na občino posredovali že v začetku junija. V njem smo še izrazili željo, da naj sklep preberejo v izvirni obliki pred občinstvom. Če bi župan imel jajca, bi to prebral, pa ni ...,« pravi predsednik Društva upokojencev Polenšak Franc Hojnik.
tu Starejši za starejše in smo po rezultatih in delu poznani po vsej Sloveniji. Ukvarjamo se s športom, kulturo in rekreativno dejavnostjo, vse z namenom ohranjanja zdravja in vitalnosti pri upokojencih. Vrsto let smo pripravljali srečanja starejših občanov v občini, ki jih je v višini 1.000 evrov sofinancirala občina. Tega več ni, ker - kot nam je dejal župan - »drugo ne delate, kot žerete«. Organizirali smo tudi več akcij, med drugimi čiščenje okolice cerkve, kar smo izvajali več let. Občina nam je prispevala nekaj evrov za nabavo rož, a tudi to jim je bilo preveč ... Skratka, za župana in svetnike smo postali nevidni subjekt, ki se ga je treba čim prej rešiti in ga pokopati,« je razočarano pojasnil Hojnik in še dodal, da v zadnjih letih na lovu za občinska sredstva kot nevladna humanitarna organizacija nikoli niso bili uspešni. Ob koncu pa je še v stilu dornavskega prvega moža zaklju-
čil: »Zato smo se na šesti seji upravnega odbora Društva upokojencev Polenšak odločili, da se odpovemo občinski plaketi v korist občine z namenom izboljšanja proračuna. Dopis s pojasnilom, zakaj se odpovedujemo plaketi, smo na občino posredovali že v začetku junija. V njem smo še izrazili željo, da naj sklep preberejo v izvirni obliki na občinski slovesnosti. Če bi župan imel jajca, bi to prebral, pa ni .«
O nesoglasjih ni niti črhnil
Kje tiči razlog za nesoglasja ter zakaj o tem na občinski proslavi ni črhnil niti besede, smo povprašali župana Rajka Janžekoviča. Slednji nam je v enem samem stavku elegantno odgovoril: »Odgovor bo podan na septembrski seji, na občinskem prazniku pa ni bil čas za pojasnila, saj je šlo za praznovanje.«
Monika Levanic
Foto: ML
6 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 21. julija 2017
Ptuj • Podjetje Intera praznuje 15 let
»15 let traja, da uspeš čez noč«
Podjetje Intera se je 18. julija 2002 rodilo v kleti družinske hiše, kjer so štirje nadebudni študenti začeli iskati svoje priložnosti v svetu spleta. Eden njihovih prvih projektov je bil Ptuj-on. net, nekakšen vizionarski lokalni predhodnik danes tako priljubljenih družabnih omrežij.
Ker se je ekipi kmalu pridružilo še več članov, se je pokazala potreba po sistematičnem vodenju projektov in nalog. Na trgu ni bilo ustrezne programske rešitve, zato so jo razvili sami. Tako so nastali prvi zametki današnje spletne in mobilne aplikacije Intrix. Leta 2005 so Intrix ponudili trgu kot eno prvih slovenskih rešitev v oblaku. Z njo so podprli predvsem dva vidika poslovanja podjetij, ki sta ključna pri prodaji in marketingu: projektno vodenje in CRM (customer relationship management oz. upravljanje odnosov s strankami).
Interovci so bili prepričani, da je njihov Intrix prihodnost poslovanja - in čas je pokazal, da so imeli prav.
V naslednjih letih so pospešeno pridobivali nove naročnike in širili krog uporabnikov, za katere je In-
trix postajal vse bolj nepogrešljiv pri njihovem vsakodnevnem delu. CRM je medtem postal standard v prodaji, Intera pa postaja vse pre-poznavnejša tudi v regionalnem prostoru ter prejema številne nagrade in priznanja za tehnološko odličnost in inovativnost tako v domačem kot v mednarodnem okolju. Kar Intero žene naprej, je odlično vzdušje v ekipi. Sodelavce v podjetju postavljajo na prvo mesto, saj so ugotovili, da je njihovo zadovoljstvo ključno za doseganje dobrih rezultatov. So prejemniki nagrade Zlata nit za najboljšega zaposlovalca v Sloveniji. Z donaci-jami in sponzorstvi skrbijo za lokalno okolje, svoje znanje in izkušnje pa delijo v prvem ptujskem cowor-king prostoru Kreativnica.
Soustanovitelj Intere Davorin Gabrovec ob 15. rojstnem dnevu podjetja pravi: "Če pogledam
v preteklost, vidim neprespane noči, navidez nepremagljive ovire in številne druge izzive. Podjetniška pot ni linearna - kot podjetnik moraš to vzeti v zakup in neprestano verjeti v to, kar počneš. Čeprav smo se na tej poti že veliko naučili, pa smo hkrati šele na začetku in še veliko bo izzivov, ki jim bomo morali biti kos, če želimo rasti in se razvijati tudi v prihodnje."
Direktor Peter Ladič pa dodaja: "Sodobne tehnologije postajajo vse bolj integrirane v naša življenja in prepričani smo, da bodo v prihodnosti igrale še pomembnejšo vlogo tudi pri poslovanju podjetij. Lani smo našo poslovno rešitev ponudili tudi na pametnih telefonih, letos pa bo Intrix dobil še novo tehnološko zasnovo in vizualno podobo, ki bosta omogočali rast za naslednjih 15 let."
Nina Milošič
Ptuj • 31. redna seja mestnega sveta
Konec načrtov o skupni
Ptujski mestni svetniki so se na ponedeljkovi seji seznanili s polletno prihodkovni in odhodkovni strani realizirali za dobrih deset milijonov
Izvrševanje proračuna je najnižje v zadnjih štirih letih. Lani je občina ob polletju beležila še za približno milijon evrov višje prihodke in odhodke. Razlika v financiranju izhaja pretežno iz razloga, ker ni razpisov, po katerih bi lokalne skupnosti za investicije in druge programe lahko pridobivale nepovratna evropska ter državna sredstva. Svetnika Andreja Lazarja (SD) je zanimalo, ali občina še vedno računa na 1,9 milijona evrov prihodkov od prodaje premoženja. Polletna realizacija je namreč znašala pičlih 33.000 evrov.
Župan Miran Senčar je na seji povedal, da se kažejo možnosti za črpanje evropskih sredstev za sofinanciranje gradnje sekundarnih kanalizacijskih sistemov. Poudaril je, da gospodarjenje z odlagališčem CERO Gajke, vključno z vsemi vzporednimi finančnimi obveznostmi, ki izhajajo iz te naložbe, trenutno za občinski proračun predstavlja relativno visok strošek. V prvem polletju so obveznosti MO Ptuj za CERO Gajke znašale 450.000 evrov. Župan Senčar je še omenil, da iz skupnega projekta gradnje in obnove vodovoda za več kot 40 po-dravskih občin, ki bi ga financirali s sredstvi evropske skupnosti, najverjetneje ne bo nič.
Na ponedeljkovi seji mestnega sveta je kar nekaj članov omizja manjkalo.
Na Grajeni in v Spuhlji dr- Štefana Čelana Darja Harb
.	ponovno apelirala na vodstvo
ntneS na prOStem	občine, naj se linija mestnega
Pri točki pobude in vprašanja avtobusa podaja d° šdstega je mestna svetnica Liste župana presta Turn^e. Sretnka Ta-
Gorišnica • 22. občinski praznik
y
Plaketa Zihru, listina kulturnikom
V občini Gorišnica so v petek, 14. junija, priredili osrednjo slovesnost ob letošnjem, 22. občinskem prazniku. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan Jože Kokot.
V nagovoru je izpostavil delo občine na investicijskem področju. »Občina Gorišnica je v zadnjih nekaj letih v fazi izvajanja največjih investicij. Vse naložbe in dejavnosti občine so pomembne za občane in razvoj okolja. Upam si trditi, da nam vsem skupaj zelo dobro uspeva razvijati domači kraj. Doslej ni minilo niti eno leto, da bi sedeli križem rok ali zapravljali denar za nepomembne projekte,« je med drugim poudaril župan Kokot, ki je v nadaljevanju slovesnosti podelil občinski odlikovanji. Plaketo je prejel podjetnik in nekdanji občinski svetnik Alojz Žiher, listino pa Prosvetno društvo (PD) Ruda Sever Gorišnica. Prejemnik plakete Alojz Žiher je s svojim delom pripomogel k razvoju vasi Zamušani in celotne občine. Dva mandata je bil občinski svetnik, dva mandata je vodil vaški odbor Zamušani, aktiven je v gasilstvu in lovskih vrstah, več kot 30 let se ukvarja s samostojno podjetniško potjo. V treh desetletjih so Žihro-vi zgradili podjetje, ki zaposluje okrog 55 sodelavcev v različnih dejavnostih: bencinski servis, gostinstvo, avtopralnica, hitri servis vozil, proizvodnja in dostava be-
tona, gradnja nizko energetskih pasivnih hiš, montaža talnih in stenskih oblog ter stavbnega pohištva. Prejemnik listine PD Ruda Sever Gorišnica samostojno deluje štiri desetletja. Zametki njegovega delovanja po pričevanju domačinov segajo v čas izpred leta 1950. Člani negujejo zborovsko petje, stare običaje, folkloro
in tamburaško izročilo. Cenijo ljudsko petje, gledališko in lutkovno igro. Mešani pevski zbor, ki deluje v okviru društva, je lani praznoval 65-letnico delovanja, tamburaši so letos zaznamovali 120 let delovanja, novembra bodo 15 let obeležili folkloristi, ženski gasilski pevski zbor bo letos praznoval svojo polnoletnost delovanja.
V kulturnem programu so nastopili člani pihalne godbe občine Dornava, tamburaši iz Zagojičev, učenke OŠ Gorišnica, članice gasilskega pevskega zbora in domača folklorna skupina. V sklepnem delu prireditve so se po prejemu občinske listine s skupnim nastopom predstavili še člani PD Ruda Sever.
Mojca Zemljarič
Na odru prejemnika letošnjih občinskih odlikovanj v družbi župana Jožeta Kokota: Alojz Žiher in PD Ruda Sever (zanj predsednica Bernarda Kolar)
Gorišnica • S slovesnosti ob 21. dnevu gasilca in 80 let
Jubilej okronali z začetekom
Prvo julijsko nedeljo sta Gasilska zveza Gorišnica in Prostovoljno GZ Gorišnica in 80 let PGD Zagojiči. Gasilski jubilej so okronali s
PGD Zagojiči je nastalo leta 1937. Kako tesno je društvo prepleteno s krajem, dovolj nazorno pove podatek, da je v Zagojičih tako rekoč vsak drugi prebivalec tudi gasilec. »PGD Zagojiči je majhno društvo z velikim srcem, kajti člani in članice smo z dušo in telesom predani osnovni ideja društva, to je pomoč v nesreči. Želimo si, da naše pomoči ne bi nihče potreboval, hkrati pa smo vsako minuto pripravljeni, da jo ponudimo vsem, ki bi jo potrebovali. Pripravljeni smo pomagati v požaru, poplavah, nesrečah v prometu ali kjerkoli in kadarkoli. Prav zaradi humanitarne note, ki krasi naša in tudi vsa druga prostovoljna gasilska društva, smo ponosni na naše poslanstvo,« je na slovesnosti ob 21. dnevu gasilca GZ Gorišnica in 80 let PGD Zagojiči zbrane nagovoril predsednik PGD Zagojiči Danijel Modlic in v nadaljevanju še spregovoril o pomembnih mejnikih skozi 80-letno delovanje društva.
Zbrane je med drugimi pozdravil predsednik GZ Gorišnica Stanislav Vojsk ter v svojem nagovoru izpostavil, da so naloge gasilcev vedno bolj zahtevne.
Slovesnosti se je udeležil župan občine Gorišnica Jožef Kokot: »Da-
našnja slovesnost je kar trikratna, saj nosi težo treh pomembnih dogodkov oz. pridobitev; namenjena je 21. dnevu gasilca GZ Gorišnica, 80-letnici delovanja PGD Zagojiči, položen pa bo tudi temeljni kamen za nov vaško-gasilski dom, ki bo svojo dokončno podobo dočakal v prihodnjem letu. V skladu z razpisom smo že uspeli izbrati najugodnejše-
Temeljni kamen so svečano položili župan Ptuj Martin Turk, direktor podjetja Lipa Danijel Modlic.
Foto: MZ
petek • 21. julija 2017
Podravje
Štajerski	7
gradnji in obnovi vodovoda?
realizacijo izvrševanja proračuna za tekoče leto. Decembra lani je bil sprejet proračun v višini 25 milijonov evrov. Do polovice leta so na evrov transakcij.
Pozna se, da so počitnice.
nja Meško Tonejc (ZA Ptuj) je predlagala, da se uvede še druga linija javnega mestnega prevoza, saj da interes uporabnikov za to obstaja. MO Ptuj naj izdela
kalkulacijo, koliko bi to stalo in koliko bi kdo financiral (občina ter uporabniki). Harbova je na seji spomnila, da se pogodba med četrtno skupnostjo Spuhlja
PGD Zagojiči
ga izvajalca del - gradbena in ključavničarska dela bo opravljalo podjetje Lipa, strojna in elektroinštala-cijska dela pa Cestno podjetje Ptuj. Pogodba z omenjenimi izvajalci je že podpisana in izvajalci so že vpeljani v delo. Med nami je najbrž kdo, ki se sprašujem, čemu popolnoma nov objekt. Odgovor je preprost. Že pred začetkom načrtovanja smo pri-
in MO Ptuj za izgradnjo CERO Gajke izteka. Dejala je, da bo treba pregledati, katere obveznosti po pogodbi je občina izpolnila in katerih ne. Na to temo naj bi v Spuhlji v kratkem organizirali zbor krajanov. Svetnica Nuška Gajšek (SD) je podala predlog, da se v sklopu zunanje obnove objektov, ki so v občinski lasti, uredijo določeni skupni prostori v notranjosti objektov, na primer hodniki, stopnišča, sanitarije ... Svetniki so na seji izvedeli, da občina načrtuje ureditev dveh fitnesov na prostem: enega na Grajeni in drugega v športnem parku v Spuhlji. Govorili so še o črni točki s področja varnosti v cestnem prometu, ki je na robu blokovskega naselja, gre za križišče med Ulico 5. Pre-komorske brigade in Peršonovo ulico. Križišče je nepregledno, terjalo je že kar nekaj prometnih nesreč. Svetnica Meškova,
ki je tudi predsednica Četrtne skupnosti Ljudski vrt, je dodala, da na nujnost zagotovitve večje varnosti na tej lokaciji četrtna skupnost opozarja že najmanj tri leta.
Brez razprave o obnovi dravskega mostu ne gre
Razprava na seji se je zavrtela tudi okrog obnove starega ptujskega mostu čez reko Dravo. Podžupan Marjan Kolarič (SDS) je povprašal, ali drži informacija, da je imela MO Ptuj možnost izbrati, ali stari most obnavljati ali graditi novega. »Med ljudmi se govori, da smo na občini imeli pobudo za gradnjo drugega mostu,« je dejal podžupan. Župan Miran Senčar je pojasnil, da v njegovem mandatu o tem ni bilo niti govora niti nobene pobude. »Kaj se je dogajalo leta
2009 in še prej, pa vam jaz ne znam odgovoriti,« je povedal prvi mož občine in dodal, da dela na mostu potekajo v skladu z načrtom. »Trenutno se dela izvajajo v konstrukciji pod cestiščem. Ta konstrukcija je votla, v njej so napeljani številni vodi, pa tudi nosilni segmenti mostu. Ker dela potekajo v notranjosti mostu, ni videti delavcev zunaj na gradbišču.«
Na pokopališču žarni zid in jasa za raztros pepela
Mestni svetniki so v nadaljevanju seje potrdili še spremembe podrobnega prostorskega načrta za urejanje novega ro-gozniškega pokopališča. Ta med drugim določa pogoje za postavitev več žarnih zidov in ureditev jase za raztros pepela. Projekt načrtujejo v več fazah,
prva naj bi bila po besedah Alena Hodnika, direktorja občinskega podjetja Javne službe Ptuj, ki upravlja s pokopališčem, realizirana do letošnjega 1. novembra - en žarni zid in jasa za raztros pepela.
Mestni svetniki so potrdili še investicijsko dokumentacijo za projekta obnove mestne tržnice in starega pokopališča na Volkmerjevi cesti na Ptuju. Oba projekta bo občina prijavila na razpis za sofinanciranje z evropskimi sredstvi. Na starem ptujskem pokopališču bodo sedaj v skladu s projektom ohranili večino spomenikov. Čeprav je bilo po prvotnih načrtih predvideno, da se jih večina ostrani. Zasluge za to ima prav gotovo civilna iniciativa, ki je povzela aktivnosti, da se spomeniki kot del zgodovine in kulture mesta ohranijo.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
gradnje gasilsko-vaškega doma
gasilsko društvo Zagojiči priredili slovesnost ob 21. dnevu gasilca položitvijo temeljnega kamna za nov vaško-gasilski dom Zagojiči.
Jožef Kokot, predstavnik Cestnega podjetja Saša Horvat in predsednik PGD Zagojiči
pravili različne variante za obnovitev starega doma, a bi bila po informativnih izračunih tovrstna investicija minimalno manjša od izgradnje novega objekta. Zato odločitev ali obnavljati ali na novo zgraditi, ni bila težka.« Kot je še dejal, bodo poleg domačega gasilskega društva svoj prostor v novem objektu našla tudi ostala društva. Podobne investicije se bodo kmalu lotili tudi v Mali vasi.
V nadaljevanju je sledila položitev temeljnega kamna ter pobratenje z dobrovoljnim vatrogasnim društvom Selnica iz Hrvaške.
Slovesnosti, ki jo je povezovala Majda Klemenčič, so se poleg že omenjenih udeležili tudi predstavnik Gasilske zveze Slovenije Janez Merc, domači župnik Ivan Holobar ter drugi. Ob tem so zaslužnim podelili še priznanja, odlikovanja in napredovanja. Ves čas je bila na ogled tudi posebna razstava, ki so jo pripravili mladi gasilci na letošnjem, že 19. taboru mladine GZ Gorišnica. Tako kot je v navadi, so gasilski praznik sklenili z veselico, na kateri je igral domači ansambel Upanje.
Monika Levanic
Dornava • Z izredne seje, kije uradno ni bilo
Bo občina vendarle pristopila k ustanoviteljstvu OS dr. Ljudevita Pivka?
V prostorih občine Dornava je v torek potekala izredna seja, na kateri naj bi ponovno odločali o ustanovitvenem aktu OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, a do seje uradno ni prišlo, saj so bili svetniki nesklepčni.
Kar šest od enajstih svetnikov je opravičilo svojo odsotnost s seje, kar pomeni, da je bila seja nesklepčna. So pa v sejni dvorani na predlog župana kljub temu razpravljali in obravnavali pripravljeno gradivo, a sklepov zaradi nesklepčnosti niso sprejeli. Zanimivejša razprava se je vnela pri obravnavi osnutka odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izo-braževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, ki so ga svetniki lani novembra zavrnili. »Po vsej sili bi nas radi imeli zraven med soustanovitelji. Mestna občina se ne more sprijazniti s tem, da smo mi to že zavrnili,« je ponovno obravnavo akta pokomentiral župan Rajko Janžekovič. Zakaj je obravnava odloka potrebna, je pojasnila ravnateljica OŠ dr. Lju-devita Pivka Ptuj Lidija Hameršak Marin: »16 občin je pristopilo k sofinanciranju same zgradbe in nekako se potem pričakuje, da vse te občine podprejo soustano-viteljstvo, ker se potem tudi tisti vložek, ki ste ga vložili v izgradnjo stavbe, porazdeli po sorazmernih deležih, ki so bili takrat izračunani.« V nadaljevanju je še podrobneje predstavila spremembe osnutka odloka o ustanovitvi zavoda in med drugim dejala, da sprejem predlaganega odloka za občine ustanoviteljice nima dodatnih finančnih posledic. Po njenih besedah je sicer omenjeni odlok
v prvem branju doslej potrdilo 13 občin.
V razpravi so svetniki z županom na čelu največ pomislekov izrazili glede 29. člena, ki govori o tem, da o načinu in višini pokrivanja primanjkljaja, ki nastane iz dejavnosti javne službe in ga ni moč pokriti iz razpoložljivih sredstev zavoda, odločajo ustanoviteljice na predlog sveta zavoda. »Vseskozi imam pomisleke glede 29. člena. Veste, kako je bilo pri nas ... Imamo slabe izkušnje ... Če takole povem: popustil sem in gradivo dal še enkrat na občinski svet, da
ne bomo mi špilferderberji in na svetnikih je, kaj boste rekli. Danes sicer ne bomo sprejeli nobenega sklepa. Toliko, da se pogovarjamo. Boste pa povedali svoje konec tega oziroma v začetku naslednjega tedna,« je dejal župan.
Iz razprave svetnikov je bilo opaziti, da se nagibajo k potrditvi odloka. Ob koncu je ravnateljica še izpostavila, da odlok nujno potrebujejo, saj gre za ustanovitveni akt. Ali bo večina svetnikov potrdila odlok, bo znano po dopisni seji, predvidoma še ta konec tedna. Takrat bo znan tudi rezultat
potrditve glede investicijske in pravne dokumentacije za projekt celovite energetske prenove v skupni vrednosti 2,1 milijona evrov (z DDV), v katerem sicer sodeluje pet občin; poleg občine Dornava še Kidričevo, Poljčane, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Trnovska vas. V okviru projekta v obliki javno-zasebnega partnerstva nameravajo v občini Dornava obnoviti kar pet stavb, in sicer osnovno šolo in vrtec Dornava, občinsko stavbo, večnamenski center ter osnovno šolo Polenšak.
Monika Levanic
Razprava prisotnih, sicer nesklepčnih svetnikov, se je bolj nagibala k potrditvi osnutka odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OS dr. Ljudevita Pivka Ptuj.
Foto: ML
Foto: ML
8 Štajerski"TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
petek • 21. julija 2017
Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj.
Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudnik
najrazličnejših storitev in izdelkov ter«
prihranite vse do 50 %!

[ Z malo sreče pa lahko kot imetnik kartice \ osvojite tudi eno izmed zelo privlačnih
jSSMi^
kartica
Radio-Tednik Ptuj
Štajerski TEDNIK
RADIOPTUJ
89,8.98,2.1043


llllportno kolö| gospodinjski aparat
■dežjMUiiKil
Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi,
000001
Janez Novak
Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača!
Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto.
Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StCljeVski
vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in	^ RADIOPTUJ
se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.	89,8-98,2.1043
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli KOPALNI IZLET V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI.
V ceno sta vključena avtobusni prevoz in kopanje za dve osebi. Odhodi kopalnega avtobusa so od 24. junija dalje vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. Potujete s potovalno agencijo Turistagent.
NAROČILNICA ZA Štajerski
0taiersm
TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis: _
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
vsak petek prejmete TV-prilogoTV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku
Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) praktična darila za nove in obstoječe naročnike ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike
I
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!	i
www.tednik.si
tednik@tednik.si
I
3838898114427
petek • 21. julija 2017
Podravje
Štajerski	9
Benedikt • Novi cestni odseki in kanalizacija
Gradnje cest v roke Pomgradu
V občini Benedikt zaključujejo dva javna razpisa za modernizacijo dveh odcepov lokalnih cest oz. javnih poti v dolžini 1300 metrov. Dela je kot najugodnejši ponudnik dobilo podjetje Pomgrad iz Murske Sobote za skupno vrednost nekaj nad 100.000 evrov.
Župan Milan Gumzar je povedal, da so za vsak odsek prejeli pet ponudb, odločili pa so se za izvajalca, ki je ponudil najnižjo ceno. Po pogodbi, ki naj bi jo podpisali čim prej, morajo biti dela izvedena do konca septembra, sredstva so zagotovili v okviru 21. oz. 23. člena zakona o financiranju občin. Sredi junija pa so odprli novo asfaltirano cesto, ki povezuje dva kraja in dve občini, med Zagajskim Vrhom v občini Gornja Radgona in Drvanjo v občini Benedikt v skupni dolžini 1702 metra, od tega so je v občini Benedikt zgradili 902 metra, kar jih je stalo 82.000 evrov. Prebivalci so se nove pridobitve nadvse razveselili, saj so doslej morali hoditi po prašni in neurejeni makadamski cesti. Dela je izvedlo podjetje Pomgrad. Tik pred dokončanjem je tudi tehnična
Foto: Črtomir Goznik
Število prebivalcev v občini Benedikt se povečuje iz leta v leto.
Središče ob Dravi • Za obnovo trga 84.000 evrov
Kmalu nova podoba trga v Grabah
V občini Središče ob Dravi bodo uredili trg Grabe. Obnova v vrednosti 84.000 evrov med drugim predvideva rekonstrukcijo dveh krajših lokalnih cest, ureditev pločnikov, okolice in zelenih parkovnih površin, pomembna pridobitev pa bodo tudi prepotrebna parkirna mesta.
Po tem, ko so pred časom v Središču ob Dravi obnovili glavni trg ob občinski zgradbi, bo novo podobo predvidoma do letošnjega novembra dobil tudi trg v Grabah. »Trg Grabe je zelo zanimiva lokacija, kjer stoji župnijska cerkev, tako imenovan trikotnik in spomenik žrtvam iz prve svetovne vojne, zato smo se odločili, da mu bomo dali novo, lepšo podobo. Poleg same ureditve trga je velika pridobitev sama ureditev parkirišč, ki zaradi dogajanja v cerkvi ali samem trikotniku v Grabah, kjer prav tako potekajo določene prireditve, manjkajo,« je obnovo trga pojasnil župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko.
Pogodbo za začetek del sta v torek svečano podpisala župan Borko in direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen. Kot je ob tem pojasnil župan, gre
za celovito obnovo trga, ki bo občino stala okoli 84.000 evrov. V sklopu projekta bodo na samem območju trga rekonstruirali dve krajši lokalni cesti, uredili pločnik (ob cerkvi in krajevni cesti) in meteorne kanalizacije, pa parkovne zelene površine ter venec struge potoka Črnec s postavitvijo varovalne ograje. Velika pridobitev bo tudi 35 parkirnih mest. Uredili jih bodo ob cerkvi in na lokaciji stare šole. Obnova zajema tudi ureditev območja okolice vaškega doma in spomenika žrtvam prve svetovne vojne ter prometno ureditev trga. V tako imenovanem trikotniku med vsemi tremi krajevnimi cestami pa predvidevajo še za slabih 6.000 evrov postavitev otroških igral in fitnes opreme na prostem.
Dela bo kot najugodnejši ponudnik izvajalo Komunalno
podjetje Ormož. Na javni razpis za obnovo trga Grabe se je sicer še prijavilo gradbeno podjetje Legartis iz Lendave, ki je bilo za približno 2.000 evrov dražje. Nad samim projektom pa bo kot nadzornik bdel Slavko Bratuša iz podjetja Biro Slavič. Drugi največji občinski projekt v letošnjem letu bodo financirali iz 23. člena zakona o financiranju občin.
Kot je ob samem podpisu med drugim izpostavila direktorica KP Ormož, bo na predvidenem območju treba zamenjati tudi dotrajano vodovodno cev, kar bo stalo dodatno okoli 15.000 evrov. Sredstva bodo po besedah župana namenili iz investicijskega vzdrževanja, ki ga občina vsako leto namenja za novogradnje in obnovo vodovoda.
Monika Levanic
Uo letošnjega novembra bo lepšo podobo dobil trg Grabe.
dokumentacija za izgradnjo 1500 metrov kanalizacijskega omrežja v naselju Sveti Trije kralji. Za to bodo letos porabili med 80.000 do 90.000 evrov. To so sredstva iz omrežnin in ekoloških taks ter komunalnega prispevka tistih občanov, ki se bodo priključili na kanalizaci-
jo. Odvisen je od površine stanovanjske hiše, giblje pa se od 700 in 900 evrov po hiši. Občani ga morajo poravnati pred izdajo gradbenega dovoljenja, je povedal župan. Na sistem se bo priključilo 19 hiš oz. okrog 100 ljudi. Na skupno čistilno napravo in na kanalizacijo je trenutno
od 840 gospodinjstev priključenih 509 ali 60 odstotkov. Na 100-odstotno priključitev na skupno čistilno napravo in kanalizacijsko omrežje ni računati, tudi zaradi razpršene gradnje ne. „Ko bo zgrajen prvi del kanalizacijskega omrežja, na katerega računamo, da se lahko veže na skupno čistilno napravo, bomo tudi v občini Benedikt morali sprejeti odlok o sofinanciranju izgradnje malih čistilnih naprav, ki ga v tem trenutku še nimamo, da bomo vsem, ki se ne bodo mogli priključiti na javno kanalizacijsko omrežje, omogočili delno sofinanciranje nakupa malih čistilnih naprav," pravi župan Gumzar.
Tudi letos bodo v občini Benedikt za dela porabili okrog 700.000 evrov, ker, kot poudarja župan, so zanj investicije tudi vlaganja v vzdrževalna dela na cestah oz. komunalni infrastrukturi. Res pa je, da jim stalno primanjkuje investicijskega denarja, tudi zaradi neustrezne višine primerne porabe. Pri okrog dva milijona evrov visokem proračunu letno je največji porabnik javnih sredstev predšolska vzgoja, za katero dajejo med 350.000 in 420.000 evrov, kar za občino Benedikt ni malo. Vsi skupaj pa so se letos veselili že na prireditvah 18. praznika občine Benedikt, ki so potekale od 30. junija do 9. julija. Osrednja prireditev - Županov večer - je bila 7. julija, na kateri pa niso podelili občinskih priznanj, ker jih podelijo le na vsaka štiri leta.
MG
Kidričevo • O aktualnih naložbah občine
Razpis za modernizacijo ceste Župečja vas-Strnišče prekinili
Direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast je na julijski seji občinskega sveta predstavil naložbe, ki so trenutno aktualne v njihovi občini.
»Končali smo obnovo ceste Lovrenc-Pleterje, počasi gre h kraju tudi gradnja kanalizacije v Starošincah. Nadaljujemo dela na kanalizaciji v Apačah, izvaja jih občinsko javno podjetje Vzdrževanje in gradnje. Kmalu bomo začeli obnavljati tri cestne odseke: Lovrenc na Dravskem polju, Cirkovce in Talum-zbirni center. Začetek del se nekoliko odmika, saj čakamo na ureditev optičnega omrežja, izbrani izvajalec je zaseden tudi z deli na avtocesti. V načrtu so obnove ceste v Jablanah - od gasilskega doma do kmečkega turizma in Župančičeve ulice v Sp. Gaju. V sodelovanju z občino Videm se pripravljamo na razpis za izbiro projektanta za pripravo dokumentacije za izvedbo protipoplavnih ukrepov na Polskavi. Naš del investicije bi zajemal območje od glavne ceste - sotočja Framskega potoka in Polskave do bližine izliva Polskave v Dravinjo. Pripravljamo dokumentacijo za razbremenil-nik v Stražgonjci, s čimer bi zagotovili protipoplavno zaščito naselij Stražgonjca in Šikole. Za oba projekta si prizadevamo pridobiti 100-odstotno državno sofi-
nanciranje,« je pojasnil Napast in dodal, da bo občina kmalu pristopila k postopku javne razgrnitve
OPN. »Čakamo samo še mnenje Zavoda za gozdove.«
Mojca Zemljarič
Občina Kidričevo je postopek izbire izvajalca za modernizacijo ceste Župečja vas-Strnišče prekinila. Kot je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast, sta ponudbo na razpis oddala dva ponudnika. »Ocenili smo, da je cena, ki sta jo predložila, previsoka. Zato smo se odločili, da z naložbo počakamo in jo izvedemo v prihodnjem letu. Takrat bomo pristopili k celoviti sanaciji.«

- m
S '....-■ -"-v.	. ■ ' - ■
t
.....:-- ■ ■:
'	v	/-C:
Foto: Črtomir Goznik
Fotografija je ilustrativna.
Foto: ML
10 Štajerski
Kultura in izobraževanje
petek • 21. julija 2017
Markovci • Nove pridobitve Knjižnice Bukovci
Knjižnica posebne vrste zdaj še bogatejša
V Knjižnici Bukovci, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Bukovci, rabljenim in odpisanim knjigam dajo novo življenje. Nedavno so se razveselili še okoli 400 knjig, ki jim jih je podarila Knjižnica Ivana Potrča Ptuj.
Direktor ptujske knjižnice Matjaž Neudauer je povedal, da knjižnici sodelujeta že več let: »Ena od naših nalog je namreč tudi nudenje strokovne pomoči v knjižnicah v 16 občinah na območju nekdanje ptujske občine, za katere opravljamo dejavnost. Poleg tega zavodom, društvom in šolam doniramo odpisane knjige. Prispele vloge za knjige skrbno shranimo in upoštevamo vrstni red, po katerem so prispele.« Pojasnil je, da gredo v odpis tiste knjige, ki so bodisi poškodovane bodisi so v nekem obdobju predstavljale uspešnico in so zato kupili nekaj več izvodov, predvsem pa knjige, ki ne dosegajo predpisanega obrata treh izposoj.
»Nekaj več gradiva se pri nas odpiše tisto leto, ko v določenem oddelku opravimo inventuro. Takrat se zbirka prečisti, po drugi strani pa si knjige zaslužijo dolgo življenjsko dobo,« je razložil Neudauer. Pohvalil je delovanje bukovške knjižnice in se občini Markovci zahvalil za podporo za nakup novega bibliobusa (ta knji-
Osem zabojev knjig je ptujsko domovanje zamenjalo za bukovskega.
Sedem desetletij daril
žno ponudbo v občini obogati vsake tri tedne). Da ima društvena knjižnica za občino velik pomen, je opomnil tudi župan markovske občine Milan Gabrovec, saj bodo v knjižnici zbrali in shranili vse številke občinskega glasila List iz Markovcev.
Vodja Knjižnice Bukovci Amanda Petek je pojasnila, da so za njihovo knjižnico donacije izjemnega pomena: »Okoli 90 % vsega knjižnega fonda predstavljajo podarjene knjige. Razlogi, zakaj nam ljudje iz bližnje in daljne okolice podarjajo knjige, so zelo različni. Eni se preselijo, drugi nimajo prostora, tretjim se zdi škoda, da se doma na knjigah nabira prah. Nekaj posameznih knjig nam je že podarila tudi ptujska knjižnica, tako obsežno donacijo pa smo zdaj prejeli prvič in smo zanjo izredno hvaležni.«
Bukovska knjižnica je nastala leta 1945, torej nepretrgoma deluje že več kot 70 let. Nekoč je domovala nad zdaj že porušeno staro dvorano, pred dobrim desetletjem se je preselila v novo kulturno-športno dvorano v Bukovcih. Odprta je v
zimskem času, od novembra do marca, vsako sredo med 17. in 18. uro, na Facebook strani knjižnice se je mogoče dogovoriti tudi za izposojo gradiva izven navedenega delovnega časa. Za otroke, najštevilčnejše obiskovalce, v knjižnici pripravljajo tudi pravljične urice.
Za izposojo katere od okoli 3.000 enot gradiva, kolikor jih trenutno šteje fond, članarine ni treba plačati. Vodja knjižnice, ki svoje delo opravlja prostovoljno, je pojasnila: »Zelo smo ponosni na to, da delamo predvsem z rabljenimi in podarjenimi knjigami. Vsaka knjiga, ki jo nekje odpišejo, je še vedno uporabna; še vedno jo lahko beremo. Tudi zato smo se odločili, da članarine pri nas ne bo.« Da je bilo ob predaji knjig še bolj veselo, je poskrbel mladi harmonikar Žan Habjanič.
Eva Milošič
Ormož • Zaključek počitniškega naravoslovnega tedna
Otroci so uživali v naravi
Sredi julija se je končal 15. počitniški naravoslovni teden, ki je potekal v organizaciji Medobčinske LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter RKS OZ Ormož. Skupina mlajših osnovnošolcev je s pomočjo literature, ekskurzij in delavnic preživela prijeten in poučen teden v skupini sovrstnikov.
Prvi dan so se odpravili v ormoški grajski park, kjer so si ogledali nekaj zanimivih dreves, posebno zanimivost je predstavljal kačji lev med koreninami enega med njimi, izdelali so si odtis lubja velikega jesena in si iz papirja izdelali pahljačo. Torek je bil namenjen ogledu Ormoških lagun, ki so maja postale naravni rezervat, razglašen z vladno uredbo. Ornitolog Tilen Basle iz DOPPS je skupino popeljal skozi poplavni gozd, kjer je mladim predstavil bogato rastlinstvo in živalstvo, poseben poudarek pa je posvetil ptičjemu petju in oglašanju, opazovanju z daljnogledom in teleskopom, otroke pa so navdušili tudi vodni bivoli in mlaka na končni postaji. Tretji dan so počitnikarji preživeli ustvarjalno ter si ob pogovoru izdelali vsak svoj kalejdoskop. Četrtkova ekskurzija jih je popeljala na Posestvo Marsilea v Pacinju.
Študentka biologije Ana Vaupotič je otrokom razložila evolucijski razvoj konja, konjevo zgradbo, prehrano, nego ter opisala opremo, ki jo jahač potrebuje za jahanje. Otroci so si
ogledali tudi hlev, v katerem so nato očistili in osedlali konja, ga odpeljali v manežo, kjer so ob Anini pomoči konja tudi jahali. Zadnji dan tabora je bil posvečen pogovoru o metuljih
in izdelavi krmilnice za metulje ter poskusom iz kemije. Delovni dan so, tako kot vse prejšnje, zaključili z malico.
Maja Botolin Vaupotič
Tednikova knjigarnica
Pažnja, pažnja!
Pažnja je beseda s 1152., zadnje strani prve knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2014) in pomeni pozornost: to delo zahteva posebno pažnjo, posvečati čemu pažnjo, slika je vzbudila pažnjo gledalcev in kritikov, izkazovati komu pažnjo, še navaja slovar. Spodaj podpisana priznam, da sem bila skoraj prepričana o tem, kako je pažnja hrvaška beseda. Zadnjo slovarsko stran sem obiskala zaradi druge besede, in kot je v navadi, pogledala še malo gor in dol in levo in desno ... Kot v knjižnici, ko izbiramo knjige, pa nas radovednost vedno zapelje še na sosednje knjige od želene, pa na zgornjo in spodnjo polico. Kar je zelo pametno, ni pa tako početje razumno v trgovinah! Namreč: izbrati in prebrati preveč knjig na osebo se mi zdi nemogoče. Pogosto pa so nakupovalni vozički nemogoče polni različnih, nepotrebnih in čezmernih artiklov, se mi zdi. Kakor koli že, iskala sem besedico paž. Saj ne, da bi bila nejasna, a želela sem natančno slovarsko pojasnilo. Slovar pravi, da je paž, zlasti v plemiškem okolju, nekdaj fant, navadno plemiškega rodu, ki streže vladarju, plemiču.
In čemu tokratna Knjigarnica posveča pažnjo pažu?
Ujemite paža je naslov nove slikanice med bralci in poznavalci cenjenega slovenskega avtorja Franja Frančiča, ki jo je pred kratkim založil Center za komunikacijo, sluh in govor iz Portoroža.
Slikanica je uvrščena v zbirko Zlata ribica in jo je ilustrirala Dana Terzic, uredil Marko Strle, jezikovno pregledala Vesna Lešnik, v nakladi 700 izvodov jo je natisnila Tiskarna Mljač iz Divače.
Slikaniška pripoved je uokvirjena s prvo in zadnjo stranjo slikanice. Frančič, ki v svojih delih, kot je lastno mnogim umetnikom, ne le literarnih, marveč tudi drugih umetniških zvrsti, izhaja iz otroštva. Slikanica tako začenja s podobo morastih sanj, kjer spečega nagovarja paž in ga spominja na obljubo zgodbe o grajskih otrocih in gradu in pažu. Slednji tudi poudarja, naj se nagovorjeni nič ne izmika, češ da je pozabil.
... Prebudil sem se v belo noč. Bolelo je tam v prsih. Zdaj sem videl jasno pred seboj njegov plemeniti obraz, videl sem grad, grajske otroke. Bilo je takrat, ko bi moral biti otrok.
A čas seje ustavil.
Del mene, del grajskih otrok je za vedno ostal za hladnimi grajskimi zidovi.
Stopil sem do obale. Srebrna luna se je smehljala izza velikega vijoličnega oblaka.
Po tem, napovednem uvodu začenja slikanica klasično pravljično z »Nekoč, v davnih časih, je sredi griča kraljeval grad. To ni bil navaden grad, v njem so prebivali grajski otroci in njihovi skrbniki«.
V bistvu so bili otroci poslani na grad, da ne bi motili večine drugih otrok in odraslih.
Frančiču je uspelo zaobjeti v poetično-pravljični, a hkrati realistični maniri občutke in travme otrok, ki so bili iz tega ali onega razloga prisiljeni živeti v posebni prevzgojni ustanovi, tako da bralec niha med srhljivostjo takratnega tovrstnega sistema in med neverjetno zmožnostjo otroške samopomoči, pa četudi gre za povsem virtualno pomoč, za pomoč iz morda paralelnega sveta.
Paž je pravzaprav avtor sam, njegova druga, svetla polovica, ki je doma v gradu, kot iz Janovih sanj, kakor je ime glavnemu literarnemu junaku:
To vam je bil čudežni grad, kjer so prirejali viteške turnirje. To vam je bil grad, ki je bil vse dni obsijan s soncem, okrašen z zastavicami, bobni in cimbale so ves dan igrale veselo muziko. In vsi dvorjani so imeli malega paža radi...
Ljubeznivost in toplino »paževskega gradu«, to Janovo pribežališče »v gradu nad oblaki«, je fantiču pomagalo preživeti to otroštvo, brez otroštva. Toda odraslemu Janu še vedno preseka spanec krik v morastih sanjah: »Ujemite paža, ujemite paža!«
Kot v uvodu k pripovedi pojasnjuje izvor paža, tako slikanica zaključuje s srečno odraslostjo, ko v sosednji sobi spi sončna hči, z luninim obrazom ...
Frančičevo tenkočutnost in pravljično upovedovanje teme/teme otroštva je na poseben, likovno zanimiv iz literarno izrazen ilustrator-ski način ujela Dana Terzic, s skoraj realističnimi barvnimi podobami gradu, otrok, matere, ki pelje otroka v zavod, otročka, ki za kazen in v grozi čemi zaprt v temni shrambi, podobo srečne družine, ki jo skozi okno opazuje nesrečno begavček .
Slikanica Ujemite paža (2017), ki bi ji morebiti lahko očitali kanček založniške površnosti in nedorečenosti, je vredna vse pozornosti mladih bralcev, predvsem tudi pažnje odraslih, kajti upovedovati tisto, kar je očem skrito, prikrito, potisnjeno v davnino, je zelo pomembno za vsakdanje življenje.
Ujemite čim več prijetnih bralskih doživetij, pa pridite v knjižnico, kjer si lahko v razstavišču še ogledate razstavo Bookworm (Knjižni molj) Noriko Obara v okviru festivala Artstays 2017.
Liljana Klemenčič
Ps.: Od ponedeljka do petka, pa vsak dan, ob 17. uri (24.-28. 7.) vabljeni v klet Muzlkafeja, Vrazov trg 2, na glasbene pravljične urice v okviru festivala Arsana.
Foto: EM
Tenis
Rola, Lah in Potočnikova obstali pri prvi oviri
Stran 12
Futsal
FC Hiša daril Ptuj ponovno šampionsko navdušil
Stran 12
Plavanje
Poročamo s plavalnega mitinga in o delu PA Kurent Stran 13
Plezanje
Na vsakem plezalnem treningu nekaj novega
Stran 13
Atletika
Domjanova zmagala, a daleč od norme
Strani 14
Powerlifting
Pogovarjali smo se s Katjo Babič
Strani 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiluiajti na.i na m¿tovn¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
Nov termin, znan nasprotnik - lanskoletni tekmec
Nogometaši Aluminija so imeli prav gotovo najtežjega možnega nasprotnika v krstnem nastopu nove sezone Prve lige Telekom Slovenije, saj so minulo soboto igrali v Ljudskem vrtu z Mariborom in so izgubili z 1:0. Kidričani so na tej tekmi pokazali veliko, a evropsko naravnani Maribor je bil enostavno premočan nasprotnik. V našem prvoligaškem klubu so analizirali tekmo in na to temo je njihov vezist Dejan Petrovič povedal: „Ne glede na poraz proti Mariboru mislim, da je naša ekipa na tej težki tekmi pokazala veliko dobrih stvari. V začetku drugega polčasa smo resda malce padli v igri in to je Maribor izkoristil ter je zabil zmagovalni zadetek. Načeloma smo s prikazanim zadovoljni, a morali bi
Foto: Črtomir Goznik
Luka Janžekovič, najboljši posameznik rdečih, bo danes ponovno v najtežjih preizkušnjah.
Nogomet • Prijateljska tekma
Sedmica Drave v Rakičanu
Rakičan - Drava Ptuj
0:7 (0:5)
Drava Ptuj: Domjan, Flis, Gajic, Petek, Kukovec, Toma-žič-Šeruga, Školnik, Šporn, Ko-lar, Vajda, Panikvar; igrali so še: Mesarič, Pšajd, Golob, Džafič, Elšnik, Šalamun; trener: Simon Sešlar.
Serijo pripravljalnih prijateljskih tekem so nogometaši Drave nadaljevali proti Rakiča-nu in so v gosteh tamkajšnjega tretjeligaša ugnali kar s 7:0. Ptujčani so odigrali zelo zavzeto, kombinatorno in učinkovito. Ob sedmih zadetkih, ki so bili plod dobro izpeljanih akcij, so imeli še veliko lepih prilo-
žnosti, tako da so domačini na koncu lahko veseli, da so dobili v svojo mrežo le sedmico. Za Dravo sta dala po dva zadetka Kolar in Panikvar, po enkrat pa so se med strelce vpisali Šporn, Kukovec in Šalamun. Na tej tekmi je trener ptujske ekipe Simon Sešlar spet imel v kadru nekaj več igralcev, kar
Foto: osebni arhiv
Igralci Drave so v Rakičanu visoko zmagali.
se je takoj poznalo in po slabem zdravstvenem kartonu
v prejšnjih tednih se je v tem tednu ta situacija pri nekaterih nogometaših izboljšala ali stabilizirala.
Po približno mesecu dni priprav na novo sezono v 2. slovenski nogometni ligi je trener Simon Sešlar strnil svoje misli in nam zaupal: „V moji trenerski karieri se ne spomnim, da bi igralci imeli toliko smole s poškodbami, kot sem jih doživel v zadnjem obdobju na Ptuju. Poškodbe so bile plod nesrečnih situacij in zdravstveni karton se je sedaj na srečo malo popravil. Želel sem si, da bi igralci v času priprav opravili vsaj 90 odstotkov vseh treningov in bi tako dobro pripravljeni pričakali novo prvenstvo. Žal bodo le redki opravili toliko treningov, a pomembno je sedaj, da je čimveč igralcev zdravih in da se dobro uigramo na prijateljskih pripravljalnih tekmah." Nogometaši Drave so po torkovi visoki zmagi nad Rakičanom v teh dneh nadaljevali z rednimi treningi in danes (v petek) bodo ob 18. uri na Mestnem stadionu na Ptuju igrali novo tekmo z ekipo Šam-pion iz Celja.
David Breznik
morda bolje izkoristiti kakšno priložnost in v določenih situacijah bi morali biti tudi bolj zbrani v obrambi."
V	taboru Aluminija so Mariborčane pustili na stran in se posvetili raje naprej k naslednjemu nasprotniku. To bo njihov stari znanec ekipa Krškega, ki jo je pred sezono na trenerskem mestu prevzel Stipe Balajič. Krško je v uvodni tekmi proti Gorici zabeležilo zmago z 2:1. Tudi Krčani so podobno kot Kidričani zamenjali precej igralcev, a nekateri nosilci so ostali, tako da gre za kar kompaktno celoto, ki na gostovanje prihaja neobremenjena. O željah Aluminija na prvi domači tekmi Petrovič nadaljuje: „Ne glede na določene spremembe v obeh ekipah se igralci med seboj poznamo, tako da večjih presenečenj na tekmi ne pričakujemo. Na uvodni domači preizkušnji si želimo zmage, do katere lahko pridemo z borbeno in ekipno igro. Največ možnosti za zadetek imamo iz protinapadov, kar je tudi naša največja kakovost. Za nas je seveda najpomembneje, da dobimo to tekmo in da osvojimo prve tri točke pred domačimi gledalci."
V	lanski sezoni, ko sta se oba tekmeca borila za obstanek, je na medsebojnih tekmah imel Aluminij boljšo statistiko, saj je ob zmagi nanizal tudi tri remije. Hkrati je bil klub iz Kidričevega v spomladanskem delu zelo 'negostoljuben', saj je le redko komu na svoji zelenici oddal kakšno točko, tako da si tudi tokrat obeta popoln izkupiček. Do njega bi lahko prišli z njihovo borbenostjo, organizirano igro in glavnim napadalnim orožjem - bliskovitimi protinapadi in polprotinapadi. V slednjih ima trener Slobodan Grubor kar nekaj hitrih in spretnih igralcev, ki se lahko vpišejo med strelce. Glede na prvo
tekmo ima tudi solidno zvezno vrsto, medtem ko je za zdaj še najmanj sigurna obramba. Ta bo s tekmami pridobivala na uigranosti in samozavesti, a bo proti trenutno prvemu strelcu lige Miljanu Škrbiču iz Krškega, ki je dal proti Gorici dva zadetka verjetno na težkih preizkušnjah. Na teh je bil v Mariboru večinoma časa tudi vratar rdečih Luka Janžekovič, ki je bil najboljši posameznik ekipe in je vnovič pokazal velik talent ter kakovost. V dvoboju med Aluminijem in Krškim je težko vnaprej določiti favorita, a domačini bodo na zelenici nedvomno dali vse od sebe, da vpišejo prve tri točke v novi tekmovalni sezoni.
Aluminij - Krško v petek (danes) ob 18. uri
Glavni sodnik Asmir Sagr-kovič bo tisti, ki bo dal ob 18. uri uvodni znak za začetek današnje uvodne tekme drugega kroga Prve lige Telekom Slovenije med Aluminijem in Krškim. Gre za nov termin igranja tekem v Športnem parku Aluminij, ki bo postal stalnica za kidričevsko ekipo. Ta si želi podpore z nove tribune in ob tem je Dejan Petrovič dejal: „Upam, da bo število navijačev, ki si bodo prišli ogledat tekmo, čim večje in da nas bodo podpirali na uvodnem domačem nastopu. Mislim, da so gledalci dobro obveščeni, da se je termin naših tekem spremenil in tudi mi smo pripravljeni na današnji izziv ali na tekmo proti Krškemu." Ljubitelji športa na našem območju bodo tako po novem športne vikende lahko začenjali s prvo-ligaškimi nogometnimi predstavami v Kidričevem in prva priložnost za ogled tekme v živo je torej že danes ob 18. uri.
David Breznik
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 2. KROGA - PETEK, 21. 7., ob 18.00: Aluminij -Krško; SOBOTA, 22. 7., ob 16.50: Triglav Kranj - Maribor, ob 20.00: Rudar Velenje - Ankaran; NEDELJA, 23. 7., ob 18.00: Domžale - Celje; ob 20.20: Gorica - Olimpija
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 21. julija 2017
Nogomet • Žreb parov lig MNZ Ptuj
n 1 • • n v*	. v . r j.vv
Prvaki iz Gerecje vasi začnejo v Središču
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letos lahko pričakujemo boj za vrh med ekipama Gerečje vasi in Stojncev (na fotografiji).
V prostorih Medobčinske nogometne zveze Ptuj je bil v torek opravljen žreb tekmovalnih parov za lige MNZ Ptuj za sezono 2017/2018 v članski kategoriji. Izžrebali so pare Super lige, 1. in 2. lige ter pokalnega članskega in mladinskega tekmovanja. Najbolj zanimivo je bilo pri žrebu Super lige, v kateri bo lanski prvak Gerečja vas v prvem krogu v gosteh igral s Središčem ob Dravi. Prvi krog tega tekmovanja z desetimi klubi bo na sporedu 26. avgusta, ko se bodo ob omenjenem paru pomerili še Cirkulane -Stojnci, Podvinci - Pragersko, Bukovci - Apače in Hajdina -Markovci. V prvem ali spomladanskem delu tekmovanja je planiranih dvanajst krogov in zadnje tekme bodo odigrane 11. novembra. Do takrat bo približno znano tudi, katere bodo najboljše ekipe Super lige, v kateri so bili v lanski sezoni pri vrhu nogometaši Gerečje vasi, Stojncev in Bukovcev, ki se jim bodo v tej sezoni v borbi za vrh
najverjetneje pridružile še ekipe Hajdine, Cirkulan, Apač in Podvincev.
V 1. ligi MNZ Ptuj je prav tako nekaj skritih ali odkritih favoritov, a tisto, kar je znano, je to,
da se bodo v uvodnem krogu sezone prav tako 26. avgusta sešli Grajena - Ormož, Rogo-znica - Tržec, Dornava - Boč Poljčane, Polskava avtoprevo-zništvo Grobelnik - Gorišnica
in Skorba - Podlehnik. Malo kasneje, 2. septembra, bodo prvenstvo začele ekipe v 2. ligi MNZ Ptuj. Nesporen favorit bo zagotovo ekipa Zavrča, ki je v lanski sezoni izstopila iz 2. slo-
venske nogometne lige in bo v prihajajoči sezoni imela zanimivo igralsko zasedbo. V prvem krogu se bodo Zavrčani predstavili na gostovanju v Leskov-cu, medtem ko so preostali pari Zgornja Polskava - Haj-doše, Slovenja vas - Oplotnica in Lovrenc - Majšperk Picerija Špajza, ekipa Makol Bara Miha bo prosta.
Dvaintrideset klubov v Pokalu MNZ Ptuj
Pokal Medobčinske nogometne zveze Ptuj bo zbral vse najboljše klube z našega območja z izjemo Aluminija, ki je prvoligaš in ne sodeluje v tem tekmovanju, saj ima zagotovljen nastop v Pokalu Slovenije. V slednje tekmovanje sta se lani uvrstila z našega območja še Drava Dakinda Ptuj in Videm, ki bosta s Kidričani letos igrala v slovenskem pokalnem tekmovanju. V Pokalu MNZ Ptuj pa bo tekmovalo dvaintri-deset klubov, ki bodo uvodni krog odigrali 30. avgusta, ko se bodo med seboj pomerili Bukovci - Oplotnica, Dornava
-	Makole Bar Miha, Gerečja vas - Podlehnik, Boč Poljčane
-	Apače, Grajena - Pragersko,
Gorišnica - Ormož, Središče ob Dravi - Skorba, Videm - Stojn-ci, Tržec - Hajdina, Zavrč - Haj-doše, Markovci - Majšperk Picerija Špajza, Podvinci - Slovenja vas, Podvinci - Slovenja vas, Lovrenc - Zgornja Polska-va, Kety Emmi Bistrica - Pol-skava avtoprevozništvo Gro-belnik, Cirkulane - Leskovec in Rogoznica - Drava Dakinda Ptuj. Ptujčani, ki branijo naslov in nastopajo v najvišjem razredu tekmovanja med vsemi ekipami v 2. slovenski nogometni ligi, so favoriti tega tekmovanja, v katerem se vsako leto zgodijo številna presenečenja. Pogled na pare prvega kroga ponuja kar nekaj zanimivih srečanj, a najbolj zanimiv pri nas bo medobčinski derbi med Vidmom in Stojnci.
Ob članskih so izžrebali tudi pare Pokala MNZ Ptuj mladina 2017/2018 in na tekmah, ki se bodo začele 5. septembra, bodo med seboj igrali Hajdina - Leskovec, Ormož - Boč Polj-čane, Rogoznica - Boč Poljča-ne in Videm - Korant Bukovci. Ekipe Drava Dakinda Ptuj, Kety Emmi Bistrica, Aluminij in Središče ob Dravi bodo proste v prvem krogu pokalnega tekmovanja.
David Breznik
Futsal
Tenis • Mednarodni turnirji
FC Hiša daril Ptuj ponovno šampionsko navdušil
Minuli vikend, od četrtka do ponedeljka, so državni prvaki v futsalu FC Hiša daril Ptuj s selekcijo U-13 sodelovali na Nacional futsal campu v Novem Vinodolskem, kjer so v petek, soboto in nedeljo dopoldne opravili mini priprave - treninge, popoldanski čas je bil rezerviran za prosto plavanje in uživanje, ob večerih pa so sodelovali na izredno močnem futsal turnirju, kjer so najprej v skupini premagali HNK Ma-linska (NK Dinamo Zagreb) z rezultatom 4:2, zatem Pizze-rio Čarli (NK Zagreb) s 4:1 in v polfinalu ekipo FC Nacional (državni prvaki Hrvaške v fut-salu) z rezultatom 3:0. Z igro in rezultati so si prislužili finale.
Tako je v nedeljo ob 23. uri sledil veliki finale, kjer so Ptuj-čani blesteli in hitro povedli z 1:0, toda ob nenaklonjenem sojenju in izrednem vratarju nasprotnikov (io-metrovka v zadnji minuti) remizirali z rezultatom 1:1. Sledili so kazenski streli, po katerih so Ptujčani tudi ob navijanju staršev in nekaterih turistov slavili s skupnim rezultatom 4:3. Fantje
Rola, Lah in Potočnikova obstali pri prvi oviri
so prikazali najlepši futsal in poželi ogromno simpatij. Kljub temu da ekipa ni bila popolna, manjkalo je kar 7 igralcev, pa so fantje odigrali tako, kot se spodobi - šampionsko. Ekipo je povezoval kapetan Bono Bezjak, v vratih je bil Miha Petrovič, ekipo pa so tvorili še Domen Brumec, Matevž Šega, Jaša Jerenko, Nik Žerjav in Jaka Domjan, ki je bil proglašen za naj igralca turnirja.
Bono Bezjak, kapetan ekipe, je ob koncu tekme povedal: „Hvala trenerju in staršem, ki so nam omogočili lepe športne dni na morju. Preprosto uživali smo. Radi smo se družili, imeli smo kakovostne treninge in veseli smo, da smo lahko sodelovali na izredno močnem turnirju. Vesel sem da smo prvaki, najbolj pa sem vesel zmage nad NK Dinamo Zagreb, ki je bil v najboljši zasedbi. Dopoldan smo trenirali, popoldan plavali in skakali na trampolinu, večer pa uživali na igrišču. Zmagal je ekipni duh in želja. To nas krasi. Že zdaj se vsi veselimo naslednjega leta."
SF
Teniška sezona je v teh poletnih vročih dneh v polnem zamahu in različni turnirji se igrajo na vseh koncih sveta. Ptujčan Blaž Rola je tako drugi teden zapored igral v Kanadi ali natančneje na Gatineau Challenger turnirju z nagradnim skladom 75.000 dolarjev. Njegov nasprotnik je bil stari znanec Britanec Liam Broady, s katerim sta že odigrala nekaj zelo izenačenih dvobojev. Takšen je bil tudi ta, a je Broady imel kanček več sreče v zaključku in je slavil s 6:2, 2:6 in 7:5 ter je v celotnem dvoboju osvojil tri točke več od Role. Za omenjenim je pri članih drugi ptujski teni-sač Sven Lah, ki je v začetku tedna igral na F3 Futures turnirju v Weisu. Član Teniškega kluba Terme Ptuj se je zelo izkazal
Foto: Črtomir Goznik
Sven Lah
v kvalifikacijah za nastop na glavnem turnirju, potem ko je v nizu premagal Mehičana Joseta Ricarda Martineza Morena, nato Italijana Erwina Troebin-gerja in še Brazilca Thiaga Se-ybotha Wilda. Te zmage so ga
popeljale na glavni turnir v Avstriji, na katerem je bil od Laha boljši Brazilec Fernando Yama-cita, ki je slavil s 7:5, 6:7 in 6:3. Podobno pot kot Lah je v tem tednu naredila tudi Nina Potočnik (TK Galtena), ki je igra-
Triatlon • Svetovna serija in svetovno prvenstvo
Velika triatlonska izziva
Triatlonca Jernej Ivanovič in Leon Kaučevič iz KD Bilanca Apače v teh poletnih dneh veliko energije usmerjata v priprave na dve veliki tekmi v triatlonu v kraju Chattanooga v okrožju Tennessee. Oba odlična športnika tedensko namenita vadbi okrog dvajset ur, kolikor jima trenutno dopušča čas, in tempirata formo za septembrska nastopa v Združenih državah Amerike. Na omenjeni dirki sta se morala triatlonca uvrstiti in Ivanoviču je to uspelo pred približno letom dni, ko se je z odličnim nastopom na po-
lovičnem ironmanu (op. a. gre za 1,9 kilometra plavanja, 90 kilometrov kolesarjenja in 21 kilometrov teka) v avstrijskem Zeli am See kvalificiral na svetovno prvenstvo v triatlon. Tekma v ZDA 9. septembra bo nekaj po-
sebnega, saj se bo plavalo v reki Tennesee, kolesarilo po slikoviti pokrajini okolice Chattanooge, ki slovi po čudovitem hribovju in neokrnjeni naravi, z nekaj preko 1000 metrov višinske razlike, tek pa bo tudi poseben,
Foto: osebni arhiv
Jernej in Leon na enem izmed treningov
la na ITF-turnirju v Olomoucu z nagradnim skladom 80.000 dolarjev. Ptujčanka je s tremi zmagami preskočila kvalifikacije, saj je premagala Slovakinjo Barboro Kollarovo, še eno Slovakinjo Lauro Svatikovo in nato še Hrvatico Ani Mijaciko. V prvem krogu jo je čakala Čehinja Jesika Maleckova, ki je slavila po veliki borbi z izidom 6:3, 5:7 in 7:6. Podaljšana odločilna igra se je končala s 7:4. Ne glede na poraz proti precej višje postavljeni tekmici je Potočnikova še enkrat več pokazala dobro predstavo in te iz zadnjega obdobja so ji prinesle tudi najvišjo uvrstitev na WTA računalniški teniški lestvici, na kateri je v ponedeljek zasedla 465. mesto.
David Breznik
saj bo za posladek na njem treba na koncu premagati še 300 višinskih metrov. Približno dva tedna za tem bo v akciji še Leon Kaučevič, saj bo prav tako v mestu Chattanooga nastopil na tekmi svetovne ironman serije, kar pomeni tudi možnost kvalifikacij na svetovno prvenstvo, ki se vsako leto oktobra odvija na otočju Havaji. Nastopil bo na ironman razdalji, kar pomeni, da bo odplaval 3,8 kilometra, prekolesaril bo 180 kilometrov in pretekel 42 kilometrov ali celo maratonsko razdaljo. Za ta nastopa triatlonca počasi prihajata v top formo in v ZDA bosta Ivanovič in Kaučevič tekmovala za barvo Slovenije, medtem ko bosta zastopala tudi občino Kidričevo.
David Breznik
-oto: SF
petek • 21. julija 2017
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Plavanje • Miting v Radovljici
Plavanje • PA Kurent
Benkova solidna na 50 metrov hrbtno
Kurentovi plavalci izboljšali osebne rekorde
41. Mednarodni plavalni miting »Telekom 2017« je v Radovljico minuli vikend privabil številne kakovostne tekmovalce, saj je bilo na startni listi skupno 309 plavalk in plavalcev iz štiridesetih klubov iz štirinajstih držav. Ti podatki kažejo, da je bil Plavalni klub Gorenjska banka Radovljica organizator enega najmočnejših plavalnih tekmovanj v Sloveniji, na katerem je pod vodstvom Igorja Sternada
tekmovala Klara Benko. Članica Plavalnega kluba Terme Ptuj je v predtekmovanju opravila dva starta v disciplinah 50 metrov hrbtno in delfin. Na 50 metrov hrbtno je prišla v popoldanski B-finale in je osvojila končno osmo mesto. Odplavan čas sicer tokrat ni bil najboljši, saj je Klara Benko v ciklu najtežjih priprav za nastop na državnem prvenstvu v Ravnah.
David Breznik
Popularnost plavalnega športa nadzorno kaže podatek, da se je minuli vikend Moštvenega in posamičnega prvenstva Slovenije za mlajše dečke in deklice 2017 v Mariboru udeležilo več kot 360 otrok. Plavalni klub Branik je v Mariboru gostil mlade plavalce letnikov 2006 in mlajše in v tej starostni kategoriji je Plavalna akademija Kurent imela sedem njihovih nadebudnih tekmovalcev. Ptujske barve so zastopali Ema Dokl, Lina Maltaric, Zala Mojsilovic Me-znarič, Špela Sedič, Ema Zorec, Alen Adrian Plošinjak in Lukas Škrinjar, ki so se na prvenstvo pripravljali pod vodstvom trenerja Boruta Petroviča. Ta je veliko delal z mladimi plavalci, kar se je tudi videlo na samem tekmovanju, saj so otroci kazali v vseh odplavanih disciplinah bistven napredek in so izpolnili glavni cilj, ki je bil popraviti osebne rekorde. Glede na rezultate je PA Kurent bila deležna kar nekaj pohval za napredek, s katerim je bil v prvi vrsti lahko zelo zadovoljen tudi predsednik akademije Boštjan Maračic. Slednji verjame v nji-
hov mladi rod plavalcev, ki so v minuli sezoni zelo napredovali in so se tako s časi kot tudi rezultati izkazali na minulem državnem prvenstvu za mlajše dečke in deklice v Mariboru.
Zorčevi medalja v Kopru
V	Kopru je bilo na kopališču Žusterna plavalno tekmovanje Koper 2017, ki se ga je pod vodstvom trenerja Boruta Petroviča udeležila sedmerica plavalcev Plavalne akademije Kurent. Tekmovali so Lina Mal-taric, Zala Mojsilovic Meznarič, Špela Sedič, Ema Zorec, Alen Adrian Plošinjak, Teo Potočnik in Lukas Škrinjar. Njihov glavni cilj je bil izboljšanje osebnih rezultatov in to jim je tudi uspelo. Najboljši rezultat pa je uspel Emi Zorec, saj je v disciplini 100 metrov hrbtno zasedla tretje mesto in je osvojila bronasto medaljo. Gre za lep uspeh Zor-čeve, ki je potrdila dobro delo.
Plavalni kamp
V	Plavalni akademiji Kurent so pripravili novost v njihovem
programu, saj so v prvih dneh julija izvedli plavalni kamp v Lendavi. Na njem je sodelovalo osemnajst otrok letnikov od 2005 do 2009. V petih dneh so otroci v glavnem uživali v plavanju, ob njem pa so organizatorji izvedli še druge aktivnosti, kot so kolesarjenje, spust po toboganu, jutranji tek, od-
bojko in nogomet na mivki, vaterpolo, skoke v vodo. Poskrbeli in izvedli so tudi animacijo izven bazena. Udeleženci so zelo uživali in v prihodnjih letih se lahko nadejamo, da bodo v PA Kurent organizirali še več podobnih poletnih počitniških športnih taborov.
David Breznik
Plezanje • Plezalni klub 6b Ptuj
Na vsakem plezalnem treningu nekaj novega
Prva misel ob besedi plezanje na Ptuju nedvomno vsakogar asociira na Mino Mar-kovič, ki je bila dolga leta članica Plezalnega kluba 6b Ptuj. Omenjena športna plezalka je večini mladih plezalcev in plezalk iz ptujskega plezalnega kluba tudi športna ali plezalna vzornica. Markovičeva je sicer v slabih pogojih, a z veliko truda prišla na svetovni vrh. Proti vrhovom različnih smeri pa mlade v zadnjih letih usmerja v glavnem mlada ekipa trenerjev Plezalnega kluba 6b Ptuj. Ti otroke učijo od čistih osnov plezanja do tehnične nadgradnje, plezanja v steni in nekatere najboljše spremljajo
tudi na različna tekmovanja. V sezoni 2016/2017 so tako kot v preteklih sezonah sodelovali na tekmovanjih Vzhodne lige in na državnem prvenstvu v težavnostnem plezanju. Ob tem so za mlade plezalce organizirali tudi nekaj »adrenalinske« akcije v skali, saj so izvedli plezalne izlete. V Plezalnem klubu 6b Ptuj imajo nekaj perspektivnih mladih plezalcev, ki so v minulem šolskem letu pridno trenirali. O napredku, stanju v klubu, kadru in tekmovanjih nam je več povedal predsednik kluba Viktor Bombek.
Kako in kje so potekali treningi plezanja v vašem klubu v šolskem letu 2016/2017?
Viktor Bombek: „Treningi so potekali v veliki meri na OŠ Olge Meglič, kjer imamo nizko (bolder) plezalno steno, s tekmovalci pa smo redno izvajali treninge tudi na Gimnaziji Ptuj, kjer je postavljena visoka (težavnostna) plezalna stena. S tekmovalci, ki jih letos treniram jaz, izvajamo trening trikrat tedensko, po dve do
tri ure skupaj. V sklopu kluba
izvajamo treninge še s petimi drugimi skupinami, ki imajo treninge enkrat ali dvakrat tedensko."
Kaj so se otroci naučili v zadnjem letu in ali so dosegli kakšen plezalni napredek?
Viktor Bombek: „Seveda so
Foto: arhiv kluba
se naučili marsičesa novega. Menim, da je trening dober šele, če otroci med vsakim treningom spoznajo nekaj novega, koristnega. Pohvalimo se lahko s kar nekaj dobrimi rezultati, ki smo jih dosegli na tekmah Vzhodne lige, ter na državnih tekmovanjih, ki še potekajo, prav tako smo in še osvajamo mnoge plezalne smeri v naravnih plezališčih."
Kakšni so pogoji za vadbo tega vedno bolj popularnega športa v Sloveniji?
Viktor Bombek: „Pogoji se močno razlikujejo od kraja do kraja. Na Štajerskem so na splošno zelo slabi in pri nas na žalost ni nič bolje. Zgoraj omenjeni steni sta edini, ki sta primerni za uporabi na območju Ptuja, na žalost pa sta zastareli in potrebni obnove. V letošnjem letu nameravamo vsaj delno obnoviti klubsko steno, kar je za nas ogromen finančni zalogaj. Podobna situacija je tudi v Mariboru in mnogih ostalih mestih, kjer primerne plezalne stene sploh nimajo ali pa je v slabem stanju zaradi neposluha občin."
Kaj ste za člane kluba ob standardnih treningih še pripravili v minuli sezoni oziroma, kje ste vse plezali?
Viktor Bombek: „Redno, skoraj vsakotedensko, obiskujemo zunanja/naravna pleza-lišča v bližnji in daljini okolici. V začetku sezone smo izvedli enotedensko turo v Prilep v Makedoniji. Tako kot vsako
leto smo tudi letos organizirali plezalno turo v plezališče Ko-tečnik ob Žalcu. Letos ga izvajamo med 16. in 23. julijem, kar pomeni, da v času intervjuja še plezamo."
Kdo so tisti plezalci, ki so v minuli sezoni nastopali na tekmovanjih in kateri so njihovi najboljši rezultati?
Viktor Bombek: „V minuli sezoni so imeli kar nekaj zelo uspešnih plezalcev na tekmah vzhodne lige, tako, da je na primer v B-skupini med starejšimi deklicami bila prva Neja Draškovič, med starejšimi ci-cibankami je bila druga Zarja Moge in med starejšimi deklicami je bila druga Stela Mur-šec. Dobro pa so tekmovali še Žanin Vidovič, Iva Vidovič, Vita Malek in Sara Molnar."
Ali ob otrocih v vašem klu-
Kolesarstvo
bu plezajo tudi ostale generacije?
Viktor Bombek: „Seveda. Vsako leto se nam pridruži nekaj novih članov, a na žalost ne veliko. Večina nas pleza že dlje časa."
Kakšno je splošno zanimanje za plezanje na Ptuju?
Viktor Bombek: „Kar se tiče mlajših generacij precejšnje, starejših članov, pa kot že prej omenjeno, ne ogromno."
Kako se vam lahko tisti, ki bi se želeli s plezanjem spoznati, pridružijo?
Viktor Bombek: „Kontakt lahko dobijo na naši klubski strani (pk6bptuj.si) ali pa nas kontaktirajo preko Faceboo-ka, najboljše pa je, če se nam pridružijo na klubski steni, kjer je vsak dobrodošel."
David Breznik
Roglič do etapne zmage
Primož Roglič je na kolesarski dirki po Franciji zmagal v 17. etapi in osvojil prvo slovensko etapno zmago na Tour de France. Prvo mesto je osvojil v 183 kilometrov dolgi prvi alpski etapi letošnje dirke med krajema La Mure in Serre Chevalier.
Bivši smučarski skakalec je bil večino dneva v begu. Na predzadnjem vzponu je že pričel napadati, na vzponu najvišje kategorije, na prelaz Galibi-er, pa je dobrih 34 kilometrov pred ciljno črto uspel svoj napad tudi izpeljati.
Roglič je sicer v 15. etapi končal na četrtem mestu, takrat je
izenačil najboljši slovenski etapni dosežek na Touru, četrto mesto Andreja Hauptmana iz leta 2002.
Rumeno majico vodilnega je zadržal Britanec Christopher Froome, ki je prišel skozi cilj na tretjem mestu, 1:13 minute za Rogličem. Drugo mesto je osvojil Kolumbijec Rigoberto Uran. (sta)
Foto: splet
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 21. julija 2017
Atletika • EP v Grossetu
Trije mladi atleti na evropskem prvenstvu
Grossetu v Italiji v teh dneh gosti 24. evropsko prvenstvo za starejše mladince in mladinke v atletiki. Na stadionu Stadio Olimpico Carlo Zecchin bo nastopilo petnajst mladih slovenskih tekmovalcev, ki jih vodi ptujski atletski trener Aleš Bezjak. Ob njem bodo Atletski klub Ptuj zastopali na tekmovališču trije nadarjeni atleti Maja Bedrač, Žan Viher in Kristjan Čeh. Vsak izmed njih ima svoj cilj in vsak izmed njih je trdo delal za ta nastop v Ita-
liji. Glede na prijavljen rezultat bi bila lahko zelo blizu medalji Maja Bedrač, ki bo tekmovala v skoku v daljino. Njen letošnji najdaljši poizkus je meril 632 centimetrov v Velenju in to je peti najboljši prijavljen rezultat. Odlična mlada skakalka je sposobna dodati še nekaj centimetrov k omenjeni znamki in v igri centimetrov bo tokrat odločal prav vsak v boju za najvišja mesta. Glede na prijavljen rezultat sledi iz ptujskih vrst Kristjan Čeh, ki bo nastopil v metu diska. Mlad metalec je le-
tos pod vodstvom trenerja Go-razda Rajherja že naredil opazen napredek in je na državnem prvenstvu na Ptuju postavil osebni in državni mladinski rekord 59,26 metra. Z metom okrog te znamke ali čez šestdeset metrov bi se Čeh lahko uvrstil v veliki finale najboljših dvanajstih metalcev diska. Bolj skromne želje ima Žan Viher, ki si je v zadnjem trenutku pritekel normo, saj je na Mestnem stadionu na Ptuju tekel na 110 metrov z ovirami 14,40 sekunde, kar je bilo za deset stotink
hitreje od postavljene norme za Grosseto. V Italiji bo tako njegova prva želja, da bi popravil osebni rekord in se morda uvrstil med štiriindvajsetimi prijavljenimi tekmovalci v polfinale. Pred tremi mladimi atleti Atletskega kluba Ptuj je v teh dneh poseben izziv, evropsko prvenstvo za starejše mladince in mladinke, na katerem lahko pričakujemo tako od njih kot tudi od ostalih slovenskih atletov dobre rezultate in vidne uvrstitve.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Maja Bedrač bo v Italiji poskušala osvojiti medaljo.
Atletika • Pogovor z Veroniko Domjan
Do brona z enim najboljših metov v karieri
V lokalnih športnih krogih še zmeraj odmeva nova osvojena medalja Veronike Domjan, ki je bila na evropskem prvenstvu za mlajše člane/članice do 23. leta starosti tretja na Poljskem. To je bil zaenkrat glavni cilj sezone članice Atletskega kluba Ptuj, ki je letos v glavnem trenirala v Zagrebu pod vodstvom novega trenerja Rolanda Varge. S slednjim sta malo spremenila samo tehniko pri metu diska in sta precej delala tudi na sami fizični moči. S spremembo tehnike se Domjanova še ni popolnoma spoprijateljila, a pričakuje kmalu, da se bo ta izrazila v kakšnem rekordnem metu. Tega je dosegla na lanskem evropskem prvenstvu v Amsterdamu in znaša 60,11 metra, medtem ko je tokrat v Bydgoszczu orodje poletelo do 58,48 metra. Gre za njen najboljši izid sezone, ki je nakazal, da je v pravem trenutku ujela pravo formo in morda v zadnjem trenutku še ujame normo za nastop na svetovnem prvenstvu v atletiki, ki bo v začetku avgusta v Londonu. Dvajsetletna atletinja je po prihodu s Poljske spregovorila
o letošnjih pripravah, tekmovanju na Poljskem in pomenu osvojene bronaste medalje na evropskem prvenstvu za mlajše člane/članice do 23. leta starosti.
Kakšne so bile priprave za nastop na evropskem prvenstvu?
Veronika Domjan: „Že na
začetku sezone je bil moj glavni cilj, da na tem prvenstvu na Poljskem osvojim medaljo in zato sem opravila večino treningov z mislijo ravno na to tekmovanje. Imela pa sem tudi posebne desetdnevne priprave v Medulinu, kar menim, da mi je zelo pomagalo, saj sem na teh pripravah naredila še zadnje stvari, hkrati pa sem se tudi spočila. Tako sem dobro pripravljena odšla na evropsko prvenstvo, kjer sem osvojila bronasto medaljo, ki mi zares zelo veliko pomeni."
Glavni spremembi v tej sezoni sta, da imate novega trenerja Rolanda Vargo in da v glavnem trenirate v Zagrebu. Kaj pomenita ti dve spremembi za vas?
Veronika Domjan: „To pomeni, da sem precej spremenila sam trenažni proces in
Foto: osebni arhiv
mislim, da sem na dobri poti do novih odličnih rezultatov. Spremembe so se izražale skozi sezono, saj sem pri metih zelo nihala, kar pomeni, da sem metala 54, pa 51 in 57 metrov. Moj novi trener Roland Varga veliko vlaga v vsak moj trening in najino sodelovanje
je odlično, ter verjamem, da bom v prihodnosti dosegala z njegovo pomočjo še večje uspehe."
Kaj konkretno pa sta spre-
menila v vaši tehniki meta?
Veronika Domjan: „Malo sva spremenila tehniko, za katero menim, da je sedaj še boljša, kot je bila prejšnja. Trener mi je dodal določene nove vaje in malo je drugačen sistem treninga, tako da so se spremembe izkazale za pozitivne in menim, da bova s trenerjem šla po tej poti naprej."
Ste pričakovali s temi spremembami tudi kakšen daljši met?
Veronika Domjan: „Na treningih res mečem disk tudi dalje, kot sem letos metala na tekmovanjih. Morda je bilo prisotne na tekmah nekaj živčnosti, da se še ni izšlo vse tako, kot sem si želela, da bi postavila kakšen nov osebni mejnik. Lahko pa rečem, da sedaj čutim disk drugače, kot sem ga prej, kar menim, da je zelo pozitivno in, kar se bo v prihodnosti izrazilo tudi na mojih rezultatih."
Po teh pripravah je za vas sledil nastop na evropskem prvenstvu za mlajše člane/članice do 23. leta starosti. Kvalifikacijska norma za finale je bila 51 metrov. Ta vam ni predstavljala prevelikega zalogaja, mar ne?
Veronika Domjan: „S trenerjem sva se dogovorila, da grem v prvem metu čez kvalifikacijsko normo, da potem lahko opravim še regeneracijski trening. Normo sem res vrgla v prvem metu, tako da sem se lahko nato v miru pripravila na naslednji dan ali na finale tekmovanja v metu diska."
V finalu ste metali zelo konstantno. Kaj je pomenila ta konstantnost?
Veronika Domjan: „Meti v finalu so bili kar dobri in ta 58,48 metra je bil eden najboljših v moji karieri. Ne glede na konstantnost sem pri nekaterih metih naredila še manjšo tehnično napako, saj sem disk preveč potegnila na sebe, in ko bom to popravila, verjamem, da bom vrgla še dva do tri metre dalje."
Kako velik uspeh je za vas osvojena bronasta medalja na atletskem evropskem prvenstvu?
Veronika Domjan: „To je za
mene zares velik uspeh, ampak športniki smo pač takšni, da si želimo vedno več in tudi sama sem si želela še boljšega meta, a s samo bronasto medaljo sem zelo zadovoljna."
David Breznik
Atletika • Miting v Novem mestu
Domjanova zmagala, a daleč od norme za svetovno prvenstvo
-
Veronika Domjan je bila leta 2014 in 2015 atletinja leta pri starejših mladinkah in leta 2016 atletinja leta pri mlajših članicah.
Po prihodu z evropskega prvenstva za mlajše člane/članice na Poljskem je Veronika Domjan že v sredo tekmovala na 28. mednarodnem atletskem mitingu Novo mesto 2017. V njeni disciplini, metu diska, sta bili na Dolenjskem prijavljeni le dve tekmovalki, kar članici Atletskega kluba Ptuj ni šlo na roko, saj so meti potekali precej hitro. Domjanova je tekmo izkoristila za lovljenje norme za nastop na svetovnem prvenstvu v atletiki, ki bo v začetku avgusta na sporedu v Londonu. Zavrčanki tokrat v Novem mestu ni šlo vse po načrtih, saj je zmagala s povprečnim rezultatom 55,50 metra. Ob tem je kilogram težko orodje vrgla še dvakrat veljavno in izida
sta bila 54,47 in 51,84 metra. Z najdaljšim metom, ki je atletinji uspel v prvi seriji, je še zelo oddaljena od norme za svetovno prvenstvo, ki je postavljena na 61,20 metra in njen najdaljši met do sedaj v karieri je bil dolg 60,11. metra. Letos je Do-mjanova najdlje vrgla disk na evropskem prvenstvu, ko je z rezultatom 58,48 metra osvojila bronasto medaljo.
Ob koncu nastopa je Domja-nova povedala: „Tehnično danes ni bilo slabo, vendar diska na koncu nisem znala prav iz-vreči, mogoče zaradi utrujenosti ali pa vročine, ne vem.«
Po nastopu v Novem mestu bo imela odlična atletinja še eno možnost, da ji uspe vreči normo ali da se ji vsaj približa in
ji Atletska zveza Slovenije prižge zeleno luž za tekmovanje v Londonu. To možnost bo imela že ta vikend na državnem prvenstvu v atletiki v članski kategoriji v Celju.
Lov za normo v Londonu sta poleg Domjanove lovila še Tina Šutej, ki je zmagala v skoku s palico s 4,45 preskočenimi metri, vendar norme, ki je deset centimetrov višje ni uspela preskočiti. Prav tako norme ni osvojil Robert Renner, ki je v skoku s palico osvojil drugo mesto in preskočil 5,20 metra. Za dosego norme bo moral letvico preskočiti petdeset centimetrov višje kot je skakal v Novem mestu.
David Breznik
petek • 21. julija 2017
Šport
Štajerski TEDNIK 15
Powerlifting • Pogovarjali smo se s Katjo Babič
Katja Babič druga v Evropi
Powerlifting ali dvigovanje uteži je za mnoge malo manj znan šport, ki pa je v Sloveniji zelo dobro organiziran in deluje pod krovno Powerlifting zvezo Slovenije. Ta organizira tekmovanja v klasičnem powerliftingu po IPF-pravilih, ki so sestavljena iz treh disciplin: počepa, potiska s prsi in mrtvega dviga. S tem zahtevnim športom se približno tri leta ukvarja Katja Babič, ki trenira dvigovanje uteži v glavnem v Kvihtarnici v Ljubljani in občasno tudi v Medeya športnem centru v Mariboru. V teh treh letih je Župečanka izredno napredovala, saj je postavila v kategoriji do 52 kilogramov vse državne rekorde v mladinski in članski kategoriji. Uspešno je nastopila na državnih prvenstvih in tudi na evropskem prvenstvu. V mesecu marcu je bila v Thistedu (Danska) na evropskem prvenstvu v powerfiltingu, kjer je dosanja-la del njenih športih sanj, saj je osvojila drugo mesto v disciplini počep. Skupno preizkušnjo triatlonske dvigovalske moči je končala na petem mestu. Gre za vrhunske rezultate Katje Babič, ki zares veliko energije vlaga v powerlifting. Mlada simpatična dvigovalka uteži je za Štajerski tednik predstavila njeno športno pot, zahtevno disciplino, največje uspehe in tudi njene želje povezane s powerliftingom.
Kakšen je bil vaš prvi stik s powerliftingom?
Katja Babič: „Ko sem zaradi študija prišla v Ljubljano, sem nekaj časa trenirala odbojko, potem sem veliko tekla, ampak vseeno se nekako nisem popolnoma našla v teh dveh športih. Po nekaj mesecih sem se nato odločila obiskati fitnes, kjer so me navdušili nad powerliftingom. Tako sem pričela z osnovnimi dvigi in zadeva mi je bila všeč. V meni so takrat videli potencial in me prepričali, da se začnem pri-
pravljati na moje prvo tekmovanje."
Kakšni so bili vaši prvi treningi in kako vam je takrat šlo dviganje uteži?
Katja Babič: „Tako kot pri vseh začetnikih je bilo tudi meni na začetku naporno, saj nisem poznala pravilne izvedbe dvigov. Ob pomoči drugih dvigovalcev uteži sem počasi osvajala pravilno tehniko in napredovala. Na začetku je bilo pomembno vztrajati, kar se je kasneje obrestovalo."
Kdo je bil vaš prvi trener oz. kdo je vaš trenutni trener in kdo vas podpira pri tem športu?
Katja Babič: „Trener ostaja isti ves čas, to je moj fant Flori-jan Cajzek, ki me je tudi navdušil nad powerliftingom. Drugače pa imam podporo družine in tudi vseh prijateljev."
Rekordi Katje Babič:
Počep - 127,5 kg Potisk s prsi - 65 kg Mrtvi dvig - 142,5 kg Skupaj - 335 kg
Koliko je pri powerliftingu pomembna moč in koliko tehnika dviga?
Katja Babič: „Pri vseh treh dvigih gre za kombinacijo obojega, pravilne tehnike in moči. S pravilno tehniko si lahko zelo olajšaš sam dvig in zmanjšaš možnost poškodb. Pomembna pa je tudi eksplozivnost."
Od prvega dviga do današnjih ste naredili velik napredek. Ali ste pričakovali takšen napredek in da boste dvigova-
Kakšne vaje izvajate na treningih?
Katja Babič: „Glavne vaje, ki jih izvajam na treningih, so počep, potisk s prsi in mrtvi dvig ki tudi sestavljajo ta šport. Zraven tega pa izvajam še razne dodatne (asistenčne) vaje, ki mi pomagajo pri napredku osnovnih dvigov."
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Katja Babič in njen trener Florijan Cajzek
li takšne teže?
Katja Babič: „Uhh, ta napredek je zares presenetljiv in zares zelo velik. Če bi me na začetku vprašali, koliko bom dvignila, bi vam dejala, da je moj osnovni cilj dvig 100 kilogramov pri počepu. To težo sedaj dvigujem brez težav tudi za več ponovitev, trenutni rekord v počepu s tekmovanja pa imam 127,5 kilograma. Pri tem bi izpostavila, da je počep moj najboljši in najljubši dvig, ampak tudi v ostalih dveh dvigih sem zelo napredovala in sem tudi zelo ponosna na dosežene rezultate."
Kako hitro ste napredovali?
Katja Babič: „Na začetku je šlo zelo počasi, saj sem morala osvojiti tehniko. Nato sem samo stopnjevala intenzivnost in frekvenco treningov, saj sem v začetku trenirala trikrat na teden, medtem ko sedaj treniram pet- do šestkrat tedensko. Izboljšana tehnika in predvsem povečana količina vloženega dela sta mi prinesli kmalu viden napredek v dvigovanju uteži."
Kaj so glavne značilnosti pri dvigovanju uteži s počepa?
Katja Babič: „Izvajanje počepa je dokaj tehnična disciplina. Na tekmovanju imaš pri vsaki disciplini tri poskuse za izved-
bo dviga. Zelo je pomembno poznavanje pravil, kjer bi izpostavila dovolj globok počep, ki ga na tekmovanju ocenijo sodniki po IPF-standardih. Na tekmovanju je treba biti tudi pozoren na ukaze sodnika, kot je ukaz za začetek počepa in po izvedbi za odložitev palice nazaj na stojalo. Dvig ocenjujejo trije sodniki, ki pokažejo svojo odločitev z belo ali rdečo lučjo. Za uspešen dvig mora tekmovalec dobiti vsaj dve beli luči."
Večini je najbolj znan dvig s prsi ali beneh. Za kakšno dvigovanje gre tukaj?
Katja Babič: „Rekla bi, da je beneh tehnično najzahtevnejši dvig, saj lahko hitro narediš napako in si zelo otežiš samo izvedbo dviga. Pri tem dviguje pomembno dobro poslušanje sodnika, ki ti da ukaz za začetek dviga, potisk s prsi in odložitev nazaj na stojalo. Če vse narediš pravilno in dobiš vsaj dve beli luči sodnikov, je dvig veljaven."
Kaj pa je mrtev dvig?
Katja Babič: „Pri mrtvem dvigu je pomembna izjemna koncentracija. Pri tej disciplini gre za dvig palice z naloženimi utežmi s tal, kjer je za uspešen dvig treba imeti iztegnjena kolena in ramena nazaj v naravni poziciji. Po izvedenem dvigu sodnik poda ukaz ''dol'' in takrat lahko tekmovalec kontrolirano odloži palico. Za veljaven dvig so prav tako po-
membne dve oziroma tri bele luči glavnega in dveh stranskih sodnikov. S tem zadnjim dvigom je tudi tekmovanje zaključeno."
Kateri so vaši največji uspehi do sedaj?
Katja Babič: „Največji uspeh je osvojena srebrna medalja na evropskem prvenstvu v počepu. Ob tem pa sem dosegla tudi nekaj zmag na državnem prvenstvu v powerliftingu. Zelo pa sem vesela tudi zmage v skupnem seštevku rezultatov na državnem prvenstvu v vseh ženskih kategorijah."
Evropsko prvenstvo na Danskem je bilo posebna zgodba. Kako lepa zgodba je bila to za vas?
Katja Babič: „Gre za nepozabno izkušnjo, saj je bilo to zame prvo veliko tekmovanje. Ker sem vedela, da sem dobro pripravljena ter se lahko borim za medaljo v počepu, je bilo tudi zelo stresno tako iz fizičnega kot tudi iz psihičnega vidika. Dve uri pred tekmovanjem je bilo uradno tehtanje, ki sem ga uspešno prestala, nato je sledilo ogrevanje in samo tekmovanje. Najprej je potekalo tekmovanje v počepu, kjer sem si kljub neuspešnemu drugemu dvigu uspela pridobiti tako želeno medaljo. Nato sta sledili še disciplini potisk s prsmi in mrtvi dvig, pri katerih sem izboljšala osebna rekorda iz predhodnega državnega prvenstva. Po sku-
pnem seštevku vseh dvigov sem zasedla 5. mesto in tako presrečna končala tekmovalni dan."
Kaj vam pomeni srebrna medalja v počepu?
Katja Babič: „Takrat v bistvu niti nisem prav dojela, da sem dobila srebrno medaljo na evropskem prvenstvu. Drugi dan sem se šele prav zavedala tega uspeha in moram reči, da sem bila zares zelo vesela."
Kateri so vaši naslednji športni cilji?
Katja Babič: „Prvi cilj je dober nastop na državnem prvenstvu, ki bo potekalo oktobra. Nato pa imam za naslednje leto cilj nastopiti na nekaj mednarodnih tekmah, kjer si želim čim boljši rezultat predvsem na evropskem in univerzitetnem prvenstvu. Želja pa je tudi tekmovati na svetovnem prvenstvu."
Ali je powerlifting vaš način življenja?
Katja Babič: „S powerliftin-gom sem zelo pridobila na samodisciplini, ki mi pomaga tudi na drugih področjih v življenju. Sama usklajujem treninge in ostale obveznosti v življenju, ki jih trenutno predstavlja predvsem študij, tako da si naredim celotedenski plan vnaprej. Lahko rečem, da je power-lifting zelo pomemben del in način mojega življenja ter mi bo pomagal tudi pri dosegu drugih ciljev v življenju."
David Breznik
Foto: osebni arhiv
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 21. julija 2017
Ptujska Gora • 80 let prihoda minoritov na Ptujsko Goro
Novi poklon ptujskogorskemu romarskemu
V baziliki Marije Zavetnice na Ptujski Gori je 30. junija apostolski nuncij v Republiki Sloveniji nadškof dr. Juliusz Janusz daroval sveto mašo ob Gorski bratje so pripravili slovesnost ob praznovanju 80. obletnice prihoda bratov minoritov na Ptujsko Goro. Po maši pa so tudi predstavili
„Letos smo želeli malo slo-vesneje praznovati praznik ptujskogorske Matere Božje, ki ji domačini pravijo Šentvoršca. Po navadi pričnemo to praznovanje prvega julija zvečer in traja celo noč ter nato še naslednji dan. 30. junija smo našo 80-le-tnico prihoda na Ptujsko Goro proslavili s sveto mašo, zgodovinarja dr. Bogdana Kolarja pa smo prosili, da je pregledal župnijske kronike, samostanske kronike, razne dopise in tudi arhivsko gradivo. Nastala je knjiga, ki govori o teh 80 letih naše prisotnosti na Ptujski Gori. V nemškem, italijanskem in angleškem jeziku pa je na koncu tudi povzetek. Na Ptujsko Goro so naši patri prišli avgusta leta 1937. Knjigo je izdala in založila Slovenska minoritska provinca sv. Jožefa," je povedal p. Milan Holc.
Cerkev je bila ob prihodu minoritov v zelo slabem stanju in zanemarjena, puščala je streha, na zunanjih stenah je odpadal omet, zanemarjena pa je bila tudi notranjost svetišča. Mno-
gi župniki v tistem času niso niti želeli priti na Ptujsko Goro. Škof je naredil neke vrste razpis za župnika in upravitelja svetišča na Ptujski Gori, ker je bilo to mesto izpraznjeno: že domačini pa so mu namignili, da naj bi na Ptujsko Goro prišli ptujski minoriti, ki so bili takrat v ptujskem samostanu; vsaj nekdo, ki bi opravljal službo župnika in obenem skrbel za svetišče. Takratni župnik p. Konštantin Ocepek je bil zelo podjeten človek, doma iz Kamnika, edini slovenski duhovnik minorit, ki ni bil po vojni nikoli zaprt, bojda tudi zato, ker naj bi bila ena od njegovih sester zaposlena v Rankovičevem kabinetu v Beogradu. Povojna oblast ga je seveda hotela odstraniti, ker je imel neke vrste 'čarobno' moč. Ko je leta 1937 prišel na Ptujsko Goro, je takoj začel zbirati prepotrebna sredstva za obnovo cerkve in bil pri tem zelo uspešen. Do konca leta 1940 so bila opravljena dela na cerkveni strehi, ki so preprečila njeno sesutje.
Ptujska Gora je bila vedno stičišče romarjev, na njej so bile vedno množice vernikov. Župnija je imela sicer največ okrog 1200 prebivalcev, cerkev pa je bila vedno polna, še posebej takoj po vojni. Mnogi so se vrnili iz nacističnih taborišč, nekateri so srečno preživeli morda tudi povojno dogajanje, to so pripisovali Mariji in so se želeli na ta način zahvaliti, da so prišli na Ptujsko Goro. Več ljudi je bilo zaprtih v taboriščih v Strnišču, tudi o tem so znana pričevanja ljudi, ki so doživeli oz. preživeli to kalvarijo, ki so povedali, da so gledali proti Ptujski Gori ter se zaobljubili, da če se bodo srečno vrnili domov, bo njihovo prvo romanje, prva pot na Ptujsko Goro.
Na Ptujsko Goro prihajajo romarji z vsega sveta
Danes je med romarji, ki so njeni najpogostejši obiskovalci, tudi vse več tistih, ki niso tradicionalno verni, a jih na Goro
V času zaprtja cerkve izginil ves denar za obnovo
Romarji so na Ptujsko goro prihajali tudi v težkem obdobju, med letoma 1951 in 1957, ko so takratne oblasti iz političnih razlogov zaprle cerkev. Celo so inscenirali napad na enega do romarjev. „Marsikaj govori za to, daje zadevo izpeljala Udba, ker je potrebovala izgovor, da poseže v župnišče in zapre cerkev za bogoslužje," med drugim izhaja iz zapisa Kronike župnije Matere Božje.
O krvoprelitju v cerkvi na Ptujski Gorije pisal tudi Ptujski tednik v št. 32, kije izšla 17. avgusta leta 1951. V tem času je izginil tudi ves denar, ki seje zbiral za obnovo cerkve. Cerkev na Ptujski Gori ni nikoli več videla denarja, blagajniških knjig in knjige mašnih namenov. Največja škoda za Ptujska Goro, kije nastala ob zaprtju cerkve, je prav ta, da niso mogli biti uresničeni izjemni Plečnikovi načrti za obnovo Marijine cerkve na Ptujski Gori, je med drugim zapisal še p. Janez Šamperl. Nadškof mons. Franc Kramberger seje spomnil 13. maja leta 1957, ko je bila cerkev na Ptujski Gori ponovno odprta, z besedami, daje to bil v tisti dobi idejnega in miselnega ujetništva prvi žarek upanja. Znano je pričevanje ene od romark, kije prihajala redno v svetišče tudi v tem času, plačalaje vstopnino, rožni venec paje skrivala pod plaščem. Po vojni je bilo tako, daje oblast na vsak način želela cerkev zatreti.
vleče neka višja sila, da to pot prehodijo. Prihajajo pa z vsega sveta, iz Japonske, Kazahstana, Indonezije, Filipinov, Avstralije, ZDA, Argentine, to so največkrat tudi naši Slovenci, potomci
naših izseljencev. Veliko jih je iz Evrope, tudi iz Afrike so nas že obiskali, zelo veliko je tudi Judov, kar je zelo zanimivo, pove p. Milan Holc, ki je študiral na hebrejski univerzi v Jeruzalemu
P. Milan Holc: „Nastala je knjiga, ki
Ptuj • Pol stoletja delovanja društva Sožitje Ptuj
Danes so osebe s posebnimi potrebami bolje sprejete
Letos društvo Sožitje Ptuj obeležuje 50. obletnico ustanovitve, pomembnih mejnikov v teh letih pa je bilo zelo veliko. Omembe vredno je gotovo leto 1999, ko so se starši otrok ustanovitev varstveno-delovnega centra (VDC), v katerem bi se osebe s posebnimi potrebami lahko družile. Leta 2002 se jim je želja uresničila in delovati je začel VDC. Še naprej namreč deluje tudi bivalna enota.
Društvo Sožitje Ptuj, ki združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše oziroma skrbnike ter strokovne delavce in sodelavce s celotnega območja Upravne enote Ptuj, je bilo ustanovljeno leta 1967. „Društvo zagotavlja pogoje in možnosti za neodvisno in samostojno življenje osebam z motnjo v duševnem razvoju. To plemenito poslanstvo izvaja preko različnih aktivnosti. Člani se srečujejo ob različnih priložnostih, kot so razna strokovna srečanja, vikend seminarji, rekreacija, izleti in druge oblike druženja, prav tako pa društvo ponuja članom različne rehabilitacijske aktivnosti, katerih cilj je skrb za vključenost oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovo sodelovanje v vsakdanjem življenju," o osnovnem poslanstvu pravi predsednik in dolgoletni član društva Sožitje Ptuj Janko Šuman. Je eden ključnih posameznikov, ki so zaslužni za uspehe in razvoj društva ter realizacijo številnih, na videz celo težko uresničljivih projektov.
Od leta 2002 na Ptuju v sklopu društva deluje Varstveno-delovni center, ki izvaja varstvo, vodenje
Kako živeti v starosti?
„Potrebe po vključitvi oseb s posebnimi potrebami so, še zlasti se bodo pokazale po zaključku šolanja otrok (dopolnjena starost 26 let), v našem VDC pa ni prostora, saj že sedaj vključujemo več uporabnikov, kot je podeljenih mest. Na področju bivanja pa se vse bolj kaže potreba po zagotavljanju mest za starejše osebe, ki potrebujejo drugačno obliko obravnave. Glede na to, da se tudi osebam s posebnimi potrebami podaljšuje življenjska doba, njihovi starši pa postajajo ostareli in bodo vedno težje poskrbeli za njih, je pričakovati povečan interes za vključitev v bivalno enoto," pravi Janko Šuman, predsednik društva Sožitje Ptuj.
in zaposlitev pod posebnimi pogoji za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Trenutno je vključenih 38 uporabnikov, njihova aktivnost pa je pomembna tako zanje kot njihove svojce. Ker so številni med njimi v letih delovanja društva izražali željo in potrebo tudi po nastanitvi, pa je vodstvo ves čas izvajalo aktivnosti, povezane z ustanovitvijo bivalne enote. Leta 2010 jim je tudi uspelo, danes v prostorih nad VDC na Rajšpovi ulici na Ptuju biva 12 oseb. Glede na svoje sposobnosti se uporabniki (samostojno ali ob
podpori) vključujejo v ožjo in širšo okolico in s tem pridobivajo socialne spretnosti.
„Osebe z motnjami v duševnem razvoju so ljudje, ki želijo živeti kot vsi, a zato potrebujejo podporo ali pomoč drugih - vseh nas. Cilj in namen društva je, da si vedno znova prizadeva za napredek celovite družbene skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove družine," pojasnjuje Šuman in dodaja, da si že pol stoletja prizadevajo za vključitev posameznikov iz najbolj ranljivih skupin v družbo, v
kateri bodo polnopravni člani naše skupnosti.
„Društvo Sožitje izvaja svojo dejavnost za doseganje plemenitih človekoljubnih ciljev. Pomoči potrebnim posameznikom pomagajo, da se ti čim uspešneje in enakopravno vključujejo v življenje z zdravimi ter ohranjajo in izboljšujejo kakovost življenja. Dobro delo društva se odraža v višji kakovosti življenja vseh njihovih članov, hkrati pa njihovo delo pomembno vpliva na družbeno sprejemanje drugačnosti in zavedanje vseh nas, da so med nami prav posebni, srčni, ljudje," še dodaja predsednik društva.
Potrebe so -
■ I» V • •	V VI
vključujejo vec članov, kot je predvideno
Koncesijo za izvajanje storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji je društvo Sožitje Ptuj dobilo leta 2001, ko je tudi začelo izvajati storitev za 14 oseb. Od takrat naprej delujejo na Rajšpovi ulici 20. „Glede na potrebe po vključitvi oseb s po-
sebnimi potrebami v organizirano obliko obravnave (VDC) na širšem področju Ptuja se je društvo leta 2002 prijavilo za pridobitev druge koncesije za sedem oseb. S koncesijsko pogodbo iz leta 2003 je
bilo dodeljenih šest mest, glede na kadrovske normative pa je bilo zaposlenih 4,5 delavca. Kljub širitvi dejavnosti v letu 2003 so se prosta mesta hitro zapolnila. Vključenih je bilo že več uporabnikov (oseb
petek • 21. julija 2017
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Štajerski
• V» V V
A • v • v v
sticiscu
somaševanju škofov, redovnikov in duhovnikov. knjigo Bratje minoriti 80 let na Ptujski Gori.
www.tednik.si
| ■ ■Stajerskitednik Stajerskitednik |
in tako lahko občasno obnovi svoje jezikovno znanje. Obiskovalci Ptujske Gore so tudi ljubitelji umetnosti, saj je bazilika Marije Zavetnice eden najlepših primerov gotike v Sloveniji, ne-
Foto: Črtomir Goznik
govori o 80 letih naše prisotnosti na Ptujski Gori."
kaj je tudi baročne opreme, kar zagotovo pritegne tiste, ki jih zanima umetnost. Obiskovalci zelo občudujejo tudi dva reliefa akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Veliko je tudi šolskih skupin, osnovnošolcev in gimnazijcev iz Slovenije, ki prihajajo z mapami in se tako uvajajo v zgodovino umetnosti oz. Ptujske Gore, o kateri so pisali številni avtorji, nazadnje je o baziliki izšla odlična monografija dr. Peskarja. Ptujska Gora je ob vsej lepoti, neke vrste mističnosti in ob drugem pričevanju, tudi oaza miru. Danes ljudje zelo iščejo mir. Vse to jih nagovarja, vse, kar je lepo, jih bogati.
Življenje bratov minoritov na Ptujski Gori je zelo delovno. Vedno nekdo pozvoni, bodisi da želi spoved, kakšne informacije ali pa je prišla na ogled skupina, ki jo je treba popeljati po cerkvi in ji predstaviti njeno zgodovino in pomen, pove p. Milan Holc, ki je bil po končanem predavateljskem delu na Teološki fakulteti v Rimu postavljen na Ptujsko Goro, kjer skupaj s so-brati ob rednem bogoslužju in spovedovanju sprejema romarje in turiste, vodi oglede cerkve za italijanske, angleške, hrvaške in slovenske skupine. Pred kratkim je tudi zaključil svoje delo pri novem prevodu Svetega pisma v slovenski jezik; trenutno poteka delo na redakciji. Temu je posvetil in še posveča vsak svoj prosti trenutek.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Politično zaprtje cerkve preprečilo realizacijo Plečnikovih načrtov
Nemški duhovnik, ki je bil na Ptujski Gori, med vojno za cerkev ni skrbel. Po koncu II. svetovne vojne je p. Konštantin s sodelavci pripravil obsežen in celovit načrt obnove svetišča, notranjosti in zunanjosti. V veliko pomoč sta mu bila pri tem največja strokovnjaka za sakralno umetnost tistega časa: arhitekt Jože Plečnik in umetnostni zgodovinar in konservator Franc Stele, pomagal je tudi arhitekt Anton Bitenc. Od leta 1947 do 1949 je Plečnik pripravil različne načrte za obsežno prenovo notranjosti svetišča, glavnega oltarja in zakristije ter tudi novih cerkvenih barvnih oken. Četudi so bila dela že začeta, počasi so se tudi zbirala sredstva za nakup materiala ter plačevanje delavcev, so nadaljnji dogodki prekinili vse, piše dr. Kolar. Zaradi represivnih posegov oblasti so prenehala romanja, zaplenjen je bil tudi ves zbrani denar, cerkev pa so zaprli. Tako je izjemna škoda, da v cerkvi ni sledov velikega mojstra Plečnika, ki bi ji nedvomno dodali novo kakovost in nove razsežnosti, je ob tem zapisal p. Janez Šamperl. Del odnesenega denarja je bil dodeljen Zavodu za spomeniško varstvo, ki pa je zavračal plačevanje računov za izvedena restavratorska in obnovitvena dela, kamor je p. Konštantin sprva usmerjal izvajalce del. Ne glede na vse pa je bila vseskozi skrb za ohranjanje svetišča izjemna, stalna naloga duhovnikov, ki so oskrbovali romarsko cerkev, in članov župnije, ki so cerkev imeli za svojo. V okviru priprav na 600-letnico svetišča pa je bila še posebna pozornost namenjena skrbi za prenovo notranjosti, zunanjosti in okolice romarskega kraja. 16. maja leta 2010 je bila cerkev na Ptujski Gori razglašena za baziliko.
kot nekoč
s posebnimi potrebami združili, da se zagotovijo pogoji za boljše pogoje uporabnikom so zagotovili leta 2010, od takrat
s posebnimi potrebami), kot je bilo koncesijskih mest. Tako se je v letu 2008 VDC razširil še za 10 koncesijskih mest, skupno število 30 oseb. S tem so bile tudi dodatne zaposlitve, tako je bilo leta
2008 zaposlenih devet delavcev. Potrebe po vključitvi so se še vedno večale, zato je nastajala tudi čakalna lista," pojasnjuje Šuman. Danes je v VDC Sožitje Ptuj, ki ga vodi Srečko Šalamun, vključenih 38 uporabnikov, kar je osem več, kot je predvidenih mest.
Kaj počnejo, kako so lahko zelo koristni
Znotraj VDC so uporabniki zaposleni preko lastnega programa; izdelujejo izdelke iz gline, papirja, tekstila in drugih materialov. Delajo tudi v pralnici ter sestavljajo različne polizdelke. Kot poudarjajo v VDC, se uporabniki na ta način počutijo koristne, za opravljeno delo pa dobijo nagrado. Redno sodelujejo tudi z lokalno in širšo socialno
skupnostjo, posameznimi društvi in drugimi institucijami.
„Danes je pogled na ljudi s posebnimi potrebami povsem drugačen, ljudje jih bolje sprejemajo, saj so te osebe vključene v vsakdanji tok življenja in jih srečujemo na vsakem koraku, kar je tudi prav. Tudi spretnosti oseb s posebnimi potrebami v smislu socializacije so bistveno višje kot nekoč, zato so v družbi manj izstopajoči ali, kot bi rekli nekateri, »moteči«. Tudi na področju dela z osebami s posebnimi potrebami pa se srečujemo s posameznimi težavami, ki se jih s pripravljenostjo vseh deležnikov da na ustrezen način razrešiti, le da nekatere potrebujejo preveč časa in vloženega napora za dosego cilja," še poudarja Šuman. Tako čas kot napor pa so v razvoj uporabnikov ob njihovih svojcih pripravljeni vložiti tudi zaposleni v VDC Sožitje Ptuj. To so prepoznali tudi na ptujski občini. Ob letošnjem občinskem prazniku bodo društvu zato podelili zlato plaketo Mestne občine Ptuj za posebne zasluge pri zagotavljanju pogojev za kakovostno in samostojno življenje oseb z motnjo v duševnem razvoju ter zavzeto prizadevanje za njihovo enakopravno vključevanje v družbo.
Dženana Kmetec
Društvo Sožitje Ptuj
Vseh članov, vključenih v društvo, je 217, od tega je 105 oseb z motnjo v duševnem razvoju. V VDC je vključenih 38 uporabnikov, v bivalno enoto pa 12.
Foto: Črtomir Goznik
Lepi spomini
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. |
18 Štajerski
Nasveti
petek • 21. julija 2017
Zdravstveni nasveti
Poletna vročina (2. del)
Vroči poletni dnevi, ki so v zadnjih nekaj letih že kar stalnica s temperaturami nad 30 stopinj Celzija, so pred nami. Kljub stalnemu opozarjanju se žal mnogi ne zavedajo posledic, ki jih ima vročina ob zabavi na prostem na njihovo telo.
Kakšne težave povzroča vročina
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa:
•	kožne izpuščaje
•	vročinske krče
•	vročinsko izčrpanost
•	omedlevico - kratkotrajno izgubo zavesti
•	vročinsko kap Ukrepajmo po naslednjem
postopku:
- bolnika umaknemo na hladno oziroma v senco,
-	v primeru vročinske kapi oziroma neodzivnosti bolnika takoj pokličemo zdravniško pomoč,
-	bolnika veš čas hladimo.
Kako preprečimo težave
-	Omejimo fizično aktivnost, saj pri fizični aktivnosti nastaja toplota.
-	Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure.
-	Uživaj mo lahko hrano v
manjših obrokih. Omogočimo telesu odvajanje toplote, oblačimo se v lahka, ohlapna oblačila.
■	Uživajmo zadostne količine tekočin. Tako nadomeščamo tekočino, ki jo izgubljamo v vročini. Potenje je zelo pomembno za ohlajanje telesa pri visokih temperaturah okolja in pri fizični aktivnosti (delu, športu, igranju...).
■	Priporočamo uživanje
brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode; primerna temperatura je temperatura vode iz pipe.
- Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja - te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Pijemo tudi, če še nismo žejni. Potrebna količina tekočin je odvisna od presnove, zaužite hrane, razmer v okolju (toplota, vlaga...), telesne aktivnosti, potenja, zdravstvenega stanja...
Pri večji telesni aktivnosti so potrebe po tekočini bistveno višje. Pri odraslem znašajo potrebe po tekočinah, ki jih zaužijemo s pijačami, približno 1,5 litra dnevno, v vročini pa so večje, okvirno 2 litra dnevno, pri telesnem naporu pa še višje. O vsebnosti vode v telesu telo sporoča z občutkom žeje ter s pogostostjo uriniranja in barvo urina; če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to pomemben znak, da je treba zaužiti več tekočine.
Opozorilo! če nam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo lahko zaužijemo, ali če se zdravimo z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), se z zdravnikom posvetujmo, koliko tekočine
Foto: Črtomir Goznik
lahko zaužijemo v vročem vremenu.
Tudi vroči dnevi so lahko prijetni, le prilagoditi se je treba na njih. Tako kot pri vsaki stvari je tudi pri sončenju in aktivnostih v vročih dnevih potrebna zmer-nos t.
Pa prijeten dopust vam želim!
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj
Pomagajmo si
Dan brez vozička v Slovenski Bistrici
Mednarodna zveza društev IAHD Adriatic je skupaj s podravskimi društvi paraplegikov in ob podpori Zveze paraplegikov Slovenije v nedeljo na bistriškem bazenu pripravila že 14. tradicionalno mednarodno akcijo Dan brez vozička. Dogodek je namenjen integraciji invalidov v kopališko populacijo in razbijanju stereotipov o nemočnih invalidih.
Tradicionalna prireditev je doslej vselej potekala v Slovenskih Konjicah, tokrat pa so jo zaradi zaprtja tamkajšnjega bazena morali preseliti v sosednjo Slovensko Bistrico. Dogajanje je potekalo od 13. ure, ko so udeleženci, zdravi in invalidi, kot vsa leta doslej en dan preživeli skupaj na bazenu.
Kot poudarja predsednik zveze društev IAHD Adriatic Branko Ravnak, je bil dan brez vozička sprva namenjen integraciji invalidov v kopališko populacijo in je predvsem razbijal stereotipe o nemočnih invalidih, danes pa po-
Fotografija je simbolična.
staja gibanje, ki želi opozoriti, ne samo na to, da so na javnih kopališčih invalidi dobrodošli, temveč da lahko s svojimi dejavnostmi popestrijo dogajanje.
"Letos smo dogodek prvič pripravili v Slovenski Bistrici, želimo pa si, da bi se vsako leto gibanju priključilo še kakšno novo kopališče, kjer bodo invalidi pokazali, kaj znajo in zmorejo. V septembru akcijo že selimo preko meja naše domovine," je dodal Ravnak.
Rdeča nit srečanja sta šport in rekreacija invalidov, predvsem aktivnosti, povezane z vodo, ki jih na letnem kopališču v Slovenski Bistrici še ni bilo. Med drugim so invalidni potapljači popeljali ostale radovedneže pod gladino bistriškega bazena, jim predstavili potapljaško opremo ter različne discipline tekmovanj v športnem potapljanju invalidov, od podvodnega hokeja do lokostrelstva. (sta)
Tačke in repki
Uvihane veke pri mucah
Ponovno smo prejeli kar nekaj vprašanj glede ponavljajočih se vnetij oči pri mucah, katerih vzrok je nepravilni položaj spodnjih vek, ki se uvihajo navznoter. Lastnike muc zanima predvsem, ali se z operativnim posegom odpravijo težave ponavljajočih se vnetij oči pri njihovih mucah.
Entropij ali uvihanje vek navznoter je pogosta problematika pri psih, prizadene pa tudi muce. Problem je v tem, da se spodnje očesne veke uvihajo navznoter in tako mehanično dražijo roženico. Vzrok uvihanju vek je ohlapno vezivno tkivo v veki. To je po navadi podedovana bolezen, ki jo mladiček nasledi od matere ali očeta, lahko pa je tudi pridobljena. Posledica uvihanja vek so ponavljajoča se vnetja oči, ki v primeru, da se ne zdravijo, preidejo v kronično obliko vnetja s poškodbami roženice. Pogosto se pojavi tudi edem, oziroma zamotnitev celotne roženice ali samo določenega dela. V tej fazi bolezni lahko oči tudi močno skelijo in posledica je, da si žival praska in drgne oči s prednjimi nogami. Prav nevarno je lahko, ko se muca začne praskati po očeh z zadnjimi nogami, kjer so ostri krempeljci. To lahko
privede do hujših poškodb oči oziroma roženice, ki pa vodijo v kasnejši ulkus, oziroma razjedo na roženici. Če ne ukrepamo pravočasno in pravilno, pogosto pride do perforacije oziroma pre-
drtje roženice. Predrtje roženice je težko obvladljivo in izredno boleče bolezensko stanje, ki zahteva radikalno kirurško obdelavo. Pogosto je treba prisilno zapreti očesne veke, in sicer tako, da jih
za dalj časa zašijemo med seboj. Roženica na tak način lažje celi in se regenerira, ker ni izpostavljena zunanjim vplivom. Če pri tem nismo uspešni, je treba odstraniti celoten očesni bulbus (zrklo), oz.
Foto: osebni arhiv
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
celotno oko, tako da ostane muc brez enega očesa. Da se ne vidi prazna očesna votlina, kar je zelo neprijetno na pogled, zašijemo očesne veke med seboj. Po nekaj tednih, ko operacijsko polje preraste dlaka, se ne opazi, da ima mucek samo eno oko.
Da se izognemo zgoraj omenjenim nevšečnostim, je treba pravočasno operativno korigirati uvihano veko. Namen operacije je, da odstranimo odvečno kožo in podkožje veke in tako v bistvu napnemo veko, da se neha vihati navznoter. Poseg ni enostaven, saj v primeru, če odstranimo preveč kože veke, preprečimo normalno zapiranje vek in s tem še poslabšamo položaj. Tudi obdobje po operaciji je zahtevno za lastnika muca, saj mora vsekakor preprečiti, da bi se mucek po operirani veki popraskal. To si-
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
cer lahko dosežemo s posebnim ovratnikom, ki ga namestimo na vrat in preprečuje, da bi se muc z nogo lahko dotaknil očesa. Vendar moramo paziti, da je ovratnik res pravilno nameščen, da si ga muc ne more sneti. Bolečina mine dan po operaciji, mucek takrat dobiva tudi protibolečinske injekcije. Problematično obdobje sledi kasneje, ko začne rana srbeti. Srbenje živali pogosto težje prenašajo kot bolečino. Vendar po tednu dni po operaciji se bolečina in srbenje umirita in mucek zaživi novo življenje brez bolečin in motečega solzenja očesa. Poseg vsekakor priporočam.
Emil Senčar, dr. vet. med.
petek • 21. julija 2017
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
LEPILO IZ KROMPIRJA
NAS EKONOMIST (FRANC)
ODDIH, POČITEK, PAVZA
KOSTI V PRSIH
MOGOČNA GORA
JUŽNO SADJE
NAS HIGIENIK (JURIJ MATIJA)
RAZRED V
JADRANJU
KUBANSKI PLES
NAS IGRALEC (MARKO)
PISANA TROPSKA PAPIGA
OSJE GNEZDO, OSINJAK
UMETNI IZDELEK
NAS POZAVNIST
TINA MAZE
PREGOVOR
NOČNI METULJ
STOTINKA SILINGA
TRŽIŠČE
NEMSKI AVTOMOBIL
NEZASEDENO MESTO
ANTON MELIK
MERILEC SALDA
SANKE
NIKOLA TESLA
ALPINIST (ANDREJ)
KRAJ PRI KRŠKEM
TRŠČICA, IVER
ZASAVSKI RUDAR
GORA SZ OD BLEGOŠA
TRHLO ŠTOROVJE
AMERIŠKI REVOLVER
STOT
ŽENIN OČE
KRAJ PRI KOČEVJU
MAŠČOBNO PRAŠIČJE TKIVO
PREBIVALEC IRSKE
OPONENTI SUNITOV
POSODA ZA PITJE
BODICA, KONICA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZELENA PAPIGA
APETIT
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PECLJEVINA
KRAVJI GLAS
VIDA LEVSTIK
NAŠ PESNIK JURINČIČ
ŽIVČNI BOLNIK
POSODICA ZA BARVO
NADARJENOST
KAKTUS, KAKTEJA
UGANKARSKI SLOVARČEK: ČEF = posoda za pitje, EDELMAN = ime slovenskega pesnika Jurinčiča, JELER = slovenski alpinist (Andrej), KOVK = gora severozahodno od Blegoša, PAUKO = slovenski ekonomist (Franc), SČINA =
trščica, iver, SPORER = slovenski higienik (Jurij Matija), TRŠJE = trhl° štorovje-	-J^ 'JN3TV1 'vsmavvi '»insisvuasn 'Nvmaaa 'vnusvih
'VI3TIS '0"1VS '333 'I1IIS '33dl M3NO '3rSdl '»AO» 'dVNVI TOA 'iN 'INVS 'd3IAIOa~IVS 'IAIV 'dOlSOdd 'NVOIdll 'V»AO»VIS 'dVVIOaOlD 'WINV13IAIS 'Vda3d 'dOlAlOO 'OVinVd 'aoavis :0UABJ0P0A 3MNVZIHM 3! A3IIS3H
Laško • Festival Pivo in cvetje 2017
Zabeležili 65.000 obiskovalcev
Letošnji 53. festival Pivo in cvetje, ki je v Laškem potekal od četrtka do nedelje, je obiskalo 65.000 obiskovalcev, kar je manj kot prejšnja leta.
"60 predstav, od tega 50 glasbenih dogodkov na štirih odrih in v treh dneh, je festival v številkah," so navedli organizatorji festivala. Festival po mnenju organizatorja neguje skrben odnos do najmlajših in jim ponuja vrsto športnih, zabavnih, ustvarjalnih in poučnih animacij ter izzivov. Generaciji mladostnikov, ki v festivalu vidi prostor za druženje ob glasbi, je
namenjeno močno sporočilo o odgovornem uživanju piva. Nekoliko zrelejša generacija, ki daje glasbo na prvo mesto, pa ob tem ceni harmonijo, ki jo festival goji z zgodovinsko, kulturno in hortikulturno dediščino kraja.
Glede števila obiskovalcev so pojasnili, da je bilo zaradi uvedbe vstopnine v višini 15 evrov na dan, pričakovano nekoliko nižje. (sta)
Foto: W¡k¡pedia
Sloveija • Karitas s predlogi ukrepov za ljudi z nizkimi prejemki
Nižje najemnine, zastonj TV ...
Po opozorilih komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Nilsa Muižnieksa, da bo morala država glede zmanjševanja revščine okrepiti prizadevanja, so se oglasile tudi nevladne organizacije. Tako Slovenska karitas predlaga vrsto ukrepov, tudi uveljavitev posebnih olajšav za osebe z minimalno plačo in upokojence z nizkimi pokojninami.
Muižnieks je po marčevskem obisku v Sloveniji v svojem poročilu, objavljenem 11. julija, opozoril na naraščajočo revščino med otroki, starejšimi, dolgotrajno brezposelnimi in revnimi zaposlenimi.
Slovenska karitas, ki je na srečanju s komisarjem izpostavila več težav, se zavzema za uveljavitev posebnih olajšav tudi za osebe z minimalno plačo in upokojence, ne le za prejemnike denarne socialne pomoči. Pri posebnih olajšavah omenjajo denimo brezplačen dostop do programov Televizije Slovenija.
Dekanja fakultete za socialno delo v Ljubljani Vesna Leskošek se strinja, da so za ljudi v revščini pomembni tudi majhni koraki, delne olajšave ali oprostitve. "Lahko znašajo nekaj evrov, vendar veliko pomenijo nekomu, ki prejema le 220 evrov pokojnine," je navedla.
Toda če bi takšne predloge želeli spremeniti v politike, bi morali po njenih besedah misliti širše in bolj sistemsko. "Ne gre namreč le za to, kako blažiti revščino, ampak za to, kako jo odpravljati," je pojasnila.
Država naj po pozivu Slovenske karitas s sistemskimi ukrepi omogoči, da bodo podnajemniška stanovanja na voljo po dostopni najemnini za družine, v katerih imata starša minimalno plačo. Stanovanja po tržni najemnini so zanje nedostopna. Prav tako je po njihovih navedbah treba odpraviti dolge čakalne vrste v zdravstvu. Zaradi teh pri številnih revnih, še zlasti starejših, bolezen hitro napredu-
je. Pozivajo k zakonskim izboljšavam pogojev za delo pri slabše plačanih delih. Delavci opravljajo nadure v obsegu, ki je tik pod dovoljenim, imajo nerazumno fleksibilen delovni čas, pogodbe jim večkrat podaljšujejo za nekaj mesecev in jih silijo v delo preko s. p., so izpostavili. Nenazadnje je treba po njihovem mnenju bolj okrepiti javno financiranje programov za vključevanje trajno brezposelnih.
Leskoškova sicer dvomi v ukrepe t. i. aktivacije. Prakse po Evropi namreč kažejo, da je pretežno neuspešna, če je merilo aktivacije zaposlenost, je opozorila.
Stopnja tveganja revščine in stopnja tveganja socialne izključenosti sta bili v letu 2016 sicer nižji kot v letu prej. Prva se je znižala za 0,4 odstotne točke na 13,9 odstotka, druga pa za 0,8 odstotne točke na 18,4 odstotka. (sta)
Foto: Arhiv
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 21. julija 2017
Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod -17. del
Po zgodovinskem mestu
Pravkar sem prispel v Jerash, ki leži kakšno uro vožnje od Ammana. Vreme se je popravilo in po dolgem času se je obetal vroč dan. Pri vhodu ni bilo videti neke gneče, pa tudi sicer so se ljudje znotraj območja precej porazgubili. To mi je bilo ljubo, da sem lahko nemoteno kolovratil naokrog ...
Ovalni trg, ki se izteka v glavno ulico.
Vstopil sem na severnem vhodu, kjer najprej prideš do hipodroma. Tam so imeli svoje čase različna razvedrilna tekmovanja, ohranjene pa so še tribune in obod prizorišča. Ugotovil sem, da je kamen po značilnostih zelo podoben slovenjegoriškemu, ki so ga včasih lomili v naših koncih in ki krasi še marsikatero klet ali oporni zid. Pa tudi sicer sem mnenja, da naši mojstri v klesanju nikakor niso zaostajali za antičnimi, čeprav jim ni bilo treba klesati podrobnosti podob ali okraskov.
Na najvišji vzpetini antičnega mesta pa je tempelj, ki je posvečen najvišjemu grškemu bogu Zevsu. Tam so ga častili, mu darovali in žrtvovali darila, mogočno podobo pa mu dajejo visoki stebri, ki so prostoru dali desetkratno velikost. Potresna dejavnost je poleg pogostih vojn v preteklosti poglavitni vzrok, da večina arheoloških naselbin na Bližnjem vzhodu nima strehe in da je veliko kamnitih blokov nametanih po tleh. Ta del Jerasha je bil naseljen že v bronasti dobi in je predstavljal prostor za posvetovanja.
V sami naselbini sem srečal kar nekaj trgovcev z različnimi spominki, ki so prežali na obiskovalce, vendar nikakor niso tako vsiljivi, kot bi jih pričakovali glede na izkušnje iz kakšnega Maroka ali Tunizije. Zanimiv par pa sta bila dva možaka v teatru - eden je igral na dude, drugi
pa je privabljal obiskovalce in od
njih pobiral prostovoljne prispevke, ki so 'morali' znašati vsaj 5 dinarjev (približno 5 evrov), kot sem kasneje izvedel. Teater je res izjemno ohranjen, jaz pa sem vanj prispel s hriba, da sem bil že takoj na vrhu tribune, ki sprejme krepko čez 3.000 obiskovalcev. Spodaj na odru je igral možak na dude in akustika je bila res odlična. Ljudje so po navadi vstopali v teater kar spodaj pri odru, kjer sta jih možaka sprejela in jih lepo rubila po vseh nepisanih predpisih. Sedel sem kakšne četrt ure, ko sem opazil, da sta začela pogledovati proti meni, si nekaj pripovedovati in takoj sem ugotovil: zdaj bo možakar priplezal do mene po denar. In res je bilo tako. Ko ni bilo več gneče, je muzikantov pribočnik začel plezati proti meni, jaz pa sem se na videz ležerno umaknil
k drugemu vhodu pri kleti. To je čar teh razvalin, skrivaš se lahko, koliko hočeš. Zdaj je spet možak izginil, nato pa sem ga zagledal spet nekje na drugi strani. Znova se je napotil v mojo smer, zdaj pa sem se infiltri-ral v gručo mimoidočih turistov in elegantno šel mimo njega. Tako sva se lovila gotovo deset minut, nato pa se je vdal v usodo. Sicer se mi ni šlo za tistih nekaj evrov, ampak nasilni pristop do vsakega obiskovalca, da mu izmami denar ... to me pa ne pusti ravnodušnega.
Na tihem sem upal, da bi lahko bila v kopališču kakšna voda, vsaj za namočiti noge, vendar ni bilo nič od tega. Izredno lep je ovalni trg, ki ima obliko elipse z zamaknjenimi gorišči, izteka pa se na glavno promenado mesta, ki meri menda slabe 3 kilometre. Mesto je imelo še eno vzporedno daljšo ulico, med obema pa je tekla Zlata reka, ki je to ime dobila zaradi rumeno-rjavega kamna. Po poti me je mikalo, da bi se nekje usedel in popil kavo, vendar sem že od daleč zavohal kardamom, ki je dajal kavi meni neprijeten okus, pa sem si raje kupil toplo vodo.
Po nekaj urah sem prišel do južnega vhoda, ki je prav tako megalomanski in človeka prav zamika, da bi rad enkrat videl, kako so izgledale vse te stavbe v tistih časih. Vmes sem se ustavil še pri drugem teatru in previdno najprej pogledal, ali kdo kaj igra, recitira ali samo pobira denar, a na srečo ni bilo nikogar.
Območje je zaprto z ograjo ali z obzidjem, vanj pa je možno priti zgolj skozi dva glavna vhoda ali skozi center za obiskovalce. Ker je med ruševinami veliko nekega zelenja, trave in grmičkov, je treba to nekako urediti. Pri nas bi za to verjetno namontirali namakalni sistem, kupili premočno samovozno kosilnico in pazili, da trava nikoli ne bi zrastla več kot 3 centimetre. Tam pa so se preprosto dogovorili z domačimi rejci drobnice, da lahko v odpiralnem času, ki traja praktično ves dan, tam pasejo ovce in koze. Vse skupaj izgleda še bolj pristno in daje dodaten pozitiven utrip arheološkemu parku. Tuhtal sem še, če bi za spomin maznil kak kamenček, vendar me je vse minilo, ko sem na poti nazaj znova zaslišal dude.
OVEN (21.3. - 20.4.)

se vam bodo nove poti in priložnosti. Veliko bo dogajanja v pogledu kreativnosti in umetnosti, stvari se bodo odvijale korak za korakom. Največ se boste naučili od svojih otrok in ne pozabite negovati notranjega otroka. Blesteli boste tisti Ovni, ko greste na počitnice.
¿BIK
(21.4. - 20.5.)
Dom bo oaza, kjer uživate in se hladite v zavetju varne sence. Sončenje je koristno, tedaj ko je zdravo. Zazdelo se bo, da vas bo obiskala sreča in od vas je odvisno, kaj boste iz omenjenega potegnili. Ob vas je nekdo, ki vas ljubi srčno. Na delovnem mestu vas čaka neka nova ideja ali zamisel.
«tt
r^m (21.6. - 22.7.)
Blesteli boste v igri besed. Ugodnosti vas pravzaprav čakajo tudi v prilaganju in tako ozavestite, da boste uspeli, če se pogumno odpravite naprej. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava in lahko se odpravite nekoliko raziskovat. Barčica v lju-
TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
V vašo bližino prihaja -zanimiv in poučen teden. Gradili boste na majhnih korakih in uspeli v veliko dejavnostih. Ozavestite, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Na delovnem mestu bo pravzaprav tako, da skozi sintezo uspete naredi vse naloge. Ne pozabite nase in na stvari, ki vas veselijo.
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
O
DVOJČKA
^ (21.5. - 20.6.)
Ah,- ,
Se vedno boste zelo motivirani in tako sledite svojim sanjam. Napredujete tako na osebni kot duhovni ravni. Močan pečat vam bo dajala intuicija in pravilno bo, da se pri vsem vestno poslušate. Določenih stvari pač ne boste mogli prehiteti, vendarle se tudi počasi dalečpride.
RAK
Zadeve boste sprejeli še nekoliko drugače in pri tem spoznali filozofska znanja in načela. Stremite po tem, da ste lahko drugačni in da tako še lažje pomagate ljudem. Vsekakor se vam v tem tednu obeta neka pot v tujino in stvari boste postopoma nadgradili. Počasi se dalečpride.
STRELEC
_______ R
=Mf (23.11. - 21.12.)
Vaše srce bo polno modrosti in zaupanja. Cas bo, da naredite spremembe v razmišljanju in da stopite po poti z ljubljeno osebo. Kajti v ljubezni se bodo kmalu vse O zvezde spustile z neba in vas objele v pentljo nevidne harmonije. Cas dopust bo z drugimi besedami čas radosti.
ÍV'
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Kocke usode se bodo obrnile tako, da boste iz tega imeli sami korist. Odločitev o pomembnosti poslovnih projektov bo zaupana vam in tako iz omenjenega izvlečete korist. V ljubezni vas bo K spremljala neka posebna sreča in ugodne iztočnice za napredovanje.
m^ , LEV T/9r (23.7. - 22.8.)
Razigranost bo tisto vodilo, ki vam bo vlivalo moč in pogum. Končno bo prišel za vas čas, ko boste z nekim posebnim zaupanjem dajali in sprejemali ljubezen. Iz vas bo sijala neka posebna energija in zaradi tega vas imajo ljudje radi. Na splošno vas bodo privlačile skrivnosti in mistika.
Ik DEVICA
J§ (23.8. - 22.9.)
Igra življenja bo šla po svoji poti in čas bo, da se odločite in naredite neko selekcijo. Seveda je jasno razbrati, da vas čaka kar nekaj novosti in sprememb. Spodbudno je, da jih sprejmete z odprtimi rokami. V ljubezni bo daleč v ospredju mir in svoje občutke si velja zapisovati.
s§) VODNAR
O
V ODNAR
Jfy (21. 1. -18. 2.)
Tok reke življenje boste uporabili sebi v prid. Vsekakor napredujete tako na materialni kot duhovni ravni. Soočite se s tistim, kar vam je dano v nekem trenutku in ozavestite dejstvo o lastni sreči. P Partnerjeva podpora bo dobrodošla. Na splošno bo več dinamike in zaznamovala vas bo ostrina besed.
m&l ribi
<@f (19.2. - 20.3.) I
Obeta se zelo delaven o 2 teden in stvari se bodo postopoma juli odvijale v vašo korist. Odvisno je od vas in razbrati je ugodne povezave od tako na zasebni kot poslovni ravni. opk Stvari se bodo v osnovi odvijale oor tako, da pri vsem uživate. Ob vas je ^ nekdo, ki vas potrebuje in ne poza- en bite si vzeti časa zase.	edT

Foto: Dani Zorko
Kdo je še kdaj videl Arabca z dudami ...
Iz sveta • Hrvaška
Pri Biogradu odprli zabaviščni park Mirnovec
Blizu Biograda na moru je minuli teden popoldne vrata odprl največji zabaviščni park na Hrvaškem, Fun park Mirnovec. Gre za 14 milijonov evrov vredno investicijo, ki je grajena po vzoru svetovnih središč adrenalinske zabave.
Park se razprostira na 45.000 kvadratnih metrih površine, zasnoval pa ga je italijanski arhitekt Franco Barazzoni, po navedbah Hine eden najboljših in najbolj poznanih arhitektov zabaviščnih parkov v svetu.
Investitorje družba Mirnovec pirotehnika izSamobora, poznani proizvajalec pirotehnike, ognjemetov, filmskih in zabavnih efektov. V prvi fazi želijo doseči 300.000 obiskovalcev letno, medtem pa že načrtujejo širitev.
Med idejami je sicer tudi gradnja namestitvenih zmogljivosti ali morda akvarija. V parku bo zaenkrat zaposlenih 120 ljudi, od tega 20 stalno, ostala delovna mesta pa bodo zapolnili študenti in sezonski delavci.
Park je sicer razdeljen na tri dele: Divji
zahod, Vesolje in Gusarsko mesto. Vsak del nudi kombinacijo atrakcij in iger za otroke in odrasle.
V prvih 10 dneh, do 25. julija, bo vstopnice mogoče kupiti izključno prek interneta. Park bo namreč v tem obdobju deloval z omejenimi kapacitetami, da bi se lahko zaposleni polno uvedli v delo. Krajši bo tudi obratovalni čas parka, ki bo odprt od 15. do 23. ure, cene pa tako znižane. Prvih pet dni bo cena vstopnic od 100 do 120 hrvaških kun (od okoli 13,5 do okoli 16 evrov).
Park naj bi bil odprt od velike noči do novega leta. V pred- in posezoni bo deloval ob koncih tedna, v turistični sezoni pa vsak dan. (sta)
Foto: Arhiv
petek • 24. novembra 2017
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Podlehnik • Učenci na poletni šoli v naravi
Na morskih valovih in pod njimi
Učenci petega razreda OŠ Podlehnik so se ob koncu šolskega leta podali na poletno šolo v naravi v Ankaran. Nanjo so čakali že celi mesec, celo tako zelo, da so se skoraj pozabili učiti. V mislih so bili na morju in pakirali kovčke.
Prišel je težko pričakovani ponedeljek, ko so se z avtobusom odpeljali proti morju. Vožnja je bila prijetna, vendar se jim je pot zdela zelo dolga, saj so želeli čim prej videti Ankaran. Prispeli so v hotelsko naselje, se namestili v sobe in se seznanili s hišnim redom. Takoj zatem so se podali na obalo. Tam so se
srečali tudi s preostalimi učenci iz dveh šol. V torek so se peljali z ladjo Meja v Piran. Tam so si ogledali mesto, muzeje in se okrepčali z odličnim sladoledom. Prav vsak dan so plavali, se potapljali in iskali školjke, polže in kamenčke. Raziskovali so morsko dno in vodne rastline. Izvedli so tudi tekmovanje
v plavanju. Prijetno so se zabavali ob igranju odbojke na pesku in ob igrah na zelenici. Izvedli so tudi družabni večer s plesom vseh šol. To je bil večer, ki ga ne bodo nikoli pozabili. Sklenili so tudi nova prijetna poznanstva in prijateljstva. Sami so pripravili pokaži kaj znaš in modno revijo. Tudi čarovnik jim je pokazal
veliko novih trikov.
Med odhodom proti domu so si ogledali še Sečoveljske soline, kjer so poskusili morsko sol in se seznanili z delom v solinah. Ogledali pa so si pristanišče Koper. Po prihodu domov so v šoli pripravili tudi razstavo o šoli v naravi.
ZG

Prejeli smo
Tudi grafiti onesnažujejo Ptuj
Zelo zanimiv je bil prispevek v Štajerskem tedniku z dne 16. maja o problematiki oglaševanja v našem mestu. Res, nikomur ne smrdi denar, igralci pa se izgovarjajo drug na drugega, nobenem pa nima volje, da bi te madeže odstranil.
Pač! Še pred dnevi je nezadovoljen občan s sprejem izrazil protest zaradi betonskih stebričkov na pločniku v križišču 5. Prekomorske in Kraigherjeve ulice na Ptuju. Napis je bil nedostojen in je žalil mestno oblast, ki je stebričke postavila zato, da bi preprečili parkiranje avtomobilov in zagotovili preglednost in varnost udeležencev v prometu.
V naslovu sem napisal, da tudi grafiti onesnažujejo naše mesto. Toda glej ga zlomka, s stebričkov je bila vsebina takoj izbrisana oziroma prebarvana. Kaj pa grafiti na transformatorski postaji pred stolpičem Volk-merjeva 7, ali podoben grafit na obzidju med javnim brezplačnim parkiriščem in Panonsko ulico, ali še huje, grafit v Miklošičevi ulici sredi Ptuja? Fotografiji jasno pokažeta vsebino, domnevam, ki je plod političnega boja na javnih mestih že od zadnjih državnozborskih volitev, čeprav še nismo v volilnem letu. Ali pač?
Se bo našel junak, ki bo politične grafite odstranil? Bomo videli. Pričakujem, da se bodo varuhi estetskega videza
našega mesta izgovarjali, da so te packe na fasadah drugih lastnikov in da nimajo pristojnosti posegati na tujo lastnino, pa
čeprav kazijo okolje. Ali je res v demokraciji dovoljeno vse? Morda je starem mestnem jedru še kakšen grafit, ki bi ga bilo
treba odstraniti in s tem dati Ptuju podobo in ponos, ki si ga zasluži.
Tekst in foto Stanko Lepej
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Poraba energije za ogrevanje: yj01,00 kWh/m2 na leto^
kmetijska zadruga
AKCIJA 25. 7. -15. 8. 2017
BOOM EFECT IL ^ 7, BOOM EFECT 5L ^ 36,
60€
10€
BOOM EFECT ZOLii^ 123,
90€

NA ZALOGI TUDI VELIKA IZBIRA OSTALIH
HERBICIDOV ZA UPORABO NA STRNIŠČIH
^-■
VEČ INFORMACIJ IN SVETOVANJE O UPORABI:
V NAŠIH KMETIJSKIH PRODAJALNAH IN PRI VODJIH PODROČNIH ZADRUG
v_y
ČEJE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUf> JE USPEH ZAGOTOVLJEN!
Prireditvenik
Petek, 21. julij
09:00 Sv. Ana, center, 19. občinski praznik Sveta Ana, kolesarjenje po poteh občine 16:00 Ormož, MCO, DJ delavnica
17:00 Sv. Ana, okrepčevalnica Šenk, 19. občinski praznik Sveta Ana, tekmovanje v kuhanju
štajerske kisle juhe, prostovoljni prispevki v dobrodelne namene 17:00 Sv. Ana, industrijska cona Žice, 19. občinski praznik Sveta Ana, gasilska vaja 20:30 Stoperce, nad župnijsko cerkvijo, uprizoritev Legende o nastanku Gnadnega vrha in cerkve sv. Ane
20:30 Slovenska Bistrica, notranje dvorišče gradu, Festival Brežice, koncert Ansambel concerto di Margherita
20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 9. Glasbeni festival Arsana, koncert The Swingles 21:00 Ptuj, Mestni trg, 9. Glasbeni festival Arsana, koncert Infected unplugged, do 24:00
Sobota, 22. julij
08:30
10:00
11:00
15:00
16:00
21:00 21:00
Jurovski Dol, Ekološka kmetija Zelena centrala, brezplačni tečaj naravne gradnje z glino, od 22. julija do 1. avgusta, v sklopu projekta Gradimo prihodnost, program Erasmus Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 9. Glasbeni festival Arsana, lutkovna predstava, ustvarjalna delavnica, vegetarijanski bazar in Kristijan Krajnčan Drumming cellist, lutkovna predstava ob 10.00, ustvarjalna delavnica ob 11.00, vegetarijanski bazar ob 11.00, koncert Kristijan Krajnčan ob 20.00
Ptuj, kavarna Muzikafe, 5. ptujski dobrodelni bazar, za otroke, ki živijo v težkih razmerah v Nubskem višavju, Darfurju in ob Modrem Nilu
Zavrč, zbor pred trgovino Haložanka, 21. občinski praznik Zavrč, tradicionalni pohod k Sv. Ani
Sv. Ana, center, 19. občinski praznik Sveta Ana, postavitev klopotca in razglasitev rezultatov tekmovanj
Ormož, MCO, predstavitev novih in že uveljavljenih DJ-jev ter druženje Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 9. Glasbeni festival Arsana, koncert Rade Šerbe-džija in Zapadni kolodvor, Jazz Ladies ter Filip Vadnu in Matic Jereb, jazz ladies v Baru Pomaranča, Filip Vadnu in Matic Jereb na Mestnem trgu
Nedelja, 23. julij
10:00 Sv. Ano, center in cerkev sv. Ane, 19. občinski praznik Sveto Ano, Žegnonjsko nedelja in gasilsko veselico, mošo ob 7.00 in 10.00, mimohod godbe no piholo in Twirling klubo Aninih možoretk ob 9.30, družabno srečanje z gasilci ob 11.00, gasilska veselica ob 18. uri
10:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 9. Glasbeni festival Arsana, glasbeno animacijska predstava, ustvarjalna delavnica, 100 years of Ella, predstava Zeleni škrat Ariel ob 10.00, ustvarjalna delavnica ob 1 1.00, 100 years of Ella ob 21.00 20:30 Stoperce, nad župnijsko cerkvijo, Poletna večerna uprizoritev na prostem Legenda o
nastanku Gnadnega vrha in cerkve sv. Ane 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 9. Glasbeni festival Arsana, koncert Vlado Kreslin, Beltinška banda in Mali bogovi
Ponedeljek, 24. julij
09:00 Ormož, MCO, raziskovalni tabor, delavnica Lego robotike, od 24. do 28. julija, med 9. in 12. uro
10:00 Ptuj, CID, Oblikuj svoje poletje, Mali kuharski mojstri, vsak dan od 24. do 28. julija ob 10.00, za otroke od 6. leta dalje
17:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 9. Glasbeni festival Arsana, glasbene pravljice, ustvarjalna delavnica, glasbene pravljice - pihala in trobila ob 17.00, ustvarjalna delavnica - iz starega nastane novo ob 18.00
20:00 Lenart, Dom kulture, nastop Folklorne skupine Mladi glas, Toronto, Kanada in Ansambla Saša Avsenika
20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 9. Glasbeni festival Arsana, koncert Ljudska (z) godba
21:00 Ptuj, dvorišče Dominikanskega samostana, 9. Glasbeni festival Arsana, Tadej Toš in The Band Rokezije
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: ZAIGRAJ-MO IN ZAPOJMO, nastopajo narodno-zabavni ansambli: Dan in noč, Spomin, Slovenski zvoki, Potep, Ansambel Marjana Kočevarja, Ansambel Petra Finka, Pogum, Kristali, Zasavci, Rubin, Javor, Trio Marjana Skubica, Brežiški flosarji, Zvončki. V poletno noč z Alfijem Nipičem. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
www.tednik.si
tednik@tednik.si
22 Štajerski"TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
petek • 21. julija 2017
[ ZNAMKA LETNIK CENAc OPR.				BARVA
BMW 318 D SPORT	2015	27.890	SAM0 19.646 KM, ODUČEN	BELA
CITROEN C4FURI0	2012	8.790	ODLIČEN. 1.LAST..TRAJNIK	KOV. RDEČA BORDO
CITROEN C4 GRAND PICASSO	2014	15.990	ODLIČEN, AVT, 7 SEDEŽEV	KOV. SREBRNA
FIAT PUNTOEV01.4 ACTIVE	2010	5.490	ODLIČEN, SAMO 87.512 KM	BELA
FORD B-MAX STYLE 1.0 EC0B00ST	2017	15.330	ODPRODAJA ZALOGE	KOV. SREBRNA
F0R0 C-MAX 1.6 TDCI TREND	2011	9.980	1.LAST. .ODLIČEN	KOV. T. SIVA
FORD C-MAX 2.0 TDCIAVTOMATIK	2014	10.890	NAVIG., BLUETOOTH	KOV. MODRA
FORD FIESTA 1.3 SUN EDITION	2005	2.590	ODLIČEN,1.LAST..TRAJNIK	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1.5 TDCI BUSINESS	2016	15.490	1.LAST.. SAMO 50.232	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1.6 TDCI KARAVAN	2014	10.980	ODLIČEN, REDNI SERV.	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS TREND 1.0 EC0B00ST	2017	14.100	ODPRODAJA ZALOGE	BELA
FORD GRAND C-MAX 1.6 TDCI,TIT.	2014	13.990	ODLIČEN, 7 SEDEŽEV	KOV. T. SIVA
RENAULT SCENIC 1.6 COLOR ED.	2011	9.490	ODLIČEN, SAMO 50.060KM	KOV. T. SIVA
RENAULT TRAFIC 2.0 DCIFURGON	2007	8.490	1.LAST., VSI SERVISI	KOV. SREBRNA
VW GOLF 1.6 TDI HIGHLINE	2012	11.390	1.LAST., ODLIČEN	KOV. ČRNA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVOI
KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASING! DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cen^	Oprema	Barva
BMWX3 3.00 SPORT AVT.	2005	6.900,00 «	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI SX	2004	3.050,00€	AVT. KLIMA	BELA
RENAULT LIMUZINA LAGUNA 2.016V PRIVILEGE	2008	6.850,00 «	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENK13 DCI DYNAMIQUE	2013	8.990,00 «	AVT. OEU. KLIMA	BELA
CHEVROLT LACETTI 1.616VSW	2010	3.990,00 «	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
OPEL OPC LINE AVT. INSIGNIA 2.016V BIT. ST SOPRT KAR.	2012	18.900,00 «	75551PREV.	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE1.9DCI DYNAMIQUE	2004	2.500,00 «	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
OPEL ASTRA 1.416V CLASSIC	2002	2.200,00 «	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.5 DCI EXTREME	2005	1.680,00«	KLIMA	KOV. ČRNA
DACIA SANDERO 1.6 STEPWAY	2013	6.450,00 «	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
DACIA LOGAN 1.4 MPI	2007	2.590,00 «	21.452 PREV.	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.5 DCI DYNAMIQUE	2009	5.490,00 C	KLIMA	KOV. SIVA
CITROEN C41.4 VTIFURIO	2012	8.290,00€	48.531 PREV.	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN GOLF 1.6T0I COMF. BLUEMOTION	2013	11.650,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
SEAT STYLE EC0M0TIVETESHN0L0GY ALTEA 1.2TSI XL	2013	10.490,00«	PRVI LAST.	KOV. SIVA
PEUGEOT 2061.4 SW X-DESIGN	2005	2.350,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
MERCEDES-BENZ B180 BLUE EFFICIENCY	2011	10.600,00«	99.004 PREV.	BELA
NISSAN QASHQAI 1.5DCITEKNA	2008	7.990,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI DYNAMIQUE LUX	2005	3.450,00«	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI COMFORT, 1 SEDEŽEV	2003	2.450,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
PETEK 21. julij
7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Risanke, pon. 8:20 Kuhinjica, pon. 8:45 Cista umetnost-julij, pon. 9:20 Guliverievo potovanje, pon. 10:40 Poglea nazaj, pon. 10:55 Glasba za vse, pon. 11:25 Povabilo na kavo:
Zavod BODIDOBRO, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:20 Minuta za MS MOP, pon. 13:00 Sport(no): Anja Potočnik, pon. 14:30 Videostrani
17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 18:55 Sport(no): Matjaž Damis, pon. 19:25 Šport(no): Nastja Ceh, pon. 19:50 Risanka, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Boksarski magazin S02E05, pon. 21:25 Povabilo na kavo:
Danijel Milošič, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Dan D, pon. 23:55 Videostrani SOBOTA 22. julij 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Risanke, pon. 8:30 Pridelava plodovk, pon. 10:10 Šport(no): Ivan Klarič, pon. 10:50 Koncert pihalnega orkestra Ptuj, pon. 12:00 pregled tedna 12:25 Cista umetnost-julij, pon. 13:00 Pogled nazaj, pon. 13:25 Glasba za vse, pon. 13:55 Povabilo na kavo: Vojka Havlas, pon. 14:40 Videostrani 17:35 Kuhinjica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasba za vse 18:55 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:25 Dobrote slovenskih kmetij, pon. 19:40 Risanke, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Pet prijateljev na razpotju EU, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Minuta za MS MOP, pon. 0:05 Videostrani
w (©
PISANA ■ ZABAVNA - AKTUALNA
NEDELJA 23. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Risanke, pon. 9:00 Regi Gonšnica
10:00 Povabilo na kavo: Urška Horvat, p 10:30 Sport(no): Karel Sauperl, pon. 11:05 Glasba za vse, pori. 11:35 Šport(no): Nastja Ceh, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Boksarski magazin S02E08, pon. 13:25 Gostilna »Pr Francet« 14:25 Pogled nazaj, pon. 14:40 Videostrani
17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:45 Sefiivenca, pon. 19:00 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:30 Risanke, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Koncert Infected, pon. 22:15 Ptujska kronika, pon. 22:40 Koncert pihalnega orkestra Ptuj, pon 23:10 Videostrani
PONEDEUEK 24. julij 7:30 Glasbena osmica (slo.) pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Pet prijateljev na razpotju EU, pon. 10:45 Kuhinjica, pon. 11:35 Šport(no): Anja Potočnik, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Čista umetnost -julij, pon. 13:00 Minuta za MS MOP, pon. 14:40 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 18:55 Pogled nazaj, pon. 19:15 Povabilo na kavo:
Slavko Podbrežnik Dobnik, pon. 19:45 Risanke, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Komunalno podjetje Ptuj, pon. 21:10 Šport(no): Sašo Stojak, pon. 21:40 Poletni utrip Ptuja:
ART STAYS 2016, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Lolita, pon. 23:25 Videostrani
Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, ¡nfo@petv.tv, www.petv.tv
KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA
V sodelovanju s potovalno agencijo
Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur.
V ceno sta vključena prevoz in kopanje. Prijavite se lahko v poslovalnicah Turistagent Ptuj na Miklošičevi 2
2250 Ptuj tel.: 02 748 18 80 02 23 50 206'
Odhodi: vsako soboto ob 5.00 _z avtobusne postaje Ptuj.
ÄaWzTEDNIK "DtHCflaŽ©^
POTOVfiLnA flGEnaJA
08:00 80 let PGD Zagojiči 09:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Srečanje oktetov v Jurovskem 20:00 22. praznik občine Gonšnica 21:10 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.si
08:00 ŠKL
08:30 Ptujska Kronika 09:00 Gasilska vas Hajdoše 11:00 Žetev Soviče - Dravci 13:00 Od paše do sira 15:00 22. praznik občine Gorišnica 17:00 Oddaja iz občine Destrnik 18:30 Srečanje oktetov v
Jurovskem Dolu 20:00 130 let PGD Starše 21:30 Veseloigra 23:00 Video strani Uredništvo: www.siptv.si
02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340
SIP
	
	o
	co
	CM
	ra
	
	"05
	■o
	a>
	Z
Dolu
08:00 Žetev v Prvencih 09:00 ŠKL
09:30 Ptujska Kronka 10:00 Srečanje oktetov v Jurovskem Dolu 12:00 Video strani 15:00 Glasbena oddaja 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka
program V ŽIVO tudi preko spleta: www.siptv.si 08:00 20 let Planinskega društva
Haloze 09:00 ŠKL
09:30 Ptujska Kronika 10:00 Polka in majolka 11:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Žetev Soviče - Dravci 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:00 Žetev v Prvencih 23:00 Video strani
*Na voljo* NOVA KOLEKCIJA
opornih dokolenk za poletje!

DOKOLENKESILVERUNE
Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo @ Pomagajo pri prekrvavitvi @ Preprečujejo otekanje nog @ Pospešujejo regeneracijo tkiva @ Visoka vsebnost bombaža @ Primerne za vsakogar
POSEBNAPONUDBA
za bralce Štajerskega tednika
Redna cena: 27,90 EUR Preverite na
080 30 25
www.vitavera.si	TEDNIK
NOTRANJA VRATA in OKNA
po meri
MM.
%0 031688777 ~ www.vrata-tuning.si

t Odkup vseh vrst vozil t Prodaja osebnih vozil i Prodaja tovornih vozil
Brezplačna cenitev vašega vozila

i Transferoseb t Prevoz oseb z voznikom ' Prevoz tovora po EU
t Najem osebnih vozil t Najem tovornih vozil ' Najem dostavnih vozil
AVTO PROFI PTUJ
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPREMA	BARVA
BMW 525D KARAVAN	2004	4.990	ODLIČEN	ČRNA METALIK
VWSHARAN 2.0 TDI	2014	22.990	ODLIČEN	SREBRNA
OPEL ASTRA 1.4	2006	2.490	EXKLUSIVE	TEMNO MODRA
CITROEN C3	2010	5.990	ODLIČEN	ČRNA
FORD C-MAX	2005	2.790	AVTOMATIK	MIŠJE SIVA
BMW218D	2016	25.990	KARAVAN	ČRNA
ALFA ROME0159	2007	4.990	ODLIČEN	SIVA METALIK
BMW 525 D	2005	6.490	ODLIČEN	ČRNA
NISSAN JUKE 1.5 DCI	2014	12.990	KOT NOV	SIVA
BMW 520	2015	33.990	DOBROOHRANJE	N SREBRNA
FORD GALAXY 2.0 TDCi	2014	13.900	ODLIČEN	SREBRNA
PEUGEOT 508 2.0 HYBRID	2013	13.990		ČRNA
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
ZNAMKA
AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TOI BMW 118 DM-PAKET BMW SERIE 320(1 CHEVROLET AVE01,4 5. VRAT
LETNIK CENA, OPR.
2013
2013
2014 2009
16.990	1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV
14.990	1 .LAST., ODLIČEN KOV. MODRA
15.990	1.LAST..AUT.	BELI
2.790	2 LAST., SLOVENSKI SIVA
14.490	1.LAST., ODLIČEN KOV. SV. MODRA
1.699	ZELO UGODEN KOV. SV. MODRA
5.990	ŠPORT	RJAVA
15.490	LEPO OHRANJEN ČRNA
13.990	ODUČEN, VSA OPREMA ČRNA
3.490	2.LAST.	SREBRNA
4.490	COSMO OPREMA SREBRNA
8.980	1.LAST..0DUČEN SIVA
3.990	TWIN TOP	SREBRNA
5.490	SLO	ČRNA
38.990	1.LAST.	T. MODRA
6.990	1 .LAST., ODL., 72000 KM KOV. SV. MODRA
9.990	LEPO OHRANJEN, 1 .LAST. SREBRNA
na: www.topavtomobili.si
CITROEN C4 GRAND PICASSO 2,0 HDIEXLUSSIV 2014
HONDA CIVIC 1,4i LS KUMA	2003
HONDA CIVIC 2,2 D	2007
MERCEDES BENZ B 200 CDI	2013 MERCEDES BENZ C 220 AMG BI-XENON NÄVI 2012
OPEL ASTRA SW 1,4	2007
OPEL CORSA 1,4	2009
OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI USNJE	2011
OPEL TIGRA 1,4 CABRIO	2005
PASSAT 2,0 TDI	2007
PORSCHE CAYENNE 3,0 TDI	2012
TOYOTA YARIS	2012
VW PASSAT 1,6 TDI BLUE MOTION NÄVI	2013
Vso zalogo vozil najdete
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
VAS GLASBENI IZBOR
IMA KADIL PTUJ
mtzizzEmgSr
Želje sprejemamo na e-naslovu: glasbene.zelje@radlo-tednik.si
_ ____-__■	
PETKOV VI	ECEI? I
Bodite nocoj	J
0 družbi oddaje	Jk A
Z glasbo do srca Z '	- do I
na radiu Ptuj	I
z Marjanom	www.rodio-tednik.si ^H
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 25. julija 2017
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. com.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KMETIJSTVO
Mestni kino Ptuj
Petek, 21. julij: 17:00 Avtomobili 3; 19:00 Kletna ruleta; 21:00
Gimme Danger. Sobota, 22. julija: 16:30 Spider Man - Vrnitev domov; 19:00 Lady Macbeth; 21:00 Kletna ruleta.
Nedelja, 23. julija: 17:00 Avtomobili 3; 19:00 Gimme Danger; 21:00 Lady Macbeth.
PVC okna, vrata, senčila
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
PRODAM dva bikca simentalca, odstavljena od mleka, stara tri mesece. Tel. 031 532 785.
PRODAM kozla in kozličke burske pasme. Tel. 041 783 224.
NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM koze manjše rasti za nadaljnjo rejo. Tel. 031 838 069.
PRODAM Akme motor za Gorenje Muta, obnovljen, in dvojna železna kolesa za Muto št. 12 in 8. Cena po dogovoru. Tel. 051 376 732.
PRODAM malo rabljen drobilnik zrnja Bore na kardan. Telefon 755 23 21.
DOM STANOVANJE
V	PTUJU oddam starejši osebi sobo s sanitarijami v pritličju. Tel. 041 810 174.
NA PTUJU oddam v najem garsonjero, v celoti opremljeno, nizki stroški. Tel. 051 356 346.
V	NAJEM oddam stanovanje s septembrom, 54 m2, enoinpolsobno, ne-opremljeno, pred kratkim renovirano, v Ul. 5. prekomorske na Ptuju, z izkaznico. Telefon 031 648 255.
NEPREMIČNINE
PRODAMO - prostorna hiša z razgledom v Juršincih, letnik 1994,200 m2, parcela 655 m2, 90.000 EUR,	DC/AA&C
tel: 041 933 151, W KP7KH*
W	injprennrr
no con oo ic uzdzuooid. www.re-max.si/Poetovio
BELA TEHNIKA
PRODAM rabljene pralni, sušilni stroj in pomivalni stroj, cena za kos 30 €. Tel. 041 435 766.
RAZNO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
KUPIMO traktor IMT, Ursus, Zetor, Deutz ali podobno in kiper prikolico Teh-nostroj. Tel. 041 235 349.
PRODAM hidravlično prešo, 200 l, znamke Zenica NP 12 za 300 € ter sadni ročni mlin za 70 €. Inf. na tel. 040 600 138.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM več kosov raznega, lepo ohranjenega pohištva. Tel. 070 270 130.
PODARIM otroško posteljico velikosti 120 x 60 cm. Tel. 041 446 499.
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
I Stajerskitednik Stajerskitednik
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
V SPOMIN
Danes, 21. julija, minevajo žalostna štiri leta, odkar smo se poslovili od drage mame
Ljudmile Goričan
čez tri mesece, 22. oktobra, pa bo minilo triindvajset let, odkar je za vedno odšel od nas dragi oče
Leopold Goričan
POBREŽJE124
Odšla sta nepričakovano, a se vsak dan znova vračata med nas v številnih spominih na lepe skupne čase, ob trenutkih, ki smo jih nekdaj delili z vama - pa jih moramo sedaj preživljati sami.
Hvala vsem, ki obiskujete njun grob, jima prinašate cvetje in prižigate svečke v spomin.
Žalujoča: hčerka Marija in sin Vitko z družinama
V SPOMIN
Antonu Horvatu
Danes minevajo 4 leta, odkar te ni več med nami, dragi dedi.
Morje je za nami, vendar nikoli več ne bo tako lepo, kot je bilo s teboj, ko smo ob večerih gledali sončni zahod in pozibavanje barkic na vodi!
ZELO TE POGREŠAMO!
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega, moža, očeta, dedija in pradedija
Jožefa Krajnca
IZ HAUPTMANIČEVE ULICE 8, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo ge. Micki za molitve, govorniku g. Danilu za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo.
Žalujoči: žena Nežka ter sinovi Miran, Joži in Janko z družinami
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je. Življenja naša so se spremenila, srca naša vaju nikoli ne bodo pozabila.
SPOMIN
Danes mineva 10 let, odkar si se poslovil od nas, dragi mož, oče in dedek
Viktor Dokler
17. 7. 1946 t 21. 7. 2007
12. decembra bo minilo 30 let, odkar si se poslovil od nas, dragi mož in oče
Edi Križaj
Z MESTNEGA VRHA 68 6 3 1944 t 12 12 1987
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima poklonite lepo misel in prižigate sveče.
Vajini najdražji
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.diib.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
do Četrtka zjutr&j do 8. ure
ZA TORKOVO IZDAJO
do ponedeljka zjutraj do a. ure
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva!
V SPOMIN
22. junija je minilo pet žalostnih let, odkar smo se poslovili od drage mame
Justine Šmigoc
(1933-2012)
danes, 21. julija, pa mineva šest let, odkar smo se poslovili od očeta
Jožeta Šmigoca
(1929-2011) IZ TRŽCA 4
Res, da vaju ni več med nami, a naše misli vedno znova odhajajo v naš skupni dom, kjer smo preživljali srečno otroštvo in mladost, korak pa nas vodi h kraju vajinega večnega počitka na videmskem pokopališču.
Hvala vsem, ki se ju spominjate z lepo mislijo v srcu!
Sinovi z družinami
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
Mnogo prezgodaj se je od nas poslovila sodelavka
Anita Peklar Selinšek
svetovalna delavka
S spoštovanjem se je bomo spominjali.
Sodelavke in sodelavci OŠ Olge Meglič Ptuj
Niti zbogom nisi rekel,
niti roke nam podal,
a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi strica
dragega, brata ir
Branka Kotolenka
IZ GORIČAKA 12
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za vse tolažilne besede, izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše.
Posebej se zahvaljujemo sodelavcem in Cestnemu podjetju Ptuj, g. Robertu Pongracu za požrtvovalnost, ge. Hedviki Mislovič za molitve, govornici ge. Marti Bosilj, PGD Zavrč, nosilcem cerkvenih in civilnih simbolov, g. župniku Jožetu Pasičnjeku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi najdražji
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si vse prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
V 85. letu se je za vedno poslovila
Ana Majerič
IZ PODVINCEV 78
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno iskreno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter darovane svete maše.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri pogrebnem obredu in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Tvoji najdražji
Lenart • Stečaj podjetja Lentherm
Do konca avgusta zbirajo ponudbe za prodajo
Kot je povedal stečajni upravitelj podjetja Lentherm Dušan Taljat, bodo po neuspešnem iskanju najemnika za podjetje Lentherm v stečaju, sedaj proizvodni kompleks poskušali prodati kot celoto, nepremičnine in strojno opremo.
Ponudbe bodo zbirali do 30. avgusta letos. Prvotno zainteresirani kandidat za najem zemljišč, stavb in nadstrešnic je najprej oddal ponudbo, ki ni izpolnjevala vseh pogojev. Ko je že kazalo, da se jim bo kljub temu uspelo dogovoriti za najem, si je premislil, oddal novo ponudbo, zgolj za eno halo, vendar tudi glede te oz. najemna se stranke niso sporazumele.
„V teku stečajnega postopka je prišlo do obravnave in izdaje odločitev sodišča o prodaji gotovih izdelkov, nedokončane proizvodnje, materialov in rezervnih delov. Prodaja toplotnih črpalk je zaključena, ker je
bila prodana celotna količina le-teh. Nujni posli se nadaljujejo samo še v delu, v katerem stečajni dolžnik opravlja storitve globokega vleka za istega naročnika. V teku pa je postopek poskusa prodaje celotnega proizvodnega kompleksa. Do konca maja letos so bili v celoti prodani tudi odpadni polizdelki in materiali, razstavni izdelki v 80 odstotkih, penjeni kotlički v slabih 71 odstotkih, najmanj pa surovine in materiali, le 0,03 odstotka," je povedal stečajni upravitelj Dušan Taljat. Vsi upniki so prijavili za 2,5 milijona evrov terjatev. Prednostnih je bilo za 700.000 evrov, v glavnem so bile priznane. Od
OKNA, VRATA , GARAŽNA VRA^
BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
www.naitors.si
I
NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA
Lentherm bodo poskušali po neuspešnem iskanju najemnika sedaj prodati kot celoto (nepremičnine in strojno opremo). Rok za zbiranje ponudb se izteče 31. avgusta.
NAH ORS.
Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA G0RIŠNICA1
navadnih terjatev jih je bilo pre-rekanih za 200.000 evrov, tako da je bilo skupaj priznanih 2,3 milijona evrov terjatev. Ločitveni upniki pa so prijavili nekaj več kot en milijon evrov zavarovanih terjatev, od tega je bilo priznanih 900.000 evrov.
MG
Ljutomer • Vzrok požara v Eko Plastkomu uradno še ni znan
Na delu naj bi bili požigalci
Dober mesec po velikem požaru v podjetju Eko Plastkom v Ljutomeru vzrok požara uradno še vedno ni znan, čeprav vse kaže na požig. V podjetju čakajo na dovoljenje za rušenje povsem uničenega objekta.
Na Policijski upravi Murska Sobota pojasnjujejo, da preiskava največjega požara v zadnjih desetletjih v Pomurju še vedno poteka, neuradno pa skoraj nihče več ne dvomi, da so požar zanetili požigalci. Kot je znano, je zagorelo v prostoru, kjer pred požarom ni bilo ljudi, ki bi lahko iz malomarnosti povzročili požar, tudi ne električne napeljave, izključen naj bi bil tudi samovžig. Policisti naj bi nekaj osumljencev preskušali tudi na poligrafu, vendar menda neuspešno.
Direktor podjetja Marjan Gulič še pravi, da čakajo zapisnik kriminalistične policije, ki je osnova za nadaljnje odločitve, tudi glede zavarovalnine. Tako lastniki še ne vedo, ali bodo opremo, ki je ostala, popravljali ali pa vse postavili na novo. »Dobili smo ponudbo izdelovalca tehnologije iz Nemčije, ki si je ogledal razmere in ugotovil, da je
del poškodovan, drugo pa je sicer uporabno, vendar bi bilo potrebno popravilo v Nemčiji, tako da bi bili lahko stroški večji od nakupa nove opreme, dobili pa smo tudi
že novo ponudbo za tehnologijo," pravi Gulič.
Dodaja še, da se lahko stvari zapletejo zaradi prebivalcev oziroma politikov, ki sicer podpirajo reševa-
nje brezposelnosti in podjetniške ideje, vendar ne v njihovem okolju, in da je mogoče hitro organizirati proteste, zaradi česar bi lahko ostali brez uporabnega in gradbenega dovoljenja. "Okoljevarstveno dovoljenje po mojem prepričanju še imamo, če bo ostala tu enaka tehnologija in v enakem obsegu," pravi Gulič.
Na vprašanje, ali tudi sam meni, da so bili na delu požigalci, odgovarja, da stvari ne želi prejudicirati, je pa prepričan, da požar ni nastal zaradi samovžiga ali električne napeljave.
Po besedah poveljnika ljutomerske civilne zaščite Branka Novaka na njihovem področju ni nič novega, čakajo le na zadnje analize vzorcev iz peskovnika, ki so jih vzeli predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Z NIJZ pa so odgovorili, da bodo rezultati analize vzorcev mivke iz vrtčevske-ga peskovnika znani v prihodnjih dveh tednih.
V veljavi pa ostajajo njihova zadnja priporočila, v katerih iz previdnostnega načela svetujejo, da listnato zelenjavo, kije rasla ob požaru, občani odrežejo in zavržejo med komunalne odpadke, na novo zrasla zelenjava in vsa druga zelenjava in sadje pa so varni za uživanje.
Foto: Dejan Razlag. Prlekija -on.net
r>	..	.vv . , 1
Sanacija pogorišča je v teku
Zaposleni v podjetju Eko Plastkom so na pogorišču v skladu z odločbo inšpektorata za okolje, da morajo preprečiti nadaljnje onesnaževanje, očistili parafin, kije pritekel na dvorišče in cestišče, je povedal direktor Marjan Gulič. Pri tem so ločili okoli 100 ton uporabnega parafina in ga prodali, prav tako so oddali okoli 50 ton PVC-ja. Zdaj odstranjujejo elektroniko, kije ostala, objekta pa ne morejo začeti odstranjevati, dokler za rušenje ne dobijo dovoljenja upravne enote. Za to jim ustrezna ustanova pripravlja projekt rušenja, sami pa so analizirali odpadke, ki so ostali, in trem tujim družbam, ki se ukvarjajo s tem, poslali ponudbe za prevzem in uničenje, ker v Sloveniji tega ne morejo oddati.
Opozorili so še na splošne ukrepe v takih primerih, temeljito pranje sadja in zelenjave, po potrebi ščetkanje, da otroci ne dajejo zemlje in trave ter umazanih rok v
usta, da si po aktivnostih na prostem očistijo ali zamenjajo obutev in na dobro umivanje rok, odsvetovali pa so igro v peskovniku.
(staj
dcnâëi Sladeled ...
Napoved vremena za Slovenijo
Pred Jakobom tri dni lepo, 18/30 rž v redu dozorela bo.
lokalih ponaranra
Danes bo povečini sončno, popoldne bo v notranjosti Slovenije nastalo nekaj vročinskih neviht. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, najvišje dnevne od 28 do 34 stopinj C.
Opozorilo
Do ponedeljka bo po nižinah sredi dneva in popoldne velika toplotna obremenitev.
Obeti
V soboto in nedeljo se bo nadaljevalo sončno in vroče vreme. Popoldne ali zvečer bodo možne posamezne vročinske nevihte. Pihal bo jugozahodni veter.
Sosednje pokrajine
Sončno in vroče bo, jutri bodo predvsem v Alpah popoldne in zvečer nastale posamezne nevihte.