Leto ran, It. 137 Mtntna plafan« t gotovluL » DU FMfefiflb Sir besaBt\ ^rela^CenaLl Oradnlltv« i oprava, Ljubljana, KoptUrJava L 1'aleloa »001-4004. UimIu aaroinlna 0 Ur, u tno-cematva U lil, - 0®t- ra«. Ljub. liana 10.6J« M naročnin« ta lt.M4 u LnaeraU. • likljutno aaatopatT, M afflaae U I tali J« la Inotemitvai DPI S. A. Ullano. Biktplioi a« iiitimi, Siidengland und London mit neuartigen Sprengkorpern scfowersten KaliSsers belegt Erfolgreiche Gegenangriile in der Norniandie — Erbitterte Kampfe in Mittelitalien — Sowjctische Vorstosse im hohen Norden geseheitert DNB Aus dem Fuhrerhauptquartier, 16. Juni. Das Oberkommando der Wekr-macht gibt bekannt: Siidengland und das Stadtgebiet von London vvurden in der vergange-nen Nacht und heute vormittag mit neu-artigen Sprengkorpern schwersten Kali-bers belegt. Der vergangene Tag stand in der Norniandie im Zeichen crfolgreichcr Gegenangriife unserer Truppen. Panzerverbande trieben ostlich der Or n e einen Keil in den icindlichen Briickenkopf. Westlich C a u m o n t so-wie siidostlich und siidvvestlich C a r e n -t a n vvarfen unsere Divisionen den Feind zuriick und iestigten ihre Stellungen. Die feindliehen Verluste waren besonders bei den Kampfen im Raum von C a r e n -t a n hoeh. Auch im Raum westlich und nordlich Ste. Mere Eglise hielten heftige Kampfe an. Der Feind konnte dort nur geringen Gelandegewinn erzielen. Die Bekamplung der icindlichen Aus-ladungen vor dem Landekopi wurde auch in der letzten Nacht durch unsere Luitwaiie eriolgreich iortgesetzt. Sie erzielte Bombentrefer in Schiiisansamm-lungen und Ausladungen. Die im Kampfraum der Invasions-front eingesetzten Bataillone der Frci-vvilligenvcrbande des Ostens haben sich bei den schvveren Kamplen voli be-vvahrt und tapier geschlagen. Vorposten- und Minensuchvcrbande haben sich bei der Bekamplung der In-vasionsilotte in zahlreichcn harten See-und Luftgefechtcn sovvie bei der unter schwierigen Bedingungen durcbgefiirhten Raumung feindlicher Minenspr-ren und der Verminung feindlicher Schifiahrts-wege besonders bewahrt. Bei enem Angriff britiseber Bomben-und Torpedoilugzeuge auf ein deutschcs Geleit vor B o r k u m vvurden zehn feindliche Flugzeuge durch Sicherungs-fahrzeugc und Bordflak zum Absturz gebracht. Ein eigenes Fahrzeug ging ver-loren. Vor der niederlandischcn Kiiste ver-senkten Vorpostenbootc ein grosses bri-tisehes Schnellboot uud beschadigten ein vveiteres schvvcr. In Mittelitalien setzte der Feind seine Angriffe mit massierten Inianteric-und Panzcrkriiiten ver allem im Raum nordlich und nordostlich von O r v i e t o vvahrend des ganzen Tages fort. Die Kampfe dauern in zwci Dnbruchsstellcn noch an. Feindliche Flugzeuge grilien am 15. Juni vor der westitalienischcn Kiiste erneut das deutsche Lazajcttschiii »E r -1 a n g e n« an und vvarien es in Brand. An der Ostfront landen auch gestern keine vveseutlichcn Kampfhandlungen statt. Im hohen Norden seheiterten in Kandalakscha - Abschnitt erneut Vorstosse der Sowjets verlustreich iiir den Feind. Im Finnischen Meerbusen beschadigten Sicherungslahrzcuge der Kriegsmarine ein erfolglos angreifendes sovvjetischcs Schnellboot. Wachlahrzeuge schossen iiber der Narvva-Bucht iiinf feindliche Flugzeuge ab. Vor der Fischerhalbinsel griffen sovvjetische Bombenflugzeuge und Schnellboote ein deutsches Geleit erlolg-Ios an.,Aucb feindliche Kiistcnbatterien griffen in dns Gefecht ein. Ein feindliches Schnellboot wurde dabei schvver beschadigt, zehn feindliche Flugzeuge durch unsere Jager vernichtet Fin schvvachcrer nordamerikaniseher Bcmberverband Ilog gestern naeh Nord-vvestdeutschland ein und vvarf zcrstrcut Bomben im Raum von H a n n o v e r. Angriffe einzelner britiseher Flugzeuge richteten sich in der vergangenen Nacht gegen das rheinisch-vvest-ialiscbe G c b i c t. Dcutsche Flugzeuge grillen vviederum Zicle in Siidostengland an. Otstreljovanje južne Snglije in Londona z novimi razstrelivi najtežjega kalibra Uspešni protinapadi ▼ Normandiji — Ogorčeni boji v srednji Italiji Izjalovljeni sovjetski sunki na visokem severu Fiihrerjev glavni stan, 16. junija 1944. Vrhovno poveljstvo nemške vojske objavlja: Južno Anglijo in londonsko mestno področje smo obstreljevali v preteli noči in danes dopoldne z novimi razstrelivi najtežjega kalibra. Včerajšnji dan v Normandiji je bil v znaku uspešnih protinapadov naših čet. Oddelki oklepnikov so zasadili vzhodno od reke Orne klin v sovražno pred-mostje. Zahodno od Caumonta, kakor jugovzhodno in jugozahodno od C a r e n -t a n a so vrgle naše divizije sovražnika nazaj ter so utrdile svoje položaje. Sovražne izgube so bile posebno visoke pri bojih na področju Carentana. Tudi na področju zahodno in severno od S t. Mere Egliseja trajajo ogorčeni boji. Tamkaj je uspelo sovražniku, da je dosegel Ie neznatno ozemlje. Borbo proti sovražnemu izkrcevanju pred predmestjem je uspešno nadaljevalo tudi v pretekli noči naše letalstvo. Letalstvo je doseglo bombne zadelke v zbirališčih ladij in pri izkrcavanjih. Odlično in hrabro so se borili v težkih bojih oddelki prostovoljcev z Vzhoda, ki so bili poslani v borbo na bojno področje invazijskega bojišča. Predstražni oddelki in oddelki iskalcev min so se posebno odlikovali v borbi proti invazijski mornarici v številnih morskih in zračnih bitkah, kakor tudi v izvedbi odstranjevanja sovražnih minskih zapor in postavljanju minskih polj sovražni mornarici, kar je bilo izvedeno pod najtežjimi pogoji. Pri nekem napadu britanskih bomb-niških in torpednih letal na neko nemško spremljavo pred Borkumom so setrelile zaščitne ladje in protiletalsko topništvo na ladjah 10 sovražnih letal. Neko lastno letalo je izgubljeno. Pred nizozemsko obalo so potopili predstražni bojni čolni nek velik britanski hitri bojni čoln ter težko poškodovali neki nadaljnji čoln. V sr a d n j i Italiji jc nadaljeval sovražnik svoje napade z množičnimi silami pehote in oklepnikov pradvsem na podreč1 e t a I n' 1» r c z p o s a d k«. Morrison jo povdaril, da jc ta napad »resnejše narave«, odklonil pu jo vsako nadaljnjo pojasnilo. , Siindermnnn jo omenil zračno stra-liovanje, ki ga že ve? let izvajajo Britanci. Več deset tisoč mrtvih nemških iena in otrok obtožuje morilske metode angleškega »ojnega vodstva. V vojaških krogih nemške prestolnice so se izjavili danes k napadu novega nemškega protiinvazijskega orožja lo kratko, da gre pri tem za instrument največjega dejstva. Novo nemško orožje ocenjuje vojaško vodstvo vsesplošno kot operativni instrument. Eksplozije v Pearl Harbourju Ženeva. Kakor šele sedaj poroča ameriško mornariško ministrstvo, je prišlo 21. mnja v Pearlu Harbourju cfo velikih eksplozij, pri čemer je bilo 127 ljudi ubitih ter 380 težko ranjenih, Nadalje sporočajo, da je prišlo II. junija na otoku Oalu do močne eksplozije pri čemer so bile 3 osebe ubite ter 7 osel) pogrešanih. izgube sovražnih oklepniških skupin Berlin, 16. junija. Mednarodni poročevalski urad jioroča o bojih na invazijskem bojišču: Včeraj so angloameriški oddelki ves dan z nezmanjšano silovitostjo pritiskali na področju 'severno od St Loja ter zahodno bel črle Carentan —Ste. Mere Eglise. Na odseku Tillv-Caumont pa so boji včeraj popoldne občutno popustili, ker jo nemškim rezervnim oddelkom uspelo, da so z vrsto presenetljivih akcij zadali britanskim oklepniškim formacijam težke človeške in tvarne izgube. S tem je zaenkrat odstranjeno vsako neposredno ogrožanje zahodnega boka nemškega obrambnega sistema pri Cacnu, zlasti še, ker je bilo nemškemu vodstvu mogoče, da s krajevnimi rezervami izpopolni nekaj nastalih vrzeli in uniči britanske oklepne izvidniške edinice. Topništvo številnih vojnih ladij jc včeraj obstreljevalo naprave atlantskega zidu med izlivom Seine in mestom Dives. Akcija se je izvršila brez dvoma zaradi tega, kor so nemške obalne baterije na tem odseku včeraj dopoldne uspešno obstreljevale britanski »akrcevalni promet ob izlivu Orne. Berlin. Na imvaziijskem bojišču so Britanci zaradi izredno težkih izgub, ki so jih utrpeli prejšnjega dne nn področju med Tillvjcm in Caumon-tom v četrtek dopoldne napadali z oklepniki le na ozkem področju, pa so bili povsod odbiti. Nemški napad na istem področju med Villersom in Bo-eugeom, ki jc bil usmerjen proti severozahodu, je dovedel do nove osvojitve ozemlja. Položaj na tein odseku je takšen, da drže Nemci čvrsto v rokah kraj Tillv, medtem ko jc kraj Cao-mont v britanski oblasti. Na vsem iw>-dročju severno od Cnena pa vse do Tillv ja Britanci povsem mirujejo. Nasprotno pn je poskušal nek ameriški oddelek, ki je prodiral iz. Bnlleroia proti StLo-ju in ki po ga podpirali z močnimi oddelki oklepnikov, ter motoriziranimi oddelki ter z močnimi oddelki borbenih letal v četrtek dopoldne pridobiti nadaljnje ozemlje. V hudih bojih je prišlo do posameznih vdorov v nemško obrambno črto, ki pa so bili takoj zajezeni, tako dn se je ponesrečil nameravani prodor nn mesto St. Lo. Ženeva, 15. jun. Londonski časopii »News Chroniclc« priznava, da večina nemških vojakov, ki >o bili ujeti nn se-verpotrancoski obali, fanatično veruje v Hitlerja ter nemško končno zmago. Ženeva, 15. jun. Kakor poroča časopis »Daily Express«, je naletela ladja, s katero se je hotel prepeljati general Mont-gommery v Normandijo, na neko mino. I Pri tem je bile mnogo mornarjev ubitih I ter težko ranjenih. Montgommcry sam ni bil ranjen. S tem poročilom priznavajo enkrat Angleži tudi izgube zaradi min, kar sicer ni njihova navada. To jc dokaz več, kako velike so izgube anglo-ameriškega izkrccvalnega brodovja samo zaradi minskih zapor. Madrid, 15. jun. Pariški poročevalec madridskegia časopisa »ABC« prinaša izčrpno poročilo o obnašanju francoskega prebivalstva ob invaziji. Kljub temu, da so inozemske oddajne postaje stalno pozivale vse plasti irancoskega naroda k sabotaži, stavki ter nemirom, poteka življenje po prvem invazijskem tednu v Parizu povsem kot po navadi in mirno. Tudi pariški delavski okraji so popolnoma mirni kej sc zavedajo, kako brezizgledni bi bili kakršni koli podzemski prevratni načrti. Tudi v ostali Franciji je prebivalstvo mirno ter se obnaša kot to zahteva prava nevtralnost. Po desetih dneh Berlin. Pred desetimi dnevi se je pričela angloameriška invazija. DNU je izvedel, da gloje danes napadalci pri Carenlanu 5 km od obale, pri Cacnu pa lo 12 km in zato so morali plačati več tisoč padlih. Celo na najglobljem mestu predmestja pri Caumontu, ne preseda globinn invazijskega področja dolžine nowyorškega Brodvvavja. To je bilanca 10 lini invazije. njask E.\prcssa« Morlev Richard piše, da z zavezniškim prodorom na invazijskem lx)jišču zaenkrat ne moremo računati. Sicer govore vsa |>oročila iz Normandije o neprestanih žilavih bojih, n ti niso prinesli zaveznikom nič drugega, kot izgube. »I)aily Lxpress< pravi, da so pričeli Angleži ob sedmem dnevu invazije precej premišljevati in globoko razmišljati. — Nemški vojak pa bo poskrbel, da bodo možgani angleških mislecev šc bolj zaposleni. Angleški komunisti molče Ženeva, 1(5. junija. »Dailv Exprcss< očita Angleškim komunističnim listom, da sedaj podobno kot edini komunistični poslanec Gallacher ne vedo povedali nič pohvalnega o Angležih in Ainerikancih, ki so pričeli z invazijo, |h> kateri so komunisti lako zelo kričali. Komunistični tednik »The \Veck< si je celo dovolil, da jo tokrnt izšel le v tretjinskem obsegu ter pripomnil, da 1k> prihranjeni papir uporabil zn neko posebno številko, ki I n izšla kasneje. Angleškim komunistom pni1 manjkajo moskovska navodila, se jo/i lord Beaverbrookv »Daily Expressuc, ali pa pričakuje iTbe VVeek«, da se bo Kcr ministrski svet ni odobril ]x>litikc zunanjega ministra Vle-nomonžogla v zadnjih dneh, jc Menc-menžoglu odstopih« Pošlo zunanjega ministra bo začasno vodil ministrski predsednik Saraižoglu. Židovski teror v Palestini Ženeva, 16. junija. Židovski teror v Palestini narašča. Londonski »Dailv Herald« javlja, da so člani židovske teroristične organizacije Irgun Kvai Lenini napadli radijsko postajo Rn-mallnli, ki leži 12 km severno od Je-ruzalc.ma. Hoteli so |>ostnjo za nekaj časa zasesti, da bi po njej lahko razširili agitacijske govore proti palestinskim Arabcem. Uspelo jim je, da so vdrli v naprave, vendar jili je presenetila policija v oklepnih vozilih. V revolverskih bojih sta bila dva šoferja angleške policije težko ranjena. Nadaljnje zasledovanje židovskih teroristov ni bilo izvedljivo, ker so zakopali okrog postaje številne mine. Leopold II. v novem bivališču Berlin, DNB. Nemški merodajni krogi niso doslej še ničesar izjavili o preselitvi kralja Leopolda iz. njegovega gradu Laeken pri Bruslju. V krogih, ki so blizu \Vilhelmslrasse. se omejujejo le na poročilo bruseljskega radia, ki pravi, da sta bila kralj ter njegova rodbina iz varnostnih razlogov preseljena v nek drug kraj, ker so kraljevo palačo v I-ackemt pred kratkim napadli angloameriški bombniki. V letn novem bivališču bo ostal kr Berlin o letalih »brez posadk« Berlin, 16. junija. Nemški jioroče-vnlski urad objavlja sledeč komentar ob priliki uporabe novega orožja: »Ko čitamo lapidarne besede današnjega vojnega poročila o bombardiranju Velikega Londona z najtežjimi izstrelki novega nemškega orožja, najbrže ni nobenega Nemca, ki ne bi sprejel tc vesti z globokim zadovoljstvom in vročim srcem. Občutke srda in žarečo željo po maščevanju, ki navdajata nemški narod, so naši sovražniki s svojimi' podlimi terorističnimi zločini sami vžgali in podpihovali. Mi miislimo na vse podlosti angleških in ameriških letalskih ganjjster-jev, na zahrbtne umore in pokolje, na nešteto zločinstev, ki so jili naši nasprotniki zagrešili vsak dan. Vsuk mesec je naraščal njihov dolg z neštetimi hladnokrvnimi in podlo izvršenimi letalskimi napadi na ljudi brez hrambe v njihovih stanovunjih, nn žene in otroke, na stanovanjske naselbine, v katerih bližini ni bilo niti enega samega vojaškega ali industrijskega objekta. Cerkve iu bolnišnice so se po-cfirale v temnih oblakih, ki so požirali častitljive kulturne spomenike dveh tisočletij evropske zgodovine. A to še ni bilo dovolj I Kmalu so pričeli podli letalski morilci s pravim lovom na ljudi. Otroke, ki so se igrali na ulicah in cestah, so kosili s strojnicami, morili so čolnarje na jezerih in rekuh, potnike v vlakih, kmete na poljih, skupno z njihovimi konji in kravami ter njihove žene v vaseh. Ne vojna, temveč smrt, se plaši geslo letalskih gungsterjev. Svoj h podlih umorov se ne sramujejo, temveč jih,, celo javno priznavajo. Besedo »Murder-Incorporated — morilsko udruženje« pišejo z velikimi Črkami na svoje obleke in s tem sami priznavajo.• da so organizirana zločinska tolpa. Ze leta ščuvajo angleški voditelji angleški narod k tem umorom in tudi v Združenih državah ni drugače. Danes mislimo na več sto morilskih priznanj in zločinskih povelj, s katerimi so se Angleži in Američani <315111 pred vsem svetom. Nismo pozabili niti enega dokaza njihove krivde, temveč smo si vse z žareči m citatom vtisnili v naš spomin. Britanski ministrski predsednik Bald-\vin je dejal dne 10. novembra 1032. pred angleško Spodnjo zbornico: »Važno je, da pomoriš hitreje in več otrok, kot pa sovražnik.« Britanski letalski strokovnjak Spaight je že leta 1030. odobraval umor žena in otrok, ko je zapisal: »Staro razlikovanje med borci in ne-borci je postalo z razvojem bombniških letal brezpredmetno. Treba jo zlomiti moralo prebivalstva. Velika mesta so najprimernejša zbirališča ljudstva — vsled tega uničite la velika mesta!« In končno je gospod Churchill, vojni zločinec in ministrski predsednik, že leta 1924. brez sramu pokazal svoje pravo pfepričanje in svoj zločinski značaj, ko je dejal: »V prihodnje bo šlo za to, da bomo pomorili žene in otroke, civilno prebivalstvo sploh. Boginja zmage se bo končno nasmehnila onemu, ki bo znal to organizirati v največji izmeri.« Leto prej je zapisal isti zločinec Churchill v nekem znanem angleškem časopisu resnično sadistične stavke: »Jaz sem za to, da mečem na ljudi in živali metodično pripravljene bacile, plesni, ki naj uničijo letino, bolezni, ki naj pomore konje in živino ter kugo, da ne bodo umrle le cele armade, temveč da bodo izumrli tudi prebivalci daljnjih ozemelj. Vse to imenujem napredno vojno znanost.« To so izjave gangsterja, ki sc opaja ob svojih lastnih zločinih in je že skoraj ponorel od same sle po umorih. Vsak drug narod, razen angleškega, bi zaprl takšnega zločinca, Anglija pa ga je sprejela za svojega ministrskega predsednika Anglija si jc izvolila tolovaja za vodjo Toda on se ni medtem nič izpremenil! Njegova dela ter dela njegovih pornaga-čev ter morilskih družb dokazuje,o to dan za dnem. 26. aprila 1940 je izjavil Duff Koo-per: "Ce nastanejo pri nekem napadu žrtve med civilnim prebiva.stvom, tako s tem nismo zagrešili nobenega zločina« Londonski radio jc 3. marca 1943 nesramno izjavil: »Grozno jc, toda mi se vesslimo, da pri tem tako grozno Upe možje, žauc ia otroci.« Ameriška radiooddajna posta;a Sclie-nectady je sporočila dne 8. aprila 1943: »Bombni napadi na nemška mesia — to ni nobena živčna vojr.a, tj je skrbno pripravljen uničevalni pohod « Angleški časopis »Nsvvs Chroniule« jc leta 1939. napisal sledeče stavke: »Sem povsem za lo, da v Nemčiji iztrebimo vsako živo bilje, bo lisi moža, ženo, otroka, ptice ter nučis. Ne li pustil rasti niti trave več.« V neskončnost bi lahko nadaljevali s temi najgrozovitc,šimi poz.vi k ub.ja-nju ter z najbolj zoprnim zagovarjanjem zločinov. S tem so si naprtili angleški in ameriški zavratni morilci ter njihovi kolovodje veliko krivdo, ki je nc bojo mogli nikdar izbrisati. S svojim cinizmcm so dosegli Iti da nam je zavrela kri v žilah, za svaio brezsramno zavrženo6tjo pa so i.^c2jie-nili naša srca v orožarne žareC'^,3 vražtva. »Božji mlini meljejo počasi, tsda gotovo.« Mogoče sovražniki Nemčije pjsu mislili na to, da bi jih kdaj lahko zadelo maščevanje. Niso se ozirali na Fiihrer-jeve besede, ko je vedno znova svaril svet« pred zračno vojno proti civilnemu prebivalstvu. Mnogokrat je zahteval odpravo bombniške vojne ter splošno spoštovanje pred takim barbarstvom. »Ne bom se bojeval proti ženam in otrokom,« tako je izjavil Fiihrer dne 1. septembra 1939, »ukazal sem svojemu letalstvu, da se omejuje pri napadih le na vojaške objekte. Če pa misli sovražnik, da lahko to moje navodilo izrablja, ter se sam bori z nasprotnimi metodami, potem bo dobil odgovor, kakršnega zasluži.« Zasmehovali so ga ter razglašali njegovo človekoljubnost kot slabost. Glasno so se Angleži in Američani norčevali iz njega. Zaslepljeni od onih, ki ver; i mejo v oblast vsega 6labcga, so preslišali vsa njegova svarila. Znova in znova so nadaljevali s svojim strahovanjem ter nastopali vedno bolj odkrito in brutalno, vse do samega umora. Naj ne bodo danes zato hinavsko ogorčeni. Desettisoči nemških mož, žena in otrok, ki so bili strahopetno umorjeni, dvigujejo iz svojih grobov grozno obtožbo proti zločincem iz Amerike ter Anglije. Maščevani Bodo za V6e te zločine. Oko za oko, zob za zob — to so večna pravila, četudi dalj časa počivajo, pa se vedno znova zopet pojavljajo, kakor da bi pravična usoda nikdar ne prenehala s svojim tekccn. Protikomunistično zborovanje slovenske Mmivm V dneh od ponedeljka, 12. junija, do četrtka, 16. junija se je vršilo proti-komunistično zborovanje slovenske duhovščine. Vsak dan sta bila v času od pol devete do dvanajste ure na sporedu dva govora z. debato. Na zborovanju so se zbrali vsi duhovniki, domači in tudi oni. ki bivajo v Ljubljani kol begunci. Zbrana slovenska duhovščina je pet dni resno študirala problem komunistične OF. v.=e lemeliilo razmotrila in premislila, in kol pHd študija in raz-motrivanja je na koncu soglasno sprejela lo!c resolucijo: 1. Slovenska duhovščina, zbrana na nrolikomiinističiiem zborovanju v Ljuh-li.ini, odločno in javno obsoja Osvobodilno fronto kot komunistično organizacijo, .lavno obsoja vse zjnčine. ki jih je storil brezbožni komunizem nad slovenskim n:, |■ • ■ «1VV I IV ■ Sovraži načrti na ifalij. oojssgis prekrižam Probojni in obkoljevalui poskusi propadli Berlin, 15. Jun. Ze pet tednov stremi britanski in severnoameriški operacijski načrt na italijanskem bojišču za tem, da bi z uporabo najmočnejših sil na ozkem prostoru prebil nemško bojno črto ter na ta način obkolil dele nemške ohratnbne fronte, jih odrezal in uničil. Sedanji desetdnevni boji severno od Rima so nov dokaz za to sovražnikovo stremljenje. Ko je nasprotnik spoznal, da prodira lahko v ozemljih vzhodno od Rima le z najtežjimi izgubami, je zbral večino svojih oddelkov na področju med tirensko obalo in Tibero. Zaradi dobre cestne mreže in pa izkoriščajoč spodnjo dolino Tibere ter nižine ob obali, je skušal čimpreje prodreti proti severu, da bi rta ta način lahko s strani zagrabil nemške čete, ki se odmikajo v Apenine. Toda nemški, med obalo in Tibero operirajoči oddelki so sovražnika zadržali ter mu v hudih bojih, ki jih je zelo otežkočala neverjetna vročina, v gorovju Cimini in Bohcna preprečili ta njegov namen. Na vzhodnem bregu Tibere je bil sovražnik najprej ustavljen pri Tivoliju, kasneje mu je s hudimi izgubami uspel prehod preko reke šele pri Maglianu, nato pa pri kraju Orte in končno na nekaterih severnejših točkah. Dočim se sedaj v zaščiti svojih tovarišev, ki branijo Tibero, nemški oddelki v Apeninih in ob jadranski obali nemoteno odmikajo proti severu, jo poskušal sovražnik 14. junija še enkrat — preden bo doseiel boj mejo osrsdnjih Apeninov _ doseči svoj rili i. izrpdno težkimi napadi ob cesti Orbetello-Orvioto. Po siloviti topniški predpripravi in s podporo Romunsko vojno poročilo Bukarešta. 10. junija. Romunsko vojno poročilo z dne 15. junija javlja: Ob spodnjem Dnjestru in v srednji Besarabiji le manjši boji. Severozahodno od Jašija so naše čete z uspešno podporo topništva in borbenih letal po dvodnevnih bojih zavzele neko važno višino. številnih bombnikov je ob obeh straneh Bolsenskega jezera napadel znova z močnimi silami. S težkimi izgubami mu je sicer uspelo, da je pri Marcianu in San Lorenzu prekoračil cesto Orbetello—Or-vieto, toda v gorovju severno od A!bi-niie in v dolini Paglije, dveh majhnih rečic tik severno od ceste, so nemške čete zadržalo sovražnikove napadalne kline, pri Orvi«-iu na so preprečile nove sovražnikove poskuse, da bi prišel preko Tibere. Kljub težkim izgubam, ki jih je imela v sredo predvsem neka vzhodno od jezera boreča se južnoafriška oklep-niška divizija, sovražniku ni tisnelo niti. da bi vdrl v bok vzhodno od Tibere od-mikajočim se nemškim oddelkom, niti da bi uničil nemške zaščitnice na področju zapadno od ceste Orvieto—Orbetello. Židje izzivajo v Švici Bern, 15. junija. Švicarsko časopisje poroča v nekem izčrpnem poročilu iz Te-sina o židovskem početju v Švici. Švicarska poročevalska agencija piše med drugim: »Ko je pretekli ieden obravnaval parlament begunsko vprašanje, je govoril narodni svetnik Schmidt o gonji proti tem novim priseljencem. Vendar taka »gonja« v Tesinu. ni potrebna. Če bi policija v Luganu ter Bellinzoni objavila spiske o vrednostnih predmetih, ki so jih prinesli iz Italije židovski begunci, potem bi bilo naše prebivalstvo zelo začudeno. Skoro si ne moremo predstavljati, koliko zlatnine, dragih kamnov ter vrednostnih papirjev so privlekli v Švico ti bežeči Židje. Gotovo pa je bilo teh predmetov še mnogo več, kakor pa to ve policija. Prebivalstvo si je na jasnem o »revščini« teh beguncev.« V Luganu je na poznanem trgu Ri-forma neka priljubljena kavarna, ki nosi sedaj ime »Jeruzalemska čakalnica«. Popoldan je la kavarna zasedena z Italijanskimi judovskimi begunri, ki v veliko nejeVoljo domačega prebivalstva nastopajo zelo razsipno ter nesramno. Me3to Churrhilla na jadranskem otoku Braču, so bile sedaj objavljene zanimive podrobnosti. Britanski časlnik je imel nalogo, da s 1100 angleškimi vojaki in kakimi 2500 pripadniki Tiiovih tolp izvede napad na nemško posadko otoka Brača. Akcija naj bi po možnc«ti uničila nemške sile na Braču, ali pa vsaj dosegla, da bi se razcepili nemški oddelki, ki so napadli Titov glavni slan. Churchill je zato dobil topniško podporo petih topniških čolnov. Nadalje so mu prišli na pomoč močni zavezniški oddelki bombnih in bojnih letal, ki so priletela iz Italije. Ker so imeli poleg tega angleški vojaki še kakih 30 topov, so bili tako številčno kot po opremi mnogo močnejši od nemških branilcev. Boj za otok je trajal tri dni in tri noči, ter se je z neverjetno srditostjo vršil za vsa nemška oporišča. Osrednja nemška obrambna na:>rava je bila posebno hudo napadena. Pri tem so nemški grenadirji vsakokrat v hojih na nož pregnali boljševiške tolovaje, ki so jim poveljevali britanski častniki. Napadalci so imeli zelo težke izgube. Odločilni udarec pa so nemški branilci zadali vsej akciji s tem, da so zajeli Churchilla in njegov štab, nakar so se Britanci in boljševiki odločili za prekinitev podjetja. Ponoči in v megli so zopet izginili z otoka. Nek nemški čistilni oddelek, ki je 4. dne či3til otok, je naletel Ie na neko britansko skupino, ki je imela nalog, da osvobodi podpolkovnika Churchilla. Po kratkem boju so bili tudi ti Britanci premagani in ujeti. Napadalci fo izmed 3.600 mož izgubili okrog 1500 britanskih vojakov in tolovajev. Okrog 500 mrtvih, med njimi 8 britanskih častnikov, so našteli Nemci na bojišču. Trije angleški častniki z 61 možmi so bili ujeti. Med njimi je bil tudi podpolkovnik' Churchill. Poleg tega je padlo v nemške roko še vae težko orožje napadalcev. da bi bili veseli in zadovoljni, da se lahko tu v miru zadržujejo, se nesramno obnašajo napram prebivalstvu ler se ba-vijo le s črno borzo. Švicarska agencija končuje: »Vprašujemo, zakaj lahko žive ti bogati emigranti tu v Tesinu v takem razkošju?« — Žid svojega značaja nikjer no zataji. mo. Podrobno je preiskala zadevo in našla sled, ki jo je vodila v Trst. Po spretnem zasledovanju se ji je sedaj posrečilo tatove aretirati. S tatovi ji je prišel v roke tudi velik del ukradenih dragocenosti. Zaprta ulica. Zaradi popravil pri kanalizaciji je iz varnostnih razlogov ulica »del Vellro« začasno zaprta za vozovni promet. Prijava sedemdesetletnikov. Vse osebe, ki bivajo v Trstu in bodo 1. julija tega leta dosegle sedemdeset let, naj se do 10. junija javijo na prehranjevalnem uradu, Via Malcanton 3, ali pa pri občinskih zastopstvih v Barkovljali, na Proseku in na Opčinah. Gre za priboljšek pri živilih. Nedostojna nogometna tekma. V nedeljo, 4. junija, 6e je na tržaškem športnem igrišču odigrala tekma med domačim klubom »Triestina« in med klubom »Ampelea« iz Izole. Istrski gostje so nastopili zelo borbeno in se jim je posrečilo v prvem polčasu zabiti dva gola. To je razburilo tržaško enajstorico. Drugi polčas so je razvil v znamenju surovega pretepa. Športni poročevalec »Adria-Zei-tung« pravi: »Kar se je pripetilo v nedeljo na tržaškem stadionu, nima s športom nič več opraviti. Sodnik bi bil moral tekmo pravočasno prekiniti... Raje s častjo podleči, kot postaviti šport v slabo luč. Ta očitek zadene v prvi vrsti Trža-čane, ki so bili glavni udeleženci pretepov na igrišču. Sramotno je, če moramo uszoloviti, da smo videli najmanj pet primerov, ko je nogometaš svojega nasprotnika s suvanjem vrgel na tla ali ga pa obdelal z brcami, medtem ko je bila žoga v nasprotnem vogalu igrišča.« Is Gorice Duhovniške vesti. Kakor smo že poročali imamo letos v goriški nadškofiji osem slovenskih novomašnikov. Nekateri so že peli neve maše, drugi jih pa bodo prihodnjo nedeljo, 18. t. m. Zaradi pomanjkanja duhovnikov, ki vlada na deželi, so nekateri novih dušnih pastirjev že imenovani na službena mesta: Vladimir Rijavec gre za upravitelja v Ravr.ico pri Grgarju; Ivan Kobal je nastavljen za kaplana v Tolminu; Franc Krapež bo upravljal Pliskovico na Krasu, ki je zaradi komunističnega divjanja hudo trpela; Bogomir Zakelj pojde za upravitelja na Ledine nad Idrijo in Franc Metlikovec bo nadomestoval komenskega župnika in oskrboval komenske podružnice. Ob drugi obletnici mučeniške smrti dveh slov. duhovnikov V nedeljo, dne 18. junija bo dve leti odkar so komunisti umorili v gozdu dobrega gospoda župnika Nahtigala in gospoda kaplana Cvara. Naše misli hitijo velikokrat k tema mučencema, ki ležila sedaj v cerkvi na Veseli gori; ta dan pa so pohitele čez Vrh in po dolini Globoko mimo Roženberka k malemu potočku in od tam v gozd, kjer so pred leti padli usodni zločinski streli na dva duhovnika šentruperske fare. Od takrat dalje se je razlila nad to faro ccla povodenj gorja. Kri je tekla po dolini — brezobzirni ognjeni zublji so uničevali poslopje za poslopjem — župnišče, kaplanijo, gradove, šole in druga gospodarska poslopja in napolnili hribe in doline s strahom in grozo ptffed uničevalci slovenskega naroda. Fara je ža od takrat dalje brez župnika. Zgodovina teh dveh let pa tudi že priča, kako ostro sodi Bog tiste, ki pobijajo Njegove služabnike: cela vrsta tistih, ki so sami hujskali k smrti svojih dušnih pastirjev ali odobravali ta zločin, je že prejela zasluženo kazen; drugi ji pa ne bodo ušli. Dragi gospod župnik! Vemo, aa Ti v večnosti ne gledaš maščevalno na farane, tudi ne na zločince, pač pa, da prosiš zanje, da bl spoznali svoj zločin in ga obžalovali. Prepričani smo, da uživaš bogato plačilo za svoje vestno izpolnjevanje župnijskih dolžnosti, vendar pa moramo reči, da nam je hudo pri srcu, kadarkoli se spomnimo na Te, na dan Tvoje grozne smrti, ko so strašni streli odjeknili po dolinah pod Malim Cirnikom. V teh težkih časih, ko se ljudstvo z vsem zaupanjem obrača na svoje župnike, pa St. Ruperska fara nima župnika, nima mogočnega posredovalca za dobrobit župnije. Kot skrbni pastir si pazil na vse ovčice, tudi na tiste, ki so pribežali od drugod ln si jim dal varno zatočišče v svoji fari. Naše misli so polne srčne hvaležnosti za Tvoje dobrote in polne občudovanja Tvoje žive vere in apostolskega duha, ki je vedno gorel v Tebi. Dragi gospod kaplan Cvar! Koliko življenja, veselja in navdušenja si prinese! Ti v šentrupersko faro! Pogum in odločnost sta vedno razpršila vsak strah in vsako omahovanje ne samo v Tvojem srcu, ampak v srcih vseh, ki so bili kdaj s Teboj skupaj. Ko so zjutraj na vse zgodaj škrjančki peli in se dvigali visoko pod nebo okrog kaplanije, ki je zdaj razdrta in požgana, takrat si urno skočil na noge in takoj odhitel v cerkev, kjer si bil pripravljen pomagati vsaki obteženi duši k duhovnemu dvigu. Poslušali smo Te z odprtimi usti in ušesi, ko si nas z ognjevito besedo svaril pred brezbož-tvom in bodril, da pogumno sledimo Cerkvi in njenim naukom. Tvo;e besede bodo zapisane v naših srcih še dolga leta! Vajina molitev in priprošnja je gotovo imela uspeh, da so marsikateri že spoznali svojo krivdo, se skesali in bridko obžalujejo Vajino smrt. Ob drugi obletnici Vajine smrli, bodo naše misli še pC3ebno zaupno ' Hitele k Vama s prošnjo, naj Vajir\a kri izbriše vse madeže faranov in naj prinese žup-ljanom šentruperske fare skorajšnji mir in blaginjo. SP0RT 2ŠK Hermes — boksarski odsek. Pozivam V66 stare člane odseka, kakor tudi novince, da sa udeležujejo treninga odseka, ki bodo dslej ob ponedeljkih in petkih ml is na Stadionu. Pozivam vso člane odseka, da so zanesljivo udeleže sestanka odseka v nedeljo ob 8 na Stadionu. Po soslanku trening za bodoče tekme. — Načolnik. ŽSK Hermes — upravni odbor. Pozivam vse odbornike upravnega odbora, dn st> zanesljivo udeleže se.ie v nedeljo, 18. t. m., s pričetkom ob 8 na Stadionu v Šiški. — Predsednik. Z.šli Hermes, kolesarski odsek. Pozivam vso staro člane kolesarskega odseka kakor tudi novinec, ki ee zanimajo za kolesarstvo, da se udeleže sestanka kolesarjev v nedeljo, 18. t. m., ob 8 na Stadionu v SiSki. Po sostanku trening vseh vozačev za prihodnjo prireditve. Vabljeni tudi vsi klubovi funkcionarji. — Načelnik. ZSli Hermes — nogometni odsek. Pozivam vse igralce prvega in rezervnega moštva, da se zanesljivo udeleže obveznega treninga na dva gola v nedeljo, 18. t. m., s pričetkom ob 9.30. — Načelnik. Kolesarska zveza. Pozivam vse predsednike kolesarskih društev, kakor tudi vso odbornike kolesarskih društev in dirkače, da se udeleže obveznega sestanka v nedeljo, 18. t. m., s pričetkom ob 8 na Hermesovem stadionu v svrho dogovorov zaradi organizacij dirk na dirkališču v Šiški. — Predsednik. Naročajte » ,Slovenca' ? Mne ii bojev Domobranska postojanka v Stični je zelo boleč trn v komunistični peti. V zadnjih dneh so je skušali rdečkarji ponovno uničiti. Obstreljevali so jo z dvema težkima minometoma, ki naj bi krila komunistične naskoke. Po poldrugi uri brezuspešnih napadov so jo komunisti odkurili. Na Krcmenku blizu Črnega vrha se je v neko hišo zatekel rdeči tolovaj. Takoj ko je vstopil, je začel kričati: »TI hudičevi belogardisti!« Takoj nato je pomeril z brzostrelko na svoja prša in se pred vso družino ustrelil. V okolici Višnje gore so se zadnji čas klatile večje skupine rdečih tolovajev. 11. junija je krenila čela domobrancev v smer Male vrhe—Polževo in popolnoma presenetila rdečkarje. Ti niso imeli časa niti pomisliti, kako bi se postavili v bran, ampak so jo jadrno odkurili čez drn in strn. Iz St. Vida pri Stični poročajo o lepem uspehu domobranske skupine. 1t. junija je oddelek domobrancev obkolil mnizm I vas Škofije pri Radohovi vasi. V njej je bil namreč oddelek rdečkarjev na oddihu. Kdo bi se čudil, da si po večnem klatenju po hostah kdaj zažele imeti streho nad glavo! Sredi med hišami se je vnela kratka borba, v kateri je obležalo osem tolovajev, medtem ko so ranjence rdečkarji srečno odnesli. V Primskovem bodo tolovaji kmalu pokradli prav vso živino iz hlevov, obleko in perilo iz skrinj in živež iz kašč. Tudi najbolj goreči pristaši »osvobodilnega gibanja« so poparjeni, kajti tudi k njim so prišli tolovaji po bero, ko je zmanjkalo blaga pri poštenih družinah. Vsi ljudje si žele samo eno. da bi čimprej prišli domobranci in pregnali požrešni gozdni mrčes. V okolici Rdečega K.-.la in Zagorle® na Dolenjskem je prišlo ob 12. junija ob desetih do hude borbe med domobranci in rdečimi tolovaji. Luid.ie so pripovedovali, da ?o imeli rdeči preeei trnih. To se je dalo sklenali ludi iz krvnvih sledi, ki so jih pustili bežeči tolovaji. Sternenov portret g. prezidenta L. Bupnika kl Je tudi pokrovitelj razstave mojstrovih portretnlh del v Jakopičevem paviljonu ter naslikan nalašč ca to razstavo. Razstava Jo odprta vsak dun od 8 do večera hroi opoldanskega odmora. — Vstopnina Je It llr, a za šulo In domobrance v skuplnali pod vodstvom vzgojiteljev In častnikov Je vstopulnn znižana na 1 liro za obiskovalca. — Pri obisku razstave obiskovalcem posebno dobro služI razstavni katalog:, kl en dobite za 10 llr ter Je v njem daljša razprava un. prof. dr. Franceta Steleta o umetniku In njegovi umetnosti, razen tega pa tudi val podatki o razstavljenih delih. Zlasti pa vabimo v*o našo javnost na razstavo v nedeljo, 18. t. m . ko ob 8.311 pride nn razstavo zastopstvo občine Vrhnika a predstavniki vseh stanov ln poklicev, da svojemu rojaku prof. Mateju Sterncneu pod vodstvom vrhniške, ga župana g. Ignaca H r o n a 1 z r o t o diplomo vrhniškega častnega obSanstva. naanfnHaHBHHHHaasaaBBaMBHflaBaacaeHBaaaEaBaBH Novi grobovi + Oskar Szillich. V Ljubljani je izdihnil višji svetnik drž. žel. v p., gospod Oskar Szillich. Blagega rajnega bodo pokopali v nedeljo oh pol treh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. — Naj rajnemu sveti večna luči Vsem njegovim dragim naše iskreno sožalje I Zgodovinski paberki 17. rožnika: 1704. leta se je rodil v Bristu pri Makarski v Dalmaciji Andrija Kačič Minšič. Stopil je v frančiškanski red in postal duhovnik. Nadaljeval Je prosvetno delo bosanskih frančiškanov. Hotel je narodu pokazati njegovo preteklost, zlasti junaške boje s Turki, zato jo napisal knjigi: Korabljica in Razgovor ugodni naroda slovinskoga. Prvo je kronika v prozi od stvarjenja sveta do K'a-Jtiftičgyega ča^a,'- druga knjiga, ki je mnogo važnejša, je kronika v prozi in verzih od"legendarnega Ilirika do 18. stoletja. V njej je hotel narodu pokazati zgodovino ne kot znanstvenik, ampak tako kot je nanjo gledal narod sam v svojih pesmih. V svoje delo je sprejel več narodnih pesmi, druge pa je po njihovem načialu sam spesnil. Razgovor je postal prava narodna knjiga in je imel ne malo vpliva na probujo narodno zavesti. 1899. lota je umrl v Ljubljani Belar Leopold, glasbenik, rojen v Idriji 1828. Po študijah na glavni šoli v Idriji in na pripravnici v Ljubljani, je služboval od 1847. leta kot učitelj v Cerknici,., nato v Borovnici, v Trnovem na Notranjskem in na Brezovici, I8IV2. leta je odšel v Ljubljano in postal nadučitelj ter vodja mestne deške šole. Po nekaj letih je bil imenovan za kranjskega šolskega nadzornika v Ljubljani. Leta 1889. je stopil v pokoj, ob tej priliki je postal častni meščan ljubljanski. Glasbe 6o je učil v Idriji pri Krašnarju, nato na glasbeni šoli pri Gašparju Mašku; praktično pa se vežbal na frančiškanskem koru. Kot učitelj je na vseh svojih službenih mestih vodil tudi cerkveno petje. V Ljubljani je prevzel vodstvo cerkvenega zbora pri sv. Jakobu in bil močna opora cerkvenoglasbeni reformi. Zložil je dolgo vrslo skladb, priobčil pa le nekatere. Najpomembnejša je slovenska maša: Oče večni v visokosti. V splošnem prevladujejo pri Belarju cerkvene skladbe. Od vsega kakih 52 umotvorov se jih je veliko izgubilo v času prevrata. Nova emisija delnic Poročali smo že, da namerava Prva hrvatska štedionica v Zagrebu zvišati svojo glavnico od 95 na 142.5 milij. kun in sicer z izdajo 96.000 novih delnic po 500 kun imenske vrednosti. Starim delničarjem pripada na dve start delnici ena delnica novo emisije, za katero znaša tečaj 500 kun (za celo delnico), 125 kun za vsako četrtino delnice in 50 kun za vsako desetino delnico. Nadalje morajo plačati 4% ohresti od 1. januarja 1944 dalje ter 50 kun za naknado stroškov na delnico. Ker so nahaja tudi v ljubljanski pokrajini mnogo delnic toga največjega hrvatskega denarnega zavoda, opozarjamo na to našo čitatolje. Glede nadljnih informacij in podrobnosti naj se interesenti obrnejo na podružnico Prve hrvatske štedionice v Ljubljani. Za današnji dun Koledar Sobota. 17. junija: Srce Marijino; Adolf, škof; Nikauder, mučenec. Nedelja, 18. rožnika: 8. pohlnkoštna: Mark in Maroolljnn, nuičenca; Marina, devica. Dramsko gledališče •Nevesta s krono«. Rod Sobota. Ob 18. Operno uledališče »Baletni večer«. Promlcra. Rod I. Ob 18. Kino Matica •Potovanje v preteklost« ob 15.30 in 1D.15 Kino Union »Marija Stuart« ob 17 In 19.13 Kino Sloga • MoJi itlrje mladi« ob 16 tn 19. Lekarniška služba Nočno a I u t b o Imajo I e k a r n « i dr. Piccolt, DunnJSka cesta 6; mr. ITo-čovar. Celovška cestn 6J, in nir. Oartu«, Moste, Zaloška costa. Zdravniška služba Nedeljsko zdravniško službo b0 opravljal od soboto oil 20 (lo ponedeljka (lo 8 ni višji zdravstveni svetnik dr. Franta M is, Ljubljano, Poljanska 15, tel. 22-89. FILMI TEGA TEDNA »MoJi Itlrje mladi« J« nnstov filmu, kl ca te dni predvaja kino Sloga. Prod noknj leti smo ga žo videli, bržkone pa no vsi. Mati, vRa navezana na svojo tri dečke, kl jih jo morala rediti ln vzgajati sama, do-prinnšn vsako žrtev zanjo, odbija snubce — saj je So lepa ln krepka žena — samo da bi mogla živeti za svoje Tunlo. Otrokom jo povednla, da jo njihov očo odšel od doma pred dvanajstimi leti, pa so nI ve« vrnil, keo- so je utopil. Bil jo najboljši in nnjpo-štenojšl človek na svotu. Materin duševni mir pa sknli prihod človeka, kl jo bil nekoč njen mož in očo njenih otrok. Vrnil so je, čoprav jo obljubil, da bo odšel za vedno; Pa no moro vzdržati, kor ga grize vest, ker ga srce vlečo k družini, ki jo jo hodno zn-pustil in so ni brigal zanjo celili dvanajst let. Film jo poln materinsko ljubezni, posvečen Jo materi, kl živi lo za svojo tri fanto, katerim pa so končno pridruži šo četrti — njihov oče. Krepko Jo Izražena borba med materjo ln ženo v eni osebi; med materjo, ki jo mornla lagati, da nI pokazala svojim otrokom očeta takšnega, kot Jo bil, tn med ženo, kl jo še vedno ljubila svojega moža kljub temu, da Jo Jo zapustil s tof.klm bremenom na rnmali. Tudi jo lepo prikazana otroška ljuhezan do mnter«. njihova ljubosumnost na snubce, knjtl mati jo lo njihova in sami Jo hočejo Imeti, njo in vso | njeno ljubezen. Kolektivna pogodba in nove minimalno mezda za poljedelske delavce Na podlngi odobritve od strani pristojnega oblastva je stopila v veljavo z datumom dneva podpisa 23. decembra 1943 kolektivna pogodba za poljedelske delavce. Ljubljanske pokrajine. Pogodba v celoti nadomešča bivši po-selski red in so njena določil« veljavna brez izjeme za vse delodajalce in delavce v poljedelstvu na področju pokrajine. Pogodba določa med drugim, da morata delodajalec in stalni poljedelski delavec pred nastopom službe skleniti posebno službeno pogodbo v dveh izvodih. Obrazec pogodbe jc predpisan s kolektivno pogodbo. Delodajalec in stalni ali polstalni poljedelski delavec se lahko dogovorita, da ima v roku prvih 14 dni po nastopu službe vsaka pogodbena stranka pravico odstopiti od pogodbe brez odpovednega roka. Službeni odnos stalnih in polstal-nih poljedelskih delavcev traja eno gospodarsko leto, ki je enako koledarskemu letu, ter se obnavlja molče od leta do leta, če ga ena izmed pogodbenih strank ne odpove. Odpoved se izvrši pismeno ali ustno in to zn gospodarskega posla (hlapca ali deklo) najkasneje do 1. decembra, zn druge stalne in polstalne poljedelske delavce pa najkasneje do 15. septembra. Gospodarski posel, ki mu služba preneha brez njegove krivde in proti njegovi volji, ima pravico do odpravnine v znesku četrtine letne plače v denarju, oko je službeno razmerje trajalo nepretrgoma 10 let. Odpravnina narašča z vsakim nadaljnjim letom službe zn pol zadnje mesečne plače, dokier se no izenači s ccloletno plačo. Stalnim poljedelskim delavcem, ki so zaposleni nepretrgoma celo leto, pripada po enem letu službe pri istem gospodarju letno plačun nerazdeljen dopust za dobo enega tedna. V pogodbi so predvideni tudi predpisi zn slučaj obolenja delavca ali nezgode, glede opoldanskega, nočnega, prazničnega in nedeljskega počitka ter urejevanja službenih odnosov dninarjev in nnturulnih dajatev. S posebnim dodatkom podpisanim med pristojnimi sindikalnimi združenji 10. III. 1944 so bile določene z veljavnostjo od I. XII. 1943 nove zvišane draginjske doklade na mesečne pluče in sicer: Na mesečne plače do 100 lir dokla-da 100 lir; na mesečne plače od 101 do 200 lir doklnda 70 lir; na mesečne plače od 201 do 300 lir doklnda 60 lir; na mesečne plače nad 300 lir dokladn 40 lir. Za dninarje so določene sledeče minimalne dnine: za inoške dninarje 30 lir, za ženske dninarice 20 lir. Poleg te plače morajo dobiti dninarji in dninarice pri delodajalcu celodnevno hrano. Če pa ne dobe hrane, Kundmachungen dsr ErnahrungsanstaU Abgabe von Innereicn Solnvursturbciter hekommeu um Sam tla«, dun 17. d M. nur dou Abschullt »NTD — 13 dor von (ler SVA lu Laibach au»ge-gobenen Juuizulntfekarten J« 25 "O lnne-relen beim Metzger Cerulvoe Stanko, um Mel/.gcrstuud, (PogučurpluU vou b — 12 Uhr. Abgabe von Kartolleln Verbraucher mit den Anfangabuchsla-bon K — It bokouimcn am Samstag, den 17 d. M. Je 1 kg liartoffelu auf den Abschnitt No 38 der Knrtoffolkurto bel naehatehon den Firmen: Kmotijska družba (Novi trgi, I. Delavsko konzumuo društvo (Kongresni trg), Nabavtjalnn zadruga drž, ustužben-cov (Vodnikov trg) und Želozničarsk« nn-bavljalna zadruga (Cest« 800 let Ljubljane). Die Ahgabe an tibrigo Verbraucher \vird naohtrtigllch bekunnt gegobeu \vor-lien. Obvestila »Prevoda« Oddaja drobovine Najtežji delavci dobijo v soboto, dno 17. t, m. na odreiek »NTD — 13« junijske dodatne nakaznice, izdane od Mestnega pre. skrbovalnega urada, po !5 dkg drobovine pri mesarju ternlveu Stanku na mesarski stojnici (1'ogačarjev trg) od 8. — 12. uro. Razdeljevanje krompirja Potrošniki z znčotno ftrko od K — R dobijo v soboto, 17. t. m. pn 1 kg krompirja na odrozek št. 38 nakaznico zn nnbn vo krompirja pri na.slodnjih tvrdkah: Kmetijska družba (Novi trg), I. Delavsko konzumuo društvo (Kongresni trg), Na-bavljalna zadruga dri. ust. (Vodnikov trg) ln Nnbavijalna zadruga želozni&arjov (Cestn 800 lot Ljubljane). Delltov ostalim potrošnikom objavimo naknadno. ■aa Berite »SVET« aaBaaaaaaoaBaaaaaaaBBaaaai) Nedeljska cerkvena glasba Cerkev sv. Jožefa. 01« 7.45 slovesen vbod č. gg. novomnšnlkov; izvaja se: Novoma-S-nik hod- pozdravljen, zl. O. Rlhar, Pridi sv. Duh, zl. dr. Fr. Klmovee. Pri maši: Mlssa in hon. st. StnnUilal, zl. St. Premrl, z orkestrom. Graduule: Dnlola ot reetus, zl. A. Foerster. Po ofortorlju: O Deus ego nmo Te, zl. I. B. Miillcr. Po maši: Hvalnica, zl. dr. Fr. Klmovoc; k blagoslovu; V zukra-mentu, zl. A. Foerster. Cerkev M. B. v Krlžanknh. Ob 6.30 slo-vosen vhc*l č. g. novomu.Snika p. Bogomira Kocijana. Izvaja so: Kovomašuik boU' po. zdravljon, zl. Gr. Rihnr. Veni sanvto Spi-ritus, zl. A. Foerster. 1'rl maši: MUsu so-leiunls, »1. dr. A. Fniat, z orkestrom. Gro-duulo: Dululs ot rcelus. zl. A. Foerster. K ofertoriju: Ava Marin, zl. St. Premrl. Po maill To Douin, zl. Fr. Sebiipf. Tautum ergo, zl. dr. Fr. Kimovec. se ta preračunava takole: kosilo (>.5(1 lire, večerja 4 lire, zajtrk 3 lire; dve mali itižini po 3 lire. Tako znaša minimnlnn plača bre/. hrane pri gospodarju dnevno i.a moškega dninarja 49.50 lire, zu žensko dniunrico 39.50 lire. Minimalna mezda zn viničarje znaša dnevno 20 lir, poleg nnturulnih dajatev, predpisanih z viničarskim redom. Na zadnji izplačilni dan pred Božičem se izplaču vseni stalnim poljedelskim delavcem kot božično nagrado plačo za 1 teden. Pri delavcih, ki prejemajo mezdo dnevno, se nagrada izračuna tuko, da se dnevna mezda pomnoži s 6, pri delojemalcih z mesečno plačo pa se deli ista s 4. V kolikor pa imajo delojemalci, zaposleni v poljedelstvu, boljše ure-'ene delovne pogoje in višje plače, ukor so določene s kolektivno pogodbo in dodutkom, morajo ti boljši pogoji in višje plače za delavce ostati še nadalje v veljavi in jih delodajalci n KULTURNI OBZORNIK Nov Bordeauxov roman v slovenščini Francoski akademik in izraziti katoliški pisatelj Henry Bordeaux postaja med Slovenci vedno bolj znan in priljubljen. Svoj čas ga je predstavila že Mohorjeva knjižnica, sedaj pa že s tremi povestmi Slovenčeva knjižnica. Najprej sta izšli njegovi dve krajši noveli ,Srce in kri' ter .Nezvesta žena', potem pa roman ,Raymonda\ ob katerem je tudi prevajalec našel mesto za oris pisateljevega dela, sedaj pa povest .Rodbina Roquevillardov' v prevodu Lojzke Brusove. Med temi tremi je morda »Raymonda« najfinejša po intimni problematiki izredno poduhovljcne žene v zakonu z možem, ki ga mami svet in sijaj; najbolj pa sta si podobni »Srce in kri« in »Rodbina«, kajti obe se godita v okolju pravniškega vprašanja, le da pri prvi povesti gre za krvav zločin, pri drugi pa za čast in ugled rodbine. Pri vseh treh pa je važno intimno življenje z naravo ter zveza s tradicijo, predvsem duhovno tradicijo v veri in poštenju z rodovi prednikov. Najbolj je ta misel zveze sodobnosti s preteklostjo prišla do veljave v zadnjem romanu »Rodbina Roquevillardov«, ki je v tem pogledu naravnost tezen, prepričuje pa bolj s čustveno močjo, kakor pa z dokazi razuma. Kakor so stari na- turalistični pisatelji predvsem na Francoskem dokazovali, kako se podeduje zločin iz roda v rod, prav tako hoče Bordeaux dokazati, da se da podedovati tudi čednost, čast in poštenje, kajti posameznik ne stoji sam v svetu in v življenju, temveč ga spremljajo vsi predniki, ki imajo tako delež na njegovi gmotni lasti, pa tudi duhovni rasti. In to resnico, ki naj jo dokaže na življenjskem zgledu, je obdelal Bordeaux v tem romanu, ki je resnična apologija in slavo-spev trdnosti rodbine, predvsem meščanske rodbine, ki na Francoskem vzdržuje največjo privezanost na krščansko tradicijo. Predstavnik take rodbine Roquevil-lardov je advokat Franc Roquevillard, lastnik rodbinske hiše nekaj kilometrov od Chamberyja, človek, ki je prepričan, da je moralne zablode vsakterega kriva družina, nasprotno pa je tega mnenja, da mora »član poštene rodbine imeti šc večje spoštovanje do same sebe, kajti v družinah mečejo vse na en kup, zemljo in dolgove, dobro in slabo vedenje«. To se pravi, da tudi slabost kakšnega svojega člana celotna rodbina lahko s svojimi dobrimi deli odreši ter tako izravna krivdo, v kolikor je. Tak primer se zgodi tudi v njegovi lastni rodbini, ki je številna. Poleg žene ima tri hčerke in dva sina. Ena hčerka se jc poročila, druga je šla v misijonc na Vzhod, tretja jc zaročena, najstarejši sin je mornariški častnik, drugi Mavricij pa je dokončal pravo ter je določen, da bo na domu svojih očetov nadaljeval poklic svojih prednikov, ki so že nekaj rodov sem sami odvetniki, vsekakor pa pravniki. V to pa pade dramatski konflikt: prav ta sin Mavricij napravi hiši škandal in sramoto s tem, da zbeži z ženo odvetnika, pri katerem je v praksi, v Italijo ter tam prebije leto dni. Pravniški zaplet pa pride s tem, da je žena odvetnika Frasna vzela s seboj tudi sto tisoč frankov, ki jih ji je mož ob poroki podaril, pa jih hranil v svoji blagajni. Odvetnik FraSne toži Mavricija kraje tega denarja ter poneverbe. Zato je Mavricij pred poroto v odsotnosti obsojen na leto dni zapora, za katerega pa obtoženec ne izve, kajti v Italijo, kjer preživljata medeno leto ubežnika, ne pride glas o tem, ker sta pretrgala vse stike z rodbino. Med tem pa doživljajo sramoto rodbine doma vsak na svoj način: mati umre, sin-čast-nik gre v Afriko v boje, da ni priča sramoti, zaroka hčerke Marjete se raz-dere, zet se drži ob strani, oče pa se peča sam s tem, kako bi dokazal, da sin ni tat, kajti pri taki vzgoji in takšni rodbinski tradiciji tat biti ne more. To je njegovo prepričanje, ki ga deli z njim hčerka Marjeta, po materini smrti odločena, da se bo posvetila samo rodbini in njeni časti. Med tem sc ohlaja razmerje med Mavricijem in odvetnikovo ženo, Mavricij noče živeti na njeno stroške, zato se po enem letu obrne na mater, o kateri ne ve, da je umrla, za po- pogodbu In dodatek bo- ne smejo spreminjati. Kolektivna po_ sta izšla v tisku v obliki žepne brošure in se bodo z njimi tako lahko podrobno seznanili vsi prizadeti gospodarski iu delojemulski krogi. sojilo toliko denarja, kolikor ga je uporabil preko svoje vsote, ki si jo je izposodil pred begom od sorodnikov. To pismo potrdi očeta in sestro šc bolj v prepričanju, da ni on ukral denarja, temveč da ga je vzela odvetnikova žena sama. Pošljeta mu denar in povabita ga, naj se vrne in javi sodniji, da se opere, oziroma odsedi svojo kazen Mavricij zbeži od prilcžnice v domovino in gre v ječo. Med tem se začne obnovitveni proces, v katerem je težava samo ta, da Mavricij iz časti ne pristane na to, da bi zagovorniki njegovo nedolžnost dokazovali s krivdo žene, ki je leto dni živela z njim. Tu igra zopet veliko vlogo tradicijska zavest časti. Oče jc pripravljen po družinskem posvetu predati družinsko hišo, samo da plača tujo krajo in s tem pripravi pot poroti, da bi Mavricija lahko oprostila, ne da bi palo ime gospe Frasnove. Nihče si ne upa zagovarjati Mavricija pod takimi pogoji, na kar se odloči očo sam. Ta s podporo hčerke Marjete in celo sina, ki pade v Afriki 7. zavestjo, da prinaša žrtev za dokaz bratove nedolžnosti, ter s sklicevanicra se na vse mrtve prednike prepriča porotnike, da je sin nedolžen. In to dokazovanje v sodni dvorani jc višek njegovega in pisateljevega prepričanja o metafizičnem pomenu družine v moralnem svetu posameznika ler pomeni apologijo rodbine, v kateri »mrtvi plačuicjo gospodarsko na potomca« (s prodajo posestva), pa tudi »nudijo moralno poroštvo«. Tako jc rešil z največjimi žrtvami vse rodbine sina in pa opral očitka Dnevne novice Priprava >a sprejemne Izpite dacvnolll I NSTIt TKCIJ K - NOVI T HO i. Na urtulliiKkl vudulrl luniruujn šola) bo vpisovanje za prvi raired 19. in 20. ju-ii i Ju od 8—11. Na uršulluskl gluutailjl te bodo vršili > p r e J e m n i Upili iu 1 rsitod du« 19. ln 20. Junija ob 8. Prošnjo. spisano na navadno polo papirja, uuj oddajo najkutuejo do 18. junija nn »amoetun«ki portl. Prilož« naj krstni list, spričovalo 4, rairuda lu 6 lir tn cerkveni kolek. Opozorilo. Du bo oddih nn vrtu aH v naravi šo bolj prijeten, si pomagamo z lepo godbo. Novo ploščo i modernimi šlngurjl in grnmofono pn izposoj« proti uinli odškodnini tvrdka »Evorest« v Prešernovi ulici 11. Društvu »Dom slepih« v Llubljanl jo poktontln rodbina odvotnlkn dr. Franca Le-»kovica v počustttev spominu na pokojno toto Ano \VossnerJevo, šolsko upravltcljleo v p., 2110 llr, za kur «« jI odbor najlepšo zahvaljuje. Maturanti lf teta lil} v Škofovih lavo-dlb obbnjamo 23 letnico mature i. julija t. 1. v sedanjih prostorih zavoda v Baragovem semenišču. Prihod v zavod ob 18. Vsi sošolci vabljeni. Vslno za vsakogar sedaj In v bodoče v icsebnrm alt Javnem poklicu Je znanje strojepisja! Novi dnevt in večerni točnji pričenjajo 19., 20. in 21. junija. Učno ure po želji oblikovalcev, — Vpisovanje dnevno. — Učnina zmerna. — Informacije, prospekti: Trgovsko učilMče »Chrlstofov učn| zavod«, Domobranska 15. Druga sklepna produkcija Glnshen« akademijo ln Srednjo glasbeni« iolo bo v pono-duljek, 19. junija, ob 17.80 v veliki fllbar. inouičnl dvorani. Na sporedu so pevske. Muvirsko In violinsko skladb« tor sklndbo zn flavto In klnrinot. Nastopili bodo učenci prof, Dariana, Ant. Rnvnikn, Rupla, Ant. Trosta, daljo Ang. Trostove, Vogelnikov« In NVistinghausnovo. Sporedi po 6 In 3 lir« so v prodnjl v knjigarni Glasbeno Matlos. V spomin dnine obletnice muAcIlISkn smrti gg, župnika Nahttgnla ln kaplann Cvara bo v ponedeljek. 19. t. m. slulbn božja v stolnici oh 6.30. h kateri so vabljeni vsi prijatelji in znanci. KougrcKnelJa učiteljic In kongregaclja arnapodlčrn pri sv. Jožefu v I.JublJanl obvešča svoje članico, da skupno sv. nbbnjilo dno 18. junija v kapcllel nI možno, pnč pn jo popoldne od 15—18 v cerkvi molitvena tira. V ponedeljek, 19. t. m., bo ob 18.30 slovesen shod. Fotografije portretov a Sternenove razstav« so naprodaj v Jakopičevem paviljonu po 10 llr. Doslej so gotove saino fotografij« nekaterih portretov in snino malo kopij, ki Jih pa lahko obiskovalci S« naroče pri blngajnl. Prihodnjo dni bo pri blagajni nn rnipotngo ž« večje Število fotografij drugih portretov po Isti ceni. Ker nI bilo mogočo rnmtnvnegn katnloga Ilustrirati z reprodukcijami nu boljših rar.«tavlj«nlh del, opozarjamo prijatelj« »lonn*k« um«tn»*ll. por-tr«tlrance In njih svoje«, naj »»Ž^Jp po teh dobrih fotografijah, snj jo doboilek rnz«ta-vo namenjen Socialni pomoči. Nova mala pr| nrSiilInkah. V nedeljo, 18 Juni'a, bo ob 8 opravil » tukajšnji ur'ti-lln«kl cerkvi prvo p» durltev pr«č. g no. voinn'nil( .InnVo H a h j a n od Sv t.enartn nnd Škofjo t.nko K »lovesnosti vabimo vso rojnke iz SknfjeMkcgH okrn.tn. Neslan kroh. V»'Ipo pogo»(c e »o prtož-b«. da neknterl peki perejo »e!o mnln slan. odnosno docela neslnn kruh. Vse potrošnik« kruha opozarjamo, da se obrok soli pekom ni popolnoma nič skrčil, Zalo so vsi Izgovori pekov neutemeljeni In je v korist vnakcgn potrošnika, da tnkoj prijavi kontrolnemu oddelku »Pr«vodn< vsakega peka, kl bi ne. radostno solil kruh In »nveda udinjal • preostalo soljo črnobortl junske poale. asEaaasaiBUCEBanoBBBnaacHBBB Krcjige »Slovenčeve knjižnice« ki so izšle v zadnjem času, so zelo lepe. Ne hodijo okrog življenja, ampak sežejo prav vanj, i izjemo zadnje, ki hoče nuditi bralcu nekaj vedrih, prijetnili ur. Morda je še nimate? Mnx Metzger: M o n i k n potuje na M a d n g a s k n r. V tisku je sedaj naslednja knjiga, po kateri so že mnogi povpraševali: lleer: Berninski kralj. To jc povest o pogumu in strasli lovca Marka 1'altrama in ljubezni ( ilgije Premontove. Življenje ni pustilo, on bi se našla. Iz vse zgodbe diha vonj švicarskih goru. Knjigo boste brali z užitkom. tatvine ter s tem dal zadoščenje vsem prednikom. Čast je več kot denar! Na pokopališču, kamor se podasta oče in sin, pa mu spričo mrtve matere napravi tudi moralno pridigo na njegovo zasebno življenje, očitajoč mu, da ie sramota za tistega, ki služi samo sam sebi, kakor jc on v svoji sli, temveč da je »edina veličina v tem, da služimo: služimo rodbini, Bogu, umetnosti, znanesti, vzorom. Ljubezen večkrat prodre to ograjo, rodbina naj jo utrdi!« In tako ie zavest rodbinske povezanosti utrdila moralno zrahljanost Mavricija ter ga pripeljala v družinski red in v njen tradicijski duh. * • » To je vsebina in teza romana, kaiere glavna misel je krščansko žrtvovanje in njega smisel v življenju, obenem pa poudarek na moči in pomenu rodbine, ki jo moderni čas uničuj« s svojim individua-lizmcm. »Očetovsko ognpščc je tisti kraj, kamor gre človek obvezovat svoje rane,« jc ena glavnih misli v tem lepem, sočnem in s pristno Bordenuxnvo umetnostjo napisanem romanu Imenitnost je sploh ena glavnih gibal tega nesmrtnega francoskega pisatelja, ki kljub močnim poudarjanjem idealističnih formul nikjer ni osladen in sentimentalen temveč zdrav in realen, kakor je tudi njegovo katolištvo realno Take knjige, kakršne so te Bordeauxove, so kakor nalašč za Slovcnčcvo knjižnico: ve! ka umetnest pa tudi velika plemenitost. In česa smo bolj potrebni v teh časih? td Kaj je novega pri naših sosedih? S Sjtodttje Štajerskega Odlikovan Spodnještajerc. Z železnim križcem druge stopnje jo bil odlikovan desetar Johan Wesanauer iz Slivnice. Dan glasbo ho prirejen v Trbovljah v soboto, 17. junija. Okrožna glasbena šola s prikijuCenimi glasbenimi šolami v Hrastniku, Zagorju in Radečah bo priredila poseben dan glasbe, na katerem bo najprej ura glasbe za ljudskošolce, nato ura za meščansko šolo, posebna ura za gospodarsko in obrtno nadaljevalno šolo. Nastopili bodo učenci okrožne glasbene šolo in župni orkester pod vodstvom glasbenega ravnatelja Konrada Sleckla. Višek prireditve bo slavnostni koncert na večer. Bo to hkrati osmi sinfonični koncert, posvečen Jožefu Haydnu. Nastopili bodo trboveljski rudarski sinfonični orkester, pevski zbor in ženski pevski zbor okrožne glasbene šole. Zborovanje obratnih vodij v Mariboru je bilo te dni v dvorani štajerske domovinske zveze. Obravnavana so bila zlasti vprašanja o skrbi za mladino, zaposleno v posameznih obratih. Ugotovljeno jo bilo, da je delovno politični urad s svojim skrbstvom že popolnoma zajel mladino v velikih in srednjih obratih, da pa lio treba še kaj storiti za mlade delovne moči v majhnih in najmanjših delavnicah. Iz Hrvaške Poglavnik mod nnvoimcnovanimi podporočniki hrvatske vojske. — Poglavnik NDH se je udeležil te dni vojaške slav-nosti v Maksimirju, kjer jo nastopil oddelek hrvatskih visokošolcev jk> končanih vojaških vajah v Nemčiji. Poglavnik je vse absolvente vojaškega tečaja v Nemčiji imenoval za podporočnike hrvatske vojske. Med novimi hrvatskimi podporočniki je tudi Poglavnikov sin. Število zavarovanih delavcev v NDIT. Meseca januarja t. I. je bilo pri Osrednjem zavodu za zavarovanje delavcev v Zagrebu zavarovanih 178.595 delavcev in nameščencev. Med zavarovanci jo 113.482 moških in 65.113 žensk. Plugi iz Nemčije za hrvatsko poljo-deljstvo. Iz Nemčijo je prispela v Zagreb prva pošiljka modernih nemških železnih plugov. — Za izdelavo novih 10.000 kosov plugov so hrvatske oblasti le dni odposlale v Nemčijo odgovarjajočo količino železa. Prepoved svobodnega izvoza živil iz NDH. Ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo je v sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo in prehrano izdalo odredbo, po kateri je svobodno pošiljanje paketov z živili v inozemstvo pre-[Kjvedano. Vsako živilsko pošiljko v inozemstvo mora spremljali dovoljenje glavnega ravnateljstva za prehrano. Koncert zbora hrvatskih učiteljev. — Pevski zbor hrvatskih učiteljev je imel na binkošlni ponedeljek cerkveni koncert v Samoboru. Na sporedu je bilo najnovejše delo Franje pl. Luciča »Mis-sa jubilaris«. Nov letalski napad na Bihnč. »Nova Hrvatska« z dne 28. maja poroča, da so angloameriški letalci dne 20. maja znova napadli Bihač. Pri napadu je mesto hudo trpelo ter je s predmestji skoraj popolnoma porušeno. Draginjske doklade duhovščini priznanih ver. Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo o izplačevanju draginj-skilt doklad duhovščini vseh priznanih ver v NDH. Pri določevanju višine dra-ginjskih doklad je skušala vlada najti pravično merilo ter je zato sedanje hrvatsko državno področje razdelila na štiri draginjska področja, tako, da bo duhovščina v najsirontašnejših krajih prejemala najvišje draginjske doklade. Draginjske doklade bodo dobivali tudi vsi upokojeni duhovniki. Ustaška mladina ima novega voditelja. Poglavnik NDH je podpisal odlok, s katerim je imenoval namesto profesorja Oršaniča podžupana dr. Feliksa Niedzilskega za voditelja ustaške mladine. Zvišanje radijskih pristojbin na Hrvatskem. Hrvatska poštna uprava je zvišala plačevanje radijskih pristojbin za 100/o ter znaša sedaj radijska pristojbina Vsakdania Liubliana 00 kronistovih zapiskih Pasja zadeva izročena sodišču Kriminalni oddelek policijske uprave je že pred dnevi končal vse poizvedbe o pasji klavnici, o tatvinah plemenitih in dragih psov, o prodaji pasjega mesa z.a kozličevino; sestavljeni so bili mnogi zapisniki o zaslišanju aretiranih oseb in oškodovancev. V četrtek je policijska uprava predložila državnemu tožilstvu policijsko prijavo proti trem v to pasjo zadevo zapletenim osebam zaradi tatvine in goljufije z obširnim poročilom. Državno tožilstvo je zadevo odstopilo preiskovalnemu sodniku, da uvede proti libUHHin moškeiftu in dvema ženskama sodnokazensko preiskavo zaradi tatvine in 'obrtoma izvrševane prevare in še za-fhfli"drogih deliktov, ki so v zvezi 7. nakupom pasjega mesa. Pasja klavnica se je nahajala ob Celovški cesti v Zgornji Šiški. Slive napadene od nevarnega škodljivca Mnogi Ljubljančani, ki goje na svojih vrtovih razno sadje, med drugim tudi raznovrstne slive, so se pritoževali in se še pritožujejo, da je letos slive napadel zelo nevaren škodljivec, tako da so začele slive kar odpadati z drevja in jih je bilo vse polno na tleh. Ko so si odpadle plode ogledovali, so zapazili, da jo vsak imel luknjico. Kdor je tak plod nato 7. nožem prerezal ali razrezal. je lahko ugotovil, da je bilo mehko jedrce popolnoma požrlo in da se je tam vgnez-dil nevaren škodljivec, tako zvana češ-pljeva grizlica. ki do letos še ni tako hudo napadala češnljevega sadia po ljubljanskih vrtovih. Sprva so češnl'" dobro kazale, toda prav ta sadni škodljivec je napravil veliko škodo. Tatvine koles in drugo Koledarski latovi ne mirujejo. Kakor zatrjujejo. so tatvine koles prav pogoste, dnevno je do pet koles ukradenih. V ■\Volfovi ulici št. 1 je bilo ukradeno slugi Josipu Z»lezniku moško kolo znamke >Agfa«, črno pleskano. tovarniška številka 010.017, vredno 2000 lir. — Trgovcu na Tržaški cesti Ivanu Pirnatu je bila v Zvonarski ulici ukradena velika vozna plahta, vredna 5000 lir. Nesreče in poškodbe V Veliki čolnarski ulici št. 19 stanu: joči, 39-letni tesar Janez Zahukovec, zaposlen pri stavbni tvrdki Oabrijelčič, jc kot tesar delal na sodišču. V četrtek okoli 13.30 je padel z odra in se nločno poškodoval po glavi. — V Šelenburgovi ulici v bližini kazinskega poslopja je v četrtek popoldne tramvaj podrl 22-letnega stražnika Gojinira Itamovšn. Dobil je poškodbe na glavi. Bil je prepeljan v bolnišnico. — V Milčinskega ulici št. 69 stanujoči kurjač drž. žel., 38-letni Nikolaj Medic je bil hudo ranjen v trebuh, po nogah in rokah, ko je eksplodirala granata. — Neka brezvestna kolesarka je v Zgornji Šiški na cesti Pod hribom podrla na tla 7-lelnega učenca Ludvika Galeta, ki je dobil poškodbe po telesu. Krivda za nesrečo zadene edinole kolesarko, ki je vozila po hodniku za pešce. Bila je prijavljena državnemu tožilstvu zaradi neprevidne vožnje in telesne poškodbe. Oddajnlška skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA . Dnevni spored za 17. junij: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemSčini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini in slovenščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Veseli zvoki za premor — H Poročila v nemščini — 14.10 Vaška godba in brntn Petrovčiča — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Drobni napevl — 18.45 Gospodinjska ura, inž. Nerima A.: Gospodinjo vprašujejo — 19 Fantje nn vasi — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Športni pregled v nemščini in slovenščini — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Pojo zbor »Sloga« pod vodstvom Premelča — 21.15 Obračati na dva oči, to dobro ni, to zdravo ni — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Igramo za ples. mesečno 300 kun. Istočasno so bile za 70% zvišane tudi vse pristojbine za zdravljenje in oskrbo v bolnišnicah in na klinikah. Vojni minister v Sarajevu. Na svojem inšpekcijskem potovanju po posameznih hrvatskih pokrajinah je prispel v Sarajevo hrvatski vojni minister Vokič. V Bosni so bo zadržal še nekaj časa ter bo pregledal na položajih vse hrvatske vojaške posadke. Z inšpekcijskega potovanja z južno-hrvalskih pokrajin se je vrnil v Sarajevo tudi tamošnji šef civilne upra\e za področje štirih velikih županstev ing. Frkovič. Iz Srbije Napori za zboljšanje srbskega poljo-dcljstvn. Z raznimi zboljšavanji hoče Srbija doječi povečanje pridelka v sadjarstvu, vrtnarstvu, zatein povečanje pridelka živinske hrane, sladkorne repe, konoplje in lanu ter sončnic ob istočasnem pridelovanju pšenice, koruze in ječmena na dosedanjih površinah. Po ministrovi izjavi bodo igrale pri zboljšanju zemlje giavno vlogo zadruzne organizacije. Sodelovanje sedanje srbske vlade z zadružnimi organizacijami radi izvajanja najgnega poljedelskega gospodarstva in saiTm zahteva sedanjih vojnih č.isnrv. temveč bo moralo to sodelovanje ostali tesno in živo tudi v rednih razmerah. Zadružne organizacije bodo tuli tedaj ostale glavni Cinileij v zboljšanju srbskega poljedelstva. Zvišanje poštnih pristojbin v Srbiji. • Srbska poštna uprava je v zadnjem času znatno zvišala poštno pristojbino. Naznanila ljubljanskih prireditev Dramsko gledališče Sobota, 17. junija ob IU: »Nevesta s krono«. liod Sobota. Nedclju, 18. junija, ob 18: »Kozarec vode«. Premiera. Izven. Cene od 26 lir navzdol. Strlndberg »Nevesta s krono«, pravljična igra v 5 slikali. Osebo: Mats — Jan, Kersti — fiarlčeva, Korstinu mati — Kraljeva, Vojsk, Korstin oče — Raztresen, oerkovnik, Kerstin ded — Benedlčič, Urita, Matsova sestra — Mira Danilova, Mutsov ded — Cesar, Matsova stara mutl — P. Juvanova, Matsov oče — Uorinšek, Matsova mati — Gortnškova, župan — M. Skrbinšek, pastor — Nn ker s t, povodni mož — Korošec, babica — Kakarjova, ribič — P. Kovifi. Režiser C. Debevec, scoua V. Skrušny, glasba Strlndbcrg Balatka. Operno gledališče Sobota, 17. Junija ob 18: »Baletni večer«. Premiera. Itod I. Nedelja, 18. junija, ob 17: »Faust«. Izven. Couo od 40 lir navzdol. 1*. n. gledališko občinstvo opozarjamo, dn bo odslej začetek opernih predstav ob nedeljah lil praznikih ob 17. — Začetek dramskih predstav ho kot doslej ob 18. Vstopnice, kupljene za četrtkovo predstavo »Kuusta«, kl Jo bila odpovedana, veljajo za »Pausta«, kadar ho uprizorjen za abonma reda Četrtek, sicer pa sc lahko za-menjnjo pri blagajni za nedeljsko predstavo »Fnusta« ali pa se vrne zanje denar. Jutri, v nedeljo, lio v Drami premiera nanovo naštudlrnno Scrlbejeve veseloigre »Kozarec vode« v režiji prof. Šesta. Ta učin. kovita komedijn, ki jo bila v naši Drami žo večkrat dana, obravnava dvorske spletko na dvoru angleške kraljico Ano. Dvo po- Upoštevajte pravočasna » Peska in vode za gašenje hišnih požarov ni nikoli zadosli. 1'cska v vrečicah s približno 5 kg vsebine, naj bo na stopniščih, ob stanovanjskih pragih pripravljeno (oliko, da pridetn nn vsak srednji stanovnajski ali poslovni prostor po dve vrečici. 1'oleg tega naj bo za rela stopnišča pripravljen šo večji zaboj peska z lopato in manjšo lopatico. Veder za vodo naj priprnvi vsako gospodinjstvo vsaj eno do dve, tako da je mogočo napraviti čim daljšo verigo (podajanje vedra iz rok v roke) od kraja, kjer sc nahaja voda, do požarišča. Pri gašenju zazidalnih bomb in manjših hišnih požarov je treba zavarovati ("lavo in obraz. Če nimate čelado in protiplinske maske, dajte na glavo klobuk, ki sto ga prej omočili, pred nos in usta pn zavežite moker robec. Posebho orodje mora bili pripravljeno za gašenje, posebno zopet za odko-pavanje ruševin. Ce orodja za hišno zaščito ni mogoče nabavili, nnj ga dajo v uporabo stranke, v kolikor pn imajo. To orodje pn naj bo označeno, da ne bo z&inenjave. V vsaki veži mora biti nabil seznam oseb, ki sodelujejo v liišni protiletalski zaščiti (starešina, ^podstarešinn, prostovoljci hišne zaščite, zdravstvene pomočnice, nli). Zvonec hišnega starešine pri vežnih vratih, naj lio vidno označen (rdeče pobarvan ali rdečo obrobljen). Glavna dohodna vrnla v podstrešie nnj bodo, če mogoče, stalno odprta. Ce pn so zaklenjena, morn biti ključ hitro pri roki. Preizkusite večkrat, čc je mogoče hitro odpreti podstrešje. Lastnik zaprtih prostorov, ki jih z enostavnim orodjem ni možno s silo odpreti, mora zagotoviti takojšen dostop v primeru nevarnosti, n. pr. tako. da hrani ključ oseba, ki je vedno v bližini. Vse stroške za napravo in ureditev zaklonišča v okviru predpisov nosi hišni lastnik; ker gre pa za varnost vseh stanovalcev in jc sploh protiletalsko zaščito razumeti kot skupno, tovariško obrambo proti skupni nesreči, je samo ob sebi razumljivo, da mora po svojih močeh s prostovoljnim delom pri urejanju hišne zaščite pomagati vsak stanovalec. Predložite načrte zaklonišč, če jih šc niste, in prijavite popravo načrtov, čc ste že po vložitvi načrta izpreincnili lego zaklonišča ali napravo zasilnega izhoda. Ti načrti bodo važen pripomoček tehnični službi pri ndkopavanju ruševin in reševanju zasutih. Javna zaklonišča služijo Io onim. ki jih zaloti alarm na cesti in ne morejo doseči svojega hišnega zakloniščn, ter onim iz najbližjega sosedstva, kjer v lii- ŽOGA SREČE Ko je tako obadva izzval na boj, je odšel proti vratom. Čeprav se ju ni bal, sta ga možaka vendarle navdajala z nekakim občutkom strahu. Da bi bil mogel pogledati v sobo potem, ko je zapri vrata za seboj, bi se bil ta občutek tisočkrat povečal. »Moj Bog oče,« je zavpil Jakob Bruck — »on bo,« »Molči, bedak,« se je zadri oče nanj. »Bom kmalu opravil z njim! Pojdi in poišči Deckerja.« VI. poglavje Pogled v bodočnost Ko je Anton zapustil pisarno, je stopal odločno kekor človek, ki je prišel do trdnega sklepa, ki ga ni mogoče spraviti od njega. Njegova bodočnost je bila v Stettinu, v tem mestu, ki ga je zdaj začelo tako zanimati. Pravkar je pahnil od sebe, kar je v teh okoliščinah pomenilo kar majhno premoženje. S ponosno kretnjo je to storil, zlasti še, ko je ves denar, kolikor ga je imel na svetu, obsegal dvajset mark v bakrenem drobižu! Mimo tega si je nakopal, kar je dobro slutil, smrtno sovraštvo dveh možakov, ki ga bosta brezobzirno treščila na tla, ako se jima zoperslavi na njuni poti. Bil pa je prepričan, da se jima v neki zvezi mora zoperstaviti na potu. Zdaj bosta oba Brucka 6krbno snovala in spletkarila, do bi ga spravila iz mesta. Od tistega jutranjega razgovora, je bil zavohal nekakšno nevarnost. Tista zgodba o njegovem očetu, da bi šel on v Ameriko, je bila od kraja do konca zlagana, o tem je bi! prepričan. Toda domnevanje je bilo brez pomena. Počakati mora, dokler ne bo imel kaj trdnega v roki, s čimer podkrepi svoje sumnje. Za zdaj ni imel razen brzojavke, nič določnega, na kar bi se opiral. Najprej si je moral poiskati stanovanje s tistimi zmanjšanimi denarnimi sredstvi, saj bi bilo vprav blazno, da bi še nadalje ostal v hotelu, razen, če ga ni bila volja, da ga sramotno vržejo na cesto. Za stanovanjem bo treba poiskali službo Vrnivži se v hotel, je preje! svoj plačani račun, zbral svoje stvari in sedel za hip, dva, da pogleda krajevni jutranji časopis. Med oglasi je pod »Stanovanja se oddajo« našel, kar je želel. »Udobno stanovanje za preprostega dostojnega, mladega gospoda.« »Mislim, da sem dostojen in gotovo tudi preprost,« si je dejal Anton in odšel s kovčegom v roki na dani naslov. To je bila vila, ki jc bila zunaj bolj videti kot hiša za lutke, toda obiskovalec je z zadovoljstvom ugotovil, da so bile hišne stopnice skrbno očiščene, in da so bile okenske zavese brez madeža. Vrata je odprla stara ženska, ki ga je premeteno pogledala. »Če imate pisemski papir ali koledarje, danes ne kupim nič«, je rekla in postrani pogledala kovčeg, ki ga je Anton nosil. Anton se je zasmejal, To je bil nalezljiv smeh, ki je izvabil tudi stari gospe nasmešek na obraz. »Nisem prišel, da bi vam kaj prodajal. Oglasil sem se, da bi videl sobo, ki jo oddaiate,« jc rekel. >Kaj, takšen gospod, kakor ste vi!« Zbala se je. »Stopite noter, gospod.« Vsa živčna ga je odvedla v hišo. Dve majhni sobi, ki sta bili na razpolago, sta bili borno opremljeni, toda skrbno čisti, in Anton je rekel sam pri sebi, da sta prav taki, ki ju potrebuje. »Čudovito mi prijata gospa Schmied,« je rekel, ko mu je povedala svoje ime. »Da pokažem, da imam resen namen, da ju najamem, nale bankovec na račun pr-verfa ledna!« šah iz tehničnih razlogov zaklonišče sploh ni bilo nnprnvljeno. Nedopustno je, da sc v javna zakloniščn zatekajo osebe iz hiš ali celo uradov, ki imajo lastno hišno zaklonišče. Čo vas preseneti alarm v večernih urah, ko obenem ob znaku nlarmn ugasne vsa javna razsvetljava, ne begajte po ulicah križem kražem, temveč se podajte domov ali v najbližje zaklonišče. Pri tem uporabljajte vedno desni hodnik oziroma desno stran cesle v smeri vaše hoje. Žepne svetilke morajo bili zatemnjene. Svelili sc sme z njimi le pred seboj navzdol. ZAKONCA brez olrok, iščeta opremljeno sobo. — Ponudbe na uiiravo »Slov.« pod P/»Mirnu« 5H0. ZF.LEZNIČAR slnrejii Miniec, išče zo Inkoj skromno opremljeno sobico s Sled i I-niknm ali souporabo kuhinje odnosno vso oskrbo, Živila in kurivo preskrbim sain. -Ponudbe pod »uiojinir« 5203. (s 8 Kupimo | POZOR! Knpnjetu treče In vse tekstilne odpadk* tet olačam po najvtfn cent. -- Grebetir Alojzij. Gallusovo nabrežie 39. Ljubljana. 'k* KUPUJEMO prazne cementne tn •lic'.ie papirnate vreče PET R ON A HA. Ivrše. va cesto 33 a. KOŠNJO govejega in konjskega sena kupim. Lavreneič & Co., Vošnjakova 16. SLUŽKINJO pridno in poSteno, sprejmeta takoj dva starejša zakonca. Ko-deljevo, Povšctova 72. ŠIVILJO urno, spretno, za dom potrebujem. Naslov v upruvi »Slovenca« pod .šl. 5213. (b S Službe g 8**0*0 g 18 LETNI DIJAK višje srednje šole — pošten — išče primerne zaposlitve. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pošten« 5201. (a Glasba OPOZORILO! Da bo oddih na vrtu ali v naravi šc bolj prijeten, si pomagamo z lepo godbo. — Nove plošče z modernimi šlugerji in gramofoni pa izposoja proti mali odškodnini tvrdka »EVERESTc v Prešernovi ulici 44. (g 1 Predamo | PEGE IN LISAJ vain zanesljivo od-slrani »ALIIA« krema. DROGKHIJ A KANC. Židovska ulica i. MRČES IN GOLAZEN usi. stenice, bolhe, ščurke, molje, miši. podgane, voluharje in bratnorje zanesljivo pokončale s sirupom, ki pn dobite v drogeriji KANC, Židovska 1. BRAMORJE prav cotovo pokončale s Brnmorin zrni. Z navodilom v drogeriji Kane, Židovska ul. I. KM I ZNA ZBIRKA >5VET< litičnl strujl, katorih zastopnika sta vojvo-dlnja Mnlbouroughška in grof Bolingbroke, pomagata s svojim naaprotstvom ljubezenski zgodbi dvorjanke Abigaile in poročnika Masliama do zaključka. V glavnih vlogah: Nablooka — kraljica Ann, Mira Dauilova — vojvodinja Mnlbouroughška, njena ljubljenka, Vida Juvanova — Abigaila, sorod, niča malbouroughške vojvodinje, VI. Skrbinšek — Henry Snlnt John, vikont Bolingbroke, Nakorst — Maskam, praporščak gardnega polka, Verdonik — Marki Torcy, poslanik Ludvika XIV., Raztresen — Thompson, kraljičin vratar, Košuto — 1. poslanec, Pugljova — lady Abermalo. rEL 141 IVO »UNION« " " Strastna ljubezen škotske kraljice In ujona nesrečna usoda v monumontalnem velefllmu » Marija Stuarf« Žarah Leander, Wll!y Blrgel, Axel v. Ambesser, Lotte Koch, Fr. Benfer. Predstave (ob delavnikih!: ob 17 ln 1J.15. ,£L KI IVO »SLOGA* 041 Visoka pesem materinske ljubezni v usodi prve žene In matere v globokem dramatičnem TOBIS-ovem filmu »Moji štirje mladi« Kfithe Haaek. slavna gledališka Igralka v glavni vlogi, dalje John Panls-Har-ding. Heinz I.ausch. Gerhard Bombal. Bruui Lobel. Hormann Speeluians. DODATEK! Kulturni film: »MLADINA MIZICIRA« Predstave ob 1( In 11. ,EL KI IVO »MATICA* "4' Kvalitetno filmsko delo s prvovrstno igrulsko zasedbo. Mlada vdova obiskuje svoje nekdanjo zaročence »Potovanje v preteklost« Olga Cehova. Fordlnand Marlan In Uudolf Prack Danes zaradi akademije klnopredstave ob 19.30 in I».1J. V borbi za domovino je padel naš ljubljeni sin, brat, gospod JANEZ REZAR dijak. Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, dne 17. junija, ob 4 popoldne z, Žal, kapelice sv. Krištofa. 'Ljubljana, dne 16. junija 1944. 2 A L U JOČI O ST A l, I. Dotrpel je naš ljubljeni mož, oče, dedek, brat, svak, stric in tast, gospod OSKAR SZiLUCH višji svetnik drž. žel. v pok. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 18. t. m., ob J43 pop. 7. Žal, kapele sv. Jožefa na pokopališče k sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, Čačnk, Slari trg, dne 16. junija ,1944. Žalujoči: Dragica, žena; prof. Draguška por. Todorovič; ing. Milan: prof. Majda: dr. Marjan, otroci. Ivanka Szillich, mama; Tošo. zet; Kanko, vnuk in osialo sorodstvo »Smem vprašati, gospod, kaj ste po poklicu? Želim namreč vedeti, ali boste za stalno, gospod. Zadnjega mladega gospoda sem imela šest let, zdaj pa je odšel, ker se poroči. Rada bi imela mladega gospoda za stalno. In Stari Ben takisto.« »Stari Ben?« je vprašal novi stanovalec in ponovil svoje misli na glas »Moj mož, gospod, Benedikt Schmied je njegovo ime. A vsi mu pravijo Stari Ben. On je glavni čuvaj doli na igrišču novega nogometnega kluba: Stettinskega kluba. Že trideset let je tam. Zdaj že malo čez. Toda niste mi še povedali, kakšen je vaš poklic, gospod?« »Veste, da povem čisto resnico; nobenega poklica nimam. Tujec sem v mestu, upam pa, da kmalu dobim službo, gotovo prei, preden mine teden dni.« »Danes so 6labi časi za to, vendar vseeno, zaupam vam. mladi gospod. Zelo prijazno od vas, gospa, in obljubljam vam, da vam ne bo žal. In da dokažem, da resno mislim, grem takoj, da si poiščem kakšno zaposlitev.« Dobiti službo je v < oriii precej drugače kakor v resnici, in Anton se je o tej resnici na neusmiljen trd način prepričal v pičlih naslednjih urah. Odšel je praznih rok, kjer se je cglasil, in kjer so imeli po oglasu v listu kakšno izpraznjeno mesto. Borzni načelniki so sumljivo gledali njegovo drago obleko in potem sklenili, da jc kratita doba njegove zaposlitve docela neprimerna. Seveda ni ve- del, kako bi tudi — da so pred njegovim obiskom dobili teletonično opozorilo, ki je prišlo iz ust uglednega odvetnika v mestu in je bilo zaradi tega preveč po-nembno, da se ne bi ozirali nanj. Tudi se ni zavedal, da si je vsak obisk, ki ga je napravil, zabeležil neki človek, ki mu je sledil, kamor je še!, prav odtlej, ko je tisto jutro odšel iz hotela. Prav do nekaj pred šesto uro ni imel sreče. Do tega časa je bil obhodil vse naslove, kjer so oddajali v večernem listu prazne službe; le še eden mu je ostal in sicer tale: »Potrebujem zaupnega uradnika v odvetniški pisarni, mora biti popolnoma zanesljiv. Naslov Johan Beck, Drevored-na ulica, 5.« Gospod Johann Beck je bil gladko obrit, bistrook možak, kakih 35 let. Živahen, skoraj energičen po vedenju, ie na prvi pogled vzbudil zaupanje. Malo debelo je pogledal, ko mu ie Anton povedal, da prihaja zavoljo oglasa. »Res je, potreujerr. uradnika, posebne vrste uradnika, toda — umolknil je. »Ako me sprejmete, vam bom zcio hvaležen.« Anton, ki je bil že sit in utrujen od neprestanih odklonitev, je govoril tako resno, da je Beck kar ostrmel. »A name ne napravite vtisa, da bi bili v tako obupni potrebi, kakor pravite. Vendar pa, ako mislite resno, povejte mi vse o sebi.« "ftti »Ljudska tiskarna« - Za Ljudsko tlakarno: Jože Kramarič - Herau^gebei. Iz' JatelJ: Inl Joie sodja - Schrlltlelte., orodnim Janko Ualnei.