OKTOBER £? P Gal. opat « T Marjeta Alak. S Lukei £ S Peter Alkmit 3 P Janez Kant + gjJSjDržola__ II g 21. poblnk. <» P Ignacij, očak 11 I Sri8P|n oŠ S Evarist " P Prunmencilj + ;°Jj_Simon in Juda I* N 22. pobink. 2 8J P Marcel 81 I Volbenk + amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST H SMERIKI Ueslcr; sko zbornico čaka podob- fla vroča debata, kakoršnal se ® godila v senatu skoraj cele zadnje tedne, namreč o y Pozvanem "embargo," to je, . Spovedi izvoza orožja dr- 5Vattl> ki stoje v vojni. Senat- ,a zbornica je od svoje strani + , t0 zadevo rešila zadnji pe- ^ . c in zakonski predlog je pri- p sj nato v ponedeljek pred po- ki so otvorili splošno z et)ato o njem v torek. z se je pričakovalo, da ^ senat omenjeno prepoved ^ v°za, ki je zdaj v veljavi, n I eklical, vendar je bil izid j. kovanja dokaj presenetljiv. ^ j..Jub intenzivni propagandi, i . ^o jo vodili potom časopis- ^ j „ radio tisti, ki so hoteli ^ e^bargo" obdržati, je bil ta n . eklicaYi z večino 63 glasov °ti 30. 8 predlogu, odobrenem v ^ r ^atu, bi bilo zdaj dovoljeno, ^ dajati orožje, mumcijo m ■ ,r°Plane vsaki državi, ne Uprl,. , , , .. . z na to, ah ta stoji v voj- I' aU ne. Vendar pa morajo oče se države priti po . same in ga odpeljati na j^jh ladjah ter tudi takoj . plačati, kajti po spreje- ^ predlogu je ameriškim v Jam prepovedano, ne samo ^ orožje državam v vojni, ® JrveČ celo pluti v pristanišča d,j,držav. Predlog pa sega še s j® in prepoveduje prodaja- c j i, in nakupovanje v tej de- z j .' vrednostnih papirjev bo- p p^čih se držav in dalje je s ^Povedano tudi zbiranje pri- eVkov za pomoč takim drža- * (j,1^ izvzemši zdravniških po- * v eo§čin, hrane in obleke. Kon. z tj,0 se tudi prepoveduje Ame- 1 4 J^cem potovati na ladjah * *av v vojni. 1 , Poslanski zbornici sta £ dva predloga glede "em- t eden, ki ga je ta zbor- c l;j a sprejela zadnje poletje, j ^a ni bij odobren od sena^ ln pa senatski.Med tM^a je dokajšnja razlika; jo Se v prvem sicer dovolju-i ^.l5:voz raznih vojnih potreb- 1 tyl' ne pa orožja in municije. 1 S1 c*kuje pa se, da bodo po- : odobrili senatski pred- : ' sicer brez posebno dol- ■ . debate, morebiti tekom samega tedna. ^SlJA IZROČILA AMERIKO LADJO NAZIJEM Kington, D. C. — Usoda tovornega parnika ko/ Je rešena, v koli- ba ^ V Prizadeta sovjet-7UsiJa- Kakor je bilo že boi°eano' .ie neka nazijska k0na lad-ia ta pamik ujela, tj j* Vozil iz New York a pro-bo in sicer pod naved- ba a 3e vozil "tihotapsko" ti0 ' ter ga odvedla v sever-rilsko pristanišče Mur-^a})/5 Ameriška vlada je cla evala od sovjetske vlade, j6 ^ 0ra parnilc izpustiti, in ta to tudi storila, toda Set acin» ki za Ameriko ni po-vZad°voljiv. Odredila je da odpluje iz prista- SLOV. PESEM ' V WAUKEGANU ----5 Waukegancani uživali ob slo- ] venski pesmji, podani jim od ] peterih pevskih zborov. i —o— i Waukegan, 111. — Pevski 1 koncert, ki se je vršil tukaj j preteklo nedeljo, je, to smo i prepričani, izpadel v vseobčo j zadovoljnost. Naša pesem je i zopet doživela triumf, ki ji kot ( taki, po vsej. pravici pristoja. i Nastop pevskih zborov je bil ] neovrgljivo odličen in v vsa- \ kem oziru izboren, da kaj ta- J kega naša naselbina še ni ime- ( la. — Chicažani so nas presene- ; tili s svojimi izbranimi pesmimi, katei'e so zapeli zares precizno, mehko in čuteče. Človek, ob poslušanju takega petja čuti, kot, , da gaf boža mehka materina ro- j ka. To je užitek, ki ga more nu- : diti samo najbolje izvežban zbor. ] — Nastop jolietskega moškega ] zbora je pa v drugem tonu raz- ] gibal poslušalce v pravo resnič- < no razigrano veselje, ki se je po- .; kazalo v tem, da so morali po- : novno nastopiti. Tudi mešani ] zbor se je izborno pokazal. — < Southchikažani, ki so pri nas pr- i vič nastopili, so izzvali pozornost ( še pred svojim nastopom. Nji- ' hova zadnja pesem je žela za- • služen aplavz, da se je tresla : dvorana. — Hrvatski pevski zbor se je tudi prav imenitno 1 postavil, kar je pričalo občinstvo ■ s svojim glasnim odobravanjem. — Domača Lira je tudi napela vse svoje strune, ki so v moškem kot v mešanem nastopu želi vsestransko priznanje. — Bil je to resnični praznik slovenske pesmi in takih praznikov bi želeli še več, ne samo pri nas, ampak po vseh slovenskih naselbinah. — Živeli slovenski pevci! Živela slovenska pesem! BIVŠI ŠPANSKI VODITELJ OBSOJEN V IZGNANSTVO Madrid, Španija. — Predsednik bivše republikanske vlade, Jose Miaja, je bil zadnji petek obsojen od sodišča na 15 let pregnanstva iz drža-. ve. Istočasno je bilo zaplenje-. no njegovo premoženje, nje-J govi ženi pa naložena globa $100,000. Miaja prebiva to-časno v Mehiki. 1 niščai v takem stanju, v kar-1 koršnem je prispel: Pod vod-' stvom nazijske posadke, do-■ čim se je na njem odpeljala 5 tudi prvotna, ameriška posad-1 ka. Ameriškemu poslaniku v • Moskvi je ruska vlada poja-" snila, da je to postopanje v " skladu z mednarodnimi zakoni in, da je spor glede ladje zadeva med Nemčijo in Ame-"" riko ter se vanj Rusija ne ma-e ra vtikati. — Kakor se ugo-tavlja, bo zdaj nazijska po-a sadka skušala prepeljati par-a nik v kako nemško pristanišče 3' in bo šele nemško sodišče od-i® ločilo glede njega končne uso-^ de. OBMEJNE PRIPRAVE, Močno zasedene tudi meje ob j Švici, Belgiji in Nizozemski. ] Pariz, Franqija. — Franco- j sko vojaško poveljstvo teme- j ljito študira poročila, ki jih je ; prejelo od svojih vohunov o : velikih koncentracijah nem- i ških čet ob zapadni meji. Ka- ( kor se trdi, se to zbiranje vo- ] jaštva vrši na šesterih točkah, : in sicer ob celi meji, od Italije do Danske. Posebna pozornost se poveča koncentracijam ob Švici in na skrajnem severu, ob Nizozemski in Belgiji, ] kajti domneva se možnost, da j utegnejo naziji vdreti v te ma- ] le države. Tako imajo ob švi- , carski meji razpostavljenih do 300,000 mož. -o--, SMRTNA KOSA , Chicago, 111. — V soboto 28. • oktobra je preminula v bolnišnici rojakinja Mrs. Ma,ry An- : zelc, rojena Bambič, rodom iz Ponikev, fara Dobrepolje na , Dolenjskem, stara 59 let. Pred , par tedni je morala na težko ] operacijo na želodcu. Stanje je kazalo že na bolje, a se je zadnje dni poslabšalo in je podlegla. Tu zapušča žalujočega soproga, več sinov in hčera. Na Evelethu pa zapušča dve sestre. Pogreb se bo vršil v torek dopoldne ob 10 uri iz . hiše žalosti v cerkev sv. Štefana in potem na pokopališče. Na mrtvaškem odru leži na vogalu 21 in Paulina ceste. Pogreb ima v oskrbi slov. po-grebnik Louis Žefran. Žalujočim sorodnikom naše sožalje, pokojnici pa R.I.P. -o- DOBRA OZNAČBA GLEDE RAZNIH ZNAČAJEV Washington, D. C. — Zadnji teden je imel predsednik Roosevelt neki govor po radio, v katerem je v humorističnem načinu tudi podal svoje mnenje o pristaših raznih socijal-nih gibanj. Dobesedno se je glasila njegova označba sledeče: "Radikalec je tisti človek, ki ima obe nogi trdno zasidrani — v zraku. — Konservativec je mož z dvema popolnoma dobrima nogama, ki pa se ] ni nikdar učil hoditi. — Reak-cijonarec je tak, ki hodi v spa-_|nju, toda hodi ritensko. — Li-t beralec je pa končno tisti človek, ki uporablja svoje noge in roke po ukazih svoje gla-_ ve." -o- - NAZIJI SMATRAJO POLJAKE MANJ VREDNIM Bydgoscz. — Nazijski ko-1 misar v tukajšnjem bivš«m " poljskem mestu je izdal zad-v nji teden odredbo, po kateri ~ morajo smatrati naziji Polja-v ke kot manj vredne. Tako se »■ mora dajati v uradih, trgovi-e nah in tovarnah prednost i- Nemcem in šele, ko je tem po-l~ stre žen o, smejo priti Poljaki na vrsto. Uradni jezik v zase-denih poljskih pokrajinah je r- nemški. Tudi ni dovoljeno, da ;e bi Poljaki razobešali zastave s i- svastiko, in vsi ostanki uni-form poljske armade morajc izginiti.- Odločeno je povrhi POGAJANJA MED FINSKO j IN RUSIJO l Helsingfors, Finska. —Koncem tedna je finska vlada imela zborovanje, na katerem se je temeljito razmotrivalo, ka- F ko stališče naj zavzame ta država napram zahtevam Rusije. Posebna finska delegacija je bila zadnji teden drugič v Moskvi, a se je vrnila domov z novimi sovjetskimi predlogi, na kar se je v nedeljo v tretjič č odpravila v Moskvo s proti- F predlogi. t - d PO K AT. SVETI) l _- t — Pariz, Francija. — Cer- ž kvene oblasti so zadnje čase F pospešile posvečevanje seme-niščnikov v duhovnike, in si- 1< cel- vsled tega, ker so ti po- j klicani v vojaško službo. Ta- v ko je bil posvečen neki poroč- c nik, ki je dobil ravno ddvolj 1; dopusta v to svrho in pa, da c je opravil svojo novo mašo. s — Madrid, Španija. — Ge- j neral Franco je ob nekem gro- c bu padlih vojakov zadnji teden obljubil, da "bomo zgra- c dili boljšo Španijo, Španijo r bratstva, Španijo^ odpuščanja." \ — Mexico City, Mehika. — t Mehiške oblasti so končno u* g videle, kako brezuspešno je t delo pobijanja vere. Tako se g ni ob nedavnem romanju v [ mestu Zapopan niti najmanje i nadlegovalo 50,000 oseb, ki so ; se ga udeležile, in tudi ne pro- j cesije, v kateri se je nosil Ma- f rijin kip. i — Washington, D. C. — Iz j Bavarske je prispelo zadnji te- 3 den novo potrdilo, ze tretje j tekom šest tednov, da so bila ( poročila o smrti stigmatizirane ] deklice, Tereze Neumann, ne- , točne. Povdarja se, da je de- , kle pri dobrem zdravju. ———o ' - j ITALIJA IZDA NOVE MILIJONE ZA OROŽJE Rim, Italija. — Koncem 1 tedna je Italija praznovala 17. obletnico fašističnega pohoda na Rim in ob tej priliki je vla- I da objavila načrt za nadalj-" nje oboroževanje, v katere ' svrhe se bo izdalo okrog 874 milijonov dolarjev. ^ ZDRAVNIKI PRIŠLI V ŠOLO Chicago, 111. — Skozi ta teden se vrše za zdravnike po-" učna predavanja v Palmer House, katerih se udeležuje okrog 8000 zdravnikov iz Zed. | e držav in Kanade. Pouk se da-je zlasti o najnovejših odkritjih na polju medicine. --o- IZGREDI NA ČEŠKEM Praga, Češka. — Na tisoče | oseb je bilo aretiranih, dosti ra- II rtjenih in, kot se trdi, štiri ubi-te v velikih izgredih, ki jih je " vprizorilo prebivalstvo zadnjo soboto zvečer. Ta dan je namreč !.e bila 21. obletnica, kar se je usta-novila Cehoslovaška, kateri je Hitler Napravil konec letos me-° seca marca. Na nekaterih me- 1 stih je prišlo do pravih bojev p - . med policijo in demonstranti. je__ la -- s tega, da morajo Poljaki oddali- ti ves svoj tujezemski denar jo nemškim oblastem do 31. iu!oktobra. PAPEŽ ŽIGOS A BREZBOŽNOST - i Prva enciklika papeža P i j a XII. obsoja odstranjevanje Boga m postavljanje državnih voditeljev na njegovo mesto. Rim, Italija. — Dolgo pričakovano encikliko je izdal papež Pij zadnji teden v petek; c to je bila tudi prva enciklika se- c danjega papeža in gotovo je bila r z zadovoljstvom in odobrava- \ njem sprejeta širom celega sve- v ta, izvzemši seveda v tistih dr- i žavah, proti katerim je bila na- i perjena. 1' Glavni namen enciklike je bil, 1 kakor je lahko razvidno, ta, da ^ je papež ožigosal brezboštvo na 1 vodilnih državnih mestih in na- s domestitev Boga z vrhovno ob- * lastjo države. Dasi pa sv. Oče ni f označil nobene države po imenu, ' se vendar na prvi pogled vidi, da £ je imel v mislih predvsem Nem- I čijo in Rusijo. Enciklika, katera obsega ^ okrog 10,000 besed in, ki nosi -i naslov "Summi Pontificatus", v s vzvišenih besedah omenja lepo- 1 to splošnega svetovnega brat- ' stva, a obenem povdarja, da to ' bratstvo ni v nikakem nasprot- ' stvu z domoljubi jem posamezni- : ka in z njegovim radovanjem 1 nad slavo njegove domovine., Zlo leži v tem, ko prično držav- j ( ne oblasti odstranjati Boga in samim sebi prisvajati absolutno 1 neodvisnost, ki gre le Stvarniku, 1 ter se postavljati na mesto Vsemogočnega. Vsi zakoni, ki jih izdajo taki voditelji, so seveda docela človeški iri zato polni slabosti. Res je sicer, pravi sv. Oče, da tudi na tej slabosti temelječa oblast lahko včasih doseže ma-terijalne uspehe, nad katerimi se divijo površni opazovalci, toda trenotek pride, ko neizogibni zakon triutnfira in pobije vse, kar je bilo zgrajeno v odkritem nasprotju z njim, na slabotni ma-; terijalni podlagi. Države na taki podlagi ne samo škodujejo sVojim lastnim ! ljudem, marveč so zlo tudi za mednarodne odnošaje. -o- JUGOSLAVIJA ZAPIRA I OSUMLJENCE Maribor, Jugoslavija. — Tu-r kajšnje oblasti so zadnji pe-e tek aretirale nekega bivšega [.(višjega armadnega častnika in - 30 drugih oseb. Osumljeni so i- namreč, da so sodelovali v neki nemški tihotapski družbi in aretacija se je izvršila v svrho zasliševanja. :e -o- i- NOVA IZNAJDBA San Francisco, Cal. — Iz-!e najditelj Otto H. Mohr je zadnji petek predložil vojne-iC mu departmentu tajnosti svo-je nove iznajdbe, ki utegne |e igrati še važno vlogo. Odkril e~ je namreč neke žarke, s po-e" močjo katerih se more eksplo-Jv dirati municija in gasolin na razdaljo dveh milj. Ni pai se = mu še posrečilo, da bi mogel a_ kontrolirati smer žarkov. ar --o- i. Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh Iz Jugoslarijm V Beogradu nadaljujejo z delom za popolno izvedbo sporazuma z banovino Hrvatsko. — Odkupovanje živil za. ustvaritev zalog v slučaju potrebe. — Nevaren plaz na; zasavski progi. — Smrtna kosa in drugo. Za popolno izvedbo Z sporazuma č Beograd, 22. okt. — Še ve- z dno se intenzivno nadaljuje z v delom za prenos pristojnosti z 1< raznih ministerstev na bano- v vino Hrvatsko. Zadnje dni se s vrše v vladnem predsedništvu p in kabinetu ministra brez list- k nice dr. M. Konstantinovča o konference, na katerih se raz- n pravlja prenos pristojnosti, t: Na zadnji konferenci, ki se je je j udeležil tudi gradbeni mini- ž ster dr. Krek, pravosodni mi- d nister dr. L. Markovič in mi- c nistra brez listnice dr. B. Smo- z Ijan in dr. M. Konstantinovič, z so se urejevali razni zakonski t predpisi glede na prenos pri- d stojnosti z gradbenega mini-sterstva. — Minister za soci-jalno politiko in narodno zdravje dr. S. Dudisavljevič je Y -obisferl—ministra, drrrfcf:......Korr=-v stantinoviča in sta pretresla r prenos pristojnosti iz področja 1 ministerstva zunanje politike v in narodnega zdravja na 'ba- 1< novino Hrvatsko. Vrše se že c tudi priprave za definitivno s j razmejitev pristojnosti, ki ise I bo z njimi narodni sporazum z popolnoma izvedel v delova- i nje in življenje. 1 _ --o--i Živila odkupujejo 1 Beograd, 22. okt. — Te dni se prične odkupovanje hrane, za ustvaritev zaloge preosta-jajočih živil, ki je potrebna r vsaki državi tudi drugače, i zlasti še sedaj, v tej nemirnih ] časih. Odkupovanje hrane se : bo vršilo po že obstoječih u- i stajnovah, priviligiranemu za- ■ vodu, poljedelskih zadrugah i in posameznikih, ki imajo že ; organizirani aparat za kupovanje in vodstvo teh poslov. V ta namen je držaVa odobrila kot prvi del kredita 620 milijonov dinarjev. Iz tega kredita bodo porabili za nakup 15.-000 vagonov pšenice, 20.000 •vagonov koruze in okoli 5.000 vagonov druge hrane. Enako se bo postopalo tudi z letošnjo , preostalo pšenico, ki je dobro obrodila in od katere se bo, kot se z gotovostjo računa, mo-, gla dati na stran dokajšnja . količina tudi za izvoz, i ——o—— »■ Železniški čuvaj preprečil nesrečo Ljubljana, 6. okt. — V hribu nad železniško progo pred zagorsko postajo, se je davi utrgal plaz, ki po zaslugi ču-5 ječnosti progovnega čuvaja, ni zahteval Človeških žrtev. — Poštni vlak, ki je odhajal iz ^ Ljubljane, je imel zaradi pre-kasnih zvez pet minut zamude. Prav ta zamuda je utegni-la biti nekaj sto potnikom v a srečo,da se plaz ni zrušil prav ® na vlak. Do Save je privozil ! brez zadreg, prav tako se je po normalnem postanku odpravil dalje proti Zagorju. n Malo preden je privozil na za-3. trorsko postalo, ie strojevodja zagledal na tirih progovnega' čuvaja, mahajočega z rdečo zastavico v znamenje, naj vlak ustavi. Za potnike je bilo veliko presenečenje, da se vlak ustavlja sredi proge, a ko so nekateri radovedneži izstopili, se je kmalu razvedelo zakaj gre. Nekaj korakov dalje od čuvajnice je bila kakšne 3 minute poprej zaradi dežja treščila ogromna skala, ki se je bila: utrgala v vbregu nad železnico in s tolikšno silo u-darila na progo, da je tračnice na tiru povsem zmrvila in zvila. Če bi čuvaj ne bil opazil nezgode in bi vlak nemoteno vozil dalje, bi bilo prišlo do iztirjen j a in do katastrofe. -o- Zaklad v kleti Sodarju in posestniku Ri-hiardu Cimerlu iz okolice Pre-"Vtrtj -n» Štajerskem, je izginila nedavno zlatnina, vredna da 1000 dinarjev. Kljub prizadevanju niso mogli ugotoviti, kam bi zlatnina izginila. Sedaj se je pa pri Cimerlu zgla-sila neka ženska z zavojem, V) katerem je bila pogrešana zlatnina. Dejala je, da je to reč našla zakopano v svoji kleti. Sedaj orožniki zopet preiskujejo stvar, kako je zaklad našel pot v njeno klet. i -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Jakob! Trček, železniški uslužbenec v pokoju. — V Grižah pri Celju je umrla Jožefa Uranjek, zvesta žena in skrbna mati deseterih otrok stara 56 let. • — Na Ježici pri Ljubljani je umrl Jernej Goričnik, državni gozdarski-uradnik v pokoju. -o- Nova maša V Gaberju pri Celju je M - nedeljo 8. oktobra daroval v • salezijanskem mladinskem do-■ mu novo mašo novomašnik \ Franc Jakše. , ) -o- ) Splašeni kravi ) Ko je šel 11 letni sin dnina-d rice Albin Mlakar iz Vojnik-, okolice v šolo, je srečal na ce- - sti voz z vprego dveh krav. i Mimo vozeči avto je kravi preplašil, da sta zbezljali. zadeli fantka in ga podrli na: tla, tako, da je dobil hude poškodbe na glavi in nogah. -o- d Nesreča ri Huda nesreča je zadela Hro-i- vatovo družino v Ambrusu št, ti 21, po domače "Jurjevo." Oče - Jakob Hrovat, je padel nekaj z metrov globoko s kozolca, ko' je metal z njega fižol,tako ne-i- srečno, da se niti zavedel ni i- več in je kmalu izdihnil, v Zdravnik je ugotovil, da mtf .v je počila lobanja in ga niti tail kojšnja pomoč ne bi mogla je rešiti. I- -o- u. Prireditve, ki so oglašane t a- "Am. Slovencu" so vedno u-i a »pesne. Torek, 31. oktobra 1039 A ME RIKA N SKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Published by: Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. f*rvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891f Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: celo leto __________________________________$5.00 For one year ------------------------------$5.00 Za pol leta ______________________2.50 For half a year ---------------------- 2.50 Za četrt leta _________________________________ 1.50 For three months -------—.-------- l'.SO Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto_________________$6.00 For one year-----------$6.00 Za pol leta_________3.00 For half a year---------3.00 Za četrt leta ________________________ 1.75 For three months-------------1.75 Posamezna številka __________________ 3c Single copy ------------------------------- 3c Dopisi važntga pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača._ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. K prazniku vseh svetih RAZNE ZANIMIVOSTI Povprečno traja doba, ki jo potrebuje noht, da popolnoma zrase, štiri in pol mesece, to se pravi, da se nohti do sedemdesetega 'leta obnovijo 186-krat. Če je povprečno dolžina nohta 12 mm, tedaj bi znašala njegova dolžina do 70. leta '2.30 m, .to se pravi, da bi sedemdesetletnik, ki bi si nikoli ne rezal nohtov, imel na obeh rokah skupaj 23.5 m dolge nohte. KRAVA POVZROČILA EKSPLOZIJO Na nemšk o-luksemburški meji je zletel v zrak obmejni most ki je bil iz vojaških razlogov podminiran. Eksplozijo je povzročila neka krava, ki se je v bližini mostu pasla po travi ter je z gobcem zagrabila za žico, ki je sprožila električni stik. -o- PROPAGANDA ZA ROOSEVELTA San Francisco, Cal. — Poljedelski tajnik Wallace je imel zadnjo sredo v tukajšnjem mestu govor, ki je bil nekak kampanjski govor za izvolitev predsednika Roose-velta za tretji termin. Wallace je namreč direktno povdarjal, da Amerika potrebuje v sedanjih časih na krmilu takega moža, kakor je Roosevelt. Dejal je: "Kar je izbruhnila vojna v Evropi, je postalo jasno: da ta dežela potrebuje talent« in izurjenost Mr. Roosevelta ne samo pri reševanju problemov dežele, ki se porajajo i j položaja v tujezemstvu, mar več tudi pri obravnavanju do mačih problemov. .. Predsed nikova izkušenost in njegov jtujezemski stiki, katere imj I preko dobe 45 let, ga postav ljajo v zelo nenavaden polo žaj, namreč, da lahko razu me, kaj se plete na tujezem skem polju." -o- KAKO RASTEJO NOHTI N/ ROKAH Nohti rase j o poleti hitre ji nego pozimi. To dejstvo, ki j i gotovo le malokaterim znane pa je samo ena izmed mnogi] • nenavadnosti,ki jih lahko opa ■ zujemo pri rasti nohtov. Tako se nohti na desni rol • razvijajo n. pr. hitreje n>eg • nohti na levi roki, a niti dv •' nohta ne raseta enako hitre ALI ČITANJE V POSTELJI ŠKODUJE? • Na staro vprašanje, da-li či-tanje v postelji ne škoduje, je odgovorila družba optometri-stov z Nove Anglije sedaj tako, da takšno čitanje nikakor ne škoduje, safmo če je telo v pravi legi. Ta lega je sedeča, telo pa morajo podpirati blazine. Normalne oči, pravijo novoangleški optometristi, so navajene, da gledajo naravnost ali kvečjemu v kotu 10 stopinj navzgor ali navzdol. Če smo pri čitanju zleknjeni, je ta kot dosti večji in oči zato tudi dosti bolj trpijo. Taksnega napora očesnih1 živcev oko za trajni ne more vzdrža- Smift pionirja Joliet, 111. — Tukaj je ^ oktobra nagloma umrl r0-1 Marko Nelnanich v visoki S rosti 76 let. Pokojni je bil <» ma iz Bele Krajine in ,1e . . dolgo let bival tu v JoJ^ Mr. Marko Nemanič je bil di med ustanovitelji naj?^a|' še slovenske podporne Je te KSKJ. Zapušča štiri pet hčera in več vnukov pravnukov. — R. I. P. NORVEŠKA VOJNA MOKA Državni žitni urad na Norveškem je uvedel novo mešanico moke pod imenom "splošna moka za kruh." Moka sestoji po polovico iz pšenice in rži, ki nista popolnoma zmleti. Kruh iz te moke je malo temnejši nego dosedanji, pravijo pa, da je tečen in redilen. Še en grob . ,n, Cleveland, O. — Zadnji^ rek večer je po kratki bol® preminula v St. Luke's bo^ nici Gertrude Zakrajšek-Jastj nik, rojena Pirnat. v st-fj0 . 55 let. Bila je vdova in **■^ šča štiri hčere in enega s ter več drugih sorodnikov-ma je bila iz vasi Slap- • ^ Šmarje, kjer zapušča k1' v, dve sestri in več sorodni ^ Pokopana je bila iz cerkve ^ Vida na Calvary pokopa"^ POSLUŠAJTE rsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji. 1360 kilocycles. Dan vernih duš Na vseh svetnikov dan opozarja sv. cerkev na one, ki so si v življenju znali izvojevati zmago nad vsem slabim in hudim ter so dosegli nebeško slavo in čast. Naslednji dan, na dan 2. novembra pa nam katoliška cerkev žalostna pripoveduje in kaže: Imam še druge, drage ude, ki brez tolažbe in veselja, brez ohladila in počitka v kraju bolečin in očiščevanja neprenehoma vzdihujejo po rešitvi, hrepeneči po združitvi z Bogom se čutijo še nevredne gledati presveto božje obličje in morajo dati določena zadostila predno bodo deležni te milosti. To so vaši bratje, sestre, stariši, prijatelji, znanci in dobrotniki. Usmilite se jih, pomagajte jim! Opozorjeni po tem dnevu nas vsako leto vodi misel na naše rajne, na njih zadnja bivališča, na njih grobove. Jesen je tu, narava umira in zdi se, da celo čas nas spominja na naše rajne. Morjia celo še več. Čas nas spomni, da bomo tudi mi nekoč med rajnimi in spreleti nas misel, da bo tudi na našem grobu nekoč zaplapolala plaha lučka, morda bo ta ali oni pokleknil ob grobu, morda nam bo želel večnega miru. Mnogo prav v tem času in ta dan molimo za naše raj- TARZAN m SLONOV! UUDJE (Metropolitan Newspaper Service) Na ni sal r Edffar Rirp Rnrvmichs« 'S3B3235 IBHSBSSZE fJJJSL^^ »n......saj fv-ifr.nn_:_"ry-ri '"Wwwiii" in 111 Brez orožja, razun malega bodalca, ki je bilo bolj podobno igrači kot orožju, je Tarzan hladno stopal proti močnemu velikanu Hyarku, kateri je bil oborožen s sulico in težkim mečem. Ko je zagledal Tarzana, se je spustil z naperjeno sulico v -tek proti K' njemv, da bi ga čimprej umoril. was vutn, * stMMi ' 99 imrrep featorz stopicate, me.' - '»mhtvalg Hyark je pač tako hitel proti Tarzanu zato, da bi končal z njim še predno bi Utegnil za to nastavljeni vojaki spustiti leva v areno. Vrata so bila namreč težk?. in trije so imeli dovolj dela, da so jih dvignili. Poleg tega je pa še lev divjal in rjovel, kot da jih hoče napasti celo iz kletke. Hvark je sklenil, da se ne bo s tem skoro nagim divjakom prav nič poigraval in izzival. Čimprej ga konča, bolje bo. Točasno je pa Tarzan mirno stal in izgledalo je ,kot da se igra z bodalcem", katerega je vtaknil za trak, s katerim je imel privezano kratko oblačilce okolu ledij. Sredi arene je stal Tarzan in divji Hvark je hitel z dolgimi koraki proti njemu. Silno mu je namreč šlo na živce levovo divje rjovenje, ki bo kmalu prost. Trdno je držal sulico pred seboj, s katero je nameraval divjega inoža v trenutku nabosti, predno se v ar«»p' približa divji le,v. ttoro a "Na tem svetu ga ni za nas obstoječega mesta,-temveč prihodnjega iščemo." Kakor popotniki smo, kakor so bili vsi naši očetje, ki romajo iz tujine v domovino, v srečno večnost. Dolga je ta pot in težavna in veliko nevarnosti je na njej. Treba je nam zvestih kažipotov in počivališč, kjer se trudni okrepčujemo za daljno pot. Ta počivališča so za nas kristjane nedelje in prazniki, ob katerih se sklonjeni pod butaro vsakdanjih skrbi in težav spominjamo svoje uboge duše, okrepčujoč jo z božjo besedo, z molitvijo in svetimi zakramenti. Svetniki pa so nam vsak dan kažipot, ki nam dajejo vzglede, kje in kako naj hodimo skozi življenje. Zato pa tudi vsaki dan obhajamo god in praznik kakega svetnika, ali kake svetnice, ali tudi njih več obenem, ki nam kažejo, kakor roke kazavke ob cestah pravo pot do kakega kraja, tako kažejo nam oni, pot do mesta božjega, v nebeški Jeruzalem, kjer Bog kraljuje v svoji večni časti in slavi, in kjer naj še mi večni mir najdemo svojim dušam. Praznik Vseh svetnikov se je začel pod papežem Bonifacijem IV., ko je posvetil v Rimu znani paganski tem-pel Panteon, Devici Materi Božji na čast ter na hvalo vsem1 svetim mučencem. Papež Gregorij IV. pa ga je razglasil in razširil po vsej katoliški cerkvi in ga zapovedal obhajati 1. dan v mesecu novembru vsako leto. Katoliška cerkev , je določila češeenje vseh svetnikov vsled tega, da njeni verniki častijo na ta dan, ki so s svojimi deli in trpljen jem 1 in Bogu udanem življenjem dosegli božje odlikovanje, svetniško čast. Postavila jih je nam za vzgled in vzore, da bi se po njih ravnali, da bi posnemali njihove velike čednosti in se z njimi zveličali, kar je božja želja in zakar je nas Bog tudi ustvaril. Svet ni najbrže še nikoli tako potreboval takih vzgledov in vzorov, kakor baš v teh razdrapanih časih, ko materialistični duh drži ljudi v svojih krempljih, kakor morda še nikoli v zgodovini. Vse je udinjano materializmu. Razmere in časi so taki. Hude preizkušnje so to in mnogo mnogo jih je, ki žive le materializmu, na svojo bodočnost v onostranstvu pa pozabljajo. Praznik Vseh svetnikov z vzgledi in vzori svetih mož svetnikov in svetnic pa govori ljudem drugače. Na ta praznik prihajajo nam pred oči vzgledi in vzori svetnikov in svetnic in po njih nam svetniki govore: Streznite se bratje in sestre, dokler je Čas, spreglejte m za nami hodite. Svet, v katerem živite je minljiv in prazen; Večna pa je posmrtnost, zato skrbite, da bo srečna in če bo ta srečna bo srečna vaša večnost. Globok in pomenljiv nauk je to. ne. Saj nam vera pravi, da se še niso od nas popolnoma ločili, da še žive v onostranstvu, kjer uživajo plačilo za : svoja dela. Dela "pa so različna in različno je plačilo. Morda so potrebni naše pomoči po smrti bolj, kakor so je bili v življenju, morda ne toliko, našim očem to ni dano videtL Prav je, da molimo za rajne, pfrav je tudi, da gremo ■ na njih zadnje bivališče, da obiščemo njih grobove. Tudi to je lepo, da njihove grobove okrasimo, da prižgemo luči saj jim s tem izkažemo tisto čast, ki jo kot ljudje zaslužijo in s svoje strani se primerno oddolžimo njihovemu spominu. Toda, ko hodimo takole leto za letom na pokopališče in krasimo grobove, se mi zdi, da navadno to naredimo ) zgolj iz nekih človeških ozirov, da je vse le zunanje, vse J samo oficielno, nič pa nas ne pretrese v notranjosti, ne pride nam to spoštovanje iz duše. Tako se mnogokrat U igodi, da ljudje rajnim postavijo sijajne spomenike, da 5 v trumah hodijo na njih giobove, da proslavljajo na gro-c bovih njih dela, za njihovo dušo se pa ne zmeni nihče. 3 Nihče ne vpraša, kaj je s človekom po smrti, kako je pre-l stal sodbo in kakšna večnost mu je bila odločena. Govorniki nastopajo in človeka poveličujejo, nihče pa ne zmoli t enega samega Očenaša za pokoj njegove duše. Mnogokrat je za ljudi ki počivajo v skritem kotu gorskega pokopališča bolje poskrbljeno kakor pa za ljudi, ki imajo sijajne spomenike in o katerih pišejo časopisi, katerih jlava je neminljiva. Spomin na rajne in vera v posmrtno življenje mo-g rata biti neločljivo združena. Sicer bo vsa čast, ki jo raj-[i lim izkazujemo, ©stala prazna in bo samo znamenje člo-0 veške kratkovidnosti in omejenosti. Ni torej dovolj, da -i gremo v teh dneh samo na pokopališče in napravimo t tam običajen uraden obisk; ni dovolj, da samo svečke pri-žgemo na grobovih, da na zunaj okrasimo tisti košček e zemlje pod katerim počivajo; tudi ni dovolj, da se nam ob žalostinki čustvo razneži in da morda v ginjenosti po-točimo solzo. Vse to je zunanje, vse to je samo okvir, v k nterem pa še ni slike. Vse to je sicer lepo, rajnim bo pa i_ malo pomagala naua nadutost in s temi zunanjimi dejan-^ ji jim ne bomo izprosili miru od Gospoda življenja in h smrti. Vse to namreč mora spremljati živa vera in goreča k molitev, da ne bo sveča gorela samo na grobu, marveč [0 da bo tudi v dušah prižgan ogenj molitve in ljubezni, ki v bo klicala k Bogu in prosila za rajne. Molitev, resnična, e_ iz vernega srca v nebo poslana, daritev sv. maše, v kateri se daruje Tisti, ki je za nas, ki živimo in za tiste naše drage, ki so že umrli, prestal na križu smrt in nam odprl nebesa to more rajnim izprositi miru in večne sreče. Narr a~ naj pa ti dnevi Utrdijo vero v posmrtno življenje nam na; m utrdijo upanje, da bomo nekoč s svojimi rajnimi uživali srečo in naj nam požive ljubezen do svojih lastnih duš. ti ______________ _ ____________________ župnik Rev. Father Kebe, ka-1 teremu so prišli na pomoč | Rev. Father Petric O.F.M. iz New Yorka, za sklep sta pa prišla dva čč. gg. duhovnika iz Clevelanda, O. Tako, lahko rečemo, da je bil sklep te štirideseturne pobožnosti nad vse veličasten. 1 Čas je potekal tako hitro, kot bi ga veter podil naprej. Zato sem se tudi jaz le za kratek čas ustavila pri Berdi-kovih in pri Balkovicu. Pri Berdikovih je brž kaka 0-skubljena kokoš na mizi, kadar pridem tja. Sicer pa, saj se mi kokoš ne smili toliko, pač pa Berdikov žep. Prav 1 e p boglonaj za postrežbo, Mrs. Berdik. M'r. Berdik se tako pokoncu nosi, da stavim, da bo še k vojakom potrjen. — Tudi Mrs. Balkovec je zelo postrežljUva ijn naj tudi njej velja prisrčna hvala. No. saj se mi tudi t Mr. Balkovec dopade, pa to povem samo drugim, Mrs. Rozi Balkovec ne sme tega izvedeti, drugače bi bila na me celo jezna. — i Mrs. Cage sem pa kar po te-I iefonu poklicala in sicer tako, kot da jo kliče kale moški, ter jo vprašala, če bi šla tisti večer malo ven z menoj. Takoj mi je odgovorila ter me vprašala, če imam karo. Rečem ji, da imam "vilbar," pa je takoj odgovorila da ne gre in tako je bil najin "Date" pri kraju. Seveda,smeh je bil največji izdajatelj. Ampak, Mrs. Cage, kar ste zadnjič od nas odnesla v torbi. . . Veste, za>■ radi klobase ne rečem n i č, ampak koruzo hočem nazaj, da bom imela prihodnjo pomlad kaj za seme. Tako, za! danes sem že napisala toliko, da me ne bote mogli kregait, češ, da vsaki dan gledate za mojim dopi-, som, ki ga pa ni in ni od nikoder. Danes ga imate. Pa ■ veste, tudi jaz bi rada prebrd-i la kak dopis iz domače nasel-. bine, pa ga le ni, dasi vemj da : Mrs. Rabič in Mrs. Smalz zna-1 ta dobro pisati. — Torej bodi-; te mi vsi lepo pozdravljeni in i ne pozabljeni! M. U. -o- I Dogodki] med Sfereadf* AmetM ___| Vest iz domovine Cleveland, O. — Rojak Anton Fabian, ki živi na Sheafs , Ave., je prejel iz starega kra' j a žalostno sporočilo, da ®u je v Stavči vasi pri Žužemberku umrl njegov oče Franc Fabian, po domače Kovtrov, v starosti 76 let. V domovin1 zapušča soprogo, enega sina in eno hčer, v Argentini dva sina, tukaj v Clevelandu zgoraj omenjenega in v Chicag1 tri brate ter eno sestro. Nov grob Springfield, 111. — Tukaj J* umrla rojakinja Albina Da1'0' vec, v starosti 54 let. Dpma je bila v Toplicah na Dolenjskem. Zapušča moža hi sinova ter štiri hčere, v sta'? rem kraju pa brata in več se* ster. Društveni jubilej So. Chicago, 111. — Društvo Marije Čistega Spočetja št. KSKJ slavi v nedeljo 5. novembra 35 letnico svoje "sta' novitve in plodoncsnega delovanja. Slavnost, na katero pride lepo število glavnih »r3 * 1 nikov in zastopnikov druŠte . iz' sosednjih naselbin, 1 tudi iz domače naselbine, s® bo pričela s slovesno peto [ mašo ob 11:30 dopoldne, P® , maši bo pa v farni dvora" ) slajvnosten banket, i — 1 Vile rojenice 1 Cleveland, O. — Mr. in Mrs. Wm. Zerjal, s° 7 dni obiskale dobre vile rojenl ce in jim ( podarile krepk^ sinčka prvorojenca. Srecl mati Mrs. Anna Zerjal, j. j hčerka Mrs. Helene Mally-. je na novorojenca še zlasti l'0, nosna, ker je s tem že tr^J r postala stara mati. — v ke! — Tako so vile rojenj obiskale tudi družino ^ Mrs. Joseph Zore na 0 worth Ave. in tudi njim P1'"1 0 sle čvrstega fantka. ge in slovensko petje gane člo- j veka, da se zatopi, nevedoč, : kedaj preneha z molitvijo. — : Potem pa katoliška šola! Kako velika sreča je to za starše, kjer so naseljene čč. šol-ske sestre, da poučujejo njih otroke. To ve in skuša pač j najbolj mati, ki so ji otroci tako prirastli k srcu. Šti;rideseturna pobožnost je ena najlepših pobožnosti, so pripomnili č. g. kanonik med pridigo. In kaj more to pobožnost bolj povečati kot ar-: mada nedolžnih otrok, ki so jih čč. sestre tja pripeljale; in med njimi je bilo nekaj tako majcenih, da čjovek ni mogel] reči, če bi jih ne videl sedeti na stolih, da sploh znajo hoditi. In ti mali otoci so zavzeli vsak svoj prostor in posedli po stopnicah pred Najsvetejše, kot beli golobčki. —• Pobožnost so vodili domači g.! ŠTIRIDESETURNA POBOŽNOST V PITTSBURGHU IN DRUGO Bridgeville, Pa. "Jaz sem z vami do konca sveta!" — Te besede so razlagali č. g. kanonik Rt; Rev. Oman iz Clevelanda pri sklepu 40 urne pobožnosti v slovenski cerkvi na 57. cesti v Pittsburghu. — Jaz aem z va-' mi, samo vi niste z menoj, ne ljubite me, sovražite me, morda celo preklinjate. Če se naselim kot gost v vaša srca, je to le za kratek čas, pa me zopet preženete. Resnica je, da je naša slabost le prevelika. Ob sklepu te lepe pobožnosti je bila cerkev napolnjena kot škatljica z vžigalicami. — Kako srečni ste, kjer imate svoje slovenske dušne pastirje. Toda, tega se 'bote zavedali šele potem, ko bote sami preizkušeni. Slovenske pridi-- i&iMtgSiBSH^ L T\JVfl l\T\« "PofcVei KUiVUto nilm v* % I I VJlVIIA/ imena. Ako U le naročsvtaA -pataklm. || Smilil iwii 111111 obnovi jo in pomanaj \istuV _ f ium^HHMIlllUmUl^^ Torek, 31. oktobra 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S Nedeljski kotiček mmxmjm J. M. Trunk. PRVA NEDELJA V NOVEMBRU 'Kdor dušo svojo sovraži, Prihranil jo bo za večno živ-ljenJ'e (Jan. 12, 25.") % prvi pogled tega ne boš ^zumel. Kakor zagonetka ti ,0, Navidezno si nasprotuje, udno je tudi,da bi moral svo-,0 dušo celo sovražiti. V.se se razvozla pred tvojimi očmi, besede malo bolj preuda-*'s> greš njim do dna. Sovražiti dušo svojo" po-le, da ne smeš imeti pre-%eUke in neredne ljubezni do ^ftiega sebe. Taka napačna in "e,'edna ljubezen te namreč adržuje, ti brani, da se ne °reš popolnoma udati Bogu. otovo bi Bogu ničesar ne od-in se v V3em in popolno-. a vdal njegovi sveti volji, ko 1 to» kar Bog od tebe zahte-' tte nasprotovalo krivi tvoji '^bezni do samega sebe. Bo-. svoji najboljši sreči raji ^asProtuješ, kakor da bi za-1 Boga in sebe samega kaj { storil ali kaj opustil, kar ti je za trenutek težko, težavno in zoprno. Ali ni tako ravnanje ravno tako sramotilno za Boga, kakor je škodljivo za tebe samega? Brezdvomno je v naravi tako urejeno, da vsaka stvar skrbi pred vsem in v prvi vrsti zase in samo sebe resnično ljubi. Tvoja prava sreča je pa onkraj groba, ker imaš neumrljivo dušo. Zato obstoji prava ljubezen do samega sebe v tem, da! ohraniš to svojo dušo za večnost, vse častno in posvetno pa daruješ za to večnost. Ta ljubezen je edino prava, sveta in zapovedana, vsaka, druga je kriva, grešna in prepovedana, prej sovraštvo do lastne duše, ne ljubezen. Vse toraj ni sovraštvo, dasi se tako imenuje, in niti ni vse res ljubezen, dasi se tako prikaže. Sovražiš, pa ljubiš, in ljubiš, pa le sovražiš. Glej, da se ne varaš. metna nesreča, ki je zahtevala dvoje mladih življenj. Ker je bil lep dan, sta Gabrijela Lukežičeva, uradnica v tiskarni Lukežič, in 14 letna Elvina Bresan iz Ločnika napravili kolesarski izlet do Zagraja. Nazaj grede pa ju je na Maj-nicah doletela nesreča. Avtomobil, ki je vozil z veliko hitrostjo iz Gorice, je ofoe podli na tla. Nesrečo je prav za prav povzročil voz poln koruze, ki je bil tistega usodnega trenutka pred njima in jima preprečil razgled po cesti. Obe sta zadobili tako težke poškodbe,da sta kmalu nato umrli. USTAVI SE, KO VIDIŠ TO ZNAMENJE _ IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE Novi davki v Italiji ; Pijanski ministerski svet jO ^ na svoji seji 30. 'septembra °bril med drugimi zakonski-^ °snutki tudi ukrep o uved-dveh novih davkov in sicer i° Uradnem tolmačenju v svr-jjp britja rednega primanj-. Jv3ja proračuna in novih vo-v8kih izdatkov, ki jih je po-f°čil sedanji mednarodni !i°ložaj. i ^edni davek na imovino, ki j stopil v veljavo s 1. julijem {■ se nanaša na imovino , feiih in pravnih oseb ter v^nov in družb katerekoli ^ Podvržena mu bodo ^'Jišča, stavbe, investicije jJHalov v katerikoli obliki, )j Atrijska, trgovska in po-i j^Wka podjetja. Davek se j,f Umerjal po njihovi čisti d^oženjski vrednosti. Toza-tj!la uredba predvideva le Oh izjeme. Tako so davka o&Čena med nekaterim dru-ti,!? ^di denarne investicije v t^^nih vrednostnih papirjih, vloge in vloge v teko-j^/računu, denar v gotovini, l^'stvena oprema ter oblačili' istotako ne bodo c/bdavče-10>8 tem davkom kapitali, na-kot skladi za življenja ali začasne rente, ali za ne oblike prisilnega ali ^toVoljnega skrbstva, to pa t^J tega, ker gre v tem pri-H0 U Za glavnice, ki imajo če-v *»učaj dohodnine že podit^116 Premičninskemu dav-ij,t Davek bo znašal 0.30% Itj a kovine. Vrednosti pod Ur niso obdavčljive. «tieirUgemu davku, to je splo-s0 1111 dohodninskemu davku denarnega dohodka, : (|ej,luj°čega iz gospodarskih • ^j^J strogo trgovskega zna-^vi' 80 sedaJ podvržena ^Od^v na poslovni promet Vi • eni tudi dohodki v go-^aji-' ,ali v naravi, ki pred-j^^jo ustrezajočo protida-tiaj za izvršeno delo ali za
  • ^n"odajo blaga na drobno, lil- 2 v določen na znesek 2 i*Vi/\vsakih 100 lir dohodka, ^ iz posameznih go- vi(Jev!skih dejanj, ki jih pred-Potjj 2akon. Novi davek na-hi^ obstoječi davek na Promet, ki je bil jako lcil'an; v njem je zapodi vpj .kolkovina, ki je do se-K J.'Jftfa za račune, faktu-e in druge dokumente, ki se izstavljajo ob priliki pla čila obdavčljivega dohodka. -o- Žrtve vojnega streliva Pred dnevi so našli nepremišljeni, za vsakdanji kruh se boreči mladeniči v pobočju strašnega Sv. Gabrijela zasuto, vendar dobro ohranjeno kaverno, v kateri je bila še lepa zaloga raznih granat. Pričeli so jih spravljati in prazniti. Pri tem nevarnem delu se je pripetila huda nesreča. Granata je eksplodirala in hudo razmesarila 21 letnega Franca Štruklja iz Ozeljana pri Šempasu, njegovega tovai-i-ša Košuto je Pa močno ranila. Štruklja so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer je pa kmalu izdihnil. — Sv. Gabrijel, "Škabrijel" kot mu pravi ljudstvo, je pravcati rudnik za revne in brezposelne. Že skoraj 20 let iščejo, kopljejo in vrtajo po njegovih rebrih in 'kakor da še ni dovolj napoj en z gorko človeško krvjo, zahteva vedno novih mladih žrtev, vendar se ga ljudje ne boje. Mnogim daje kruha, mnogim je res rudnik, čeprav grozen. In glej strahoto- Še ni izčrpan ta rudnik svetovne vojne, že žari sij novega krvavega klanja preko gora, novi rudniki se grmadijo. -o- Sneg v Podbrdu V noči od srede 4. okt. na! četrtek 5. oktobra, je v Podbrdu zapadel prvi sneg. Vse gore so že pod snežno odejo, nihče pa se ni nadejal, da bo snežilo tudi v dolini. V sredo je termometer proti večeru v nekaj urah padel pbd ničlo. Naslednje jutro je bila vsa vas pobeljena. Zapadlo je pa le za nekaj centimetrov snega. -o—— Poljski begunci v Trstu KRATKE NOVICE Sm'hel nad Šempasom. Ko je šel ocl sv. maše proti domu naš cerkveni ključar Vincencij Terčič, star 70 let, je po nesreči padel, vendar se za to ni i zmenil in je šel mirno domov. Popoldne se je počutil nekam slabega in je stopil iz hiše na prosto. Zunaj mu je postalo še huje in je obležal v bližini doma. Naglo poklicani zdravnik je ugotovil možgansko kap, kateri je še vedno krepki mož v nekaj dneh podlegel. Ranjki je bil ugleden kmet, skrben krščanski oče in dober, zaveden gospodar. * Kaznovani trgovci. Tudi V reški pokrajini se izvaja kontrola nad cenami in prepovedanim vskladiščenjem blaga z največjo strogostjo. Te dni so po nalogu oblasti zaprli in zapečatili trgovine petim reškim trgovcem Josipu Gregorcu Andreju Trudnu, Rihardu Poljšaku, Francetu Toljanu in pa Loj zu Kušiču, ki so deloma prodajali blago po drugačnih cenah, kakor so bile zani predpisane, deloma pa opustili registracijo. * <■ Burja v Trstu in na Krasu. V letošnji jeseni se je prve dni oktobra na Krasu in v Trstu pojavila burja. V Trstu je dosegla brzino 75 km na uro. V četrtek so se dogodili prvi incidenti. Trije pešci so pri padcih dobili težje poškodbe in so jih odpeljali v bolnišnico. Na Krasu je burja izrvalai mnogo dreves in prizadejala večjo škodo vinogradom. Povzročila je tudi delen zastoj brzojavnega in telefonskega prometa. * Okrog jezuitske cerkve v Trstu so pričeli podirati skupino starih hiš, ki so nekoč pripadale znanim veleposest- NE BO TI V ŠKODO - ČE ZVEŠ! Willys družba je na avtomobilski razstavi v New Yorku pokazala 110 pripomoček za avtomobiliste. Je to jopič, na katerega rokavu so rdeče, blesteče se črke "STOP". SODBE O VOJNAH NA MORJIH Ena in druga stran v sedanji evropski vojni soglašata kljub razlikam v nečem: da obe priznavata važnost vojne na morju in vsega, kar je z njim v zvezi. Zato obe skušata nasprotniku zadati čim več škode na morju, kakor nam pričajo poročila, ki dan za dnem govore o potapljanju trgovskih ladij po podmornicah. Zanimivo je torej slišati, kaj sodi v dosedanji vojni na morju ena, kaj druga in kako poroča kaka nevtralna stran, n. pr. Italija. Kakor poročajo francoski listi, sodelujejo francoske patrol-ne ladje na morju z angleško mornarico v boju proti nemškim podmornicam. Francoske pomorske enote so pred kratkim izvedle napad na neko nemško nikom Contijem. Med njimi so tudi stavbe, ki so bile zgrajene še v 17. stoletju. * Zaradi bega v Ameriko je bil pred dnevi v Trstu obsojen mehanik Filip Massaro na tri mesece ječe in 2000 lir denar- ne kazni. V Palermu se je skrivaj vkrcal na norveško ladjo "Giarone," ki je odplula v Ameriko. Še preden pa so prišli na drugo stran oceana, so ga prijeli. Ko' se je ladja vrnila v Evropo ter priplula v Trst, so ga izročili oblastem. torpedovkami. Iz daljave kakih 20 metrov je izstrelila pet torpedov, ki so zadeli angleško matično ladjo. Nato se je podmornica naglo potopila in izginila ter v najbližje oporišče odnesla vest, ki jo je potem potrdila tudi angleška admiraliteta. Menijo, da se je z matično ladjo potopilo tudi okrog 50 letal in se je samo petim letalcem posrečilo dvigniti se z ladje. Poleg tega je našel smrt tudi večji del posadke matične ladje, ker je prišlo na ladji do hudih eksplozij. Vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice admiral Reader je sprejel poročevalca amsterdamskega lista "Algemeene Handelsblad" in mu dal izjavo o nemški podmorniški vojni. Admiral je dejal: "Nemške podmornice se strogo ravnajo po splošno priznanih načelih pomorske vojne. Držijo podmornico, za katero- mislijo,'se v ceioti ukrepov, ki jih je doda je bila pri tej priliki potop-M0čil londonski sporazum o pod-ljena. Ko je bila podmornica na-)mornicah. V soglasju s pravili TO IN ONO IZ DOMOVINE ŠE UPA NA PRESTOL Zadnje dni se je pričel znaten dotok beguncev iz Poljske v Trst. Med njimi je tudi mnogo vojakov. Ljudje so zelo izčrpani in večinoma brez vsakih sredstev. V Rumuniji so jim pobrali poslednji denar. Najrevnejši prejemajo na poljskem konzulatu podpore, da lahko nadaljujejo svojo pot v Francijo. Njihova morala pa še zmerom ni strta, tako da zbujajo pravo občudo- Strela zanetila požar V Rovtah je iz gospodarskega poslopja posestnika Janeza lsteniča nekega popoldneva nenadoma švignil visok plamen. Domači g0 bili zaposleni pri mlatenju ovsa, ko se je naenkrat močno zabliskalo in že je poslopje objel velik plamen. Mlatiči so k sreči vsi ušli nevarnosti in uspelo jim je rešiti tudi 14 glav živine, dočim je seno, oves in druge gospodarske potrebščine uničil ogenj. Škoda je velika in občutna zlasti zato, ker je uničena vsa krma za živino. -o- Nesreča pri delu Ko je 16 letni hlapec Josip Repar z Ostrožnega pri Celju stiskal sadje, ga je zgrabila stiskalnica za roko in mu zmečkala prste. Hudo poškodovan Pri gradu Harbah v Celov cu so našli hudo poškodovane ga delavca Franca Ilerolda, ki je bil zaposlen pri nekem posestniku v Virni vasi pri Sv. Tomažu na Koroškem. Ker je bil nezalvesten, ni mogel povedati ali se je zgodila nesreča, ali zločin. Herold, ki je jugoslovanski državljan, je bil pripeljan v bolnico v Celovec. -o- Strel iz zasede Zagoneten zločin preiskujejo oblasti v Zgornji Bistrici. Na posestnika Štefana Kresli-na je namreč iz zasede streljal neznanec in je krogla Kreslinu prebila hrbet in izstopila na prsih. Napad V Rogatcu sta dva neznana fanta napadla 21 letnega: sina dninarice Roka Beleta iz Rogatca in ga močno poškodovala, da se je moral Bele zateči v celjsko bolnico. -o- Delavci so se vrnili Iz Prekmurja poročajo, da se je v zadnjem času vrnilo iz Francije v Prekmurje okrog 800 delavcev, iz Nemčije je pa prišlo domov okolu 80 delavcev. 30 letni davčni uradnik Vik tor Mlakar. Padel je tako nesrečno, da so ga morali zaradi hude poškodbe odpeljati v celjsko bolnico. -o- Nevarna družba Orožnikom pri Sv. Trojici Slov. goricah se je posrečilo, da so razkrinkali drzno in nevarno vlomilsko družbo, ki je že od leta 1934 strahovala štiri fare: Sv. Trojico, Sv. Antona, Sv. Benedikta in Sv. Jurij ob Ščavnici. Tolpo so tvorili 33 letni posestnik Ivan Kos iz Cogetincev, 41 letni hlapec Franc Zelenko in njegov 16 letni brat Alojz iz Cogetincev ter 52 letni posestnik Jernej Zinič iz Cerkvenjaka. Vlamljali in kradli so tako previdno, da jih dolgo časa nihče ni mogel sumiti. Priznali so nič 1 manj kot 72 tatvin in vlomov. -o- Padec s strehe Zidarski pomočnik Jože Do-bravec iz Bohinjske Bistrice je pri delu padel is strehe in dobil pri tem hude notranje poškodbe, da je moral v ljubljansko bolnico. -o- Nezgoda Krojaški mojster Ludvik Panjelc se je vozil z motornim kolesom od Mislinja proti Slovenjem Gradcu, kjer je doma. Med potjo ga je pri Dov-žah vrglo z vozila, pri čemer je dobil nevarne poškodbe po vsem životu. padena, so opazili, da je poško dovana na mostu, vendar pa je težko s popolno gotovostjo trditi, da je bila podmornica potopljena. Ker so se pa pokazali veliki madeži olja in bencina na morski gladini, je lahko zanesljivo potrdilo za uspeh. V pomorski krogih menijo zaradi teh ugotovitev in omejitev, da je napad na podmornico po francoskih ladjah, ki so specializirane za boj proti podmornicam, uspel. Francoski pomorski krogi izjavljajo, da ta uspeh ni prvi uspeh od začetka vojne na morju in da se brez pretiran j a lah ko reče, da so francoske ladje do sedaj potopile štiri ali pet nemških podmornic. Pravijo, da se je podmorniška vojna začela z odličnimi nadami in z dobrimi uspehi. Čeprav se je vojna šele začela, pa doseženi uspehi presegajo rezultate, ki so bili poprej doseženi do konca 1918 ko je bila vojna v vsem teku. Francija in Anglija sta šele tik pred vojno ustanovili svojo tako imenovano rezervno mornarico s posebno nalogo, da bo vodila vojno proti podmornicam in da bo s tem razbremenila aktivno mornarico' v njenem delu za zavarovanje prometa na velikih morjih. Ta mornarica je sestavljena iz velikega števila lahkih enot, ki so vojno oborožene. Poleg topov s precej velikim kalibrom razpolagajo te protipodmorniške enote s posebnimi zalogami podraorniških bomb, ki predstavljajo najbolj strahotno orožje proti podmor- omenjenega sporazuma imajo podmornice pravico z vsemi sredstvi streti vsak oborožen spor. Jasno, da prevzamejo tiste ladje, ki sodelujejo v kakršnem koli boju ali pa plovejo v spremstvu sovražnih vojnih ladij, same vso odgovornost za nevarnost, ki iz tega nastane in da se nimajo pravice pritoževati, če trpe v boju škodo ali so uničene. To načelo je priznano po mednarodnem pravu. Francoska navodila o izvajanju mednarodnega prava v vojni z dne 8. marca 1934 vsebujejo tudi član 112, ki pravi, da tvegajo ladje, ki plovejo v spremstvu sovražnih ladij, vse nevarnosti vojne in da imajo poveljniki francoskih podmornic po čl. 2. teh navodil pravico in izrecno dovoljeno, uporabiti oboroženo silo proti ladjam, ki plovejo v takšnem spremstvu. Razume se samo po sebi, da navodila, ki so jih v skladu s tem dobile nemške podmornice, ne pomenijo, da teče neomejena podmorniška vojna. Nasprotne trditve britanskega informacijskega ministrstva pomenijo samo premišljeno zavajanje tujine v zablodo in jih je treba odločno zavrniti. Nevarnost je, da bo prišlo do neljubih dogodkov, ker je Velika Britanija oborožila trgovinske ladje. Zato je treba računati s tem, da bodo angleške trgovinske ladje uporabile orožje proti podmornicam, kakor so ravnalo tudi v svetovni vojni. Ker to pre. poveduje mednarodno pravo, bo nicam. Njihova eksplozija na'Nemčija prisiljena izvajati pc-dpu ali pa le v bližini podmor- trebne korake proti tem ladjam, nice povzroči pljuskanje vode in zato je Nemčija takoj sporo-tolikšen udarec, da se v notra- cila nevtralnim vladam, da je njosti pokvarijo vsi občutljivi položila mine pred svoja prista- Nesrečen padec V Kozjem se je ponesrečil vanje. jiji. Dve nesreči Gorica, septembra 1939. — Dne 23. septembra se je 'zgodila na Majnicah težka pro- Habsburški nadvojvoda Oton (po katerem se je bivši 17. pešpolk imenoval "Kronprinz Regiment"), še vedno upa, da bo enkrat zasedel prestol svojega očeta, bivšega cesarja Karla. Nedavno je zaprosil Francijo in Anglijo za dovoljenje, da ustanovi iz izgnancev "avstrijsko ligo" za bojevanje proti Nemčiji. Listen to and. Advertise over PMOECH'S YUGOSLAV MIO Folk Songs arid Music Tamburitza Orchestra Station WWAB, Every Sunday 1 to 2 536 S. Clark St., Chicago ~ Har. 3006 DENARNE POŠIUATVE Denarne pošiljatve nakazujemo točno za Jugoslavijo in Italijo. Včeraj so bile naše cene: JUGOSLOVANSKI DINARJI Za $ 2.55 ................ 100 Din Za $ 4.90 ................ 200 Din Za $ 7.10 ................ 300 Din Za $ 9.30 .:.............. 400 Din Za $11.50 ................ 500 Din Za $22.00 ................1000 Din V ITALIJO: Za $ 6.30 ............ Lir 100 $ 12.00 ........Lir 200 $ 29.00 ............ Lir 500 $ 57.00 ............ Lir 1000 $112.50 ............ Lir 2000 ' $167.00 ............ Lir 3000 Pri višjih svotah znaten popust. — Radi zmedenih razmer v Evropi je možno, da se kaka po-šiljatev zakasni, vendar kolikor je mogoče, se pošiljatve točrio dostavljajo v Jugoslaviji in Ita-i liji. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JER1CH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO. ILL. podmorniški aparati, pa čeprav podmornica na zunaj vzdrži ta udarec . Prvih pet in dvajset dni vojne na morju je v znamenju izgube angleške matične ladje "Courageous" in eksplozije, do katere msca. Današnja pomorska vojna se znatno razlikuje od vojne v letih 1914 do 1918, predvsem zaradi tehničnega napredka mor-'•narice in letalstva. Na vprašanje, kaj misli o je prišlo na "Plutonu". Toda za- sovjetsko-ruskem brodovju, je vezniški mornarici v prvih 15 dneh vojne na morju nista imeli niti po številu niti po pomenu tolikšnih izgub, kakor sta jih imeli v začetku podmorniške vojne pred 25 leti. Tako pravijo o dosedanjem poteku pomorske vojne Francozi. Rimski dnevnih "Popolo di Roma" piše o potopitvi angleške letalonosilke "Courageous" takole: Podmornica, ki je izvedla tor- v. Raeder odgovoril: "Rusija z izredno voljo dela svojo mornarico in svoja vodna letala. Ruske podmornice so na glasu močnih enot, ki imajo veliko akcijsko področje, njihova tehnika in izurjenost je pa odlična." Na poslednje vprašanje, ali bo Nemčija tudi to pot poskušala kakor v svetovni vojni, da pride s pomočjo trgovinskih podmornic tipa "Deutschland" v zvezo s prekomorskimi drža- pediranje, je bila pred nemškim vami, je admiral v. Raeder od-pristaniščem Wilhelmshafnom, govoril: ko je ponoči zagledala obris ogromne ladje, ki se je počasi, z ugašenimi lučmi približevala. Okrog nje je bilo polno torpe-dovk. Ladja bi bržkone morala podpreti letalsko akcijo na nemške vojaške luke ali pa na Sieg-friedovo črto. Nemška podmornica se je takoj potopila in se ji je posrečilo dvigniti se med matično ladjo in Nemčija je tako zelo neodvisna od čezmorskega uvoza, da ji ni treba pošiljati trgovskih podmornic, da bi prevažale surovine v Nemčijo." Kjer katoličani ne skrbe razširjevanje »vojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širijo ti svoj protiverski tisk. XMIRfKANSKI SLOVENEC Torek, 31. oktobra 1939 P * a mštiFm mmm mmm mmmmmmmmmmm* »m • ^ - m> jj* " T a tenbah i Tako je bila pripravljena pot, po kateri bi prišel grof Tatenbah do svobode in rešitve iz mreže, ki ga je zajela. Prišlo pa je drugače. Tatenbahu je bila nesreča za petami, njegova usoda se je izpolnila. t lij^;.. , 'xxiv. . ,«/ NA SCHLOSSBERGU. N 'A zdaj me zgrabi mrzla smrt," Prečrta dragi mi načrt; Umerti, bratje, težko ni, Pustiti nade — to boli. . Gregorčič. Zapor grofa Tatenbaha v Gradcu se je; izvršil ne na posebno povelje iz Dunaja, marveč vsled odredbe notranje avstrijske vlade, v katere pristojnost je spadalo po obstoječem pravdnem redu tudi zlo-činstvo veleizdaje. Po njem je imel vsak deželni sodnik pravico zapreti veleizda-jalca ter ga izročiti preiskovalnemu sodniku. Se sta bila grofa Zrinjski in Frankopan na svobodi, ko se je začelo zasliševanje grofa Tatenbaha v Gradcu. Njegov javni obtožitelj je bil komorni zastopnik na Nižje-Avstrijskem dr. Megerle, ki je trdil: . "Tatenbahova zveza z zarotniki je bila naperjena zoper cesarja, ker je Tatenbah obljubil grofu Zrinjskemu, da mu pomaga v dejanju in besedah, ker je vedel za zaroto Zrinjskega in se je meseca januarja 1670 izrazil, da se bo spomladi nekaj zgodilo, torej tudi na njega odpade del krivde. Tozadevni pismi grofa Zrinjskega je skril in sežgal; hrvatskega bana je v gradu Račje sprejel svečano ter ga slavil kot nepremagljivega vojskovodjo in mu celo prej napil kakor cesarju; svaril je Zrinjskega pred ojačenjem čet s pristav-kbm, da bi prišel sam, a se boji izdaje svojih lastnih ljudi; v istem času pa se je tudi ponujal grofu Brennerju, da bo vse poizvedel po konjušniku Rudolfiju in je vsled tega odpotoval." - Grof Tatenbah se je zagovarjal izpo-eetka zelo previdno. Kmalu pa je, kakor ni bilo spričo njegovega omahljivega značaja drugače pričakovati, vse priznal ter je zaprosil cesarjeve milosti, milosti, katero je v istem času skušal izprositi za njega tudi p. Emerik. Grofa Tatenbaha je nadzoroval v ječi grajski stražmojster Jurij Vampreht, ki je bil sedaj v službi grajskega stotnika grofa Brennerja. Imel je strog ukaz, da mora gledati na to, da ne pride grof Tatenbah z nikomur v dotiko ter tudi nikomur ne pošlje nobenega pisma. Ce se tega strogega ukaza ne bi vestni držal, zgubi takoj službo in povrh ga še zadene stroga kazen. Grof Tatenbah je občutil vso težo ječe. Prej navajen se gibati svobodno, uživati veselje, ukazovati ter se dati častiti, je bil sedaj v ozki, malo prijazni celici. Počasno so tekli dnevi in ničesar ni zvedel, kaj se godi zunaj, ali se kaj dela za njegovo rešitev, kaj je ukrenila njegova soproga, katero je prej tako bridko žalil. Zdaj mu je stopilo vse pred oči, kako lahkomišljeno je ravnal z njo, kako ji je ZGODOVINSKA POVEST Spiaal Dr. O. Ilaunlg ranil srce s svojim obnašanjem, s kako nehvaležnostjo ji je vračal njeno ljubezen, ki je bila pripravljena zanj žrtvovati vse. Kaj pa je z njegovimi zavezniki? Kakšna usoda jih je zadela? Ali so na svobodi, ali so tudi zaprti, ali so kaj podvzeli, da ga rešijo? Vse to je mučilo grofa Tatenbaha, ki je bil nestrpen ter skušal na vsak način zvedeti, kakšen je njegov položaj. Dobil je od Jurija Vamprehta, kateremu je šla usoda nesrečnega grofa k srcu, papir, da je mogel pisati. Napisal je pismo svoji soprogi, v to pismo pa je vložil še drugo za svojega prijatelja. Čakal je ugodne prilike, da izroči ti pismi kaki zanesljivi osebi. Upal je, da bo na ta način pospešil svojo rešitev. Ponudila se mu je taka prilika, a ravno to je bilo zanj poguobnosno. * * * Nad Schlossbergom se je vlačila siva megla in črna noč je razprostrla svoja temna krila pred celico, V kateri je sedel grof Tatenbah pri slabo brleči luči. Od severa sem je pihal po Murski dolini oster veter, da je žvižgalo skoz odprtine močne trdnjave na Schlossbergu. V tej noči se je plazila v temi na zapad-ni strani, tam, kjer se dviga strma skala proti trdnjavi, neka temna postava vedno višje in višje. Nočni plezalec je zdaj dosegel previseči kamen ob zunanji strani trdnjave ter zagnal z veliko spretnostjo vrv do okna celice grofa Tatenbaha. Zagnal jo je tako, da se je vrv ovila okoli železnega droga in zdrknila na drugi strani naprej, katero je drzni plezalec vjel ter se tako dvignil višje in nazadnje se je oprijel z obema rokama močne železne mreže v oknu Tatenbahove celice. Zdajci se je pogumni plezalec pojavil pred oknom Tatenbahove celice, iz katere je gledal nesrečni jetnik. Spoznal je takoj, da se mu je približal po tej nevarni poti nekdo, ki mu prinese poročilo od prijateljev, tolažbo, mogoče celo pomoč; morda je celo prišla prava ura, da pobegne. Spoznal je takoj tega pogumnega moža, bil je namreč Rudolfi. Grof Tatenbah odpre pozorno okno, katerega čuvaji iz neprevidnosti niso zaklenili. "Rudolfi, ti mi prinašaš poročilo od mojih," vzklikne ves razburjen ter nasloni glavo na mrežo, da bi bolje slišal sporočilo. "Da, tako je, milostljivi gospod," zaše-peče Rudolfi, "prihajam iz Ogrskega, da vam sporočim pozdrave grofice Zrinjske in drugih ogrskih prijateljev." "Nikar me ne zasmehuj s takim nazivom," odvrne grof žalostno, "visoki gospod je postal reven jetnik, ki mu je obupati, če ne pride kmalu pomoč. Kaj pa dela grofica Zrinjska, kaj njen soprog in Frankopan, v kakšnem stanju je zarota," vpraša grof Tatenbah hlastno. "Vse dobro, gospod grof. Milostljiva gospa grofica priporoča, vztrajate in ničesar ne izdate. Računajte na njo, ona bo storila to, kar je vam obljubila. To je glavno, kar naj vam povem. Ne upam se dalje govoriti. Slišim namreč, da se bliža straža. Ce imate kako pismo, dajte mi ga hitro!" VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE Celovški policijski ravnatelj je odredil, da se dekleta letnikov 1920 in 1921 javijo k obvezni delovni službi. Prepovedano je pripravljanje kislega mleka, jogurta in sličnih mlečnih izdelkov. Ovčerejci smejo od striže ovac ohraniti 5 kg neoprane ali 2 Y> kg oprane volne za lastno uporabo, ostalo pa oddajo zbiralcem. Prodaja čokolade, kakaa in kave pa je začasno ustavljena. V Kotmari vasi je umr) Jože Ilalekar, p. d. Matic v Pre-blah. Pokojnik je bil daleč naokoli znan čebelar. Slovel je, da je v tej stroki pravi u-metnik." Prav tako so te dni Kotmarčani spremili na zadnji poti svojega rojaka Ivana Golzerja, ki je padel v vojni. Služil je pri nemškem topništvu. Vojaška oblast je dovolila prevoz v rojstno faro. Bil je sin edinec, zato je to tem težji udarec za pokojnikovo mater. Na zadnji poti so ga spremili vsi njegovi tovariši in oddelek vojakov mu je izkazal zadnjo vojaško čast. Pokojnik je bil dobrega značaja, vesel pevec in delaven član slovenskega kulturnega društva "Gorjanci" v Kotmari vasi. Na graški univerzi je bil promoviran za doktorja pravnih in državnih ved šentjakobski rojak Janko Gregori! Pred posebnim sodiščem je bil obsojen neki delavec iz Št. Vida od Glini zaradi širjenja neresničnih vesti na 5 mesecev zapora. V Baškem jezeru so našli utopljenega 77 letnega Jožefa Koglerja iz Bač. Njegovo truplo je bilo 20 dni v jezeru. 300 SVETIH MAŠ LETNO v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašrte zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, Dept. L. St. Louis, Mo. M. KLARICH I m STAVBENIK IN KONTRAKTOR 3121 So. Pamell Avenue, CHICAGO, ILL. Telefon Calumet 6509 GRADIMO nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Naročila za stenske koledarje Amerikanskega Slovenca za L1940 SPREJEMAMO DO 1. NOVEMBRA 1939. Na tisoče ameriških Slovencev naroči vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanskega Slovenca" svojim dompčim, ali prijateljem in znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi. KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV, kar lahko poiljete v Money ordra, znamkah ali gotovini. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koledar izšel, ga bomo odpravili na dani naslov. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Roafl, V . Chicago, Illinois Kranjsko-Slovenska ©a Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 46. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450.000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine. V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci, lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jedtjoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član aH članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16."do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Street, Joliet, Illinois. Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "english-slovene reader" kateremu je znižana cena am in stane samo: ^)fciUU Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Pisano polje J. M. Opetovano sem že omenil, da imam jaz precej težav in težkoč z Rusijo ali s Stalinom, ki je zdaj vsa Rusija. Drugi, n. pr. pri nas Anton Garden, imajo še veliko več težkoč s Stalinom. Naravno, ako kdo jaha le na konju socializma in socialistične demokracije. Stalin nima demokracije, .le na papirju je. .pustil je od lakote umreti do sede'm miljonov ljudi, da izsili kolektive na kmetih. .pri čistkah kar na debelo morijo itd. itd. Vse res, ampak dovoliti je treba tudi neke meje prehodnim razmeram in temne strani malo odložiti. Nikomur pa nočem dajati direktiv pri presojanju. Drugi zopet nimajo težkoč, in tu so "stalinovci," ki 'vidijo pri vse'm le sončne strani. Sodim, da gre j o ti trenotno le tudi predaleč. Namen ne posvečuje sredstev, vprašanje pa je, če so res sredstva bila uporabljena radi namena, ali so bila pač le z namenom spojena, neizogibna. Tudi o Stalinu nihče ne bo mogel trditi, da mu je le za kri in smrt. Meni se zdi, da je Stalin take izredne narave, da pozna le namene in se ne ustraši pred nobenimi sredstvi. Pri tem imam tudi jaz hude težkoče. Dasi najodločneje obsojam strahovita sredstva, najdem vsaj politično tudi nekaj sončnih strani. vklučivši zopet Poljake in Če- he. . .vidim jaz edino garanj jo za evropejski in svetovi" mir, ne pa v nemškem ali an' gleškem ali niti v a,merikan' skem miru. Vsako govorjenj0 o — demokraciji v malih 111 tudi velikih državah je praz»° besedičenje, ker znameft)3 kažejo in dokazov ne manj*3' da se je Stalin iztreznil Pr' — komunistični svetovni r^ luciji, da se je osredotočil ; na Rusijo,ki pa mora pri ^ vu segati do črte Dansko "J Trst, da toraj ne bo pose«8 v razmere Nemčije, Francih Italije, Anglije — ostale** sveta, in svet bo imel ■ At' dosti prilike, da si uravna 11 ^ mokracijo ali fašizem, ali kar koli hoče. . Vsaj jaz sem in ostajam P • tčm naziranju,ampak tudi J moram počakati, da v / Stalinova dela, do tedaj P v I bom imel še precej težkoč-* Znani sarkast b e r 1» a r Shaw je tudi rekel eno Prl' , danji situaciji, ko je ^ ^ 1 pograbil, kar je mogel, Pa imel zdaj rad mir. "Borba ;J Poljskem je končana," Je " f vedal, "in ker je poljska stv ('mi A®" daU'e' Pakt s Ilitlerem. Hm? Mo-skoviči, naj so bili te ali druge narodnosti, so bili od nekdaj hudo zviti diplomati. Ali se ne čuti že zdaj Hitler kakor v kleščah ? Vzemimo baltiške državice. Tu je treba — razlikovati. Navidezno je isto: Hitler pade čez Poljsko, Stalin čez baltiške državice. Pa zopet ni isto, je velika razlika. Hitler izjavlja že danes,zapadni del Poljske postane nemška provinca, toraj brez vsakih narodnih pravic za Poljake, med druge Poljake pa naseljujejo Nemce, tako, da Poljaki popolnoma izginejo. Pri Stalinu je razlika. Prvič ruski kolos ne more ostaiti izrinjen od baltiškega morja, kar je Anglija nameravala storiti po baltiških državicah, drugič je treba najma;nj počakati, kako bo Stalin z narodi v teh državicah postopal, ako jih spravi pod rusko politično oblast. Ni dvoma, da so Poljaki v Vilni z Lituanci nasilno postopali. Ko je Stalin prišel v Vilno, je tam izšel takoj lituanski list. Zadnje vesti pravijo, da je Rusija Vilno Lituaniji prepustila, in dasi je vso Lituanijo priklopila v svojo rusko območje, je Rusija izjavila, da se noče vtikavati v notranje : in kulturne lituanske razmere, j Stalin toraj -pozna Lituance, Hitler ne pozna nobenih Po-l|| ljakov. To je bistvena razlika, in treba je le še počakati, ali Stalin res tudi ostane mož — beseda. Hitler nekaj govori, da noče germanizirati pa germanizira naravnost brutalno, Stalin pravi, da noče rusi-ficirati, treba je toraj le še počakati, ali pusti baltiškim narodom njih narodno samostojnost. Dalje trdim, da je zopet velika razlika, ako Nemec-Slovana germanizira, in če mor da Slovan drugega Slovana — slavizira. Belorusi in Rusini, ki so prišli pod — Ruse, ne bodo narodno trpeli, o tem sem prepričan, morda niti ne Poljaki, dočim bi Poljaki pod Nemci zapadli narodni smrti Pišejo in izražajo bojazen, da Stalin raztegne svoj vpliv na ves evropejski vzhod vklju-čivši celo ves Balkan. Imam radi Stalina pomislke in boli me glava, ampak v tem vplivu Stalina na vse Slovane, izgubljena, nimamo gleži..) povoda za na vanje borbe." Kaj krivica sužnjenost slovanskih ^iJ nov, kaj nasilje, pest, kakega ciničnega Shawa . briga. Najmanj bo pa p?1 ^ hodnji priliki isti cinični S«1 . hudo odpiral usta o hutf8,^ teti, seve če bi mu pri tem za lastno kožo. Well, pred vsem gre 10 . slovanske sužnje in kak , ne bo imel za te besede, in ^ lje gre tudi za katoliške nje, in tu je Shaw le čen. Bojim se pa, da bo ^ wovo mnenje istopetnp z njem večine; Angležev, Poljska šla in ko so šli Ako AnS d* vanski milj oni. nadaljuje borbo, jo bo Ijevala le za lastne in*er jg za poljske ali slovanske se ne dajo ločiti od kaki*1 gleških interesov. m Zopet smo pri istem vu: Slovani sami res ne jo ali niso znali boriti se?^gSet lcuP- no za svoje slovanske in*® ^ še se morajo naslanjati ^ druge, ampak naj se s^ugVo' osvojiti in prijeti sami je slovanske zadeve, na(( .„,(r naj se ne zanašajo, ker '111 mo povoda za borbo" .ie ^ vec, ko gre za slovansko nost. v i" "Amerikanski Slovenec "Novi Svet" sta lista, bre* » terih bi ne smela biti n®" slovenska družina! ^ 0BIIIIIBI1III1IIIIBIIIIIBIIIBI11III*!''*'1''''®""'' Pregleduje oči in predpisuje < 23 LET IZKUŠNJE DR.JOHNJ.SMETP OPTOMETRIST 1831 So. Ashland Aveno« fel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan 0 mm *r— zjutraj do 8:30 zvečer. jJ ...... IIMIIIIIHII NASLOVI diplomatskih predstavn« Jugoslavije v Amen» Poslaništvo Jugosla^!" Legation of Jug°«l^a 1560 - 16th Street Washington, D. Jugoslovanski KortfU^vi* Consulate General of Jug 745 Fifth Avenue, New York, N. < Tueosl^' Consulate General or 840 N. Michigan Avc' (6th floor) Chicago, I1L