216. iievllki
l Uddim • peten 18. septembra 1908
tBtsji fuk dan avtčar iavMmii ntđtl]« lm premiki lav tolji po potit prcjcjnan aa ; IR » pol 5«ta 12 X« na/»trt lata S K, »a f« ft*at»J 3 K Kita kodi aam ponj, plača jaja lato tO K. Ir Na naročoo kaaai iatadakaaj vpeStigahr* saročnin« sa no osinu - Ea - Dopisi naj so »vole Iranko vati — Rak* »iti so oo trataje. — IreAslatr« ta
£r*đsltf 11 tetaloa it, 84.
deaele aa vse leto 25 K, ea pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 2 K 30 h. Za L|swl|aato s pošiljanjem na dom za vse leto vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa satrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. - Za Mesačljo celo loto 28 K. Za vso droge deiele in Ameriko se plačajo od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oenanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat m po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat |e v Knaflovu allcak it 3, — Upravnisrvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oenanila, t j. administrativne stvari, j J
fininii IfooUho po It k.
Cpravnifttva tolefon it 85.
M nas In drugod
Borba za ravnopravnost, ki se je v Avstriji pričela leta 1848., je iinela povsod i več uspehov, kakor pri nas na Slovenskem.
Cehi, Poljaki in tudi Hrvatje v Dalmaciji so si priborili tekom desetletij malodane popolno ravnopravnost svojega jezika v šoli in uradu.
Samo Slovenci smo še po preteku več nego polstoletja naše narodne borbe skoro na istih pozicijah, kakor takrat, ko smo se vzdramili iz narodnega spanja in pričeli boj za svojo ravnopravnost.
Edino, kar smo v tej dolgi dobi dosegli, je par slovenskih spodnjih gimnazijskih razredov in delno upoštevanje slovenskega jezika pri sodiščih na Kranjskem in v Primorju. Vse drugo je ostalo pri starem kakor pred 30 ali'40 leti.
In kaj je temu krivo?
V prvi vrsti pač to, da smo Slo-Tenci premaloštevilen narod, da bi mogli svojo moč primerno uveljaviti na merodajnem mestu. Toda ta naša številna slabost bi nam ne škodovala toliko, ako bi jo umeli paralizirati s smotrenim delom, jekleno vztrajnostjo in mogočnim narodnim navdušenjem.
Vseh teh svojstev pa nam žali-hog manjka. V nas še vedno tiči dober del tistega hlapčevskega duha, ki so ga nam vtepli za časa robote in narodnega našega suženstva.
Kakor v časih, ko je na naši zemlji gospodaril tuji graščak, tako že tudi dandanes potrpežljivo in vdani v božjo voljo poljubljamo palico, ki nas tepe.
Na tihem pač stiskamo pesti, a da bi se ojunačili in enkrat pokazali zobe našim zatiralcem, tega bog ne daj. Toliko srca, toliko poguma nimamo, raje potisnemo svojo bol in svoj gnev v najskrivnejši kotiček svojih prsi in grozimo seveda na skrivnem s pestmi svojim sovragom, nego da bi se ohrabrili ter enkrat odločno zaklicali zatiralcem: Do tu sem in ne dalje!
Pasja ponižnost in angelska potrpežljivost, to so svojstva, ki nas bodo ugonobila, ako za časa ne krenemo na druga pota.
Zakaj nas vlada nikdar ne upošteva, zakaj ravna z nami, kakor nekdaj Špartanci s svojimi heloti I
Ker se nas ne boji, ker ve, da smo kakor pes, ki ostane tembolj zvest svojemu gospodarju, čimbolj ga tepeI
Sramotno je to priznanje za nas, toda resnično.
Ali bi bilo sicer mogoče, da bi naša slavna vlada postopala z nami Slovenci tako, kakor dejansko postopa ?
Ali bi si upala vlada nam Slovencem in — Nemcem tako očitno rezati ti vojni kruh, ako bi ne bila prepričana, da lahko pohlevnega Slovenca vsak hip dobi pod svojo peto in ga užene, če ne drugače pa z dinastiškiin križem ?!
Le premotrimo dogodke zadnjih
dni.
V Ptuju je nemška in nemšku-tarska drhal pred očmi državnih oblastev pri belem dnevu smela pobijati Slovence, smela si je na tolovajski način prilaščati tujo last, nihče izmed državnih organov se ni ganil v obrambo divjaško napadenih Slovencev. Še več! Ko so se obrnili v življenski nevarnosti se nahajajoči Slovenci na reprezentanta državne avtoritete, okrajnega glavarja, za pomoč, jim je odvrnil v cinični svoji 1'rivolnosti da ne vidi vzroka za intervencijo, ker se še ni ničesar posebno hudega zgodilo. A vendar je že takrat tekla slovenska kri, nad 20 Slovencev je bilo že bolj ali manj poškodovanih, eden pa celo ranjen skoro na smrt! A vkljub temu ni bilo povoda za intervencijo! Vprašamo: Koliko Slovencev pa bi moralo biti mrtvih, da bi čuvar državne avtorU tete smatral za potrebno, da bi pri h i -tel na pomoč državljanom II. vrste, Slovencem ?!
Tako se postopa v Ptuju, a kako nastopa državna oblast pri nas v Ljubljani I
Tu pleni brez pardoha slovenske liste, ki pozivajo slovensko občinstvo, naj se gospodarsko osamosvoji, kon-f i skuje notice ki opisujejo ogorčenje slovenske javnosti radi ptujskih dogodkov!
Nemcu v Ljubljani se ne sme skriviti lasu, nad njim bdi in čuva mogočna roka državne oblasti, v Ptuju pa se sme svobodno prelivati kri slovenskih državljanov, ne da bi se komu zdelo potrebno nastopiti v njih zaščito!
V Ljubljani je za danes zvečer sklican protestni shod proti krvavim dogodkom v Ptuju.
Na shodu se ne bo hujskalo in ščuvalo, marveč se bo trezno in dostojno razpravljalo o dogodkih, ki so se v nedeljo doigrali v Ptuju, ter se posvetovalo o sredstvih, kako bi sc taki in enaki dogodki dali v bodoče preprečit i.
Shod je torej na sebi docela ne-
dolžen in nihče ne misli na to, da bi pri tej priliki storil kaj zalega kakšnemu tukajšnjemu Nemcu ali nem-škutarju.
A vkljub temu je vlada v nepopisnih skrbeh za dragoceno življenje naših posili Nemcev! Kakor da bi bili mi Slovenci takšni tolovaji in na-silniki, kakor nemškutarska sodrga, ki je preteklo soboto in nedeljo razsajala v Ptuju!
V Ptuju ni državna oblast niti najmanjšega ukrenila v varstvo Slovencev, dasi se je javno pozivalo na poboj slovenskih gostov, v Ljubljani pa je dala visoka naša deželna vlada radi današnjega shoda konsigni-rati vojaštvo in je dala poklicati ne-broj orožnikov z dežele v Ljubljano!
Tako se godi pri nas, drugače drugodi!
Ne bodemo kritikovali te odredbe, samo slovenskemu občinstvu kličemo :
Ohranite mirno kri in poskrbite, da se bodo gotovi faktorji blamirali s svojo preveliko ljubeznijo in skrbjo do ljubih naših, v toliki »nevarnosti« se nahajajoči h nemčurskih someščanov ! _
Deželni zbori.
Celovec, 17. septembra. Poročilo glede normalnotirne železnice od Velikovca do Šinče vesi se je izročilo tozadevnemu odseku v proučevanje in poročanje.
Brno, 17. septembra. Moravski deželni zbor je razpravljal o nujnem predlogu glede varstva jezikovne enakopravnosti pri državnih železnicah na Moravskem. Po daljši debati je bila nujnost sprejeta.
L v o v , 17. septembra. Demokratična levica je sklenila, predlagati v gališkem deželnem zboru, naj predsedstvo v imenu deželnega zbora čestita grofu Tolstemu k 801etnici.
Nova srbska stranka v Dalmaciji.
Z a d e r , 17. septembra. Med kotorski mi Srbi se širi gibanje za ustanovitev protičrnogorske srbske stranke na jugu monarhije. Stranka se imenuje »srbska demokratična stranka« ter jo vodijo bratje Gopče-vič, ki imajo med dalmatinskimi Srbi velik ugled in vpliv. Nova stranka namerava pri predstojećih dežel-nozborskih volitvah iti do skrajnega boja proti dosedanjima poslancema tržaškemu odvetniku dr. K v e k i -č u in veleposestniku V u k o t i č u v Boki Kotorski.   Ker ima stranka
Avstriji prijazni program, bo iztrgala najbrže tudi dva kmečka mandata sedaj vladajoči srbski stranki.
O bodočnosti Bosne.
Petrograd, 17. septembra. »Novoje Vremja« je prinesla razgovor z avstro-ogrskim poslanikom princem Fiirstenbergom o bosanskem vprašanju. Princ je demen-tiral vesti, da bi imela Avstro-Ogr-ska namen, priklopiti Bosno in Hercegovino. Glede reform v Bosni je rekel princ, da se nameravajo ustanoviti okrajna zastopstva po načinu ruskih zemstev. Na vprašanje, kake namene ima Avstrija glede Bosne, ko izvrši svoj mandat, ki ga je dobila na berolinskem kongresu, je princ molčal.
Zagreb, 17. septembra. Dr. Mile Starčević se bavi v »Hrvatski Slobodi« z aneksijo Bosne in Hercegovine ter poziva vse hrvaške stranke, v prvi vrsti pa koalicijo, naj se brez ovinkov izreko o bodočnosti Bosne in Hercegovine. Pisec nikakor noče odobravati stališča nekaterih strank, da naj pripade Bosna komurkoli, ako se ne združi s Hrvaško.
Reakcija na Ruskem.
Petrograd, 17. septembra. Rektor vseučilišča Borgman, ki pripada stranki kadetov, in podrektor Braun sta odstopila. Vsi vseučiliščni profesorji so soglasno sklenili, protestirati pri naučnem ministrstvu proti najnovejšim nazadnjaškim odredbam, kakor o omejitvi dijaških shodov, posebno pa proti odredbi, da smejo biti vseučiliščni profesorji le pristaši vladnih strank. Petrograj-sko dijaštvo je pozvalo tovariše na vseh ruskih vseučiliščih, naj odgovore na odredbo naučnega ministrstva s protestnim štrajkom.
Dogodki na Turškem.
Sarajevo, 17. septembra. Guverner Sulejman paša je moral bežati iz Plevi j a, ker se je vedno kazal odkritega prijatelja Avstrije. Zaradi tega so ga začeli sovražiti mo-hamedani in Srbi, a sovraštvo se je zaneslo tudi med turško vojaštvo. Ubežnega guvernerja sta spremljala zaradi varnosti do bosanske meje generalni major Rhemen in avstrijski konzul grof Drašković iz Plevi j a.
Carigrad, 17. septembra. Ministrski svet je sklenil najeti 87 milijonov kron pri otomanski banki. Sklep se je predložil sultanu v sankcijo.
protestni shod
proti
nemškim diuloštuom v Ptuja
bo
danes v petek 18. t. m.
ob pol 9. zvečer
v veliki dvorani jitestnega doma.
Na shodu bosta govorila deželni poslanec dr Karel Triiler in občinski svetnik dr.Ivan Oražen
ter zastopnica slovenskega ženstva.
Kdor ima le še Iskrico narodnega čuvstva v sebi, mora priti na ta shod.
Vsakdo smatraj za svojo častno narodno dolžnost, da agitira z vsemi silami med svojimi znanci in prijatelji za to, da se vsak Slovenec, vsaka Slovenka udeleži tega vele-vainega shoda.
Posebno pozivamo naše na« rodno ženstvo, naj se shoda udeleži v Čim največjem Številu!
Slovenske dame, po vaši udeležbi na shodu bomo sodili vašo narodno zavednost!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18 septembra.
— Slovenci! Slovenke! Danes zvečer ob polu 9 uri se zberemo v ljubljanskem »Mestnem domu« in krog njega, da pokažemo z veličastnim shodom, da nas ni volja, mirno spraviti nesramnih žalitev in napadov, ki so nam jih zadali Nemci v Ptuju. Naš današnji shod bodi znče-tek nove, odločne in brezobzirno — narodne dobe v Ljubljani. Ali bodo že enkrat odpravili nepotrebno nemščino z javnih poslopij in ulic? Ali bodo še dolgo smeli trgovci darovati »Sudmarki« in »Schulvereinu« iz zaslužka, ki jim ga dajo Slovenci 1 Ali bodo še dolgo tovarnarji zatirali in zapostavljali slovenskega delavca, ker je »manj vreden Slovenec«! Ali nam bodo nedomačini v L j u hl Jani zasedali najboljše službe I In ve Slovenke, ali boste še hodile v nem-
LISTEK.
Jtekollko I komentaria k cerkvenim [govorom naže
duhovščine.
L . . . ič.
(Dalje.)
Oficialna cerkev — hijerarhija ua čelu ji rimski papež, je kmalu sprevidela, da ima vsako »krivover-sko« gibanje svoj izvor v čistem evangeliju. In vsako tako gibanje, ki ie stremilo za povratkom k prvotnemu kršćanstvu, se je postavilo odločno proti cerkvi, ker se je to gibanje ^aviio porodilo iz pravega ume van ja čistih Jezusovi h naukov. Zato pa je hijerarhija videla v tem vedno veliko nevarnost za svoj obstoj, če bi se ljudstvo seznanjalo s čistim evange-"jeni. Radi tega pa je bila cerkev Povsod odločno proti temu, da bi se ^^irjalo biblijo prestavljeno v materinščino brez zofistično zavitih ^lag med priprosto ljudstvo. Tu ti-01 vzrok boja papežev proti čistemu evangeliju, ki se je pojavil kmalu, lako je n. pr. že papež Inocenc III. ^ekel sledeči stavek: »Sv. pismo je e^lo za učenjake nerazumljiva knji-
ga.« Seveda je trdil ravno nasprotne kot pa stari cerkveni učeniki. Papež Inocenc IV. je dekretiral 1. 1244. »da bi se moralo vreči na ogenj vse prestave evangelija v deželne jezike.«
Hijerarhija se je bala, da bi ljudstvo, ko bi čitalo čisti evangelij, ne spoznalo, kako nasprotuje učenje cerkve, bistvu Jezusovih naukov. Zato pa je duhovščina skušala ljudi prepričati, da čitanje biblije zapelje človeka v krivoverstvo; zlasti pa je ob času verskih reformacij vhijaia katoliška duhovščina ljudem v glavo misel, da je za pravega katoličana že to samo na sebi velik greh, ako ima v svoji hiši biblijo prestavljeno v svoj materni jezik. Tako vidimo tudi pri nas na Slovenskem, da je katoliška duhovščina sežgala tisoče eksemplarjev slovenske svetopisemske prestave; ljudstvu je duhovščina s pomočjo oborožene sile pobrala slovenske knjige ter jih po večini sežgala, le za svojo lastno uporabo si je marsikateri duhovnik pridržal Dalmatinovo prestavo biblije in druge za cerkveno prakso potrebne knjige, katere je spisala slovenska prote-stantovska duhovščina, dočim katoliška duhovščina pri nas ni imela te zmožnosti, ampak je živela od duševnega dela tistih ljudi, Jtatere je fanatično preganjala.
Zlasti pa je bil katoliški hijerarhiji vedno kot trn v peti institut sve-
topisemskih družb, katerih namen je razširiti na podlagi materinščine evangelij med vse narode naše zemlje. Papeži so vedno naravnost sirovo nastopali proti takim družbam. Tako je izdal Pij VIL leta 1816. na nadškofa v Gneznu breve, kjer daje angleški evangeljski družbi vsemogoče priimke; med drugimi tudi sledeče: kuga človeštva, ljuljka, katero je zasejal hudobni sovražnik. — Kar se tiče psovk, papeži niso bili nikdar posebno izbirčni in tudi ne v zadregi, o čemer nam najbolj jasno govore razne ekskomunikačne formule, ki so naravnost tehnični slovarji za izraze v psovanju. — Tudi papež Lev XII. — kako krvoločno ime — je izdal leta 1824. na svoje škofe okrožnico, v kateri imenuje evangelij, katerega razširjajo evangeljske družbe, »gorostasne ponaredbe«, ali bolje »evangelij hudobnega duha«. Papeža Pij VIII. in Gregor XVI. sta se izrazila o takih evangelijih v tem smislu, »da naj se to kugo slabih knjig vrže na grmado«. Zloglasni Pij IX. pa pravi v svoji allokuciji na kardinale (leta 1860.), da so francoske in druge svetopisemske prestave »zavijanje božje besede in vnebovpi-joče ponareditve«.
Resnica pa je, da so evangelija, katera izdajajo take družbe,* vedno verne in vestne prestave po prvotnem grškem izvirniku, dočim je ro-
kopisna kritika dognala, da je tekst Vulgate, katere se katoliška cerkev tako krčevito drži, na nekaterih mestih falsificiran. Tudi slovenska prestava evangelija, katero je preskrbela angleška svetopisemska družba, je verna prestava po prvotnem viru, tako da n. pr. marsikakemu gimnazijcu dobro služi pri staroslovenšči-ni, ko se gre za prestavo svetopisemskih odlomkov staroslovenske čitanke, kateri odlomki so stroga prestava grškega izvirnika. Moj veroučitelj mi je na gimnaziji moral priznati, da je slovenski   evangelij angleške
evangeljske družbe popolnoma prava prestava evangelija. Duhovščina pa je iz lec svarila ljudstvo pred tistimi »krivoverskimi bukvicami«, ki jih prodajajo brezvestni ljudje za slepo ceno. To je veliko hinavstvo ali je to v interesu cerkve, katere parola mora biti: »proč z evangelijem«, na podlagi katerega bi se vernikom lahko odprle oči, da bi sprevideli ne-krščanstvo cerkve in zmote, v katere jih je ona zavlekla. Ko edinozveli-čavna še ni bila tako bi izu svoje smrtne ure, so njeni uradniki razlagali iz lec popačene Jezusove nauke. Dandanes se že tudi to opušča, ker tako zahteva tok časa. Katolicizem je dandanes v praksi klerikalizem, s katerega pomočjo se cerkev skuša dalje obdržati na površju kot pa ji je sojeno po naravnem  zakonu razvoja.
Za klerikalizem pa se jako uspešno lahko agitira po lečah. Zato pa vidimo, da iz vseh cerkvenih govorov veje duh klerikalne demagogije.Stru-peno se napada po hišah božjih v-e, kar ne služi interesom cerkvene po* litike.
Človeku je sicer na prvi pogled nerazumljivo, da katoliški duhovnik, »ta oznanjevalec ljubezni in človekoljubja«, nasprotuje tako humanitet-ni instituciji, kot je organizacija za varstvo otrok. Ako pa pogledamo stvar od druge strani, nam bo to jasno.
Za časa teokracije^ — država podrejena cerkvi; papež glava celega krščanskega sveta — se je cerkveni organizem še posebno globoko zajedel v vse institucije tedanjega družabnega reda, tako da je imela cerkev v svojih rokah vso administrativo in regulacijo življenski h razmer evropskega ljudstva. Vera je služila cerkvi pri tem dejstvu kot naj izborne j še sredstvo. Naravno torej, da je pri tej situaciji imela cerkev v svojem okrilju tudi kulturno in humanitetne zavode (šole, bolnišnice, sirotišnice itd.). In še dandanes se s tem baha in še vedno hoče kovati iz tega fakta kapital. Kdor pa pozna razmere tedanje dobe, ji to ne more šteti v nikako posebno zaslugo, če je ona prej, kot pa n. pr. država, skrbela za imenovane zavode.. Pri te-
ško gledališče! Temu mora biti konec! Danes zvečer se zberemo kakor ena, v narodni ljubezni složna slovenska rodbina, da na ves glas zakli-cerno: Vstani slovenski rod! Naprej, zastava Slave!
— Ljubljana in Spodnještajer-ska mesta. Z ozirom na zadnje roparske napade nemških barab v Ptuju, sklicujejo se nemški listi vedno na Ljubljano, češ, da tamkaj Slovenci napadajo Nemce. V Ljubljani se še mirnemu Nemcu ni nikdar las skrivil, v Ptuju so pa nemški tolovaji napadali in opij uvali popolnoma mirne gospe in otroke ter celo romarje. Sicer je pa velikanska razlika med Ljubljano in spodnještajer-skimi mesti. Ljubljana je slovensko mesto s slovensko okolico in živi lahko brez Nemcev; dočim Ptuj in druga spodnještajerska mesta živijo izključno od slovenske okolice in bi morali vsi nemčurji poginiti, ako bi slovenski okoličani prenehali nositi denar v nemške bisage.
— Nedeljski dogodki v Ptuju. Slovenec, ki se je udeležil skupščine Ciril - Metodove družbe v Ptuju, nam piše o nedeljskih ptujskih dogodkih: Ko smo se Slovenci peljali iz Ljubljane, smo imeli izobešeni skozi okna vagona dve slovenski zastavici. Ti dve zastavici sta silno bodli Nemce in nemškutarje od Celja pa do Prager-skega. V Poličanah se je neki ger-man kar zvijal pri pogledu na ti zastavici in kakor smo izvedeli, ponujali so nemški burši, ki so se vozili z nami, nekim delavcem po kroni za vsako zastavico, če nam jo uplenijo. Zakaj pa sami niso prišli ponjo? Ker v Ptuju nismo hoteli »provocirati«, smo skrili zastavici. Kako se nam je vkljub vsej mirnosti godilo, ste že dovolj pisali. Vendar imam jaz še par značilnih podrobnosti o pristranosti nemške policije v Ptuju. Kakor znano, so Slovence kar na debelo aretirali brez vsakega vzroka, tudi kadar so bili napadeni od nemške fa-kinaže. Drugače se je seveda godilo Nemcem. Videl sem, kako se je popoldne pri napadu na »Narodni dom« neka nemška buča z vso silo zaganjala v nas Slovence in suvala s palico. Moje zahteve, naj ga aretira, policija sprva sploh ni hotela nič slišati, ker pa mož le ni dal miru, so ga končno vendar aretirali in odvedli. Gledal sem za aretirancem in sprem-Ijevalei-policaji. Kakih dvajset korakov daleč so šli ž njim, nato so pa zavili v stransko ulico in ga izpustili! Ko sem izrazil svoje ogorčenje nad takim postopanjem, skakal je neki majhen nadstražnik pred menoj ves besen, tolkel s sabljo in kričal: »\Venn Sie sich nicht sofort ent-fernen, kommen Sie ins Loch! Wii* werden schon zeigen.« Aretirani in izpuščeni Nemec je bil baje neki doktor, katerega imena se pa ni dalo izvedeti. Nam Slovencem in Slovenkam so fakini in policaji brezobzirno trgali s prsi vse znake, tudi če niso bili v slovenskih barvah. Ko so neko gospo nahrulili, da mora odstraniti znak, je odvrnila, da ga dene proč, če skrijejo oni plavice. Reklo se ji je, da plavice niso nobeno pro-vokatorično znamenje, kar pa nosijo Slovenci in Slovenke, pa je. Nemški fakini so koj, ko so nas napadli, dopoldne pri postaji, začeli kričati: »Gehts mit euer asiatischen Kultur ins windische Laibach, da habt ihr nicht s zu suchen!« Katera kultura je bolj azijatska, se je videlo, ko so nas pretepali, pobijali na tla in metali po nas in ženskah jajca napolnjena s kemično tinto.
— K izgredom v Ptuju. Piše se nam: Celjske trgovske tvrdke S t i -g e r , P u t a n in K r i c k so poslale svoje   uslužbence na poboj v Ptuj.
okratični organizaciji je cerkev imela v človeški družbi isto nalogo, kot jo ima v današnjem družabnem redu država. Za vzdrževanje raznih zavodov je potreba predvsem denarja. In cerkev je bila tako izmozgala ljudstvo, da je imela ob svojem času dve tretjini premoženja cele kulturne Evrope; zato je bila to le oglodana kost, katero je cerkev ubogemu ljudstvu vrgla na ta način, da je ustanavljala dobrodelne zavode. Fevdalna država gotovo ni mogla skrbeti za podobne stvari, ker ji je predvsem primanjkovalo denarnih sredstev. Davčnega sistema ni bilo pravzaprav nikakega. Med državnim imetjem in med zasebnim imetjem vladarjevim ni bilo razlike; vladarji pa so bili navadno v vednih denarnih stiskah. Tudi je primanjkovalo državi organizirane birokracije, cerkev pa je bilo izborno organizirana. Sicer pa bi cerkev pri tedanji svoji vsemogočnosti kot neke vrste univerzalna absolutna monarhija gotovo ne dovolila, da bi se država vmešavala v stvari, o katerih je hijerarhija mislila, da spadajo le v delokrog cerkve, da ima ona na nje monopol. Taki zavodi so bili zaeno cerkvene trdnjave, ki so branile cerkveno vsemogočnost v raznih posvetnih državah.
(Dalje prihodnjič)
nacijonalec Karbl, ki se pritepel k
Sin celjske spediterke Peli e se je tudi odlikoval z napadi na mirne Slovence. Celjski izgredniki so bili pod poveljstvom Celjanov, veletržca Stigerja in slaščičarja M 6 r 11 a. Spodnještajerski Slovenci naj u važu je jo to dejstvo.
— Med ptujskimi pobijalci sta bila tudi celjska »akademika«, neki Bechine in Hren. Poslednji je sin bivšega trgovca v Gornjem gradu v Gorenji savinski dolini.
— »Herbstmesse« v Gradcu se začne se te dni. Mi opozarjamo zlasti naše spodnještajerske Slovence, da so mesto Gradec nemška tla in da Slovenci po znanem ptujskem receptu nimajo tamkaj ničesar opraviti.
— Se jim že tresejo hlače! Iz Ptuja nam pišejo: V Ptuju se trgovci in obrtniki silno boje posledic nedeljskih dogodkov. Neka popolnoma zanesljiva oseba, ki stoji v neposredni dotiki z Ornigom, mi je pravila, da so se za ta napad pripravljali že ves teden. Pisarili so na vse mogoče strani po nemško sodrgo. Isto nedeljo so imeli nemčurji 30 redarjev in 8 orožnikov skritih v mestni hiši, ki bi nastopili v obrambo nemčurjev, če bi se jim slaba godila. Za nas niso našli zadostnega varstva. V Mariboru se sami (pošteni) Nemci skandaliziraj o nad temi sirovost mi. »Ar-beiterwille« je ]>o Ptuju in Mariboru popolnoma razprodan. Dobili smo tudi osebo, ki nam bo izdala vse one, ki so metali jajca in tinto v »Narodni dom«. Pišite vedno in bodrite ljudi! Sedaj je čas! Ljudstvo je silno razburjeno! Kmetje se jeze, zakaj jim Slovenci niso naznanili, kaj se namerava v Ptuju. Pripeljali bi bili do 300 oboroženih kmečkih fantov, ki bi razbili ves Ptuj, če bi bilo potreba. Dr. Gregorcu, ki se je hotel izogniti skupščini, se je dogodila v Crešnjevcih precejšnja neprilika. Orožnik ga je na lovu aretiral ter gnal iz Crešnjevec v Slovensko Bistrico, ker se ni mogel legitimirati, da ima pravico do lova.
— Ptujska lopovstva se otepajo.
Te dni se je prikazal znani nemški in član Trutzburge je s pomočjo Sudmarke nam v Ljubljano, na knjižni sejem, da prodaja našim dijakom svoje klobasice. Slovenski denar temu možaku sicer diši, kakor vsakemu Nemcu, drugače bi ne čistil oken in snažil tal tudi Slovencem; sicer pa črti Slovence iz dna svoje germanske duše. Ko je prišel, so navalili nanj naši dijaki, da jim je komaj sproti stregel. Ravno je natrpal v kotliček novih klobasic, ko opozori neki rodoljub dijake, s kom imajo posla. Pri ti priči je bilo kujK-ije konec. Mož je debelo gledal, kaj je to, čakal je in čakal še pol ure; eno uro, pa ko le ni bilo nobenega odjemalca več, jo je odkuril in ni ga bilo več nazaj. Kla verno obličje pa mu je razodevalo, da je izpoznal situacijo in se spomnil ptujskih svojih bratcev. Slovenke in Slovenci, ti naši mladi rodoljubi naj vam bodo za vzor!
— Kateri trgovci in obrtniki so podporniki »Sudmarke«? Dobili smo v roke seznamek trgovcev in obrtnikov, ki so podporniki »Sudmarke« in katere vsled tega vodstvo tega društva priporoča nemškemu občinstvu. V naše presenečenje smo v tem imeniku našli tudi več slovenskih trgovcev in obrtnikov. Sramota! S temi bodemo posebe obračunali. Za danes hočemo navesti imena nekaterih nemških trgovcev in obrtnikov, s prošnjo na slovensko občinstvo, naj si jih dobro zapomni. Podporniki »Sudmarke«, katere edini namen je pregnati Slovence z njihove rodne zemlje, so: Drofenik, imejitclj tvrdke R. Miklavc v Stritarjevih ulicah, Ant. Schuster v istih ulicah, Štefan N a g y na Vodnikovem trgu, Fran T e r d i n a na Starem trgu, Peter Lassnik v Wolfovih ulicah, Miha K a s t n e r na Kongresnem trgu, Henrik K e n d a na Mestnem trgu, J. S. Benedikt v-Prešernovih ulicah, Ant. K r i s p e r na Mestnem trgu, Viktor S c h i f -f e r na Mestnem trgu, Adolf K o r -d i n Pred škofijo, J. G a r t n e r , pek, Pred škofijo, J. B ii r g e r (Hol-zer) na Dunajski cesti, Viktor Cantoni v Florijanskih ulicah itd. Za danes samo ta imena, jutri pa bodemo nadaljevali imenik, da bo slovenska javnost vedela za prijatelje »Sudmarke«!
— Dvojna mera. Pri včerajšnjem shodu »karnijolcev« zbralo se je pred kazino nekaj ljudi in takoj je straža izpraznila »Zvezdo« in potisnila ljudi v postranske ulice. V Ptuju so pa nemški capini stali celo noč pred »Narodnim domom« ter tulili in metali jajca in kamenje v »Narodni dom«, a mestni urad ni niti mazinca ganil, da bi se barabe odstranile.
— Nemčurska predrznost. Kakšno je zdaj v Ljubljani razpoloženje proti Nemcem, mora biti znano pač vsakomur in tudi našim tukajšnjim zaveznikom ptujskih napadalcev. Cim mirnejši in ponižnejši so, toliko
boljše za nje. A nemška in nemčurska predrznost in oholost je postala v Ljubljani že taka, da njeni lastniki kar iščejo klofut. Tako so včeraj popoldne nemški fantalini švigali po Selenburgovih ulicah med množico Slovencev venomer gori in doli. No nihče se ni zmenil za nje. Tisti Stan-ger, ki je pobil Stritarja, da je komaj ostal pri življenju in da bo po izreku sodnih zdravniških zvedencev celo življenje čutil posledice tega napada — za vse to Stanger ni in ne bo sedel niti ene ure v ječi! — ta Stanger se je včeraj povsod nastavljal in provocira! s fiksiranjem in zasme-hom. Tudi temu ni nihče skrivil lasu. Ko se je pa snoči okoli 6. vračala gruča Slovencev z južnega kolodvora proti mestu, in ji je prišel nasproti karnijolec K 1 e m e n t s c h i t s c h (pristno germansko ime), zakadil se je ta nadutež v nekega Slovenca. To je pa bilo vendar že preveč! Priletela mu je krog ušes taka zaušnica, da se je zvrnil po tleh. Ščipalnik mu je odletel, a tega so mu okoli stoječi pobrali in izročili s pripombo, da ne marajo biti taki kot ptujski roparji. Taka lekcija ne škodi in bo Klemen-tschitsch gotovo v prihodnje bolj pameten.
— Zob za zob tudi v Litiji. Iz
Litije nam pišejo: Gesli »Svoji k svojim« in »Zob za zob« naj bi se po dogodkih v Ptuju upoštevala tudi v Litiji. Poleg dveh narodnih trgovin (Jenko in Rebec) imamo tudi kupca »Nemca«, ako "ga sploh sinemo tako imenovati, ker je rodom Spodnješta-jerc in menda celo iz Ptuja ter strastnega nemčurja, Ljubljančana, ki za silo lomi ljubljansko »obernemšči-no«. Prvi je vsaj toliko previden, da je miren in celo podpira narodna društva, toda drugi, ta pa bi najraj-še uničil vse, kar je slovenskega. Ta mož ima poleg gostilne in trgovine tudi trafiko, ter prodajo koiekov in poštnih vrednostih. Kaj pa, ko bi narodnjaki vsaj smodke, koleke in poštne vrednice kupovali kje drugje? — Pri tej priliki pa še nekaj, litijski narodnjaki. Ne kramljajte po gostilnah toliko nemško in če tudi je v družbi gospod glavar, ki je itak »naš«, vsaj tako je zatrjeval pri od-hodnici g. Kozlevčarja. Tudi napram damam ni treba toliko ozira, zlasti napram rojenim »Litijčankam« ne. Most čez Savo mora biti že zelo slab. Vlada je namreč dala postaviti na obeh koncili mostu tabli, na katerih je navedena prepoved voziti čez most z vozovi čez 2500 klg. Navedena pa je ta prepoved na prvem mestu v nemškem jeziku. Skandal!
— V Kočevju se je zgodil nov napad na Slovence! V nedeljo zvečer je prišla družba petih slovenskih rudarjev v znano kavarno Friedl ter se je povsem dostojno obnašala — le to je zagrešila, da je med seboj slovenski  občevala.   Podivjani kočevarski tolpi to seveda ni bilo všeč; bilo jih je natlačeno polna kavarna; na tolovajski način so zahtevali, da govore Slovenci  nemški.   Našim   fantom to kajpada ni prijalo in dali so jim odločen odgovor,   da   tega nikakor ne store. Tu pa se razvname bojeviti trgovec Adolf Š 1 a j m e r in namerava z brahijalno silo slovenske fante privesti do nemškega govorjenja — temeljito se je zmotil — dosegel pa je, česar je iskal. Cela kavarna se namreč vzdigne in navali na pet neoboro-ženih   mladeniče v.   Posrečilo se je bandi,  da so naše fante spravili na cesto; med tem pa je Adolfa Šlajmer-ja nekdo na roki ranil z nožem. Domneva se, da je to storil kak hajlovec v svoji   nerodnosti,   hoteč Slovence klati.   Enega Slovenca   so vrgli na tla, bili po njem in ga suvali, tako, da je bila velika  nevarnost,   da ga ubijejo. To bi se tolovajem tudi posrečilo, da ni v tem trenotku prišlo orožništvo, ki je razbojnike pregnalo. Kje je bila takrat mestna policija? Cujte, stražnica je od kavarne oddaljena komaj sto korakov — in nihče od  straže ni cul tega razbojniškega tulenja, vsled katerega je bilo v hipu pol Kočevja   iz najboljšega spanja  pokonci!  Naš  slavni mestni magistrat naj v bodoče nikar ne pobira pri Slovencih občinskih doklad, ako nam ne more zajamčiti zadostne osebne varnosti.  Popisani   napad se bode seveda zaključil pred sodiščem. Radovedni smo, kako bode to pot g. adjunkt Medic   postopal napram tolovajem.  Kočevski  Slovenci bodemo pazljivo zasledovali celo preiskavo in obravnavo. Že danes pa opozarjamo slavno  državno  pravdništvo,   da se naj zanima za to zadevo. — Pri tej priliki naj še omenimo, da napadalec Adolf Šla j mer nima nikakršnega povoda Slovence zaničevati in jih razbojniško  napadati.   Mi  ga redimo, nam naj bode hvaležen, da ni že davno propadel, kakor jih bode v kratkem nekaj kočevskih trgovcev, ki v svoji kratkovidnosti še vedno naj l j lite j se preganjajo Slovence, njih odjemalce. Šlajmer pojde menda po svetu — pa tudi pri njegovem krošnja-renju mu bodemo za petami. — Ka-varnarju Friedlu  povemo,  da bode kmalu razbremenjen v svojem poslo-
vanju; preskrbeti m a hočemo boljšo sovrstnieo — kavarno,
— Staršem slovenskih realcev!
K notici istega naslova v ponedeljkovi številki še pripominjamo: Oni Slovenci, ki so že pomotoma vpisani v nemški oddelek ljubljanske realke, lahko vsak čas prestopijo v slovenski oddelek. To se tudi večkrat dogaja, da zlasti dijaki sami spoznajo napako svojih staršev in se tekom svojih študij vpišejo zopet za Slovence. Poudarjamo še enkratr da je v slovenskih oddelkih ravno tako nemški pouk kakor v nemških. Kdor je torej vsled napačnih informacij vpisal svojega sina v nemški oddelek realke, naj ga takoj prepiše v slovenski oddelek. Zato ni treba drugega, kakor da dijak v nationale napiše, da je njegov materni jezik slovenski. Zato je zdaj pred začetkom pouka še vedno čas! Treba je le starše in dijake primerno poučiti.
— Iz Postojne se nam piše: V graškem »Tagblattu« se bere med tržaškimi novicami, da je gospod okrajni glavar slovanske časnikarje v Postojnski jami pozdravil in naprosil, da v svojih listih popišejo ta biser kranjske dežele. Kot predsednik jamske komisije je bil gospod okrajni glavar poklican goste pozdraviti, kakor je svoj čas okrajni glavar Lapa j ne pozdravil nemške časnikarje in jih tudi naprosil »das Juwel von Krain in deutschen Lan-dern und Gauen zu preisen« — kar so nemški časnikarji, ker znajo krasoto slovenske zemlje upoštevati, tudi storili in niso zato vprašali »die wackere deutsche Minderheit« v Postojni. — Gospod okrajni glavar Schitnik je v okraju pri obeh političnih strankah jako priljubljen, ker postopa in uraduje skozinskoz taktno in objektivno ter si pridobiva vedno več simpatij. Gospodje dopisniki imenovanega lista bodite preverjeni, da ste vsi vi zbrani okolu »waekere deutsche Minderheit« premalo duhoviti, da bi gospoda glavarja učili, kaj je prav in kaj ne. Ce pa kaj proti glavarju pišete in njegove govore kritizujete, ne zavijajte resnice in rabite iste besede, ki so se v resnici govorile. Ce pa slovenski ne razumete, pa molčite.
— Terseglav  na  Goriškem. To
ime je naenkrat zaslovelo   po širni slovenski zemlji. Na vseh klerikalnih prireditvah in posebno še na takozvanih »mladeniških  tečajih«,   ima on glavno besedo, razlaga veliki pomen nove klerikalne mladinske organizacije, ki tiči v »izobraževalnih« društvih in v telovadnih odsekih in huj-ska neprikrito in neolepšano zaslepljene mladeniče, katere ima domači duhovnik mi vrvici, proti naprednjakom in ker se dosedaj še ni zgodil čudež, da bi vsi učitelji poljubovali roke Lampetu in Kreku,  tudi proti narodno-naprednemu učiteljstvu. Na mladeniškem tečaju na Koroškem je inspiriral resolucijo proti neklerikal-nini akademikom, ki so imeli toliko drznosti, da so se postavili za svobodo  vseučilišč,  drugod pa se postavi sani v ospredje ter hujska tako, da slednjič res meni nerazsodna mladina, da so učitelji najhujši škodljivci slovenskega naroda. Tako se je zgodilo tudi   na   zadnjem mladeniškem tečaju v Mirnu pri Gorici. Tu je govoril med drugim: »Mladinska organizacija bodi kulturna bojna organizacija. To velja zlasti proti liberalnemu učiteljstvu. Slovenska krščanska   mladina   naj   zagreni življenje svojim nasprotnikom, da jim sproti podere, kar sezidajo.« Da pa poslušalci ne bodo v skrbeli za bojno orožje v tem »kulturnem« boju proti učiteljstvu, da   bodo   poznali sredstva, kako se imajo boriti   proti učiteljstvu, je Terseglav predlagal še resolucijo, katera zasluži,  da se jo reši pozabnosti. Evo je! »Mladeniči, mladenke in možje iz cele Goriške, zbrani na stotine na mladeniškem tečaju v Mirnu pri Gorici, protestirajo proti sklepom   in  resolucijam svobodomiselnega učiteljstva v Gorici, ki se je ondi postavilo očito nasproti idealom krščanske   in   ljudske vzgoje, protestirajo pa ogorčeno tudi proti šolskim oblastim, ki, mesto da bi bile nepristranske,   zapostavljajo krščansko misleče učiteljstvo   za svobodomiselnim.   Mladeniški shod izjavlja, da bo vsak posameznik v mladeniški organizaciji, kar je v .njegovih močeh, delal na to, da onemogoči, z bojem z vsemi sredstvi, ki so za to na razpolago, delovanje protikrščanske-ga učiteljstva v šoli in izvan šole.« Tako se je glasila resolucija. Mladi' niči so jo razumeli in poznajo sredstva, ki so za to na razpolago, namreč pesti, kamenje, palice. Gotovo je bilo pri tem zborovanju mnogo še šolo obveznih otrok. V kako luč so postavili učitelje tem otrokom 1 Ni čuda, ako bodo uspehi v šoli izostali. Kaj pa politična oblasti Ali naj brez njenega  ugovora še nadalje hujska Terseglav  ki  je za vsak hujskajoči govor dobro plačan, mogoče ravno iz fonda »za obmejne Slovence«? Drugega si pač ne moremo misliti! Saj klerikalci niso dosedaj napravili za
obmejne Slovence nič drugega kakoP to, da so jim prinesli po goriški, istr. ski, tržaški in koroški deželi razpor. To je njihovo delo za obmejne Slo. vence, v kar naj jim služijo tudi vži. galice. Vžigalice se pa lahko vnamejo in nastane lahko požar, ki bo temeljito razsvetlil celo delovanje, po. gubilo delovanje klerikalnih vodit^-jev za slovenski narod, in pri tem po. žaru se znajo opeci še najbolj znani klerikalni hujskači a la Terseglav.
— »Delavski tovariš«, list slo. venske katoliško - socialne stranke na Goriškem je izdihnil pred kratkim svojo dušo menda iz žalosti, iju je zapustil tako hitro vreden mu bratec »Slovenski Meščan« to dolino. Po slabi tovaršiji rada glava boli, pravi star pregovor in zato je napravil »Delavski tovariš« s svojim prenehanjem edino tkibro delo, da je ozdravil sLovenske katoliške delavce hud« bolezni: glavoboli, katero je pa sani provzročil. Kdor pa sam poravna, kar je zlega zakrivil, p redno izve javnost, ta je celo pred sodnijo prost, zatorej: Naj v miru počiva!
— Takšna je naša »narodna« duhovščina! V Tržiču so otvorili sul-tVrajnsko šolo. Kako je bila potreb, na. priča dejstvo, da se je vpisalo le 20 otrok. Ne vprašujte pa, koliko je med njimi Nemcev. Nemški časojij. si z veseljem poročajo, da je župnik Spendal ljubeznivo obljubil, da bo poučeval v poneničevalniei krščanski nauk nemško. Za primeren »hak-šiš« se naši duhovniki tudi hudiču zapišejo — seveda vedno s škofovim dovoljenjem.
— »Slovenski Gospodar« pred porotniki. Dne 20. t. in. pride pred mariborske porotnike odgovorni urednik »Slov. Gospodarja« Fr. Ra-kovec, ker je kradel čast distriktu^ mu zdravniku na Vranskem dr. Karbi. Za hudobije bi seveda bila treba prijeti patra Korošca.
— Velikanske demonstracij*-bile včeraj v Ljubljani, kakor poroča današnji uradni list »LaibaeluT Zeitung«. Ali teh demonstracij nismo nič videli, zato smo radovedni na obširno poročilo o njih, katero poročilo obeta »Laibacher Zeitung« za jutri!
— V pokoj je šel ravnatelj kočevske gimnazije Peter W~olseg-ger ter dobil pri tej priliki naslov cesarskega svetnika.
Slovensko gledališče. P. n. . abonente lož prosi odbor »Dramatičnega društva«, da se nanovo og sijo zaradi najema ustno ali pismeno takoj pri blagajniku, g. finančnemu kontrolorju Fr. Rozman u. L t skini abonentom so s e d e ž i in lož« reservirane do 22. t. ni. Najemnim za lože je plačati v dveh obrokih, in >ieer 1. oktobra t. 1. in 1. jami c 1909. Najemnino za sedeže je plačati v treh obrokih, in sicer 1. oktobra 1908, 1. decembra 1908 in 1. februarja 1909. Priglase najemnikov in sedežev sprejema tudi go>p;i M. Šešarkova v Selenburgovih u! Istotam se naročajo gledališki listi; aboneinent na te liste stane za leto 3 K. Vse nadaljnje informacij« se dobivajo vsak dan dopoldne \ _ dališki pisarni.
Pred začetkom   gledališke >t'^ ne. Zaradi večjega števila nedeljski! in prazničnih predstav  se za«   E It tos gledališka sezona mesto 1. bra, naslednjega dne, 2. o k t o 1' rii in sicer z dramsko predstavo. Drug* večerna predstava je operna, in >i-cer se bode   pela   nova Puccinijev« opera   »M a d a ni a    B u t t e rt 1 y Prva operetna predstava bode n1 1 O.   Strausova   opereta »Valčku' č a r«. Operno in dramsko osobje iw* vsak dan po dve izkušnji ter se popravlja repertoar za ves oktober. Za prvo nedeljo popoldne se pripravu* Raimundova    čarobna igra p r a v 1 j i v ec«. Te dni izide gledališki plakat z vsemi običajnimi lKH datki.
Slovensko gledališče.   V sini* sklepa    poslednjega    občnega zhoT* »Dramatičnega   društva« se posebn« plačevanje za shranjevanje prardei* be povsem opusti, tako da bo posli s kupljno vstopnico, oziroma z abofli' ranim sedežem plačana tudi že i-r'r deroba. Vstopnina za sedeže m1 z;it<" gadelj zviša za 20 vin.; /višanj«1 nementa pa je povzročil tudi novi ** kon, ki stopi v veljavo s 1. janua*' jem 1909, pO katerem zakonu bo Djjjj ralo naše gledališče plačati nad 2JJ kron za starostno zavarovanje gU™*' liškega osobja. Na vsaki vstopnici tudi na gledaliških listih bo ozn8** no, da je garderoba prosta ter »it1* rej posetnikom gledališča ne bo trcJJ pri oddajanju ničesar plačevati. je zaradi komoditete občinstva g** deroba   v   gledališčih   večinoma * povsod urejena, a tudi v Izubijam je opetovano izražala želja, da se gpj deroba uredi po  vzoru velemestni gledališč.   Predprodajo vstopnic večerno blagajno bo oskrbovala, 1 , kor doslej, tudi v bodoče gospa -Šešarkova v Selenburgovih illt cah.
Narodne vezenine, ki bodo pr^ vsem zanimale naše dame, je n*/?' stavi »Otrok« v posebnem, z velik*1
okusom aranžiranem oddelku razstavila tukajšnja domača tvrdka Pavel Magdić. Prtiči, namizni prti, mili-jeji, ozka namizna prostirala,brisače, predpasniki, blazinice, torbice, šerpe, pasovi, izvršeni po najrazličnejših načinih, napolnjujejo vso sobo. Tukaj vidimo domače izdelke v plošč-natem vezenju, vezene po slovenskih narodnih motivih, izdelke v križna-tem vezenju po hrvaških motivih iz prezida, domače idrijske kleklane čipke, različno s svilo, srebrom in zlatom vezene orientalske produkte, frrvaške narodne izdelke in končno različne modne predmete za otroke, pogled na vse te deloma veselobojne, doloma po svojih barvah mirnejše, včasih tudi čisto bele vezenine je resnično očarljiv. Najzanimivejše za jias so vezeninine s slovenskimi narodnimi motivi in g. Magdiču gre zasluga, da jih je poleg Idrijčanov prvi uvedel v trgovino. Bodisi slovenske, bodisi hrvaške vezenine, oboje so tako polne samosvoje lepote, da se 7 njimi neslovanski izdelki niti izdaleka ne morejo meriti, čas bode, da Slovenci zopet poživimo svojo narodno obrt, kajti v njej je resničnih lepot. To nam najbolje kaže Magdi-čeva soba na razstavi »Otrok«.
Družbi sv. Cirila ln Metoda
je poslal Fr. Leban iz Stopnika 11 K 30 v, ki jih ie nabral v narodni gostilni Matija Hvala na Slapu pri kvar-tanju. Porabljajte vsako priliko ter nabirajte za našo družbo. Darovaloem iskrena zahvala.
Za družbo sv, Cirila in Metoda. Oosp. Ferdo Soršak, posta -jenačelnik v Obrajni, je poslal 200 vinarjev „za klobuk dr. Žerjava".
Dražbi sv. Cirila in Metoda v LJubljani je poslal g. Otmar Skale iz Novega mesta 50 K, katere je plačal neimenovan nasprotnik vsled poravnave v neki kazenski stvari. — Nadalje je poslalo slovensko omizje v Celovcu mesto obliža ranjencem 20 K. Lepa hvala !
Pouk za izpolnitev popiso-valnih pol za letošnjo šolsko matico* Danes so začeli po hišah dostavljati popiso valne pole za Šolsko matico. Hišni gospodar ali DJegov namestnik ima to polo izročiti vsem strankam v hiši, da vpišejo vanjo šoloobvezne otroke. V Šolo hoditi so zavezani vsi tu bivajoči otroci od dovršenega šestega do dovršenega štirinajstega leta ne glede na to, ali bivajo njih starši v Ljubljani ali ne. \ prostoru za opomnje je posebej navesti vzrok, čemu je kak po starosti šoloobvezni otrok šolskega obiska oproščen n. pr. telesna nerazvitost, duševna nezrelost, privatni pouk, izpustnica itd. Kdor kakega otroka pri popisovanju ne zglasi ali popiše napačno in neresnično, ali če pole pravočasno ne predloži pristojni oblasti, tistemu se naloži kazen od 2 do 40 kron; ako bi pa te kazni ne mogel plačati, kaznovati ga je z zaporom 1 do 4 dni. Po tem navodilu sestavljeno in podpisano polo morajo hišni gospodarji ali njih namestniki izročiti najkasneje do 10 oktobra t. 1. c. kr. mestnemu šolskemu svetu. (Mestni zglaŠevalni urad, kjer se dobivajo tudi nadomestila za izgubljene popiso-valne pole.
t Stjepan pl. Miletić je izkazal kot intendant hrvatskega deželnega gledališča našemu „Dramatičnemu društvu oziroma slovenskemu deželnemu gledališču marsikatero veliko uslugo ter je bil sploh velik prijatelj Slovencev in naše domovine. Zahajal je redno na Bled v poletnih mesecih in je baŠ dva dni pred svojo smrtjo odredil vae potrebno, da pride tekoči teden na Bled. Poslednjega dne je bil v Monakovem od 4.—9. zvečer pri operni predstavi Wagner-jave opere „Tristan in Izolda". Vr-uivsi se domov, pa je omahnil slugi v naročje ter z besedami: nVeč sem gotov!" padel v nezavest.u Dragi dan ob 2. popoldne je izdihnil. Njegovega veličastnega pokopa v Zagrebu ponedeljek popoldne se je v imenu n Dramatičnega društva", slo venskega deželnega gledališča in „Slovenske Matice" udeležil gospod gle-dališki ravnatelj Fran G o ve kar.
Cesarski svetniki cele monarhije pripravljajo krasno jubilejno knjigo, ki jo poklonijo cesarju. Knjiga bo imela umetniško izdelane akvarele cest, trgov, nasadov, muzejev, Šol itd., ki nosijo oesarjevo ime, ter fotogra nje s podpisi cesarskih svetnikov. Za Kranjsko bodeta spisala tekst cesar ska svetnika M urnik (nemško) in Ed. Kavčič (slovensko).
Cesarjev spomenik. Te dni so
pripeljali cesarjev spomenik akad kiparja Peruzzija, ki se je nahajal v tivolskem atelierju na dirkališču, pred justično palačo, kjer ga v prihodnjih dneh postavijo. Spomenik je dovršen in to na čast mestu in njegovemu ustvaritelju. Prevoz se je srečno iz yršil. — Značilno za naše razmere pa je, da sta vedno najbolje informirani ^Slovenec" in za njim oelo „Laib. Zeitung" poročala, da ao pripeljali „soho" bogzna odkod (morda is kake
dunajske tovarne) v naše mesto. Ni Čudno to za „Slovenoa", strmenje pa vzbuja, da je naš uradni list tako slabo poučen. Cesarjev spomenik je prvi, ki je bil izvršen v Ljubljani.
Jubilejne kritee dobe glasom razpisa o. in kr. vojvega ministrstva z dne 12. avgusta t. 1, št. 7100, vsi oni invalidi in dosluženi vojaki, ki so se udeležili leta 1848 vojske na Laškem. Taki upravičenci se torej poživljajo, da do 1. oktobra t. 1. predlože, oziroma vpošljejo svoja tozadevna izkazila naravnost o. in kr. okrajnemu dopolnilnemu povelistvu št. 17 v Ljubljani, Ambrožev trg 7, I. nadstropje.
Slovenski godbeni naraščal
je mogoč, odkar je „Glasbena Matioa" v Ljubljani sklenila, da bode na svojem zavodu poučevala v prav vseh godbenih inštrumentih. Konoertni orkester namreč, v katerega se je pod patronauoo .Glasbene Matice" pre-osnovala dosedanja Društvena godba, tvorijo izvečine sami absolvirani kon-servatoristi. Umeje se, da te moči ne bodo Več odvisne od zasebnih zaslužkov, da bode marveč edini njihov posel in zaslužek godba. Ob svojih vaje prostih urah pa bodo na Matičnem glasbenem zavodu poučevali v vseh godbenih inštrumentih in tako je vsem onim, ki bi se hoteli posvetiti glasbi, dana prilika, da se izuče v tem ali onem inštrumentu in da po absolviranem godbenem pouku vstopijo kot godbeniki v katerikoli godbeni orkester, kar jim more biti lep postranski zaslužek, dočim bi si po vzorcu provinoialnih godbenikov svoj poglaviti zaslužek iskali kot organisti, občinski tajniki, zasebni uradniki i. dr. Tem potom bi Siovenoi dobili domač godbeni naraščaj, ki bi bil gmotno dobro preskrbljen, lepemu Številu na-šinoev pa bi bilo pomagano do kruha. Menda ni treba omenjati, da smo Slovenci za Uehi najmuzikalnejši slovanski narod. Interesovanci, ne zamudite torej ugodnosti, ki se Vam ponuja! Posebno opozarjamo nanjo muzika-lične obrtnike, obrtne učence in or-ganiste.
Gasilnemu in reševalnemu društvu ljubljanskemu je pri jubilejni slavnosti dne 16. in 23. avgusta t. 1. ostalo par sto jubilejnih svetinj in razglednic Svetinje, ki so primerne za gasilske in jubilejne slavnosti in lep spominek za posameznika, so po 20 v naprodaj pri društvenem blagajniku v „ Mestnem domuu, razglednice pa po B v. Priporočamo, da vsakdo poseže po svetin ah in razglednicah, da se vsaj deloma pokrije primankljaj slavnosti.
Potrjena knjiga Naučno ministrstvo je potrdilo dr. Josipa To-minska grško v a dnico kot učno knjigo na gimnazijah, kjer se uči grščina v slovenskem jeziku
„Slovenski trgovski vestnik" izide danes in sicer ilustrovan s slikami praške jubilejne razstave in priobči popis razstave. Posamezna številka stane 50 vin.
Jubilej ske  dopisnice. Poštna
uprava je omislila letos umetno i z delane jubilejske dopisnice. Z umetniškega stališča proti temu ni ugovarjati. A nekaj je, kar se pri tej akciji jasno kaže, to je, da je poštna uprava, ako-ravno je del trgovskega ministrstva, brez vsakega trgovskega duha. Te res lepe dopisnice ne pridejo nič v svet, ker ni nikogar, ki bi to z zanimanjem prodajal. Poštni uslužbenci navadno za to nimajo časa. Prodajalci poštnih vredno ti c pa pač nočejo z 2% dobička teh dopisnic prodajati, ker lahko druge razglednice, in sicer tudi jubilejne najmanj z 20% dobička tudi po 15 v z znamko vred prodajajo. Razna poštna ravnateljstva pritiskajo sedaj na poštne urade, naj se z vso vnemo posvet jo razprodaji teh dopisnic, dajejo nasvete, kako da naj delajo reklamo za nje itd. Če bi pa poštna uprava dala od teh dopisni o večjo provizijo, bi se gotovo prav lahko razpeČale; če pa že ni hotela dragim dobička privoščiti, bi pa lahko ona brez dobička delala in te dopis niče po 10 v z znamko vred prodajala, kar bi gotovo provzročilo isti uspeh
Pomlad v leseni. Hrnškino
cvetje nam je poslala iz Rateč na Gorenjskem mala Vida Z Utrgala ga je na Šolskem vrtu. Pač redek slučaj v tem času! — Oosp. Vinko Vidmar, realeo v Idriji, nam je pa poslal razcvetelih pomladanskih vijolic in dozorelo jagodo, ki jih je nabral v idrijskem okraja. Hvala obema 1
Šopek zrelih ln cvetočih ia-
god nam je prinesel v uredništvo ljubki fantiček Dušan Hauptma nov.  Jagode je nabral na Golovcu. II • ala malemu dobrotniku za pozornost!
Iz Št Vida nad Ljubllubljaoo.
Piše se nam: oas običajne kaplanove bire je pred durmi. Upamo pa, da bo kaplan Zabret pri vseh svojih n ti talnih" in pri vsej svoji mogočnosti vendar imel toliko takta in dostojnosti, da ne bo beračil po fari. Poleg tega nas je pa v fari že precej  posestnikov  napreduj ako v, zato
bi bila ie oelo nevarnost, da naši pridelki ne okusijo kaplani je.
▼ Črnomlja je dne 16. t. m.
umrl občeznani meščan in gostilničar g. Peter S p r e i o e r v 88. leta svoje dobe. Rojen je bil v Blaževcih na Hrvaškem. Od nekdaj se je zbirala Črnomelj ska inteligenca v njegovem vinskem hramu. Bil je na široko znan kot poštenjak; in do v ti p-nei, vedno naroden in občespoštovan.
Ha o. kr. samostalnik slovensko-nemških gimnazijskih razredih V Celju je bilo, kakor se nam poroča,   ob pričetku   šolskega leta
1908—1909 v 1 razred sprejetih 55 učencev
V Sevnici ob Savi na Spodnjem Štajerskem se prireja, kakor se nam piše velika žaga na paro za les, ki se bode dovažal ie obširnih gozdov graščine na Planini. Imej i tel j tega veleposestva je laško-židovski konzorcij, ki ga je pridobil po slovenski tvrdki Mankoč in drug v Trstu.
Moogo sedla imajo v brežiškem okraju. CeŠplje se prodajajo po kroni mernik, za jabolka se pa plačuje po pet do šest kron 100 kg.
Otroka le umorila v Gradcu
dekla Jožefa Trtinek in sicer koj po porodu. Zamašila mu je z robcem usta, z rokami ga pa davila, dokler ni izdihnil. Tudi roko mu je zlomila. Nečloveško mater so najprej oddali v porodnišnioo, potem pa poj de v zapor.
Št. Jakob v Rožo na Koroškem V nedeljo, dne 27. septembra bode v Št. Jakobu v Rožu blago-slovljenje „Narodne šole". Slavnost se začne ob 10 s slovesno mašo, ob lepem vremenu na prostem pri „Narodni šoli". Na sporedu je tudi govor drž. in dež. poslanca Fr. Gra-fenauerja in petje raznih pevskih društev. Vabim na slavnost vse rodoljube, ki se hočejo z nami radovati in veseliti lepega napredka. — Mat. Ražun, župnik.
Zmešalo se je v Gorici 201etni deklici, benečauski Slovenki, katera je bila zaljubljena v onega vojaka, ki je pred kratkim umrl, ki je skočil iz vlaka Vipavske železnice, kakor smo svoj čas poročali. Neki Človek je bil reveža oplašil, ker ni imel voznega listka, kar je gnalo fanta k skoku skozi okno. Njegovo ljubico je to tako pretreslo, da se jej je sedaj zmešalo ter so jo morali oddati v bolnišnico.
Bitka med cigani. Na Rojcah tik Gorice so se te dni stepli med seboj cigani. Pretep je bil strašanski, kričanje neznosno. Prihitevši redarji so po dolgem trudu komaj- napravili mir. Sami so bili v veliki nevarnosti. V bolnišnico k usmiljenim bratom je šlo 11 ciganov; sedmim so dali pomoč, ki so nevarno ranjeni, 4 so pridržali v bolnišnici. Po bolnišnici pa pride na vrsto kaz. razprava in ječa.
Zs gostiloičarle in sploh ku-pOVSlCO vina* Letošnje leto je letina grozdja v Istri tako ugodna kot menda še nikdar ne tako. Grozdje je glede kakovosti in količine izborno. Ker je vreme ugodno, je pričakovati najlep Sili uspehov pri trganju. Rdečega vina ima Istra še mnogo od lansk ga leta in se dobi pri vinogradnikih po zelo nizki ceni. Tudi cena letošnjega grozdja bo niija kot prejšnje leto, zato se priporoča trgovcem z vinom, da kupijo naravnost od produoentov bodisi grozdje, mošt ali vino. Vsi bodo dobro postreženi. Trgatev se začne okoli 20. t. m. Kdor želi podatkov o cenah, naj se obrne na „Gospodarsko društvo" v Pazinu, ki mu zastonj naznani vse.
Umorjen notar. V Zlataru pri Zagrebu je doslej neznan tat umoril notarja dr. Frana Tonkoviča v njegovem stanovanju. S sekiro mu je preklal glavo.
Zaradi tatvine je bil včeraj pred tržaškimi porotniki obsojen mornar Simon Sforzina na tri leta težke ječe. Ukradel je 1500 K
Zaprli so zaradi tatvine v Trstu 251etuega sobnega slikarja Jožeta Kranjca iz ČrtŠnjevoa.
Težko železo le padlo na 48-letnega delavca Ivana Seslja na postaji drž. železnice v Trstu.
Zastrupiti si je hotel v Trstu 291etni kotlar Josip 8 u 8 i 5, a so ga rešili pri življenju.
Oddala pisarniških potrebščin ZS lOtO 1909 (tudi brzojavnega papirja). Potrebščina o. kr. državno-železniškega ravnateljstva na prej navedenem blagu za 1909 se zagotovi z javnim dobavnim razpisom. Na tanČnejši pogoji za dobavno oddajo se nahajajo v uradnem listu nL" osser-vatore Triestino" v Trstu od 19. septembra t. 1. in se dobe tudi pri o. kr. ravnateljstvu drž. žel. v Trstu.
Siovenoi v Ameriki. Zaradi poskušenega podkupovanja preiskovalnega sodnika so zaprli v Clevelandu Al. Dremelja. Skušal je namreč podkupiti sodnika, da bi oprostil znanega ponarejaloa avstrijskega denarja Ker kovic a. Ker k o vica pošljejo v Avstrijo, da ga pri nas sodijo.
Semenj. Dne 16. t. m. je bilo na drugi mesečni semenj  za konje
in govejo Živino prignani 167 konj' in volov, 144 krav in telet, skupaj 311 glav. Kupčija je bila pri goveji živini dobra, kri konjih pa srednja.
Prodala konj. Oskrbovalna komisija o. in kr. trenske divizije št. 3 v Gradou poroča tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da bo dne 15. oktobra t. 1. ob 8. zjutraj na mestnem semnjišču v Gradou po licitaciji prodala okoli 110 odbranih konj proti plačilu cene in kolkovne pristojbine.
Dva rdeča konstanjeva cveta
je med svežim zelenjem opaziti na drevesu pred Krajcarjevo hišo na Marije Terezije cesti.
Pobegnil je dne 15 t. m. od dela na Savi pri Jesenioah 171etni prisiljene o Fran Špiček, rodom iz Sevelj pri Železnikih. Popihal jo je V prisil j eniški obleki.
Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 27 Hrvatov. 10 jih je šlo v Beljak, 15 pa v Heb.
Izgubljeno in najdeno. G. Ana Praustova je izgubila 10 K vreden zlat uhan. — Gospa Antonija Le var tova je izgubila denarnioo, v kateri je imela do 12 K denarja. — Kuharica Hermina Stahlova je izgubila črn svilnat dežnik. — Brivski mojster g. Albert Dergano je našel z zlatom okovan zob. — Posestnioa g. Marija Breskvarjeva je našla denarnioo z manjšo vsoto denarja. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden slamnik, ženska pelerina, par čevljev in škatulja obleke.
Pozabljene so bile v zavitku čipke v vrednosti 7 K v kupeju večernega vlaka Ljubljana Kranj minuli teden. Najditelj naj jih blagovoli oddati v Kranju št. 170 pri A. pl. P.
Društvena godba ljubljanska'1 konoertuje jutri zvečer pod vodstvom g. koncertnega mojstra I. Marouzzij a v hotelu „Južni kolodvor (A. Seidl) Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost.
„Društvena godba ljubljanska11 koncertuje danes pri večerni predstavi „The Elite Biograf" na vrtu hotela pri „Maličuu. Začetek ob 1/2S. zvečer.
Drobne novice.
— Hudo sušo imajo v mnogih državah Amerike. Že 7 tednov ni bilo kapljice dežja. Na stotine tovaren in industrijskih podjetij so morali vsled pomanjkanja vode ustaviti, vsled česar je na tisoče delavcev brez zaslužka. V mnogih mestih se prodaja voda za visoko ceno. Žito je povsod uničeno, a gozdi se užigajo.
— Velikanski požar divja v ca-rigrajskem predmestnem kraju Je-dikule, kjer so velike strojarne. Baje je nad 1000 hiš v plamenu.
— Grozovit umor. Blizu Chocna na Češkem je župan Speda v družbi z nekim Starim zavratno napadel nekega Kubika in njegovega sina ter obema zabil žeblje v glavo. Sina so našli še živega, a ni upati da bi ostal živ.
— 30.000 modrasov je bilo izročenih v zadnjih 14 dneh okrajnem n predstojništvu v Glamoča v Bosni, ki je moralo izplačati za nje nad 4000 K nagrad.
— Velikanska želva. V dalmatinskem zalivu Makarska se je ujela v mrežo trgovca Zandrija 100 kg težka orjaška želva. Prepeljali so jo v Reko, kjer je javno razstavljena na ogled.
— Kneza Eulenburga so izpustili iz preiskovalnega zapora na predlog državnega pravilnika, ker ni upati, da bi ga sodišče sploh še moglo zaslišati, temuč je že tako slab, da ne more niti rok več vzdigniti.
— Kolera je nastopila tudi že v Odesi, kjer sta umrli dve osebi. V Petrogradu je v enem dnevu umrlo 115 oseb za kolero.
— Francoz za nemško vseučilišče. Francoski milijonar Albert Samson je zapustil berolinskemu vseučilišču poldrugi milijon.
— Češko gledališče na Dunaju. Ker se je češko gostovanje na Dunaju tako dobro obneslo, se baje namerava ustanoviti na Dunaju stalno češko gledališče.
— Boj s Cigani. V nekem gozdu blizu Šoprona so Cigani napadli orožniško patruljo. Orožniki so streljali ter ubili tri Cigane in dve Ciganki.
Rožne stvori.
* Podedovan je. Danes je dognana stvar, da podedujejo otroci vrline in — žal — tudi napake svojih staršev. Največkrat dolže zakonski drug drugega, ako se prikažejo pri otroku slaba svojstva. Tako skuša marsikateri soprog dolžiti svojo soprogo, da je dete podedovalo od nje sladkosned-nost, med tem ko mlada mati zopet zatrjuje, da bode malo dete nalik očrtu — oslastnež — finosnedež. In to vse zato, ker dete rado je Nestle-jevo otroško moko. Res je pač slado-snednost in okusnost naših malih, da hočejo vedno jesti le Nestlejevo otroško moko. Sladka papca ugaja seve-
da že tretjemu rodu. Sicer pa bode te ljubljenčeve sladosnednosti gotovo vsak papa in sleherna mama vesela in srečna, ker postanejo malički ob tej sladosnednosti lepi, in močni: Tu je bila toraj podedovanost materine sladosnednosti in očetovega finoje-deža brez napake.
* Terorizem in maščevalnost katoliške cerkve. Katoliške cerkve se drži pečat maščevalnosti, odkar so jo dobili v neomajno svojo oblast »vidni poglavarji«. Menda so papeži podedovali to nekršcansko svojstvo po svojem ustanovniku sv. Petru, ki je v togoti brž pozabil nauk svojega mojstra: »Ako dobiš udarec na desno lice, nastavi še levo« ter za prvo užalitev potegnil meč in sekal po ušesih. — Jezljivost in maščeval-
Telefonsko ln Brzojavno poročilo.
Delegacije.
Dunaj, 18. septembra. Definitivno je sklenjeno, da se delegacije skliče j o dne 5. oktobra.
Beckovo potovanje v Prago.
Dunaj, 18. septembra. Ministrski predsednik baron Beck odpotuje 27. t. m. v Prago, kjer ostane dva dni.
Slovaki in volilna reforma.
Budimpešta, 18. septembra. Slovaški člani narodnostnega kluba so sklenili vstopiti v opozicionalni blok, ki bo z vsemi sredstvi skušal preprečiti v parlamentu volilno reformo, ki jo predloži vlada.
Madžarski disidenti.
Budimpešta, 18. septembra. Disidenti neodvisne stranke so imeli na stanovanju poslanca dr. Kmeth> j a konferenco, na kateri se je sklenilo delovati na to, da se da volilna pravica samo tistim državljanom, ki so vešči madžarskega jezika v besedi in pisavi.
Nesreča zrakoplovea.
Washington, 18. septembra. Zrakoplovec Wright se je dvignil z nekim poročnikom na svojem aeroplanu v zrak. Ko j hotel povečati hitrost zrakoplova, se je levi vijak zlomil. Zrakoplov je padel na tla. Wright in poročnik sta bila vržena iz gondole in težko poškodovana. Prenesli so jih v bolnico, kjer je poročnik skoro na to umrl. Zrakoplov je uničen.
Spor med nemškimi socialisti.
Norinberg, 18. septembra. Po viharni debati so socialisti iz severne Nemčije sklenili, da vstrajajo pri tem, da se mora sprejeti resolucija strankarskega vodstva. Zastopniki iz južne Nemčije nečeje o tem ničesar slišati. Glasovanje o resoluciji so vsled tega odgodili.
Kolera. i
Stokholm, 18. septembra. Na tušem prispelem angleškem parniku »Saxon« je zbolel neki mornar na bolezni, ki kaže simptome kolere. Oblast je ukrenila vse mogoče varnostne odredbe.
Berolin, 18. septembra. Iz Petro-grada poročajo, da je včeraj na novo zbolelo na koleri 305 oseb. V celem je do sedaj zbolelo na koleri 1130 oseh, izmed katerih jih je dosedaj umrlo 367.
Predsednik upravnega sodišča. Dunaj 22. septembra. Novoimenovani predsednik upravnega sodišča marki Bacquehem se jutri predstavi senatu. Cesar ga zapriseže, ko se vrne iz Pešte.
Radi minoritetr ih šol. Dunaj 18. septembra. Danes dopoldne je imel baron Beck konferenoo z ministri Pradejem, Praškom in Mar-ohetom radi minoritetnih Šol na Češkem.
Dunaj 18 septembra Naučni minister dr. Marohetje imel danes razgovor 8 5 zastopniki Čeških obrambnih društev radi minoritetnih šol. Marchet se je proti njim obnašal silno arogantno. Rekel jim je: rJaz sem pred vsem Nemec, potem profesor in pedagog in šele v zadnji vrsti minister." Deputacija, v kateri so bili tudi poslanci dr. Čelakovskv, dr. Baxa in Burival, mu je odgovorila: Vi ste najprvo minister, potem profesor in pedagog in šele v zadnji vrsti Nemec
SDragi bratje! V nedeljo, 20. t m. bo islet na Turjak. Odhod z vlskOB is južnega kolodvora ob 7 07 zjutraj do Dobrepolj (vozni listek 1 K 30 v.) Ia Dobrepolj pe si zle t skozi Ponikve, Rašico na Turjak.
Na adar!
Odbori ljubljanjskih sokolskih _društev._
Ustnica uredništva.
G. B. v Postojni: Prejeli smo pismo, toda brez dopisa.
žitne cene v Budimpešti
Dne 18. septembra 1906.
m 50 kg K 11.28 ■a 50 k* K  9 29
za 50 kg K 7*25 za 50 kg K 802
Mirneje.
Planica sa oktober . ,
Bi  sa oktober  .  . .
Koruza za maj 1909 .
Oves za oktober   . .
neteoroiositno poročilo,
VtHna nad morem 904. Srednji «r*čnl tlak 786 9 * w
scptem. |	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	' o BO Cl » H B	Vetrovi	Naba
17.	9. zv.	7401	15-1	sl. s z ah	oblačno
18	7.zj.	739*9	126	si. jvzh.	skor. obl
•	Z pop	7405	15'4	p m.vzjvz	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 14 0 , norm 14*6°. Padavina v 24 urah 00 mm
naprodaj je:
O mi valna omarica (z mramoru a to ploščo), ste aža za kojige, citre, Uniforma za drž uradnika, hruške in grozdje v tobačni tvornici, II.
stopnice. 3337
Učiteljica hmlm
z državnim izpitom,f ieli£ponČevatl ta   jezik,   kakorj tudi   igranje na klavir.
Več se izve v^upravništvu „Slovenskega Naroda". 3194-8
HotelJpMjolOuTBr"
Jum, soboto, 19. septembra
KONCERT
popolne
Ljubljanske društvene godbe
pod vodstvom koncertnega mojstra J. Marcnzzija
Začetek ob 8. Vstop prost.
Mov progi*am.
Na obilen obisk vljudno vabita Alfred in Josipina SEIDEL
3338 hotelir
27i6     Glavna zaloga?? lekarni 34
Ob. pl. Trnkdczyja o LJubljani.
■
R
i «
C «
a
w
primarius
dr. U. Gregorič
Ljubljana
Kronsba ustno vodu
EUODIN
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 So 15 kapljic v kozarec vode. ^      Cena Z kroni.
Glavna zaloga v lekarni
Đt. jj. Tmktoy]n v Uubllmil.
H. Volk
v Šoštanju, Štajersko.
Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par In elektriko se priporoča
u snaženje vsakovrstnih oblek i. t. i.
Za vse v snaženje Izročeno stvari se Jamči. 3010—7
Prejemnica
0J)]g)f za £jubljano
pri
J. MAGDICU
krojaču
Miklošičeva cesta št 10
Sprelmejo ae takoj   3336 i
šivilje
pri A. Singer, Gosposke ulico 4, kjer se penčnje tudi
krojno risanje.
Posestvo
s staro, dobro idoSo gostilno, odda* ljeno 5/4 ure od Celovca, ob glavni cesti, ae preda pod prav ugodnimi pogoji. — Posestvo obsega okrog 24 oralov njiv, travnikov in gozda« vse v ravnini, poslopja so zidana in enonadstropna. 3*28-1 Kupci naj se blagovolijo obrniti na Slmena Tanscbitsona, posestnika in gostilničarja, Grabstajo, Koroško.
Ob pričmfku Šol 3236- 6
— priporočava svojo ——
velikansko
%afogo oblek
3a   dečke   in   deklice v vseh velikostih,
do noj nitjih cenah.
Gričar & JY(ejač
Ljubljana, Prešernove ulice št. 9.
\    Otvoritev jesenske in zimske sezone! Popolnoma sortirana taloga
= za jesensko in zimsko sezono =
In nojuetia Izbira moike In domske obleke ter %
lioiif«^*' oifo as«* dedke tu d. knc*e. g Čudovito  nizke   «*c»*a«3 Z —
„Angleško skladišče oblek"
O. BernaiovJč V LjDDtJOnl. HeStOl tfO JlBV. 5.
1*88 6
ova
glicetittska
Novosti:
kos
Ssvon fin »Don Juan" v 10 parfumih K — 30 „ „ „Lilas Blanc" ... K —40 „ „ „Vtolette do Hice" . . k — BO „ R y a I extrafin »Boso do Scniraz" k 2 50
Dobiva se v vseh boljših zadevnih trgovinah.
mila.
Sroil k svojim!
Velika zaloga
Svoji k svojim!
usakourstnesa pohistua
od navadne do najfinejše vrste po najnižjih cenah.
PETER JERAJ
TRST, ulica Vincenzo Bel ini štev. 13
3171-4 ter vogal ulice 8v. Katarina.
Knjigarna
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani, na Kongresnem trgn štev. 2.
priporoča svojo
popolno zalogo
VSOh na tukajšnjih in zunanjih H. državni gimnaziji, na o. kr poučnim jezikom, na o. kr. višji ženskem učiteljišču, na mestnem šoli tukaj, na zasebnih, ljudskih
učiliSčih, zlasti na o. kr. I. in državni gimnaziji z nemškim realki ter na o. kr. moškem in dekliškem liceju in višji dekliški in meščanskih šolah uvedenih
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri 309 18
L. SEBEN1KU « Spol SBkl.
Avtomobil
znamka Mercedes a 4 sedeti s* ugodno preda.
Kje, pove upravništvo „Slovet, skepa Narodau. 3304 \
Dva lake lepa, svetlorfava
psa jazbečarja
zla naprodaj.
Kje, pove iz prijaznosti upravni, štvo „Siovenskega Naroda".    33ii i
Spretni zidarji
so iščejo
za Zagreb, (plače do 5 20 K, delo traja vso zimo) pri arhitektih HONIGSBERG & DEUTSCH, c. in kr.
dvorna stavbnika.
3335—1
i
Odvetnik
dr. Anton Švigelj
vljudno naznanja, da je otvorit svojo
z odvetniško pisarno z
v Ljubljani
Miklošičeva cesta &t. 22
v prejšnjih prostorih „ZaDružne zveze".
S
L.
Šolskih hnjis
▼ najnovejših Izdajali ln po najnižjih cenah. Zaznamki navedenih knjig se dobivajo zastonj-        3213 6
11
Šolske knjige		
	za ljudske in srednje šole,	■ ■■
*		B
■	učiteljišče, licej, dekliško šolo,	H
■	za obrtne in strokovne šole	■
■ ■p		■ • ■
ima v naj novel ših izdajah v zakgi Jlaroflna knjigarna v £jul na Jurčičevem trgu štev.		iljani 3.
		
k   Lepo posestvo *
3 z njlvcml, travniki in gospodarskim poslopjem, £
^ z veliko hišo štev. 33 v Zgornji Šiški ^
p|     se bode dalo v najem K
Nza dobo 5 tih let. Natančnejša pojasnila se  dobe pri podpisa-
nem županstvu. Wy. Javna dražba se bode vršila v
3   nedeljo, t. j. 20. t. m. ob 3. pop. »J
------ -----
pri zgoraj omenjeni hiši.
ms
^     Županstvo občine Zgornja Šiška Z*
^ dne 16. septembra 1908.
3van Zakotnik. K
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica Zlasti je agodno zavarovanje na doživetje in smrt ■ manj saj očim i se vplačili.
Vsak  član   ma po  preteku   petih let pravico do dividende.
•  • - -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  -  -  . . Rez. fondi: 41,335.041 01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430 97 K, Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vseskozi slo« ansko-narodno opravo.
Vn pojasnila daje:
•eaoralnl zastop v Llabijaila, ligar pisarne bo v lastncj baučnej hiši
Zavaraje poslopja in premičnine proti polarnim škodam po najnižjih cenah Škode oenjnje takoj in najknlantneje. Ušiva najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje  ia čistega   dobička izdatne podpore  v   narodne  in občnokoriatue namene.
Izdajatelj Ia e4*evemi areimik Baste Eeetaslemlest
Laaialaa la tisk »Narodno tiakamo*.