225. Številka-. I L]nbl|iBi, v mk Z. oktobra Mil. Ll. leto. .Slovenski Narod' ve4J* po polti t za Avstro-Ognko: celo leto tknpaj naprej. . pol leta m m • • četrt leta » m • • Da mesec m ■ • • K 50--. 25 -. 13— . 450 za Nemčijo: celo leto naprej . ... K 55' za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K 60 Vprašanjem glede in seri to v se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka Jprarntttvo (spodaj, dvorišče levo). Kanilora ulica it S, telefon it 89. Uhaja vsak dan svalor isvaoaiii nadali« In prasnika. fruerati se računajo po poraolje.-ie.n prostoru in sicer i mm visok, ter 54 mm Širok prostor:enkrat po 12 vin, dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parta in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insereihh rv> dogovoru. Nori airacafki aaj ooiljejj aaroćiitaj veJu pT* po nakaiatol. PJ| Na samo pisne ne aaroćbe arei paslatre ieaarja se aa noreaia aikakor tzirtU. „NaroJea ttefcaraa** telefon it S9. celo leto naprej pol leta .Slovenski Narod" velja v LJubljani dostavljen na dom ali če se bodi ponj: Četrt leta M • na mesec ., . K 48— . 24 = 1 12.-4> Posanazna Številka velja 30 vinarjev« Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova aH ca it S (v L nadstr. levo), telefon it S4 Mirovni program slovanske zveze. Dunaj, 1. oktobra. Poslanci dr. Glombinski, dr. Korošec in S tane k so stavili v današnji seji zbornice sledeči predlog: Naši narodi srčno hrepene, da se ta vojna hitro in trajno konča. Kakor pozdravljamo iskreno vsak dogodek, ki nas približuje temu cilju, tako obsojamo odločno vse, kar nam manjša upanje na mir. Nota grofa Buriana z de 24. septembra 1918 je korak, ki slabo služi mirovni stvari Ona je po obliki in vsebini taka, da je bila njena brez-uspešnost že naprej razvidna. Tudi Burian je to uvidel. Kljub temu je napravil ta korak, ki zlorablja mirovno misel v svrho političnih bojev. Noto preveva stari duh: o samoodločbi narodov ni govora, ti naj bodo samo objekt pogajanj, tako da naj le tuji diplomati — če mogoče tajno — odločajo o njihovi usodi. Vlada, ki služi samo dvema narodoma monarhije, hoče odločati tudi o naši usodi. Zastopniki poljskega in češkega naroda ter naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, so ponovno zavzeli svoje stališče glede vprašanja preureditve Evrope v raznih spomenicah in izjavah. Naše stališče je: Trajno, mirno, prijateljsko sosedno življenje tukaj bivaj očih narodov je mogoče — v smislu velikega principa prava samoodločba narodov — v neomejenem uresničenju našega narodnega ujedinjenja in popolne državne svobode naših narodov. Zato odklanjamo vsako enostransko in delno rešitev naših narodnih problemov in protestiramo odločno proti temu, da se tem še vedno skuša odrekati mednarodni značaj. Na mirovnem kongresu, kjer bodo mogli nasi narodi po poverjenih zastopnikih nastopiti glede svoje usode kot svobodno odločujoči subjekti, se more izvršiti ureditev vseh vprašanj naše bodočnosti in sosednega življenja vseh narodov s srednjo Evropo. Kdor hoče iti v močvirju starega duha trdovratno preko načela svetovne demokracije, ta dela proti miru. Da spoznamo, kako daleč so že predpogoji za trajen mir in kako naj se ti pospešijo, posebno da odstranimo vso odgovornost, predlagamo: Cesarsko - kraljeva vlada predloži parlamentu temeljito, resnici odgovarjajoče pojasnilo o stanju mirovnega vprašanja, posebno glede njenega stališča do prava samoodločbe narodov in njihove odločilne soudeležbe na mirovnem kongresu, kakor tudi natančna pojasnila o vojaškem in gospodarskem položaju. Posvetovanje Jugoslovanskega kliiDa. Dunaj, l. oktobra. Jugoslovanski klub je imel danes dopoldne dve plenarni seji, v katerih te načelnik poročal o svojih konferencah z ministrskim predsednikom. Klub je poročilo soglasno vzel na znanje. Nato je sledila dolga debata o gospodarskih vprašanjih in o-preskrbi poljedelstva z usnjem in o re-kvizicijah živine. Zaradi vladajoče, Jugoslovanom sovražne prakse pri oprostitvah se bo podala deputacija k de-želnobrambnemu ministru v. Czappu. Klub bo, rešujoč od poslanske zbornice, že sprejeti sklep, stavil razširjeni predlog glede enkratnega nabavnega prispevka učiteljem ter urgiral rešitev, kakor bo zahteval enako tudi za 1. 1919. Važne avdijence pri cesarju. Dunaj, 2. oktobra. Včeraj pozno zvečer se je pripeljal cesar z avtomobilom iz Reichenaua na Dunaj ter je poklical k sebi v takojšnjo avdijenco šefa generalnega Štaba barpna Arza, zunanjega ministra Buriana in ministrskega predsednika Hussareka. Istočasno je bil brzojavno poklican k cesarju v avdijenco ogrski rninistr. predsednik Wekerle, ki dospe danes zjutraj na Dunaj in ga bo cesar takoj sprejet Avdijence so trajale do 1/A2. powči. Nato se je cesar v avtomobila odpeli«! zopet v ReichenatL Iz Bol garije je* [^Je^pelo danes nekaj več pozitivnih vesti. Predvsem izhaja iz prestolnega govora, da so vesti o »neomajni zvestobi« kralja Ferdinanda najmanj znatno pretirane in da skuša premeteni Koburžan rešiti prestol s tem, da krepko "tuli — z volkovi. Ali se mu bo posrećilo, se ne da reči. Poročila pripovedujejo, da narašča sovraštvo proti kralju in dinastiji in zdi se, da dviga na Bolgarskem furija državljanske vojne svojo grozno glavo. Vse kaže, da ic izbruhnil srd proti vojni srranki in da se skušat ljudstvo za trpljenje in mzečaranje kruto maščevati. Kaj se godi je še nejasno: pohod de-zerterskih čet proti Sofiji, panika v deželi, beg mnogih politikov v inozemstvo pa dokazuie, da se pričenjajo za državo silno težki časi. Bolgarija se je na milost in nemilost vdala u in ententa hoče, kakor se zdi, svojo 'zmago dobro izrabiti. Celo glavno mesto hoče zasesti in zdi se, da namerava sploh izvesti vojaško okupacijo vseh važnih delov dežele. V tej zvezi je posebne važnosti izjava ofici-ioznega berolinskega »Lokalanzeiger-ja«, ki pravi, da Nemčija pusti pasti vse ozire na Bolgarsko, pa pristavlja, da si pridržuje tudi možnost, da svoje čete odpokliče. Iz te izjave sledi, da nemški ukrepi še niso definitivni in da bo Nemčija uravnala svoje postopanje, po položaju v Bolgariji, ter se bo odločila za boj na Bolgarskem ali pa za umik iz dežele, čim bo videla, s kakšno hitrostjo in silo more ententa izvesti svoje načrte. Dogodki na Bolgarskem so še le v razvoju. Budimpešta, 2. oktobra. »Az Est« poroča iz Sofije: V mestu je izbruhnila panika, številno prebivalstvo se oboroža. Vsi javni lokali so zaprti. Po devetih zvečer se sme nikdo več na cesto. Sofija, 30. septembra. (Kor. urad.) Vladne čete so potisnile proti Sofiji prodirajoče dezer-terje nazaj do Vlabaje in V i -tosa. Za glavno mesto ni nevarnosti. Budimpešta, 1. oktobra. Osebe, ki so dospele iz Sofije, poročajo, da je izbruhnila pretekli teden v noči od torka na sredo v Sofiii strašna panika. Dunaj, 2. oktobra. Iz Ženeve poročajo: Francoske čete bodo zasedle vse ozemlje do Odrina, da si zagotove vpliv tudi nad Turčijo. Bolgarski finančni minister Ljapčev se je odpeljal z angleškimi in francoskimi častniki v Sofijo. Po celi deželi se vrše velikanske demonstracije proti kralju in dinastiji. Zlasti hude so demonstracije v Sofiji, Plovdiju in Ruščuku. Skoraj povsod so se čete pridružile demonstrantom. Pariz, 2. oktobra. >Journal« poroča, da je odšel generalfeldmarša! Ma-ckensen zopet na Balkan. Isti list ve povedati, da zbirajo central, države močne čete na Balkanu, ter pravi: V vojni, ki se ne bo več vršila v trdnih pozicijah, marveč kjer bo odločalo gibanje, moramo biti pripravljeni na vse. Nič ne bi bilo bolj nevarno, kakor če bi mislili, da bomo izvršili samo lahek vojaški pohod do Donave. Curih. 2. septembra. »Journal« poroča, da je bil eden glavnih pogojev en-tente Bolgarski, da izroči Bolgarska ententi svoje glavno mesto Sofijo. Sofija, 1. oktobra. Obe skupini agrarne stranke sta se združili. Včeraj se je vršila skupna seja. Stranka je sklenila delati z vsemi sredstvi, da se vzdrži mir ter hoče stopiti tozadevno v dogovor z drugimi strankami Budimpešta. 1. oktobra. Neprestano prihajajo sem begunci iz Sofije. Kapitulacija Bolgarije popolna« Budimpešta, 1. oktobra. Bolgarska se je vdala ententi brezpogojno. V Makedoniji so se ustavile sovražnosti. London, 1. oktobra. Reuter poroča, da so se Bolgari pri sklepu premirja uklonili stavljenim pogojem ter priporočili blagohotnosti entente. Ženeva. 1. oktobra. Pariški listi navaiaio za pogoje v svrho sklenitve premirja razoroženje Bolgarije ter izročitev strategičnih točk, železnic in pristanišč ententi. Prestolni govor kralja Ferdinanda. Sofija, 30. septembra. (Poročilo bolgarske brzojavne agenture.) Min. predsednik Malinov je otvoril danes izredno zasedanje sobranja z nastopnim v imenu kralja prečitanim p r e-stolnim govorom: Gospoda moja! Splošni položaj dežele in posebna skrb, ki je bila potrebna, da se zadovolji številnim potrebam armade, ki je junaško vršila svojo dolžnost, ste imeli za naravo posledico v maju t. L sestavo sedanje vlade. Gospodje poslanci! Moja od javnega mnenja designi-rana in moje zaupanje v ž i v a -j o č a v 1 a da je tekom kratke dobe, v kateri je vodila državne posle, storila vse, kar so jej dovolile razmere, da reši številne in težke probleme, katere ji je stavil položaj, ki so ga ustvarila vojna leta. Gospodje poslanci! Polni največje lojalnosti napram našim zaveznikom .nismo imeli jaz in moja vlada ničesar druge,ga pred očmi, nego svojo dolžnost đo domovine In da damo njej, kakor tudi našim hrabrim četam možnost, dospeti do častnega miru, primernega občutnim žrtvam, katere je prevzelo ljudstvo nase, da si pribori svojo enotnost. V tem zmislu se je storilo, kar je bilo mogoče. Končno je moja vlada po zrelem prevdarku položaja sklenila podati našim številnim nasprotnikom predlog, da stopimo v pogajanja radi sklepa premirja in eventuelno miru. Gospodje poslanci! Vlada, ki ima pred očmi nastali položaj in kopico vprašanj, katera je situacija rodila in katera more še roditi, je sklenila, da skliče sobranje k izrednemu zasedanju. Razume se samo po sebi, da to ne izključuje, da bi se sobranje v tem izrednem zasedanju ne moglo pečati tudi z drugimi zadevami, ki jih nanesejo potrebe običajne redne uprave. Gospoda moja! Prepričan, da izkažete pri svojih posvetovanjih in sklepih svojo spretnost, modrost in patrijotično mišljenje, kakor to zahteva sedanji trenutek, prosim Vsemogočnega za blagoslov na Vaše delo in proglašam Četrto izredno zasedanje 17. rednega sobranja za otvorjeno! Živela Bolgarija! (Dolgo-trajajoce odobravanje.) Po preČitanem prestolnem govoru je sledila običajna kratka božja služba, nakar je min. predsednik Malinov predlagal, naj se s obran je odgodi dopetka, da bo mogel podari zastopnikom naroda obsežno sliko splošnega položaja in poročati zlasti o pogajanjih, uvedenih v svrho zaključka premirja in miru. Zbornica je ta predlog sprejela, na kar je bila seja zaključena- Proti kralju Ferdinandu Rotterdam, 1. oktobra. >Temps« naglasa v posebnem članku, da ie treba s kraljem Ferdinandom bolgarskim strogo obračunati, če ie glavni cilj zaveznikov resnično osvoboditev sveta od vojaške avtokraciie. potem ne more ostati krali Ferdinand na svojem prostoru, ker ie v niegovi osebi vtelesena vojaška avto k racij a na Balkanu. Ženeva, 1. oktobra. »Agenoe de Balkanc poroča iz Sofiie: Stališče bolgarske socialistične stranke ie igralo važno vlogo pri sklepih kralja Ferdi* nanda in njegovih ministrov. Centrum socijalistične stranke se ie zrl asi 1 namreč- že 22. septembra pri min. predsednika Malinovh ter obstojal na tem, da pride politični in vojaški položaj takoj na razgovor v sobranju in da se prično mirovni razgovori s zavezniki. Neodvisni socijalisti so storili skupaj s agrarci korake pri Mali novu ter stavili iste zahteve, kakor socijalisti V Sofiii so se vršile demonstracije proti dinastiji in proti vojni. Vojaki so se pridružili demonstrantom NemSke žete zapustijo Berolln, 1. oktobra. K poročilu o podpisu bolgarskega premirja piše »Lo-kalanzeiger«: Samo ob sebi razumljivo je, da Bolgarska ne sme računati n a nobeno obzirnost z naše strani, če preneha biti naš zaveznik. Na drugi strani pa bomo vpošte-vali tudi možnost, da potegnemo naše na bolgarskih tleh stoječe čete počasi iz dežele. ENTENTNO ČASOPISJE O POSLEDICAH KAPITCLACIJE BOLGARIJE. London. 1. oktobra. >Manchester Guardian« piše: Če hočejo Nemci s četami prisiliti Bolgare, da prekličejo svoj sklep, bi moglo to imeti za posledico ne samo. da Bolgarska sklene mir. marveč, da se celo pridruži ententi. List pravi, da nai ententa Bolgarski garantira teritoriialni minimum. Wil-son ie trdno odločen doseči pravično ureditev. Ženeva. 1. oktobra. Francosko vladno časopisje se bavi z možnostjo resne intervencije nemških in avstro-ogrskih čet na Bolgarskem, — >Temps« izraža mnenie. da bo sedai centralnim državam več do tega potlačiti Bolgarsko z vojaškim zasedeniem. kakor pa da zopet obnove svojo fronto na Balkanu. — >Echo de Pariš« je prepričan, da centralne države sploh nimaio več zadosti sil. ki bi iih mogle dati Macken-senu na razpolago, — >Matin« in >Journal« pišeta: Ker ie Bolgarska kot poražena dežela prisiljena prositi za mir, ie samo obsebi umevno, da se mora podvreči ententnim pogojem Napačno pa bi bilo že sedaj baviti se z balkanskim problemom, ker gre v tem trenutku samo za to. da se Bolgarska vojaško razoroži in da 6e pripravi bolgarsko ozemlje za vojno proti centralnim državam Tem vprašanjem nasproti morajo stopiti vsa politična vprašanja v ozadie. — >Eclaire« smatra za nemo* goče. da bi Bolgarska preklicala svoj korak in pripeljala Hudstvo zopet nizaj k centralnim vladam. List namiga-va, da ententa sedai močno pritiska na Turčijo in da ima celo nekaj upanja glede Avstro - Ogrske. NEMČIJA JE VEDELA ZA BOLGARSKI KORAK? Budimpešta. 1. oktobra. »Pester Llovd« poroča iz Haaga: Nemški glavni stan ie bil od bolgarske strani že prej obveščen o mirovnem koraku. Vsa drugačna poročila bolgarski krogi odločno dementiraio. Iz predzgodovine bolgarske katastrofe. Sofija. 29. septembra. Sedai je že mogoče pregledati vzroke poloma Bol-garsk in deloma tudi že posledice tega poloma. Že več mesecev se vrši na Bol-garskm l>orba, ki se ie končno prenesla tudi na fronto. PoČetek nezadovoljnosti ie iskati v organizaciji vojnega gospodarstva, ki se je razvila v znaku vse-obče korupcije. Izvoz se ie vršil brez vsakega ozira na potrebe lastnega prebivalstva. Vrh tega je prišlo še vprašanje Dobrudže. ki ie vznemirjalo duhove. Neprilike v prehrani na fronti so pospeševale boljševizem v vojski. Disciplina je popustila tako. da so vojaki očitno poživljali z letaki in lepaki, da naj se vojaštvo od 15. septembra naprej ne bojuje več. Ta nered ie izkoristil sovražnik ter ie napadel na širini 40 km bolgarsko fronto. Angleško-franco-ske čete so napredovale na desnem, srbske pa na levem krilu. Voini položaj je prisilil Mslinova, da je 25. septembra ob 5. pop. zaprosil za premirje, katerega prošnja pa ie najprei ostala neuslišana. 28. septembra so stale ententne čete že 80 km pred Sofijo. Tu so se postavile proti sovražniku vrhovnemu poveljniku Todorovu zveste čete in nemški bataljoni. O nadaljnih vojaških dogodkih dosedaj ni poročila. Delna bolgarska ministrska kriza. Berolin. 1. oktobra. Iz Sofije poročajo, da so izstopili 3 ministri iz Mali-novega kabineta. Onozicijonalni voditelj Radoslavov fe odpotoval v Sofijo. Poljedelski minister Madžarov se ie iz* rekel v nekem nagovoru za potrebo vojaške diktature v Bolgariji Venizelos v Sofiji Ženeva. 1. oktobra. >Corriere della Sera« poroča iz Aten, da je grški ministrski predsednik Veniaeloe odpotoval v Sofijo, da se udeleži mirovnih pogajanj. Zadnje bolgarsko uradno vojno poroiilo. 30. septembra. Po določilih sklenjenega premirja so se vojaške operacije z današnjim dnevom ustavile. S slepoto udarjeni. Kogar hoče Bog pogubiti tega udari s slepoto. Na ta Častitljivi izrek smo se spomnili, ko smo prebrali ne-* skončno dolgi in neskončno klavrni govor, s katerim je otvoril ministrski predsednik baron Hussarek zasedanje državnega zbora v morda najkritičnej-šem in najusodepolnejšem trenutku, kar jih preživlja država- Žalostno in mučno je gledati popolni duševni oolom, ki ga razodeva Hussarekov ekspoze in strah bi nas moral navdajati, ako bi bila tudi usoda narodov izročena takim rokam. Velike in bridke izkušnje dunajskih državnikov niso izmodrile, dolgoletno krvavo trpljenje človeštva za svobodo in mir jim ni prineslo spoznanja in zahtevam zgodovine odgovarjajo s puhlo frazo. Udarjeni so s slepoto. Zato se nič ne čudimo, da Hussarek prezira celo eksistenco jugoslovanskega vprašanja. Za njega obstoja sedaj naš problem le v nemško - madžarskem sporu za Ercegbosno, in tako razpravlja o bosanski zadevi s hladnokrvnostjo pretkanega kupca, ki robe ne da, dokler nima plačila v rokah. Preko tega se dvigne Hussarek le še do fran-kovske ideje Velike Hrvatske, in zdi se mu, da je izvršil velikopotezno državniško delo, če pripušča, da bi se mogle v fialjni bodočnosti Bosna, Hercegovi* na in Dalmacija združiti z Banovino. Za nas Slovence nima nobene besede — mi spadamo skupaj s Čehi v skupino tistih, ki smejo čakati na — narodno avtonomijo, glede katere »še ni izgovorjena zadnja beseda« . . . Ali baron Hussarek sploh še ve, da eksistira jugoslovansko vprašanje nam ni znano: niti enkrat ni izustil te strašne besede. Morda menijo dunajski gospodje, da bodo jugoslovanski problem z molčanjem spravili s sveta. V tem oziru so skoro tako originalni, kakor v razumevanju pojma s a-moodločbeki jo — po toliko jasnih izjavah prizadetih narodov, po to-lliko razlagah največjih duhov sveta — razumevajo kot nekako milost, konce-dirano posameznim narodom, da smejo »v okviru mej, začrtanih od interesov celokupnosti«, svobodono skrbet? za svoje »narodne in kulturne zadeve«. Samoodločba v okviru nemških in madžarskih interesov! Pa recimo, da so taka načela izhV pogubne omejenosti in duševne zaostalosti in glejmo, kako jih nameravajo dunajski državniki izpeljati! Tu nas čaka novo presenečenje V trenutku, ko se podira svet, priznava baron Hussarek, da vlada niti za izvedbo svojih be-raških misli, iriti za avtonomijo nima programa in da se bo šele pripravljala . . . Nočemo dajati baronu Hussareku posebnega odgovora, kar se da kratko in jedrnato reči, to vsebuje mirovni predlog naše slovanske trozveze, Poljakov, Čehov in Jugoslovanov, ki jo odgovor in obsodba zgodovine nad slepoto Dunaja. Hussarekove besede so danes prazen nič, komaj izgovorjene, so pokopane med staro šaro, ki se vedno bolj kupici v smetišnici človeštva in preko njih gre narod svoiim iasnim ciljem nasproti " rra ne le glede našega vprašanja, tudi v vseh ostalih problemih, katerih se je dotaknil baron Hussarek, je razodeval njegov govor najskrajnejšo revščino. Njegove dolgovezne iraze o mirovni akciji in zaklavzulirane formule o poljski samoodločbi, so prazna slama, kar pa je povedal o financah in o prehrani napravi j a mučen vtis obupajo-čega jecljanja. Bila je bridka satira, ko so Češki poslanci proti zločinskemu tihotapstvu z živih" rohnečega varuha postave opozorili na zaboj za državne dokumente v katerem si je njegova milostiva vtihotapila mastnega prašiča na Dunaj . . . Besede in dejanja! Morda je najboljša sodba ona nemška, ki pravi, da je bil včerajšnji Hussarekov dan v parlamentu pogreb četrtega razreda . . . V tem žalostnem in mučnem ambijentu se dviga, kakor svetla stavba realnost jugoslovansko - Češko - poljske zveze, se kažejo posledice ljubljanskih dni. V skupnem predlogu precizirajo Poljaki, Čehi in Jugoslovani svoj miravni program, skupaj razpravljajo o težnjah svojih narodov, skupno določajo način nadaljnega postopanja in v skupni izjavi pozdravlja poljski orel mučenega sokola na slovanskem jugu. Nad potrtostjo ln brezglavostjo Nemcev, nad slepoto državnikov triumfira misel svobode in samostojnosti. ★ Dunaj, 1. oktobra. (Kor. ur.) Poslanska zbornica se je danes po daljšem odmoru zopet sešla. Dvorana in galerije nabito polne. Predsednik je otvoril sejo z nagovorom, v katerem je izvajal: Breme ki ga že peto leto trajajoča vojna nalaga vsemu prebivalstvu, je postalo skoro neznosno.. Neizmerno je hrepenenje po končnem častnem miru. Združene osrednje sile so opetovano pokazale svojo pripravljenost do miru, toda brez primernega odmeva, ako znabiti v poslednjem govoru predsednika Zc-dinjenih držav nočemo ali ne moremo najti nasnove za preobrat. Stremiti moramo za tem, da v svojih vrstah ne damo prostora malodušnosti, ohraniti moramo hladno kri, da olajšamo prebivalstvu težko breme. Nimamo povoda obupavatl, zakaj nismo premagani. Neprimerna junaštva naše armade nas varujejo tega in naše zastave vihrajo na vseh bojiščih na sovražnih tleh. Zavedajoči se svoje dolžnosti nasproti narodu in domovini, moramo zbrati vse sile, da dospemo slednjič do dobrega konca. To se pa more samo zgoditi, ako se z opusti hi jo vsega, kar nas loči. trdno spojeni, da se z nezlomljivim oklepanjem zveze z nemško državo in z zaupanjem v našo hrabro armado strnemo okoli našega ljubljenega cesarja, ki gotovo izmed nas vseh najbolj občuti pezo časa. Predsednik je zaključil s trikratnim Hoch! na cesarja. Zbornica ponovi trikratni Hoch! na cesarja. EKSPOZE BARONA HUSSAREKA. Nato je iznregovoril ministrski predsednik Hussarek: Ako opazujemo ves položaj države, vidimo, da ima svoj izvor v dogodkih v Bolgariji, Posledice bolgarske katastrofe. Kakor je visoki zbornici znano, se je vlada doslej z nami zvezanega kraljestva, prisiljena po vojaškem položaju na svojem bojišču odločila, pričeti pogajanja zaradi premirja in miru. Premirje se je že sklenilo. S tem je brez dvoma tudi za monarhijo nastal na jugo - vzhodnem delu resen položaj, jaz pa nimam povoda, da bi položaj označeval za kritičen. Potrebne vojaške odredbe so se v zvezi z nemško državo ukrenile takoj in obsežno. V dobrem teku so in po poročilu poklicanih mest lahko izjavim, da smo storili vse, da nadaljne-mu razvitku stvari na Balkanu lahko mirno zremo v oči. (Pritrjevanje na levi.) Tudi na tej fronti stoje naše čete ramo ob rami z Nemci (Medklici pri Čehih) in bomo tudi tam zopet moško in v zvestobi potrdili trdno spojeno zvezo, ki bo tudi v bodoče neomajno kljubovala vsem preizkušnjam rusode (Klici pri Čehih: Stran od Nem-, čije! Dolgotrajni medklici pri Čehih, odgovori na levi. Predsednik orosi za mir.) Ministrski predsednik: , Kakor v boju, bomo tudi pri graditvi miru roko v roki hodili skupaj. (Pritrjevanje na , levi, medklici pri Čehih.) Mirovna akcija monarhije. Za sedaj nam še ni dovoljeno, ozirati se jz grozovitega boja na dobo, ko bodo zopet med seboj spravljeni narodi se veselili svojega življenja in razvitka. Silna reakcija, ki jo je doživelo človeštvo na vseh poljih duševne in materijalne kulture vso dolgo dobo te ji naložene preizkušnje, se pojavlja čim jasneje in s* Čim večjim poudarkom pobuja misel, ako bi vendarle našla sredstva in pota, da se nasprotstva, ;iz katerih je nastal svetovni konflikt, izravnajo s pravičnim dogovorom med b o j.-u j o č i m i se silami. (Dolgotrajni medklici pri Čehih.) Monarhija je že dlje časa mnenja, da je spričo vojaškega in političnega razvitka v svetovni vojni taka možnost latentna. Z vsemi sredstvi ji pomagati na površje je po našem mnenju zahteva človečnosti in nič manj razuma. {Pritrjevanje na levi.) Avstro - Ogrska je torej, ne oziraje se na pogosto jako neugodne avspicije, v družbi s svojimi zavezniki napravila več takih poskusov. Posebno resen in s posebnim poudarkom storjen korak te vrste predstavlja cirkularna nota ministra zunanjih zadev od 14. septembra. Razborite podlage ureditve mednarodnih razmer, ki si jih želi in po njih hrepeni vse Človeštvo v duhu mirnega m pravičnega zavarovanja zadostnih žrvljenskih možnosti za vse narode in dežele, (Živahni medklici pri Čehih.) vendar ne moremo pričakovati z Bren-novim mečem. (Medklici posl. Lisega. Predsednik opominja posl. Liseja. Ponovni medklici.) Ministrski predsednik: Vsebina take ureditve mora izhajati iz takega sporazuma, manjkati ne sme niti oblike sporazuma, ker bi se tako enostransko vsiljeno razmerje — če bi tudi po sebi bilo primerno in pravično — moralo občutiti za neznosno ln bi želo, ki bi ostalo, ven in ven moralo ogrožati pod tako težkimi žrtvami doseženi red. (Medklici.) Resnično se je tudi v temeljnih vprašanjih bodoče ureditve sveta pokazala neka mera soglasnosti, zlasti v tei meri, da vsi deli zahtevajo od svoječasrega sklepa miru ne samo resnično končanie vojnega stanja nego tudi trajno zagotovitev miru in sicer po eni strani z ustvaritvijo eksistenčnih pogojev za vse države, ki imajo po- vod in razlog za apel na svet, na drugi strani pa z ustanovitvijo mednarodne organizacije, ki to stanje kofrolira, Izvede ter uspelno ščiti pred motltvami od katerekoli strani^ (Živahni medklici pri Čehih. Medklici nosi. Soukupa.) Pripojeno na to splošno pripoznano temeljno misel, bi moral od zunanjega ministra predlagani razgovor pripravljati poravnavo, kakor jo v tej ali oni obliki potek vojne vsekakor ob neštetih trpljenjih za vse človeštvo vendar mora enkrat prinesti, pripravljati z okrajšanim iz etične zavesti našega časa znabiti primernejšim postopanjem. (Burno preklnjenje pri Čehih. Živahni medklici.) Trdno in mirno gledam tej uri v obraz. (Trajni medklici pri Čehih. Predsednik ponovno zvoni in prosi miru.) Ako tudi iz monarhije izišli predlogi za sedaj še niso pokazali praktičnega uspeha, imamo pogled vendar neprestano upirati v na-daljni razvitek stvari in ne prezreti ničesar, kar bi jim utegnilo biti potrebno. Mi smo vedno pripravlieni za spravo in pravico. (Medklici.) Med tem pa je treba v marsikaterem oziru pripravljati bodoči položaj, ki se dvigne iz razvalin od vojne opustošenega sveta. Pollakom je samoodločba dovoljena. Eno najvažnejših problemov tc vrste leži v poljskem vprašanju. Danes je poljska država zgrajena na proklamaciji dveh cesarjev od 6, novembra 1915. Njena samostojna reprezentanca razpravlja enakopravno z zastopniki osrednjih sil (Medklici pri Čehih in Ukrajin.) in Poljaki in je v polnem .teku, da se etablira kot neodvisni faktor v političnem svetu Evrope. Ne da bi kakorkoli trkali na uspehe oprostilnega dela, bomo ona vprašanja, ki se nanašajo na sosedske razmere, rešili potom pogajanj in z medsebojno prijazno po-strežljivostjo. Kako pa bo Poljska končno uredila svojo državnost^ bodi priouščeno nje samoodloČ-b i. (Medklici.) Da so na Poljskem samem močne struje, ki realizacijo poljske neodvisnosti žele v obliki tesnejše pripojitve na monarhijo, je znano, in ako na avstrijski strani simpatično pozdravljamo taka stremljenja, in s svojo postrežostjo skušamo ugladiti pota v to, nam tega ni jemati v zlo. Naj tišja misel na kak aneksijski naslov nam je pravtako tuja kakor poskus kake ka-pacitacije. (Medklici pri Čehih in Ukrajincih.) Spoštujemo svobodno samoodločbo Poljakov ne pogojno in zahtevamo samo, da jo bodo spoštovali tudi na drugi strani, ako bi izpadla v za nas ugodnem zmislu. Hussarek ne pozna več jugoslovanskega temveč le bosansko vprašanje. Pa tudi razmere Bosne in Hercegovine spadajo k tistim, ki že danes zahtevajo skrbi in pozornosti. (Posl. Soukup: Kaj dela Tisza v Bosni? Medklici pri Čehih in Jugoslovanih.) Bosna, ki jo je kulturi odprlo naše vztrajno delo, je postala naša dežela z izpolnitvijo od vse Evrope naročene nam misije z vzvišenim pravim naslovom od vse človeške družbe pripo-znanim. Hočemo in bomo jo tudi poslej smatrali za člen monarhije. S tem pa prehajamo vsekakor na nadaljni problem, ki se odigrava znotraj okvira monarhije. Z berlinskim kongresom in z okupacijo so te dežele stopile v zunanje razmerje z monarhijo. Nje pripojitev pa je bila takorekoč amorfna. Tudi državnopravna konstrukcija, ki je bila ustvarjena s takozvanim upravnim zakonom od leta 1680. ni mogla pomagati. Res so se napravile uredbe, ki bi ne bile imele smisla, ako bi njih pripadnost k monarhiji od vseh držav ne bila naprej določena. Pormalna izgradnja pa je bila do gotove stopnje uprave mandatario nomine vodena naprej in tako je nastal pravni problem, ki je sicer zagotavljal zunanjo skupnost, ni pa pospeševal notranje spojitve in stopitve. Znane razmere pričetkom stoletja so potem vedle do znane aneksije, to je, razmerje o katerega legitimnosti itak ni dvomil nihče, je bilo v tem smislu dekreti-rano in obdano s formalnimi kavtelami. Kakor malo se je na zunaj kaj izpre-menilo, tako se tudi na znotraj ni lz-premenilo nič. Bosna in Hercegovina nista bili niti del Avstrije niti del Ogrske ln niti državna dežela, kar po du-alistični obliki tudi ni mogla postati.Bili sta integrujoč neločljiv del Avstro -Ogrske in sta ostali državnopravno ne-difinirani neutrum. Naš kipeči čas zahteva tudi tukaj polne jasnosti in trajnega reda. O metodi, kako naj se doseže Še edinost. Prav zadnje dni je zanimanje za to dobilo v javnosti živahne pobude in razumljivo bo, ako v tej visoki zbornici razmotrivam temeljne vidike, ki vodijo pri tem avstrijsko vlado. Ne hodi nam na misel, da bi se odrekli svoji dobri pravici do teh dežel ali bi jih zamenjali za katerikoli drugi dosežni prirastek moči. Pošteno smo sodeloval za razvitek teh dežel, prenašali smo viharje aneksijske krize v svetovni vojni smo resnično opravili svoj del ter meje Bosne - Hercegovine branili kakor svoje lastne. S p6lnim pravom smo svoje neomajne pravice vpletli tudi v svoje gospodar ske razgovore. Premotrimo ta problem z notranje njegove strani in vprašajmo se: Kako se bodo v bodoče najbolje varovale koristi prebivalstva kakor tudi monarhije? (Medklici na levi.) Hussarek za veliko Hrvatsko. In tu se nam vsiljuje misel, da zgodovinski razvitek, ki je med Bosno, Hrvatsko in Dalmacijo potegnil državnopravne meje, nič več ne odgovarja upravičenim zahtevam prebival- I cev teh dežel dt je tu v teku ; proces združenja in polzena-Senja, katerega zadržati ne more biti poklic Avstro - Ogrske. Vprašanje bo-senskega problema bo moglo bitt samo naravno. Tudi v tem pogledu nas mora voditi predvsem obzir na legitimne interese v poštev prihajajočih ljudskih plemen. Iz skupnega delovanja in sporazuma v njih samoodločbi mora tudi tukaj izhajati uspeh. S tem je za enkrat dan samo okvir, kise vanj lahko denejo različne slike. Tega okvira pa se moramo držati nepogojno. Ozirati se nam bo pri tem na avstrijske interese. Preveč avstrijskega dela je bilo storjenega za gospodarsko ln kulturno poživljenje onih pokrajin, prelite je bilo preveč avstrijske krvi za nje obrambo, preveč častnih spominov in resnih stremljenj je spojenih z njo, da bi se nam mogla poroditi misel, naj se odrečemo teh dežel. (Medklici in pre-kinjenje po posl. Soukupu, predsednik ponovno zvoni in prosi za mir.) Ministrski predsednik: Dobiti moramo torej jamstev, da nam tako ne nastane škoda, da nam kai ne odpade, da se naše gospodarsko stališče zagotovi uspešno, popolnoma uspešno. To je um-Ijivo ob sebi in nesporno. Nihče bi nas ne mogel siliti, da se odnovemo svoji pravici. To gre samo potom razpravljanj in bomo pri tem vedeli varovati in zvesti svoje stališče. (Pritrjevanje na levi.) Mi pa zastopamo' tndi danes oni delež v interesu relokunne monar-hiie glede teh dežel. Soinmčev?!d smo teh interesov. Ako bi se torej odrekli temu stališču kot iamčevalci. si moramo torej zavarovati vsal to, da se uvedejo take uredbe, kakršne odgovarjajo potrebam monarhije. (Medklici.) Prioo-iitev na Hrvatsko, Slavonsko fn vsekakor tudi v zvezi z Dalmacijo bi bila taka pot. Da gre sedaj samo za pripravljalne korake, da vlada Išče samo podlage za legislativno določitev, in da ima o rilo č i 1 n o besedo govoriti samo zakonodajstv o, je umevno ob sebi. Sklepanju visoke zbornice o tem torei nikakor nI vzeta pravica. Pod vsemi okolnostmi je torej ostati pri tem. da mora priti v poštev samo taka rešitev, ki se izvrši ustavnim potom in odgovarja pravici samoodločbe narodov, katerih intencije si vlada prizadeva po-izvedeti in zaznati kar najbolj vestno, ki pa se morejo nazadnje samo potom poklicanih zastopstev uveljaviti odločilno in končno veljavno. Finančno vprašanje. Gospoda! Dovolite mi, da se od tega problema odmaknem na neposredno aktualna vprašanja. (Trajni medklici pri Čehih. Klic: Kaj pa je s češkim vprašanjem?) Med vprašanji postavodaje stoji v bodočem sesijskem odseku v prvi vrsti financijalno vprašanje. Najvišje načelo rednega finančnega poslovanja, da je namreč treba tekoče trajne izdatke vštevši potrebščine za šolstvo, pokrivati s trajnimi prejemki, obstoji v vojni kakor v miru. Že prejšnja vlada je upoštevala to ln je predložila vrsto davčnih osnutkov, ki so že skoro leto dni predloženi visoki zbornici. Ne morem dovolj nujno prositi, da se čimprej odpravijo te predloge. Ministrski predsednik omenja nato od finančnega ministra napovedane nove davčne predloge, ki jih ^»ornica kmalu sprejme.Glede predloge trajnega premoženjskega davka pripominja ministrski predsednik, da naj bo to dopolnilna davščina našega pridob-ninskega davka, obenem naj pa dohiti nekaj, česar nam manjka, s tem, da stori podlago za odredbe, ki naj vzamejo za merilo premoženje. Vlada namerava tak davek predlagati že v zvezi s tekočim premoženjskim davkom. Ministrski predsednik stavi na zbornico nujni poziv, naj se vse politične ovire zapostavijo kolikor mogoče. Gre za koristi ne samo države nego za interese vsakega posameznega državljana. Ureditev tega nam otvori pot, da še naprej zasledujemo one naloge, ki neprestano in zapovedujoče zahtevajo sprejem v delavni program parlamenta. Prehrana prebivalstva. Pri razmotrivanju prehranjevalnega vprašanja povdarja ministrski predsednik, da je bila žitna letina vobče dobra ln da sta zlasti ječmen in oves izpadla bolje nego lani. Zopetncga izdajanja popolne krušne kvote ni zagovarjati dotlej, dokler se ne dobi zanesljiv pregled o žitu, ki bo vse gospodarsko leto na razpolago. Vobče uspeh doslej ni bil neugoden, ako tudi v posameznih kronovinah doslej zaostaja za upravičenimi pričakovanji. Pokazalo se je pri tem, da je bolj in bolj se šireča tihotapska trgovina postala resna nevarnost za držav- 3o rekviriranje. (Živahni medklici pri Hoch<, o katerih ve poročati Reichsratskorre-spondenze. da so bili zakllcani zvezi z Nemčijo, ni bilo slišati ničesar. Ko je baron Hussarek govoril o >človeUra bo i«s nrisla«, mu ie zaklical poslanec dr. Zahradnik: >Takrat ne bi hotel biti v vasi koži.< Ko ie erovoril o poljskem vprašanju ie bil smeh tako glasen, da ie baron Hussarek komai nadaljeval svo! govor. Strahovit vihar se ie dvignil, ko ie omenil baron Hussarek Bosno. Poslanec dr. Soukup mu ie zaklical: >Kai dela v BofpI Tisza — krvnik?« Pri omembi samoodločbe Jugoslovanov glede Bosne in Dalmacije ie prišlo do hudih medklicev proti ministrskemu predsedniku. Slišalo se ie: Vi 6te razpustili bosanski sabor! Zlasti poslance Sninčić i© opetovano prekinil barona Hussareka z medklici, ki so bengalično razsvetljevali dosedanje delovanje v Bosni. Ko ie baron Hussarek omenil avtonomijo, ie prišlo do viharnih prizorov, pri čemer so Jueroslovani izražali mnenle, da naj jih puste pri miru s tako zastarelimi predlogi. Čehi so nazivali Hussareka goljufa in beeedolom-nika. Ko ie Hussarek govoril o mestu, kier naide vsak narod v državi svojo 'domovino, ki je ne more nikdar več ts-gubiti, so ee slišali s slovanske strani klici: Prenozno! Dnnai. 1. oktobra. Skoraj pri vsakem stavku ie bi! ministrski predsednik v svoiem govoru prekinien od burnih medklicev. Ko ie govoril o zvest 1 Nemčijo in zlasti, ko ie omenil cesarja Viljema, mu ie zaklical poslanec Lisv: Proč s hlapcem Hohenzollerncev! Ko se je dotaknil sporazuma med narodi, mu ie znklical poslanec Kalina: VI ste jezuit! Poberite svoia šila! Ministrski predsednik ie hudo obsoial tudi tihotapstvo z živili, odmev pa ni bil *anj zelo razveseliiv. Poslanec Soukup ga ie prijel: Vi sami živite od tihotapstva! In poslanec Lisv ie s ostrim kri' kom opozarjal zbornico na to-le interesantno afero: Pred 14 dnevi so opazovali baronico Hussarek v moravskem mestecu Abfeh. ko ie kuoila prašiča. To mastno redkost je vzela nato ga. baronica s seboi kot osebno prtliago na Dunaj. Poslanec Lisv ie spomnil ministrskega predsednika v medklicu na ta dogodek, ko ie Hussarek naglasak da je treba za vsako ceno ugonobiti ti* hotapstvo. ter mu zaklical: >Gleite ga soliufa! Dobil ie zaboi. mislil bi, da so v niem važni državni dokumenti!« Mnogi poslanci so planili proti Hussa-reku in ga obkladali s priimki, ki niso bili ne lepi, ne častni. Hussarek ni vedel odgovora . . . Ob koncu njegovega govora so se glasili živahni češki glasovi : Odstopite takoi! S tem mučnim akordom se je končal Hussa-rekov ekspoze. NEMŠKA SODBA O EK8P0ZBJU BARONA HUSSAREKA. Nemški Usti piSeio o govoru ministrskega predsednika barona Huseare-ka. da ie napravil nekako vtisk bo. greha četrtega razreda. Pred nekako tremi leti bi bila morda njegova izvajanja interesantna, danes pa s takimi sredstvi ni več mogoče vzdržati Avstrije. Nemci so ostali pasivni in hladni do kosti napram usodi, ki si 1o ie Hussarek sam skuhal. Nobenega dvoma ni. da ie računati v n a i b 1 i 8 -njem času z izpremembo v vladi. Preklic oprostitev. Dunaj. 2. oktobra. Včerai 1e bila ▼ parlamentu izročena interpelacija glede nameravanega preklica 75.000 oprostitev vojaške službe. Katastrofa v Wfillersdorfu. Dunaj. 2. oktobra. Socijalni demokrati so vložili interpelacijo glede katastrofe v Wftllersdorfu. Uradno se namreč priznava, da le bilo 277 žrtev, interpelanti pa trde, da iih ie bilo 430. Zahteva se, da pove armadna uprava polno resnico. Pred vaSniml izjavami. Dunaj, 1. oktobra. V debati o Hus-sarekovem ekspozeju podajo zastopniki Cehov, Jugoslovanov in Vsepolja-kov važne Izjave. Jugoslovanski klub je delegiral kot svoja glavna govornika v debati načelnika drja Korošca in prof. Spinčiča. Dr. Korošec poda izjavo ne le v imenu cislajtanskih Jugoslovanov, temveč v imenu vseh jugoslovanskih strank v monarhiji, ki priznavajo program države SHS. interpelacija slovanske zveze o romanju grofa Ti«e. Dunaj. 1. oktobra 1918. Poslanci dr. Korošee, S t a -nek in dr. Glombinski in tovariši so stavili v današnii seii zbomioe predlog, v kMerem pozivajo ministrskega predsednika, nai da natančno pojasnilo o agitaciji ogrskih politikov, posebno pa grofa T i ■ z e glede bosenskega vprašanja in o tozadevnem stališču avstrijske vlade. Predlog se glasi: Ogrski vladni krogi že dolgo razširjajo stari načrt, naj se Bosna in Hercegovina priklopi- 225. Štev. .SLOVENSKI NAROD" dne 2. oktobra 1918. Stran 3. to kot avtonomni deželi Ogrski. Prf tem nastopaio tako, kot bi ta načrt že odobrila krona in avstrijska vlada. Da realizira ta načrt ie šel v sredi meseca septembra grof Tisza v Ercegboeno, kjer se ie predstavljal kot homo regius, dvignil cel vladni aparat v s vrbo svoje agitacije in se posluževal visokih c. kr. in c. in kr. vladnih uradnikov. V te oiiciialni pozi ie povabil k sebi ofici-jalne zastopnike dežele in se ž njimi razgovarjal. Dozdevni homo regius ie rabil proti Jugoslovanom težke grožnje in se ie sploh obnašal arogantno in odbijajoče. O sklicanju bosenskega sabora se je izrazil: >0 tem ni govora. Sai napravila avstrijski parlament itak že sam t e ž k o č e in sramoto monarhi-1 L< Homo regius je govoril tudi o mini in se je postavil glede zopetne vpo-stavitve Srbije na sledeče stališče: >S r b i i a bo po v ori n i tako m a i -b n a. da io bodo Bolgari sned-li za zajtrk. Če se le gane.« Podpisani predlagamo: Ministrski predsednik naj blagovoli jasno in nedvoumno povedati: 1. Ali ie potoval grof Tis za na Hrvatsko, v Dalmacijo in Ercegbosno kot homo regius. *ali pa vsaj z vednostjo avstrijske vlade? Kak? instrukcije ie dobil? 2. Ce c. kr. vlada grofa Tiszo des-avouira, kako nai ?i razlagamo, da c. kr. in c. in kr. uradniki v Zadru ii Sarajevu, kakor sploh na celem potovanju ves vladni aparat, stali Tiszi na razpolago? Kdo ie odgovoren v tem slučaju, če tujci zlorabljajo oficiiemo instrukcije ? 3. Ali je vlada dala izrecno, ah pa vsaj pasivno zroča. svoie soglasje ali svoje bodrilo k madžarskemu nriklo-pitvenemu vprašanju k Ogrski? Kakšen ie program glede Bosne in Hercegovine ? 4. Ali smatra vlada združljivo z oficijelno misijo grofa Tisze. oziroma ali se zdi oficijelnim krogom v redu, da se ie Tisza obnašal tako arogantno in da se ie tako izražal o narlameniu in o ureditvi met Srbiie? Ali misli vlada, da se z uporabo takih mož kot ie grof Tisza. in s takim obnašanjem utrjuie ugled monarhije in dinastije? Pozdrav jugoslovanski ttlii iD polisi posi. bosanskemu ljudstvu Dunaj, 1. oktobra. Danes ob 5. popoldne se je vršila v parlamentu krasna manifestacija Jugoslovanov, Cehov in Poljakov za bosansko ljudstvo. Poslanci S t a n e k, dr. Korošec in Glombinski so ad hoc sklicali plenarno sejo Češkega svaza. Jugoslovanskega kluba ter kluba vsepoljske narodnodemokratične strin-ke. Zborovanja se je udeležil tudi zastopnik poljske ljudske stranke poslanec Tetmajer. Poslance S t a n č k ie pozdravil zborovalce v imenu sklicateljev, nakar je dr. Korošec obširno poročal o poteku Tiszovega potovanja v Bosno in Hercegovino. Njegova izvajanja so bila opetovano prekinjena z izrazi indignacije proti grofu Tiszi. - dočim je zado-nelo glasno pritrjevanje in so se vršile burne ovacije, ko je poročal načelnik Jugoslovanskega kluba o odgovoru, ki so ga dali grofu Tiszi narodni voditelju Poslanca Glombinski in Tetmajer sta zagotovila v imenu svojih strank Jugoslovane neomajnih simpatij ter sta poročala, kako se zveza med Čehi. Jugoslovani in Poljaki od dne do dne bolj poglablja v poljskem narodu. Nato je bila soglasno sprejeta in odposlana taJe brzojavka bosanskim voditeljem.' podpisana od Čeških, poljskih in jugoslovanskih narodnih zastopnikov: »V skupni seji klubov poljskih. Čeških in jugoslovanskih poslancev in z veselim navdušenjem je bilo sprejeto poročilo o možatem in ponosnem nastopu bosanskih bratov, tako Hrvatov, kakor Srbov in — kar nas navdaja s posebnim zadoščenjem — tudi odličnih rmizlimanskih voditeljev povodom obiska grofa Tisze v mučeni Bosni in Hercegovini. Ponosni smo, da so naši bratje z reprezentantom umirajočega sistema govorili tako, kakor se spodobi za reprezentante dvigajoče se demokracije in narodne svobode. O vašem nastopu bomo razglasili vest v vseh naših pokrajinah. Prave so besede slovanskega pesnika, ki je pisal: Jsou j e Š t č orly v skalach Evropv.« * Slede podpisi vseh članov Češkega svaza. Jugoslovanskega Jcluba ter vsepoljske narodno - demokratične stranke in poljske ljudske stranke. Tisza zopet na krmilu? Koalicijski kabinet na Ogrskem. Budimpešta. 1. oktobra. Dr. We-kerle je končal svoja dela za sestavo koncentr.M i iskegai kabineta, ki go misli baie že tekom tega tedna predložiti cesarju v odobrenje. Grofi Tisza; Julij A n d r a s s v in grof A p p o n v i so pripravlieni vstopiti v vlado. Budimpešta. 1. oktobra. Z ozirom na zunanii položaj ie odredil ministrski predsednik dr. "VVekerle. da se sestane ogrska poslanska zbornica že 8. t. m. đijo. V partamentanenih krogih se zanj uje, da se bo državni zbor sestal prihodnji torek. Odstop pruskega ministrstva? Iz Beroiina, 1. oktobra. Prusko državno ministrstvo se je včeraj sešlo, da da na razpolago vse portfelje in tako pusti parlamentu prosto roko za sestavo nove viade. Vsi državni tajniki so podali demisijo. Pričakovati je tudi iz-premernbe v sestavi nekaterih državnih uradov. narodov. Kriza na Nemškem. Većina nemškega državnega zbora hoče imeti na čelu vlade kot kanclerja sedanjega podkanclerja Payerja. Njegovo kandidaturo podpira centrom in socijalna demokracija in tudi napred-njaki. V slučaju, da bi Payer odklonil, pride v poštev dr. Solf, za katerega se zanima tudi cesar. Imenuje se pa tudi princ Maks bavarski. Spor gre za to, ali se ustvari kabinet večine ali pa koalicijski kabinet. Večinske stranke odklanjajo koalicijski kabinet, v katerem bi sedeli tudi konzervartvci in drugi vsenemški elementi, češ, da bi v tem slučaju inozemstvo smatralo vso reformno gibanje v Nemčiji za gok> kome- London, 1. oktobra. Predsednik \Vilson je v nekem govoru postavil teh pet točk za zvezo narodov: 1.-Nepristranska pravičnost, ki se mora deliti, ne sme vsebovati nobene razlike med onim, katerim nasproti hočemo biti pravični in med onimi, katerim nasproti nočemo biti pravični. Biti mora pravičnost, ki ne pozna nobenih privilegiranih in nobenih stopenj, marveč samo enake pravice za udeležene narode. 2. Noben poseben interes, kateregakoli naroda ali katerekoli skupine narodov ne sme tvoriti podlage, kakršnegakoli dela pogodbe, ee to ne odgovarja skupnemu interesu vseh. 3. V skupni družini narodov ne more obstojati nobena vez, nobena zveza, nobena posebna pogodba in noben poseben dogovor. 4. V zvezi ne smejo obstojati posebne egoistične gospodarske kombinacije, se ne sme vporabljati gospodarski bojkot, v kateregakoli obliki, niti- ne sme biti kateri narod izključen, iz-vzemši glede suverenosti, ki se bo priznala zvezi narodov, da diktira gospodarske kazni z izključitvijo od svetovnih trgov in to zopet samo kot sredstvo discinline in kontrole. 5. Mednarodni dogovori in pogodbe vsake vrste se morajo v polni vsebini sporočiti ostalemu svetu. Manje Remcev ob slcfi-friedsKi črti. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 1. oktobra. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Skupina efm. Rup-rehta. BHzu obali smo vieli pri uspešnem sunku nekaj sto Belgijcev. Naša nova fronta na Flandrskem poteka ob zadnjih pozicijah iz lanskoletne bitke na Flandrskem od Handzaema. zapadno od Rousselaera preko Ledeghema m Cihe-luve ha \Vervicn in potem v kotlini Ly-se do naših starih pozicij pri Armenti-eresu. Sovražnik je včeraj popoldne napadel med Rousselaerom in \Vervi-cqom. Zavrnili smo ga pred našimi črtami Poleg Belgijcev in Angležev smo včeraj vieli tu Francoze. Sovražni sunki med Fleurbaixom in Hulluchom ter delni napadi proti višinam pri Fro-mellesu in Aubersu so se ponesrečili. Na obeh straneh od Cambraia je Anglež čez dan nadaljeval svoie napade. Popoldne se je posrećilo na novo v boi posiavlieni kanadski diviziji izvršiti mimo Cambraia sunek na Ramillies. Pod vodstvom generali a jtnan ta Fritscha je vrgla v bojih med Arrasom in Cambrai-em posebno preizkušena wiirtemberŠka 26. rezervna divizija sovražnika zopet nazaj na TlIloy. Tudi iužno od Cambraia smo svojo pozicijo proti večkratnemu sovražnemu navalu do zadnjega obdržali. — Skupina go. v. Bonna. Na obeh straneh le Cateleta je sovražnik popoldne svoje napade medVendhuillom in Joncourtom zopet obnovil. Tudi južno od .loncourta in južno od Somme so se razvili zvečer silni boii. Povsod smo zavrnili sovražne napade. — Skupina ntmškega cesarjeviča. Proti našim črtam med Afsno in Veslo in preko Vesle med Breufllom in .Joncheryem le Francoz nameril silne napade. Kljub večkratnemu navalu so se napadi ponesrečili, izvzernši delni uspeli na višinah severno od Breuilla. V Champagni se je omejil sovražnik na delne napade vzhodno od Suippesa pri Sainte Marle a Py severno od Somme Py in proti našim novim črtam, ki smo Jih ponoči zasedli severno od Aure m Marvauxa. Zavrnili smo jih. Pri St Maria Py smo pri tem vjeli dve francoski stotnlfi. Z močnimi silami so napadli Amerikanci vzhodno od Argonov. Gorišča boja sta bila zopet Apremont in gozd pri Mont-rebeau. Povsod smo sovražnika zavrnili. Tudi včeraj ie hnel zopet zelo težke izgube. — Skupina g. v. Gallwitza. Na zapadnem bregu Mose je ostalo bojno delovanje omejeno na moteči ogenj. Pehota, pionirji in artiljerija imajo enak delež na uničenju številnih sovražnih oklopnikov. V zadnjih bojih so se posebno odlikovali: poročnika Schling in Burmeister rez. pp- 90.. naredniŠki namestnik Jolkmann gardnega rez. lov. baona, in Rangoutba 7. pp. 27„ poročniki Koibel p. a. p. 40„ Schropler p. a. p. 74„ Ribelce p. a. p. 108., Paver in Broyer rez. a. p. 24 L Beminghaus rez. a. p. 63, in podčastnik Thete p. a. p. 40. — v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 1. oktobra. (Kot. ur.) Zavrnili smo silne sovražne napade na Flandrskem na obeh straneh Cambraia in v Champagni. Vas Handzaeme leži, kakor smo povedan včeraj, skoro 10 km vzhodno ©d Dixmuda. — Roasselaere je mesto, ki se na zemljevidu vobče imenuje R o tile r s in ki smo ga včeraj označili kot važno križišče flanderskih železnic in cest Leži 19 km severo - vzhodno od Ypresa ob veliki železnici, ki teče iz francoskega me- sta Lille v Ostende ia v Brages (Brugge), ter hkrati ob veliki cesti, ki veže iste kraje. — Vas Ledeghem leži ob isti železnici in isti veliki cesti, 9 km niže proti jugu, od Ypresa proh* vzhodu oddaljena nekaj več nego 15 km. —Vas G h e 1 u w e (Id se ne sme zamenjati s svoj čas tolikokrat imenovanim Gnelnveltom) leži ob veliki cesti Ypres - Menin, od zgoraj navedene železnice proti zapadu oddaljena 3, od Ypresa proti jugo - vzhodu oddaljena 13, od mesta ■Menin proti severo -* zapadu oddaljena 3 km. (Vas Gheluvelt pa leži ob isti cesti, od Ypresa proti jugo - vzhodu oddaljena samo 7 km). — Mesto W e r v i c q leži ob reki Lys (ki izvira blizu Hazebroucka, teče skozi Armentieres in Ck>mmines ter skozi Courtrai in se končno pri Gentu izliva v Escauto), nekako sredi med mestoma Commiens ter Menin, dobrih 12 km južno-vzhodno od Vpresa. — Torej so se Nemci v Flandriji proti vzhodu umaknili znatno dalje, "nego smo zabeležili včeraj. Sedanja njihova ironta poteka od Dixmuda naravnost proti vzhodu skoro 10 km daleč, potem pa se okrene na jugo - vzhod, steče, zapadno nekje mimo Roulersa, se južno od tega mesta jame skladati s progo Armentieres-Thourout, potem pa se pri Gheluweju za-pogne proti jugo - zapadu in steče skoro naravnost v Arrnentieres. Ozemlje, ki ga ie nasprotnik pridobil s tem nemškim umikom, obsega najmanj 50 štirjaških kilometrov. Ako prištejemo včeraj utemeljenih 80 Štirjaških kilometrov in dodamo še včeraj ne vračunano, nasprotniku v teh dneh premočeno ozemlje, se nam pokaže, da so Nemci v okolišu mesta Ypres zadnje čase izpuhih vsega skupaj vsaj 300 štirjaikih kilometrov. Vas R o m i 1 1 i e s leži ob Escauti, 3 km severo - vzhodno od Cam-braija. — Trg Le Cattelet (ne Clia-ulct!) le'i uh Escatitskem pretoku ter hkrati ob vdiki cesti St Ouentin - Cambrai, seedi med obema mestoma. — Vas V e n d-h u i 1 1 e leži ob istem pretoku, 3 km severo - zapadno od "Le Cateleta. — Vas B r e u i 1 leži ob severnem bregu -reke Vesle. 6 km vzhodno od Fismesa, vas .Toneti e r v pa ob Veslinem južnem bregu ter ob veliki cesti Soi^sons - Reims, 4 km južno - vzhodno od Brcnila. — Vas M a r-v a u x le/i 3 km severo - vzhodno od včeraj imenovane vasi Manre v severo-vzhod-ni Champagni. Torej so se Nemci v tem odseku proti severu umaknili za nadaljne 3' kilometre, vse^a skupaj za skoro 10 km. Berolin, 1 oktobra. (Koresp. urad.) »Vorwarts^ z dne 1. oktobra piše: Včerajšnji težki dan je bil za Nemčijo v vojaškem oziru najbolj nsodepolen. Dejstvo, đa so se Nema na vseh delih fronte umaknili v bolj zadaj ležeče pozicije, ri merodajno za končni izid. kakor tudi ni merodajno število vjetih, o katerem poročajo sovražniki in ki je v popolnoma normalnem razmerju s silo bitke. Bitka pa še ni končana. Glavna stvar ie in bo, ali se bo živa obrambna črta nemške fronte držala tako dolgo, da bo sovražnik uvidel. da ostane nemška fronta trdna in da se ne da raztrgati ter da prožeče nevarnosti samo krepe našo voljo po odporu. Dunaj, 1. oktobra. Na Flandrskem napadajo belgijsko - angleške čete. Bitka pri Cambrahi je bila posebno silna samo severno od mesta. Prihodnje dni se bo odločila usoda Cambra"»a. Včeraj se Je posrečilo preprečiti obkolitev. V odseku Cambrai - St. Ouentin se Nemcem ni Dosrečilo potiCT it? sovražnih čet. kV so prodrle preko kanala nazaj. St. Ouentin se najbrže ne bo mogel več držati. Severo - zapadno od fceimsa se razvija nova silna bitka. V Chamnagni in Argonih delni sovražni na-nađi. Nobenega dvoma ni. da bo sovražnik v naikrajšem času obnovil svoje sunke. V prostoru pri Armentieresu ie računati v najkrajšem času z angleško - ameriško ofenzivo. Napadalna sila nasprotnikov še ne kaže nobene oslabitve. Zdi se. da razpolaga general Foch z velikanskimi rezervami. Pričakovati je. da se bodo velike bitke v svoji sili še stonnjevnle. Pričakovati pa je tudi. da se bodo bitke razširile ie na one maloštevilne dele fronte, ki dosedai še nKo bile izpostavljene sovražnim napadom. anolfsko l1?? apno poročilo. 29. septembra zvečer. Rano zjutraj se je bitka proti jugu- do sosedstva St Ouentina uspešno razvila. Razteza se sedaj na fronto kakih 50 mili od St. Ouentina do reke Senzee, severno od Cambraia. Na našem skrajnem desnem krilu je prekoračil naš 20. zbor ob 5. uri 50 minut zjutraj kanal Escaute- od Bellenglisa proti severu. 46. divizija se ie bila opremila s plavalnimi pasovi, hlodi, lahkim mostovskim materijalom in plavmi ter naskočila pod varstvom zb*"aneea ognja artiljerije in strojnih pušk glavno Hlndenburgovo obrambno pozicijo, ki poteka tu ob vzhodnem bregu kanala. Brez ozira na globoko vodo in širino kanala in na silo sovražne obrambe, ki obsega vas Bellenglise Številne rove m betonske naprave, se je posrečilo ljudem te divizije, zavzeti vso nasprotno nemško pozicijo. Z veliko hrabrostjo m odločnostjo so jurišali po holmu onstran kanate ter vjeli med prodiranjem mnogo sovražnikov. Bellenglise, Le ffaucourt fn Magni la Fosse so v naši posesti. V zvezi s temi sijajnimi operacijami so prodrle druge angleške čete v ovinek kanala južno od Bellenglisa ter krile z juga bočne pozicije 46. divizije Bolj proti severu so napadle isto uro čete iz New Yorka in iz držav Ten-nezee in severno in južno Karoline pod po-veljništvom generalmajoria Reada armade Zedinjenih držav, Hlndenburgovo črto na fronti 8000 jardov. Tam gre kanal skozi tunel. Ameriške čete so z veliko bravuro prodrle proti tem obrambnim napravam ter zavzele na desnem krilu Bellicourt In Nau-roy, na levem krilu pa se vrši boj v bližini Bonva. V sredini naše napadalne črte so zavzele angleške čete Vlllers - Gulslain. Novozelandske čete so ustavile sovražni protinapad, izvršfle sunek ter zavzele La Vacauerie in višino proti Masnleresu. Medtem Je 62. divizija zavarovala prehode preko kanala Escaute ter dospela do zapadne-ga roba Rumnlva. Na levem krilu Je prodrla druga divizija pri Noveflesu preko kanala ter prodrla nad poldruge mfljo v ozem-Hu vzhodno od kanalske črte. 63. mornariška divizija Je dospela do rožnega roba Cambraia. Na levem krilu so prodrle kanadske Čete skoz! obrambni sistem, k! krile Cambrai na severo - zapadu ter so si Izvrševale po* v zunan re okraje mesta. Bolj proti severu so zavrele Sancourt, kjer so zavrnile močan nemški protinapad. Angleške čete so očistile pobočja severno od kanala Sensee. Zadnje tri drd smo vjefl na fronti St. Ouentin - Cambrai 22.000 mož tn vplenfli 300 topov. BELGIJSKO URADNO POROČILO. 29. septembra. Tekom 29. sep-***nbra so ingleflre In h*if»f«fct čete zfle sovražnika na celi višinski črti na Flandrskem in v poziciji Messines VVvtschaete. Belgijska armada se je polastila črte Dii-muiden - Zarren - Terrest - Stadenberg-VVestroosebeke - Morlede. Sovražnik je zaman branil dostop do Lyse. Imel Je težke izgube, zlasti v gozdu pri PlSsteertu. Zvečer je armada Plummer prekoračila črte vzhodno od gozda pri Plčsteertu - Gapaart-Tenbrielen - Terhand - Dadizeele. Dne 28. in 29. septembra so Belgijci vjeli 9000 mož in vplenili nad 200 topov, med njimi 240 in 280 mm topove, in številni vojni materijal. Angleška armada je vjela 3500 mož ter vplenila 90 topov. 30. septembra. Kljub sovražnemu odporu so Belgijci neizprosno nadajevaH svoj napad ter se ustalili na flandrskem hrbtu v drugi nemški črti. Zavzeli smo Dix-muiden, Zarren, Stadenberg, Pashendaele, Morfeede in del VVestrosebeke. Sovražnik je pripeljal rezerve ter zavzel višine pri Terresu. Belgijske prednje čete so se približale Roulersu na 3 km ter dospele do ceste Roulers - Menin. Od včeraj smo vjeli nad 5500 sovražnikov ter vplenili 100 topov, med njimi več težkih in velikanske množine materijala. Z Italijanske fronte. NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 1. oktobra. (Kor. rrrnd.) Na raznih krajih albanske fronte krajevni boji. — Sicer nfkakih posebnih dogodkov. — Šef generalnega štaba. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 30. septembra. V Judikarifri so napadli ponoči dne 27. septembra številni oddelki po ljuti artiljerijski pripravi na široki fronti naše izpostavljene postojanke pri Menonu v dolini Daone, prekoračili Chieso in otvorili intenziven ogenj Iz pušk in strojnic. Vdušili smo poskus m prisilili sovražnika, da je šel čez reko nazaj. Na ostali fronti artiljerijski dvoboj, ki Je Ml vzdolž Piave precej hnd, in obojestransko delovanje izvidnih oddelkov. Pri Cimi Cady (Tonale) smo vjeli sovražno patruljo. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni v zračnih bojih. Ceho - Slovaki onkraj me). >Socialisticke listv« z dne 11. septembra t. L prinašajo naslednji informativni članek: Jasnejše glave naših in tuuh politikov so že v miru priznavali, da ie češkoslovaško vorašanie vsled svoje pomembnosti mednarodni problem. Zasluga češkoslovaškega- narodnega sveta v Parfzu je, da ie postalo češko vprašanje vseobče priznano svetovno vprašanie in ne samo teoretično ampak tudi dejansko. Predsednik fesa narodnega sveta., ie profesor Masarvk in tajnik dr. E. Beneš, socijalni demokrat, avtor znane sociologične monografije >Strankarstvo<. Ententa in v nainovei sem času tudi Amerika sta priznan* Češki narodni svet v Parizu za začasno vlado bodoče češkoslovaške države in vse pravice, ki izh-.ia.io iz teea. C. N. S. ie razvil svoie delovanje ko na diplomatičnem kot na po-liu voiaške organizaciie. Voiaško stoie za njimi tri armade, ki se boiuieio na treh frontah: Na itahManski. na francoski v glavno na ruski! >Journal de Geneve< ie prinesel pred kratkim poročilo o hrabrem vedeniu čeških oddelkov pri Amiensu. kjer so stali pod poveljstvom generala Kaderahka. Iz Ru sije prinaša Borsenkurier poročilo, da pišejo moskovski listi, da ie češkoslovaška armada sestavliena iz treh skupin. Prva ima zaseden© ozemlie okoli Volge do Celiflhinska. druga obvladuje ozemlje od Bnikaljskega iezera do Mandžurije, tretja pa ie v Vladivosto-ku. na Amurju. Ussuri in v Harbinu. Prvi skupini se boiuieta samostojno, poslednja je del angleške armade. Na diplomatičnem polju ie dosegel C. N. S., da sra ie priznala Anglija za ^časno vlado aliirane države, katere ozemlie ima zasedeno sovražna sila. in da ie priznala češkoslovaške vojne sile za aliirano armado. Temu koraku, ki ga 1e ze prei napravila Francija, ie slledila Italija in v najnovejšem času Amerika, ki priznava z noto državnega tainika Tiansinga. da obtoia vojno stanje med <^eškoslovaki in Nemci. Avstrijci in Ogri. Dalje priznava tudi Č. N. S. za vlado, ki stoii v vojni in ki ie upravičena urejevati češkoslovaške vojne in politične zadeve. Vlada zruženih držav proglaša dalje, da ie pripravljena formalno stopiti v diplomatične stike z omenjeno češkoslovaško vlado. Avstrijska dunajska vlada le i»-dala proti angleškemu razglasu otroško sestavljeni protirazglas. na katerega odgovarja reškoslov. diplomatični zastopnik v Londonu. On pravi, da ie smešno, ko piše Avstriia enkrat o Cehih kot hrabrih avstrijskih vojakih, do-r\m jih proglaša za izdajice, ki utekajo v Italijo, na Rusko in v Srbijo. O kompentenci C. N. S., da sme zastopati Ceškoslov. narod proglaša, da je češko ljudstvo izvolilo Masarvka v avstrijski parlament in da priznava poleg tega Črez 2 n-;li"ona Čehov in Slovakov brez razlike razredov onkraj mej. Ob priliki priznanja ceškoslov. začasne vlade piše >Cor. de la Sera< da izhaja iz teca da smeio od te^ra tre-notka udeleževati nieni zastot.niki vseh posveto vani aJiirancev, i zda i ari potne liste, denar, razpisati posojila, imeti svoje diplomatične zastopnike in biti član mirovnega kongresa. K temu pristavlja, da se je ceškoslov. začasna vlada poslužila vseh teh možnosti raz-ven poslednje. C. N. S. ima svoje diplomatične zastopnike v Londonu (Vosek) v Rimu (dr. Svchrava) v Washingtonu (Olga Masarvkova) v Samari (prof. Maksa) t Švici in t Španiji. Izdal ie tudi »lat in srebrni denar po 10 in 20 frankov, takozvane sokole, (po sliki, ki io nosijo, na eni strani sokoli na drugi Hradčani.) Pred nekolikimi tedni ie razpisal posojilo za 20 milijonov frankov, ki je bilo že tekom 24 ur prekoračeno za 7 milijonov frankov. Borsenkurier ie tudi poroči aiz Moskve, da ie sprejel japonski cesar Ceškoslov. deputacijo, ki sta jo vodila Spaček in Huska in Id se ie zahvalje-jFala aa japonsko pomot t ftii^ji < Dež. posi. dr. Ivan Tavčar: hitita realka v Ljubljani. Gospod deželni poslanec dr. Egcr zagovarja v »Grazer Tagblattu-« z dne 25. septembra postopanje svoje politične klike v zadevi ljubljanske realke. Da je ta zagovor pi>an v velenemškem zinjslu, je#samo ob sebi umevno. Mož se je pri tem podal na operetni oder ter se nam kaže v vlogi Offenbachovega Ahila. katerega, v kol&or pride v poštev odpiranje širokih ust, še precej dobro predstavlja. Pri tem nas toiair z bakrenim kotlom. Dr. Eger pa je spregledal, da je tak kotel danes jako diagocena posoda in da bo on, kadar se bo naveličal Ahila ter hotel briljirati v vlogi Offenbachovega Kalne, moral laziti pod strehami vseh nemških hiš v Ljubljani, da bi morda staknil kje kak star strešni žleb, če bo hotel skupaj spraviti svoj plehnasti gromček. Sicer bo pa pri nas Slovencih dosegel eden in isti vtis, če vihti voditelj kranjskega vsenemštva ah Ahilov papirnati meč, ali če trese v roki Kalhajev pleh, ali pa če piska na znanega konjiča, s katerim piskajo otročaji po sejmiščih! S tem bodi njiva osebnosti pokošena. — gospod dr. Eger je pač sam hotel, ker se je podal na polje operete, da smo mn tudi mi sledili na to polje! V stvari sami je dr. Eger vpletel v vprašanje ljubljanske realke tudi našo narodno politiko, kateri prerokuje najslabši konec. Kaj ima naša politika opraviti z ljubljansko realko, nam ni prav jasno. Vsekakor bi bil dr. Eger zadnji človek, s katerim bi se hoteli prepirati radi jugoslovanske politike. Sicer pa lahko z logiko dr. Egerja dokažemo, da je njegovo prerokovanje piska vo in da je rešitev jugoslovanskega vprašanja neizogibna. Dr. Eger trdi: »Avstrija bo nemška, ali je pa ne bo*. Z dragimi besedami: če ne bo Avstrija hotela nemška postati, bo morala razpasti. To je brez dvojbe stališče gospoda kočevskega deželnega poslanca, s tem stališčem je še celo po nemškem Dunaju krošnjarO. Ali danes ve vsako nedolžno politično otroče v Avstriji, da le-ta nima v sebi več tiste moči, da bi nenemške narode ponemčila. da bi torej mogla nemška postati, kakor je srčna želja gospoda dr. Egerja. Taka bi ne mogla postati niti takrat. Če bi danes gospod Hindenburg že v Parizu tičal, še mnogo manj pa sedaj, ko je gospod generaJfeldmarsal vendarle še nekaj malega oddaljen od Pariza! Ergo — tn mislimo neprestano le z Egerjevo logiko — mora Avstrija, ker ne bo nemška na ljubo rjubljanski kazini, v stran stopiti. Vsled tega pride jugoslovanska zemlja izpod okrilja ljubljanskega dr. Egerja. tako da se bo ž njo moralo nekaj zgoditi. Zatorej se lahko sMjcuJemo na kočevskega gospoda deželnega poslanca samega, da ae bo jugoslovansko vprašanje samo ob sebi moralo rešiti m sicer radi tega. ker bodo naše zemlje postale res nulii-us vsled neizprosnega nastopa dr. Egerja in poTitičmh njegovih pajdašev! Rešitev jugoslovanskega vprašanja je torej neizogibna, kar dokazuje dr. Eger sam! Sedaj rn^stoprmo k realki! Taksi moramo izpodnesti mnenje zastopnika kočevskega mesta, da je ljubljanska realka strogo nemška posest in da je ta učni zavod že od nekdaj nekaka lastnina Kranjske hranflnice. Nasprotna zavod je že od nekdaj mešan tako, da so dijaki slovenske narodnosti podvrženi obligatnemu poduku slovenščine. Istotako vzdržuje dežela in ljubljansko mesto to realko in to sta dva slovenska faktorja, glede katerih se vendar ne bo trdilo, da hočeta s Kranjsko hranilnico pri tem vprašanju v en rog trobiti. Kranjska hranilnica je svojčas pri veliki slavnosti svetu oznanjevala, da je zgradila za realko velikansko palačo, v kateri imej ta učni zavod za vse večne čase svoje zavetišče. Javnost je takrat opravičeno mislila, da se je enkrat za vselej napravila ustanova, ki bo poznim rodovom pričala o munificenci omenjenega denarnega zavoda. Ta ustanova pa se je kar Čez noč spremenila v najemno pogodbo! In naučno 4ni-nistrstvo, v kojega imenu }e pri slavno-stih pokojni Stremaver s svojim oljnatim glasom proslavljal do neba sega-jočo mrmificenco hranilnice, sprejelo je to pogodbo, recimo to Poniževalno pogodbo! V resnici se je pogodba nato neprestano poskušala tako tolmačiti, da je hranilnica, ker je lastnica zidovja, obenem tudi lastnica zavoda samega. Faktum pa je. da ie državna realka v Ljubljani, odkar obstoji, v skupni posesti obeh narodnosti v deželi in naravno je, da si te soposesti Slovenci ne damo eskamotirati s pomočjo kake zavratne najemne pogodbe. Brez ozira na to, ali dobimo svojo realko ali, smo stali vedno na stališču, da je sedanja realka ravnotako naša, kakor pa nemška. In če je hotela Kranjska hranilnica — kar se je baje zgodilo — svoj kon-trakt porabiti za vrv, s katero je zadrgnila vladi vrat, je zahtevala dolžnost in dostojnost, da se vlada ti štran-gulaciji ni podvrgla, temveč da je Kranjski hranilnici gladko odgovorila, da na njeno re-alčno poslopje več ne re-tlektnje in da se bo s celim učnim zavodom preselila v druge prostore, katerih bi po mnenju gospoda dr. Egerja v Ljubljani ne bilo težko dobiti. Razkačiti pa mora jugoslovansko javnost da se je naša vlada pustila mirno zadaviti in da je baje podpisala najemno pogodbo, s katero je petsto slovenskih dijakov brez vsakega usmiljenja izročila gospodom, ki vladajo v Kranjski hranilnicL Za vse to nam bo svojčas dajal grof Attems strog odgovor, če je tako najemno pogodbo v resnici podpisal in če bo takrat še deželni predsednik na Kranjskem. Pri tem morajaa ostati,! 48 Na tem rre spremene dolgočasna Izdajanja dr. figerja v graškem lista prav {ničesar. Na realki se je Slovencem rav-!nokar zgodila velika krivica in te ne bomo na noben način požrA. Dr. Eger nam temu nasproti razkriva celo življenje ravnatelja Cora: da je bil nekaj časa Nemec, nekaj časa Labon, potem zopet Nemec, nekaj časa katolik, potem protestant da je v vojski hnel s smrdljivimi kožami opraviti, da je pri tem prišel v dotflco s tovarnarjem Pollakom in pa z deželnim glavarjem dr. Šuster-šičern, katerima je zastavil svojo častno besedo, da bo, če ga spravita na ^ravnateljsko mesto pri realki, podpiral težnje klerikalne stranke, da se je po-fzneje oklenil zopet drugega usnjarja, nekega Kndfliča. ponujal častno besedo .zopet nemški stranki, če bi ga mogla iprestaviti na kako drugo ravnateljsko !mesto izven dežele itd. Vse to pa so (reči, ki nas danes nič ne brigajo, ki — |če so resnične — kvečjemu dokazujejo, ;da gospod Cora ni značaj, kar pa je jbrez dvojbe zakrivila tista c. kr. av-jStrrjska odgoja, ki je najraje vzdržava-cla zavode, na katerih so se fabricirali ,afi umetni Nemci, kakor n. pr. na ljubljanski realki, ali pa umetni Lahoni, ka-:kor na laških zavodih v Trstu. Značilno je v ostalem, da je kranjsko nem-■ štvo gospoda Cora, kakor hitro ga je • imenoval minister Seidler. molče akceptiralo in da je pričelo divjo gonjo 3>roti njemu šele v tistem trenutku, ko Jse je izkazalo, da hoče Cora pravično ^voditi ljubljansko realko. -Oospod dr. fEger naj tukaj ne hlini kake moralične 'ogorčenosti: Cora niste vrgli z realke Tadi peg, ki jih morda kaže njegovo preteklo življenje, p o -fig nali ste ga s te realke samo g-a t e g a d e 1 i. ker je bil pravilen slovenskemu dijaštvu! TTo jasno izhaja tudi iz izvajanj dr. jEgerja. iz katerih sedaj sele izvemo •prave vzroke, vsled katerih se ie izvršila sprememba v realčnem vodstvu. ;Kaj je Cora dr. Šusteršiču pod častno ibesedo obljubil, to danes še ni dokaza-|no, ker smo daleč od tega. da bi vsaki kazinski čeneariii slepo verieli. Nam je •Jmerodajno, da ravnatelj Cora ni ničesar j-napravil. kar bi bilo nenostavno. Dr. r^Eger pravi: »vpeljal ie slovensko molitev v tistih razredih, za katere* je slo-jvenščina obligatna,c to se pravi: za ti-Isie razrede, v katerih tiči >etsto prist-,nih slovenskih otrok. Za te dijake je 'vpeljal ravnatelj Cora tudi slovensko efcshorto. Kar privoščijo Prusi še celo ■poznanjskim Poljakom, tega dr. Eger 3ie privošči slovenskemu dijaku! Ali za 'vse to se dr. Egerju ne gre v prvi vrišti, njegova jeza proti Cora iz-yirz predvsem rz razloga, ker je ta či-:sto postavno odredil, da spadajo v raz-•rede, za katere je slovenščina obligat-pia, dijaki slovenske narodnosti in da je odpravil tisto umazano špekulacijo, ki [je silila slovenske dijake v nemške raz-jrede ter jih tem potom ukradla obligat-[nemn poduku v slovenščini. Natanko [vemo, kako se ie postopalo: kdor je (Prišel iz kočevskega okrajne glavar-istva na realko, vpisal ga je Junowicz fv nemški oddelek, češ da izhaja iz JnemŠke pokrajine, kdor je sitrl iz krške Fmeščanske šole na realko, vpisan je bil. Sker je izhajal iz takozvanega nemškega tzavoda. sam ob sebi v nemški realčni } razred; imeli so svoje dijaške gospo-\dmje po Liubljani in te so prihajale k jravnateuu ter zahtevale, da naj se dijaki, ki stanujejo pri njih. vpišejo v nemške razrede. Vse take in enake sleparije poznamo do zadnjega kota in če luh je Junmvicz. boječ se vclenemške Egrove klike, prakticira!, naj bode se- • danji voditelj dr. Svoboda prepričan, ■da mu bomo preklicano gledali na prste, če bi hotel na tak sleparski način obstriči obligatni poduk slovenščine na te. kr. realki v Ljubljani. Zato na se gre Idr. Egerju predvsem, da bi namreč :ostaia realka ostudna ponemčevalnica, 3cjer bi se nam kvarili naši sinovi, tako ■da bi se sinovi odločnih slovenskih na-jpredniakov. kakor je bil svoj čas pokojim* Befar. ali pa sinovi prepričanih Cehov, med katere se je svoj čas štel svetnik Svoboda, sfabricirali v pristne Ger-;mane. Da naši Nemci ne morejo kapljati, da so časi za take falzifikacije mirnu li, dokazuje, kako so postali revni na dahu. [ Dalje očita dr. Eger ravnatelju £ora. da ie predlagal kvalificiranega Jkfl >wanil^nj * svojo najemno pogodbo nastopati nekako tako, kakor nastopa v drami Sna-kespearjev žid s svojo zadolžnico. S pomočjo tega papirja napravila je takrat mislimo, prvi poskus, C kr. vil jo realko spremeniti v višjo realko Kranjske hranilnice v Ljubljani. Ker smo imeli do te realke skupne posestne pravice, smo dotični manever takoj pregledali ter smo odločno ugovarjali, da bi se nam ta realka kar čez noč spremenila v strog nemški učni zavod, ki bi se pri tem še nahajal v zasebnih, strogo nemških rokah. Da bi Slovenci v Liubljani ne imeli nobene realke, tega nikakor ni mogla prenesti naša duša in sramota je za avstrijsko vlado, da je v tem pogledu skrbela za pest ljubljanskih Nemcev, doć im se za kompaktno maso naroda ni brigala! 1 Ko je nemška gospoda pri dotičrih razpravah uvidela, da se odpor od slovenske strani ne da zlomiti, so — morda v soglasju s prej omenjenim ministrom — skuhali nekaj posebno bistrega in prekanjenega. Ker je bila Kranjska hranilnica najemno pogodbo vladi odpovedala ter razbila munificenco, o kateri so svojčas minister Strehmaver, deželni glavar Kaltenegger in mestni župan Laschan gonili svoje slavospeve, je baron Sch\varz, takratni deželni predsednik, zgubil glavo ali se pa vsaj delal, kakor da jo je zgubil. V tej zmedenosti stavil se ie Slovencem predlog, da naj takoj zapuste hranilnično realČno poslopje in da naj prepuste to izključno le Nemcem, vlada pa je pripravljena, v Ljubljani, če bodo lokalni faktorji izpolnili svoje dolžnosti, ustanoviti posebno slovensko« realko. Ta ponudba je bila pravcati udarec Slovencem v obraz, ta ponudba je bila sramotna in naravnost barbarična! Le pomislimo: Slovenci naj bi bili tako! zapustili hranilnično poslopje, tam bi se bila takoj vzgnezdila nemška realka z izključno nemškim podukom in izključno le z nemškim učiteljstvom! Slovenci pa naj bi bili potem čakali na svojo realko, za katero bi bilo predvsem treba novega poslopja, ki bi bilo tudi pred vojsko stalo naimani en mili ion kron! Prej kot bi bila mestna občina ta znesek skupaj spiavila, bil bi dr. Eger postal gotovo osemdeset let star. Ali kočevski poslanec pravi: »saj bi bili lahko šli s svojo realko v kake najete prostore, posebno Če bi se najprej pričeto s prvim razredom, potem pa vsako leto z višjim razredom«. Prostore za tak učni zavod dobiti v Ljubljani je sploh nekaj nemogočega, če se ni hotek) prvi razred spraviti v Koširjevo podrto kopališče, nekaj razredov pa k Sv. Petru v Pon-giatzove šupe! Z eno besedo: s pretvezo, da se lahko ustanovi v Ljubljani slovenska realka, hotelo se je Slovence čisto navadno ogoljufati Hi ker se ta goljufija takrat ni posrečila, odtod izhaja jeza dr. Egra. Prijem se je mož še tako daleč spozabil, da se širokousti, da bi bila občina že takrat lahko zgradila realčno poslopje za milijone, ki jih ie pri mestni aprovizaciji zaslužila in katerih nikjer ne zaračunava! Tukaj moramo gospodu pravnemu konsulentu Kranjske hranilnice vendarle povedati, da naj po svetu ne raznaša stvari, o katerih ničesar ne ve. Ce je hotel po umazani kloaki gra-škega lističa obrekovati, da je mestna občina pri aprovizacij zaslužila milijone in da jih nikamor ne zaračunava, se je podal na stezo, na katero mu slediti nočemo. Samo naglašamo, da ie neresnica, da bi bilo mesto zaslužilo milijone, drugič je pa tudi neresnica, da se ti milijoni nikjer ne zaračunavajo. Pać pa je resnica, da v tem pogledu obstoji obširno knjigovodstvo, katero lahko kontrolira aprovizacijski odsek kadar se mu ljubi, in da je način zaračunavanja do pike tak, kakor je pri nekaterih večjih nemških komunah. Ce je hotel pri tem dr. Eger svoje sline metati na tuio poštenost, se mu je ta poskus korenito ponesrečil, ker so morale te sline rositi nazaj na njegov lastni obraz! V drugem pa s takimi očitanji zadeva realke v Ljubljani ni prav Čisto nič pospešena in tudi ne pojasnjena; prejkotslej pričakujemo pojasnila od strani c. kr. deželne vlade in smo prepričani, tudi Če sedanji deželni odbor ž njo potegne, da se bo dobilo mesto, kjer bo sedanji deželni predsednik, če se je res vdinja! za slugo pri Kranjski šparkasi. moral oster odgovor dajati! V splošnem pa je položaj tale: Na naši slovenski zemlji leži še nekaj vse-nemškega snega. Na ta sneg pa padajo solnčni žarki, ki so gorkeji od minute do minute! Se li pri tem položaju še sploh Jz-plača prepirati se z gospodom deželnim poslancem kočevskega mesta? Politilne vesti. s= V avdljenci pri cesarju so bili sprejeti dne 30. septembra člani ekse-kutivnega odbora hrvatsko - srbske koalicije dr. Lukinic, grof Kulmer m pl. H r e 1J a n o v i Ć (ne »Detelić«, kakor je bilo včeraj pomotoma tiskano). Cesar se je podrobno informiral o jugoslovanskem, oziroma hrvatskem vprašanju. o? Novela h kazenskemu procesu. Ju stični odsek se je bavil včeraj z novelo h frazenskemu procesu ter je ju-stlčni minister ob tej priliki dokaza! njeno potrebo na podlagi statističnih podatkov o obremenitvi kazenskih sodišč. Predlog centralne presojevalnlce cen, da naj se navijanje cen kaznuje kot veleizdaja, se Je označil kot neizvedljiv. = Češki poslanci nameravajo odlo. žiti svoje mandate? Iz Prage poročajo nemški listi: V čeških krofih vlada raz-^errjc da bi se v slučaju nezadovo- ma predlagalo, naj češki poslanci odložijo svoje mandate. = Propadanje Dalmacije. Kaj dela vojna z jugoslovanskimi deželami, odseva najstrašnejše v Dalmaciji Leta 1910. je Štela Dalmacija 650.000 prebivalcev. Porodov je bilo na leto 36.000, mrtvih slučajev 14.000. V času vojne se je število porodov znižalo za 50 odstotkov, število mrtvih slučajev le naraslo za 40 odstotkov. Dobe se kraji, kjer je padlo število porodov za 80 odstotkov, število smrtnih slučajev je na-slučajev za 100, celo 200 odstotkov. V vaseh je slabše nego v mestih. Povprečno računano, je bilo tekom vojne 52.555 manj porodov, smrtni slučaji pa so dosegli število 63.400. Tako izumira Dalmacija pod kruto vojno težo in nečloveškimi aprovizačnimi razmerami, == »Jugoslovanska narodna obra. na.« Hrvatski listi poročajo: »Tribuna« javlja: Srbi, Hrvatje in Slovenci v Južni Ameriki so si osnovali veliko združenje z nalogo, da deluje za osnovanje jugoslovanske države. Nova organizacija se zove: >Jugoslovanska narodna obrana«, in ima svoj sedež v Valparai-su, podružnice pa v Autefogasti.Buenos-Aire6u in Assuncionu, kakor tudi v vseh večjih mestih Južne Amerike. To politično udruženje razpolaga s celo vrsto časopisov, ki propagirajo Idejo svobode jugoslovanskega naroda in ki smatrajo za temelj svojega programa krfski dogovor. =B5 Tožba dunajskega oficijozusa. Dunajska oficijozna korespondenca »Information« objavlja povodom najnovejših dogodkov na Balkanu članek, v katerem pravi m. dr.: Sursum corda! rfl-hil est quod Deus efflcere non possit — Kvišku srca! Ničesar ni, kar bi Bog ne premogel. Naša monarhija in mi vsi smo v situaciji, v kakršni se pač še nikdar nismo nahajali. Stojimo pred resnim preobratom te svetovne vojne, ki nam je bila vsiljena. Pa ravno v tem za našo Avstrijo tako usodepolnem času ne smemo obupavati, bolj kakor kedaj. moramo stisniti zobe, kljubovalno pogledati pred se, silni v zaupanju na Boga in v veri v sebe. Vsemogočni, ki nam je bil že tolikokrat milostiv in nam je tolikokrat pomagal, on nas tudi zanaprej ne bo zapustil. 2e težie in bolj kritične situacije, kakor je današnja, smo doživeli v vojni, a danes je naše domovina prosta sovražnikov. In razmere v zaledju? Bogato žetev smo spravili in izmlatili. Prebivalstvo je preskrbljeno z živili! Silno velika je možnost zaslužka, brezdelnosti ni, vsak si z roko lahko zasluži, kar potrebuje. Zato nam ni treba obupati. Ne moremo izbrisati sledov bede. premočno smo jo čutili. Pa zato naj bi popuščali? Ne, vzbuditi moramo speče svoje sile. pridobiti moramo novo energijo, trdna mora biti naša duša in to ravno sedaj, ko stavimo vse — prav vse — na karte bodočnosti. Hočemo mir v časteh in da ga dosežemo in držimo, moramo biti in ostati močni. = Italija. Iz Chiassa: Iz italijanskih listov je razvidno, da odločilni di-plomatični in vojaški sklepi ne prihajajo iz Rima, marveč so v Rimu celo nepopolaoma orijentirani o tem. kaj nameravajo v Londonu in Parizu. Agenzia Štefani poroča, da so se zbrali k seji v Rimu ministrski ^predsednik Orlando, ministra Sonnino in Nitti ter general Zupelli kot člani vojnega sveta v kabinetu. Ista agentura poroča nadalje, da je kralj Viktor Emanuel odposlal čestitke kralju Petru, da je zopet dosegel srbska tla. Operacij v Palestini se udeležuje tudi italijanski kontingent. Poudarja se v uradnih poročilih rudi udeležba italijanskih armadnih delov v Makedoniji. as Militarizacija Ukrajine. Kijev, 28. septembra. Najbrže začetkom novembra bodo v Ukrajini povodom uvedbe splošne brambne dolžnosti vpoklicani vsi oni. ki dopolnijo 1. 1919. 20. leto. Najprej bodo vpoklicani oni 201etnL ki pripadajo buržoaznlm strankam. Armada bo štela 8 armadnih zborov po dve diviziji. Pred dela so končana. Avstro - Ogrska in Nemčija pozdravljata ta sklep ukrajinske vlade. Izjavili sta. da ukrajinske armade na oben način ne bosta uporabljali v svoje namene. ase Drugi transport zlata iz Rušile v Nemčijo. Iz Berolina poročajo, da je dospel drugi transport zlata iz Rusije na mejo in so ga prevzeli uradniki nemške državne banke. = Tamno sliko bodočnosti je narisal sobotni *VoTwarts« v razpravi o posledicah bolgarske kapitulacije. »V.« piše: »Z vso silo, ki je v to potrebna, si moramo danes staviti pred oči nastopni mogoči položaj: Bolgarija zapušča četverozvezo, da sklene z en t en to mir. Avstro - Ogrska in Turčija se pridružujeta temu koraku. To se pravi, da naša roka jugozapadno ne seže nič več čez Pomokli. In da izgubljamo vsak vpliv na one dele Poljske m Ukrajine, ki jih ima zasedene Avstrija. Na to bomo stali mL nemški narod, sami proti Francozom,AngIežem, Italijanom, Amerikancem ter njih številnim pomožnim narodom in se s hrbtom proti steni bojevali zroči pogin pred svojimi očmi. Treba pa je. da si sliko razširimo ie naprej: malodušnost se oprijemlje vojakov, zapadna fronta se lomi, sovražnik vdira v našo deželo. Nemška mesta izginevajo v dima in plamenu. Množice ljudstva se vale proti vzhodu in mešajo z brez reda umikajočo se armado, vdirajo v vsa mesta, preobvladujejo bile, tabore" na prostem, stavijo upravo pred nerešljive naloge bi širijo povsod duha brezupne potrtosti. Dovoz žhrfl, ki Je štiri leta kaplja! kakor tenek curek, odpove sedaj popolnoma. Na cestah vidimo ljudi, ki naenkrat zakrilijo z rokami m se nato zgrudijo umorjeni od glada. Premoga ni več, toni tudi nobene ratireftltore in pp**fujfr r^«friii žsicz* trie. Industrija se ustavila m v splošni zmedi ne more najti pota iz vojnega gospodarstva v mirovno fosTK>darstvo ter odpušča svoje delavce. Municijski delavec ki danes znaoiti neee sto mark na teden domov, stoji jutri pred ničem in si tistih malo živil, kar jih je še dobiti ne more nabaviti po fantastično visokih cenah. V milijonih rodbin si pripovedujejo, kako je bilo še dobro, ko so imeli še po sedmero funtov krompirja tn 4 funtov kruha na teden in da šele sedaj vedo, kaj je gola jedinščina. Sto-tisoči umirajo, nekakšna blaznost se pojavlja pri še živečih. Kdo ve, kako dolgo bomo še živeli, zato se hočemo vsaj še maščevati nad onimi, ki so krivi tega zla. Nastajajo vstaje, ki jih skušajo potlačiti s krvavo silo. Namesto vojne zunaj, vojna doma. Strelski jarki po cestah, strojne puške v hišah, mrtva trupla mož, žena, otrok. Umiranje vseh vrst smrti: z gladom, s kroglami, z epidemijami, ki v posledici teh grozot gotovo ne izostanejo. V prenapolnjene bolnice hiteči bolniki se zgrudijo na tla, nalagajo jih na vozove, da jih tam zunaj, kar brez krste, pokopljejo. Med tem se pogaja vlada tretja, peta. sedma, ki je nastopila po padcu predidoče s svojimi nasprotniki. Ker nima nobene odpornosti pred seboj, daje sovražniku vse, kar hoče imeti, zemljo, zlati zaklad državne banke, podpisuje milijard-ne menice na milijardne menice, sklepa vsakovrstne obveznosti, ki jih ji izsiljujejo; zakaj, imeti mora mir, mir za vsako ceno. Toda ta mir ne bo mir, ki preživlja, pekel bo to na zemlji, groznejši, nego vojna sama.« »Vonvarts« prihaja do zaključka, da je edina rešitev Nemčije v popolni demokratizaciji. Nemška demokracija naj sklene mir in naj skuša v zvezi narodov zopet zgraditi, kar je strašna vojna podrla. = VVilson o ustanovitvi zveze narodov. Predsednik VVilson je imel 27. t. m- v New Yorku govor, v katerem je izvajal: Vojska zasleduje pozitivno natančne opisane smotre, ki si jih ni izmislil noben državnik in noben parlament in ki so nastale iz razvoja vojnih razmer. Edino, kar morejo storiti državniki in parlamenti, je, da jih uresničijo ali se jim izneverijo. V Štirih letih vojske je stopila skupna volja človeštva na mesto posebnih namenov posameznih držav. Razvila se je ljudska vojska. Američani so vstopili v vojno, ko je bil njen značaj popolnoma določen, in jasno je, da ne more noben narod ravno-dušo čakati njenega rzida. Razmere presojamo kot dejstva in ne tako, kakor jih je določila ena ali druga skupina mož, ter se ne moremo zadovoljiti z nobenim izidom, ki ne računa s tem. Vojska se ne more končati z dogovorom, kompromisom ali barantanjem o koristih, marveč se mora popolnoma jasno sprejeti načelo, da so koristi najslabejšlh ravno tako svete, kakor najmočnejših. Tkko si mi predstavljamo trajni mir. Zavezniki so soglasno mneja. da se ne more skleniti miru z osrednjimi velesilami na kupčiji podoben način, ker so se z njimi že pogajali in so jih opazovali, kako so se pogajali z drugimi vladami v Brestu - Litovskem in v Bukarešti. Cena varnemu in trajnemu miru ie nepristranska pravičnost in edino sredstvo, s katerim se more ta doseči, ie zveza narodov, temelječa na pogodbah, ki se morajo držati. Zveze narodov zdaj ni mogoče ustanoviti, ker bi bila le nova zveza narodov proti skupnemu sovražniku in n i v e r j e t n o, d a b i s e mogla ustanoviti po sklepu miru. Ustanovitev take zveze mora marveč tvoriti najbistvenejši del mirovnih pogajanj. Neumnost bi bila, če bi prepustili jamstva za njo poznejšemu prostovoljnemu postopanju tiste vlade, ki je uničila Rusijo in ogrožala Rumunijo. Zdntž. države so pripravljene, da prevzamejo vso nadaljnjo odgovornost za izpeljavo pogodb med vladami, temeljem katerih se mora v bodoče določiti mir. Amerikanskemu navdušenju za sporna vprašanja vojske se ni bilo mogoče ustavljati, in sicer tem manj, v čim jasnejših in očitnejših obrisih se ie izražala. Posebnost sedanje vojske je, da so narodi vedno jasnejše vedeli, za kaj se vojskujejo, medtem ko so državniki bili včasi negotovi. Narodni nameni so se umaknili v ozadje in skupni smoter prosvetljenega človeštva je zavzel njih mesto. GoriSkor oOteljstvo na noge! Prijatelj goriškega učiteljstva piše: C. kr. namestnik Friee-Skene ie pooblastil tržaškega vladnega komiparia soglasno s pristojnimi osrednjimi uradi, da uvede celo vrsto zboljšanj težavnega položaja mestnih nameščencev z učiteljstvom mestnih in meščanskih šol vred. Kai pravijo goriški učitelji k temu? Kako obupen ie niihov položaj v primeri z onim tržaških učiteljevi In vendar ee nikdo ne gane. Misli kdo na opustitev dela v šoli radi sramotnih plač? Nikdo in vendar ima goriško uči-teljstvo skorai za polovico manjšo plačo kakor v Trstu in okolici! Goriški učitelj ima manjšo dnino nego njegov učenec zadnjega iolskear leta. Žalostno dejstvo je to: >Učenec ima večjo plačo nego učitelj.c Sramotno ie. da vajenec več zasluži nego mojster. In zadnja kravja dekla služi še krone poleg popolne oskrbe pri najmanjšem kmetu kočarju v najbolj skriti vasi: kai pa naše učitelUce? Te razmere so nevzdržne, sramotne sa učiteljski stan, a natav-nost neverjetno 1e to, da se c, kr. okrajni šolski sveti, deželni šolski sveti, deželni odbor in vsi poklicani ter nepoklicani peeudoffospodarH ne sramujejo v dno svoie zakrnjene duše. da dovole v sedanjih hudih dneh inteligentnemu at«ui JfelilPi..tri>tiepitL_ ^ ^ , Goriško nčitellstvo nima ničesar ! Brez strehe je. kruha ne pozna že cele mesece, brez obleke, brez denarja, brez postelje, brez odeje itd., a ipak caplia vsak dan v šolo. katero si pa mora pri v*ei mizeriji samo zgraditi in oskrbeti. Učitelistvo, kje so tvoii agilni bojevniki? Krizman. Urbančič. Medvedček. Možina. Rakovšček, Hre* sčak itd.! Zdramite se! Ali ste pozabili, kaj ste dolžni s vi. i i stanovski časti? Vem, da na vse pretege lajšate gorje svojemu nesrečnemu begunskemu ljudstvu a ne pozabite na svoie dolžnosti, da dvignete svoj stan. ki strada in umira pod pezo življenja. Pehati ar morate za privatnimi dohodki, da ne poginete glada s svojimi družinami, sai ne morete živeti z učiteliskimi eroii niti samci! Zganite *e. učiteljstvo in l njim šolrf ter narodova vzgoja trpi. silno trpi. da-si vara imemiiejo nadzornike iz lastnih stanovskih vrst. Ko pa pridejo v stik s sv. Birokracijem. pozabijo na vse in si mislijo: »Mi nismo već >Cankari©vi Hlapri<. — A ipak pride iilapee Jernej do svoje pravice Znamenja na nebu se jasne . . . Delavcem in najemnikom zaMuzek zadrževati in utrgovati, >e vnebovpijo-či greh. a učiteljski bojevniki, zapomnite 9i: >H grehu molčati<. ie tudi greh! Dvisni glavo tlačan in bodi zopet stari junak, da ti priznajo zopet tvoje človeške pravice! Tržačani. Istrani in celo učitelji v Furlaniii so opustili delo v šoli, da so manifestirali svoje trpljenje, a na Krasu, v goriški okolici in v Gorah le*o molčijo in vlečejo voz dalje po silnem klancu v največjem naporu, vsi znojni, gladni, razcapani, sestradani, ponižani, a ipak krotki, pohlevni, pravcate ovčke, obupani. Zaropotajte in bode se tudi vam rezalo boljšega kruha, ne >tak' tankega, da se vidi skoz niega!« Pripravite se za zborovanje prvi Četrtek oktobra in takrat bi radi slišali krepko besedo — krepke organizacije! Vederemo! Deželni očetje, dvignite svoj glas. da? se zopet obnove naše Šole. ker: >N arod brez šol — narod brez bodočnosti«. Dajte kruha najboljšemu narodnemu delavcu! I . V nedeljo popoldne se je vršil v Mestnem domu shod združenih organizar cij državnih nastavliencev ob udeležbi kakih 200 članov. Državno uradni-stvo in njega bedni položaj ie bilo vprašanje, zaradi katerega je bil sklican ta shod. Predsedoval ie shodu finančni nadsvetnik g. Lil leg. vlado je zastopal — kot komisar — policiiski svetnik dr. S k u b 1. našo delegacijo v državnem zboru pa dr. R a v n i h a r. O shodu samem moramo reči, da se je gibal popolnoma v dopustnih mejahprav po nepotrebnem pa se je zanesla na ta shod dvojezičnost, kar se je opažalo tudi med udeleženci, ki so ob nemškem delu izvaianj začeli zapuščati dvorano. Poročali so finančni nadsvetnik g. Lili e g in sodni svetnik g. R e g a 1 v; prvi se ie v splošnem bavil z zahtevami nslužbenstva z ozirom na naraščajočo draginjo in na nemoznost državnega uslužbenstva si preskrbeti, kar je potrebno za niega vztrajanje. Drugi govornik ie v podrobnem obrazložil mizerijo, pod katero trpi državno usluž-benstvo *ter ie ob konkretnih slučajih utemeljeval upravičenost zahtev, ki jih stavi državno uslužbenstvo do države. Prof. dr. P u š n i W ie utemeljeval zahteve uslužbenstva v obliki milih pTOŠnia. Burno pozdravljen ie govoril prav kratko državni polanec dr. Ravni-har. ki je zagotovil zborovaJce simpatij in podpore državnozborske delegacije. Žalostno in sramotno ie za državo, da mora njeno uslužbenstvo takoiekoč iti na cesto s svojimi popolnoma upravičenimi zahtevami. V državnem zboru* se te to vprašanje dostikrat in temeljito predelovalo,žalotemiavnoet ni smela biti obveščena, ker -so se groto vi krogi bali. da bi pritožbe državnih uslužbencev napravile zunaj slab vtisk, dasi-ravno jo vendar znano, da ie tudi inozemstvo prav dobro podučeno o naših razmerah. Naša državnozborske delegacija ie opetovano odklonila soodgovornost za sedanje razmere. Brez vprašanja do parlamenta je pričela naša vlada vojno, odgovornost nosi tudi povsem sama. Vlada je pri četkom vojne mislila, da bo kos velikanski nalogi, ki jo čaka. toda vlada ni čutila že takoj izpocetka, da živimo v velikanski obkoljeni trdnjavi in da zahteva naš položaj prav posebne spretnosti. Krivda vlade ie tudi. da imamo danes brez prave potrebe 23 milijard bankovcev in se 27 milijard dolga. Kakšno stališče smo zavzemali vedno proti dualizmu v monarhiji, ie znano, da smo njega najhujši nasprotniki v političnem oziru. je jasno, nasprotniki mu moramo biti tudi iz gospodarskih razlogov. Namesto, da so iskali med nami veleizdajnike, naj bi iih bili iskali na vodilnih mestih na Ogrskem, ki so storili Baši državni polovici in našim interesom najobčutnejšo škodo *er neprestano ogrožali celo naš obstoi. tako da smo prišli danes tako daleč, da smo na gospodarskem polju izgubljeni. Mi smo spoznali takoi izpocetka, da si v tej vojni ne stoii nasproti armada proti armadi, ampak ljudstvo proti liudstvu. naša vlada pa tega ni uvidela in ne bo uvidela. Zato smo io v vsem tako strahovito zavozili. Vlada mora izpolniti zahteve svojega uslužbenstva. Zahteve državnega uslužbenstva niso prošnje, one so ultimatum vladi, obenem pa mora vse uslužbenstvo z nami poslanci vred zahtevati od vlade poglavitno, to ie mir od naroda do naroda! (Živahno odobravanje.) Opetovano smo pokazali vladi pota. kako bi mogla doseči tak mir, do sedaj smo govorili gluhim ušesom, morda io bodo zunanji dogodki prisilili da bo boli sprejemljiva—če ne bo že prepozno. Konča z zagotovilom, da bodo poslanci stali na strani upravičenih zahtev državnega uslužbenstva tudi če bi se uslužbenstvo prisiljeno k temu, odločilo za še bolj energične korake. (Odobravanje.) Končno je bila sprejeta tale resolucija: Dan 29. t. m. v >Mestnem domu- \ Ljubliani zbrani državni uslužbenci kronovine Kranjske stavijo na vlado »državni zbor sledeče zaiiie^e, L da 22b. štev. „SLOVENSKI NAROD** dne 2. obktobra 1918. Stran 5. se draginiska doklada za vse aktivne in umirovljene državne naetavlience a pravornočnostio od 1. tuliia 1918 podvoji; 2. da 6e dovoli četrtletni nabavni prispevek in aicer: a) za neoženjene državne uslužbence po 1000 K, b) za oženjene državne uslužbence po 1500 K in po 300 K. za v sa čega nepreskrbljenega otroka; 3. da se všteie do končne ureditve plač draginiska doklada v pokojnino; 4. da voina leta dvojno vštejejo pri pomaknitvi v višje plačilne stopnje in vpokoinino: 5. da se urede plače, pokoinine in oskrbnine vseh državnih uslužbencev in njih zaostalih; 6. da se razdolže državni uslužbenci; 7. da se obvezno zavarujejo vsi državni uslužbenci in njih obitelji proti boleznim in nezgodam; 8. da se izposluie državnim uslužbencem njih ženam in otrokom znižana vožnja na vseh železnicah kakor nastavliencem železnic in častnikom; 9. da se zvišajo diiete. plačila za nadure in za nočne službe in dovoli odškodnina za prekourne službene opravke v vseh resortih: 10. Neposredno oskrbo vsih državnih nastavljen cev z živili in vsemi potrebščinami; 11. da za slučai spremembe zakona o varstvu najemnikov stanovanj, prevzame država za svoje uslužbence vsa s tem nastala bremena. Dnevne vesti. — Vojna odlikovanja. Nndporočnik Hugo Č e r n e 87. pešp. 1e odlikovan z redom železne krone tretiega razreda z vojno dekoracijo in meči. S srebrno hrabrostno svetinjo prvega razreda za oficirje ie odlikovan rezervni poročnik Martin M e ž n a r 87. pešp. Z vojaškim zaslužnim križem tretiega razreda z vojno dekoracijo in meči sta odlikovana rezervni poročnik Karel S 1 e k o -v e c in pred sovražnikom padli rezervni poročnik Arkadij V i d e m š e k . oba 87. pešp. — Vojno odlikovanje. Cesarsko pohvalno priznanje s podelitvijo mečev ie dobil ponovno rezervni poročnik 17. pešpolka Fran Stenovec. — Ljudskošolske vesti. Definitivni učiteljici Ljudmili Abram ie poverjeno začasno vodstvo trorazrednice v Sv. Krizu pri Litiji. Bivša učiteljica Sofija Miklavčič ie nameščena za suplentinjo v Sv. Križu pri Kostanjevici. Alojzija Benedičič v Skočianu. Aua Žitko v Bu-šeči vasi, Marija Janša za provizorično učiteljico v Cerkljah, Josipina Grego-rač za suplentinjo v Metliki, Nežika Kosec v Trebnjem, Ana Lazar v Kamni gorici. Ivan Golmaier za suplenta v B resnici. Def. učiteljici Uršuli Potočnik ie poverjeno začasno vodstvo šole v Breznici. Za suplentinio v Hmševiu je nameščena Mariia Vilhar. v Nada-niem Selu Danica fiabian, za prov. uči-teliico v Suhoriu ie imenovana Pavla Hvala, Mariia J ur man ie nameščena za suplentinio na L mestni deški slovenski šoli v Ljubljani, iatotam rudi Ana Kosca in Ljudmila Rape. Marija Dular je nameščena za suplentinio v Dobrničah. Mariia Maienšek je imenovana za provizorično učiteljico v Blagovici. — Važen sestanek se vrši v petek ob K7. zvečer v Mestnem domu. Gre za akcijo v prid našemu iugoslovanskemu dijaštvu v Pragi. Dame in erospodie. ki jim ie blaerobit naše visokošolske mladine pri srcu, naj se sestanka v obilem številu udeležilo. Sestanek sklicujete gospa županja dr. Tavčarjeva in gdčna Cilka Krekova. — Profesor ljubljanske realke Fr. Šturm. ki se pahaia kot častnik v ruskem vietništvu že dve leti, je pisal iz Timnenia, kjer se nahaia pri nemški komisiji za vojne vietnike. pismo, v katerem pravi, da je po par viharnih tednih momentauo v dobrem zaveriu v TjumenJu in upa, da bo poslan od tam kot kurir v Moskvo in na to, da odide kmalu domov. Prosi svojce, nai bodo l>rez skrbi zanj glede na dogodke v Sibiriji. Ves čas ie zdrav in slo mu je precej dobro. V pismu se ponavlja v vsakem tretiem stavku Želja povratka. Pismo ie datirano 18. iuliia t. 1. Profesor Sturm se doslei še ni vrnil. — Iz italijanskega vjetništva se pritožujejo-slovenski voiaki. da jim nikdo ne pošilja čuva. Tako nam pišejo fantje 17. pešpolka iz Vittoria na Siciliji: Prisrčne pozdrave pošiljamo vsem rojakom iz italijanskega vjetništva, v katerem se nahajamo že četrto leto. Silno pogrešamo slovenskih knjig in smo žalostni, ko vidimo, kako vojaki drugih narodnosti dobivajo z doma oliva dovolj. Pošljite nam knjig, iskreno Vam bodemo hvaležni. Vittoria, 30. julija 1918. Alojz Golob iz St Petra pri Novem mestu. Franc PaskaličJz Mokronoga. Naslov Prigioniero di guerra Alojz Golob Nr. 7791. V. Reparto, Ba-raca 39, Vittoria. Sicilia. — Kai le s kurivom? Zima trka na duri in večina prebivalstva nima ne drv ne premoga. Revnejši sloii so si za sprotno kuho pomagali dosedaj s tem, da so hodili po suhliad v bližnje gozde. Toda ti so tako očiščeni, da skoraj ni ničesar več in to, kar so ljudie dobili so požgali sproti. Marsikdo bi si bil malo nabral za zimo. ako bi bil imel premog, toda tega že davno ni in tako so morali še isto požeati. ali pa surovo jesti. In sedaj, ko zaradi slabega vremena, nekateri pa zaradi pričetka šol, ne morejo več od doma, so še ob tisto malce kuriva, ki so si ga sicer z velikim trudom nabirali sami! Skrajni čas bi že bil, da bi liudie dobivali vendar že zopet redno vsai tiste kilogTame premoga, ki jim gre po sedanjih na-redbaji! Brez živeža, brez obleke in obuvala, brez kuriva ljudstvo tudi z najboljšim samozatajevanjem ne bode »vzdržalo« in nastati mora vsled tega hud 1ojl Naj bi merodajni gospodje pri dež. vladi to uvideli! — Narodna pridobitev ob meji. Graščino >Steinbrunn<, znana pod starim imenom >Steinhof< v Plitviškem vrhu blizu Radgone, ki je bila že od nekdaj nemška posest, ie kupila Slovenka gospa Amalija Zorčič iz Ljubljane. Dosedanja posestnica, neka nemška baronica, se ni več dobro počutila med Slovenci in ni hotela priti pod Jugoslavijo, zato ie pobrala svoia šila in kopita ter odšla nekam visoko gor na Nemško, kier upa. da ie jugoslovanski zmaj ne bo dosearel. Da ie orišlo to posestvo v slovenske roke. ima velike zasluge gornjeradgonska posoiilnica. — Obrtno - nadaljevalne šolo v Ljubljani. Mnogo vajencev in vaienk se v nedeljo še ni vpisalo v Šolo. Nai to nemudoma store pri vodstvu one sole. kateri pripadajo, ker se prihodnjo nedeljo že prične z rednim poukom. — Društvo zasebnih uradnikov ie imelo snoči v Narodnem domu važen sestanek, na katerem 6e 1e obširno poročalo o raznih korakih, storjenih po društvenih sklepih, in se ie dajala inicijativa za novo delovanie v okviriu društva. Padale so krepke besede, kajti privatno uradništvo se bagatelizira, zapostavila in se mu vatvaria vedno hujše življenje, namesto da bi se mu isto lajšalo. Kakor na vseh sestankih se je rudi na tem poudarjala potreba vedno tesnejše organizacije, le v organizaciji je moč in le organizacija bo okrepila in očvrstila društvo, da bo moglo dosegati uspehe. Sprejete so bile primerne resoluciie. Tožilo se je radi premajhne udeležbe, ali te so biU krivi najbrže nezanesljivi voini čevlji, ki ne prestanejo ofenzive z lužo. katero so nam dali včerajŠnii nalivi. — Shod železničarjev. Dne 4. vinotoka 1918. se vrši shod železničarjev, ki ga sklicuje podružnica prav. in strok, društva Ljubljana I. ob 7H uri zvečer v dvorani hotela >Iliriia< v Liubljani. Dnevni red: 1. Aprovizacij-ske razmere. 2. Raznoterosti. —Usnje^ za civilno prebivalstvo. >Zeit< poroča, da ie voino ministrstvo dalo zopet nadainiih 100.000 kg usnja za civilne potrebe. Vojno ministrstvo bo določilo vsak mesec množino usnja, katero more odstopiti za civilne potrebe. — Prememba posesti. Hišo št. 43. na St. Peterski cesti, last odvetnika dr. Frana Papeža sta kupila trgovca Tomaž in Štefan Mencinger za 229.000 K. — Glas iz občinstva. Na Cesti v Rožno dolino, zlasti ob delu, ki neposredno meii na Rožno dolino, je sedaj vsa pot pod vodo. Ker hodi tam mimo vse polno liudi. tovarniških delavcev in šolske mladine in ker smo letos glede obutvi posebno na slabem, prosimo slavni magistrat naj tamkaišnji jarek, kakor vsako leto tudi letos da iztrebiti, da bomo sploh mogli tam skozi. — Umrla je v Liubljani ga. Malči profesor Robidova. — Umrla je v Ljubljani gdč. Amalija Marinschek. — Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n. občinstvu, da se vrši, dne 10. oktobra 1918 redna mesečna dražba v mesecu februarju 1918 zastav^ ljenih dragocenosti in efektov (blaga. perila, strojev, koles itd.) od 3. do 6. ure popoldne v uradnih prostorih. Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. Umrl ie v Kranju rodbini dr. Glo-bočnika sinček Ado v 14. letu. Ljudska slavnost v Celju se vrši v nedeljo 6. t. m. popoldne ob Hi v Narodnem domu. Cisti dobiček gre za našo bedno deco. Železniški tat Pred poroto v Mariboru Je bil obsojen 171etni Makso Matkovič iz Zagreba na 6 let ječe, ker je kradel po vlakih med Gradcem in Ljubljano. Iz Murzzuschlaara nam poročajo 29. septembra. Danes je umrl tu kadetni aapirant Albin Ba r t o 1 i 17. pp., doma iz Ribnice. Nedavno ie prišel iz ruskega vjetništva zdrav in ie moral sedaj, ko je mislil, da ie varen, pustiti svoja mlado živlienie. Iz Ptuja. Pri nas cvete tihotapstvo, kakor malokie in vse stroge odredbe, ki prihaiajo z Dunaja, ne dosežejo svojega namena, dokler ostanejo samo na papiriu. Posamezniki, ki so bili pred vojsko reveži, so na prav mahek način — na stroške stradajočega prebivalstva obogateli. Tem večio nevolio pa vzbuja dejstvo, da se med takimi pijavkami najdejo celo iavni uradniki v državni službi; ali ie na primer predsedstvu okrožnega sodišča v Mariboru še neznano, kar ve in obsoja vse nase mesto, da se peča sodni ofieiiant Alojz R. s tihotapljenjem. V interesu ugleda sodniie se zahteva, da se naredi red. Velika tatvina blaga v Celovcu. V trgovino Marije Valharieve v Celovcu so ndrli ponoči tatovi in odnesli blaga in oblek v vrednosti 60.000 K. Nato so zbežali proti St. Vidu. narodno gledališče. Iz gledališke pisarne. V četrte? dne 3. t. m. se ponovi zvečer »Morala gospe Dulske« za abonement C. — V petek ostane gledališče zaprto, ker se vrši skušnja za gledališko Igro slavnega češkega pisatelja Jiraseka »Laterna«. Prosveta. — Poljski zgodovinar Kubala umrl. Včeraj ie umrl v Lvovu poljski zgodovinar in pisatelj Ludvik Kubala. ki te dosegel pred enim mesecev svoie 80. leto. — »Glasbena Matica«. Spored velikega koncerta, ki ga v soboto. 5. oktobra zvečer ob polosmi uri v veliki dvorani hotela Union izvajata znameniti, dozoreli umetnik. Pepa B a r t o n 16-letni virtuoz na gosli in Marija Helle-rova - Sadecka iz Prage, obseza sledeče lepe točke: 1. Cajkovskij: Koncert za gosli, op. 35. I. Allegro moderato. II. Canzonetta. III. Finale. Allegro vi-vacissimo. Igra Pepa Barton. 2. a) Chopin: Nocturno v B - duru. b) Liszt: Tarantella. Igra Marija Hellerova-Sadecka. 3. a) Pepa Barton: Ukolšbav-ka. b) Fibich - Kubelik: Poem. c) Smetana - Ondfiček: Skočna. (Češki ples.) Odmor. 4. Paganini: Koncert v D-duru 5. a") Foerster: Snčni. bVBendl: Inter-mezzo. c) Dvorak: Furiant. Igra Helle-rova - Sadecka. 6. a) Dvorak: Slovanski ples v E - molu. b) Sarasate: Ciganska melodija. — Razstava narodnih ročnih del in narodnih noš se otvori v nedeljo, 6. t. m. v >Mladiki<. Odprta bo vsak dan od 1. do 5. popoldne ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Vstopnina 1 K za osebo. Kdor ima v svoii lastnini kaj značilno narodnega,nai blagovoli poslati to najkasneje do sobote v »Mladiko« (pritličje), kjer bo odbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« sprejemal razstavne predmete. Gotovo store Slovenci tudi to pot svojo rodoljubno dolžnost. — Otvoritev slovenskega gledališča v Trstu. Otvoritvena predstava slovenskega gledališča se bo vršila v nedeljo, dne 6. t. m. ob pol osmih zvečer. Prvotno je bila nastavliena na soboto, dne 28. septembra, pa se je morala preložiti, ker g. Skrbinšek ni dobil še od vojaške oblasti dovoljenja za nastop. Vprizore se izvirna slovenska dvode-janska drama Marije Kmetove »Mati«, tragedija v enem deianiu >Nihilistka« in Cehova ruska groteska >Medved<. — V^ četrtek, dne 10. t. m., se vprizori hr- vatskega pisatelja Petra Petroviča drama v treh dejanjih »Mrak«, prvič na slovenskem odru, — Igralo se bo vasic četrtek, vsako nedeljo in praznik. Najnovejša poročila. Srbi usedli Skoplie. Dunaj, 2. oktobra. Srbska armada ie 30. septembra vkorakala v SkopiJe. Opasen poloiaj v Sofiji. Dunaj, 2. oktobra. Danes zjutraj so bile v političnih krogih razširjene govorice, da postaja položaj na Bolgarskem od ure do ure opasnejšl. Kralj Ferdinand se nahaja v palači, ki je zastražena od nekaterih mu zyestih oddelkov. Druge vesti vedo povedati, da je zavladalo v Sofiji nekako boljševiško razpoloženje in da tudi Malinov ni varen življenja. Množica je opetovano tudi napadla Radoslavove pristaše, češ, da so krivi vojne. Nemške čete v Sofiji se držijo zaenkrat rezervirano. GeneralU simus Čekov, ki se mudi bolan na Dunaju, je poslal kralju brzojavko, v kateri ga roti, da naj ostane zvest Nemčiji in Avstriji. O prodiranju ententnih Čet ni nobenega poročila. Zatrjuje se. da se vrši pregrupacija ententine armade, vsled česar še je njeno prodiranje zakasnelo. Na Bolgarsko prihajajo neprestano transporti nemških in avstrijskih čet. Aprovtaacjia. '4- Prodajalci sladkorja Iz Ljubljane se vabijo, naj se zanesljivo zglase v Četrtek 3. t m. v sladkorni centrali pri gosp. ravnatelju Lillegu radi sladkornih nakazil. 4- Krompir za I. okraj. Stranke I. okraja prejmejo krompir v četrtek dne 3. oktobra in v petek dne 4. oktobra pri Mfihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v četrtek dne 3. t. ni. popoldne od pol 2. do pol 3. št. 1 do 150. od pol 3. do pol 4. št. 151 do 300, od pol 4 do pol 5. št 301 do 450, od pol 5. do pol 6. št. 451 do 600. V netek dne 4. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 601 do 750, od 9. do 10. št 751 do 900, od 10. do 11. št. 901 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stane 34 vinarjev. Pripraviti ie treba drobiž. -I- Krompir za VIII. okraj. Stranke VIII. okraja prejmejo krompir v četrtek dne 3. oktobra dopoldne pri Mtihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. št. 1 do 160. od 9. do 10. št. 161 do 320, od 10. do 11. št. 321 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stane 34 vin. 4- Zeljnate glave za III. okraj. Stranke III. okraja prejmejo zeljnate glave na zelena nakazila za krompir v petek dne 4. t. m. in v soboto dne 5. t. m. v deški šoli na Ledini. Določen je tale red: V petek dne 4. t. m. dopoldne: od '8. do 9. št 1 do 130, od 9. do 10. št, 131 do 260. od 10. do 11. št 261 do 390, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 391 do 52U, od pol 3. do pol 4. št. 521 do 650, od pol 4. do pol 5. št. 651 do 780. od pol 5. do pol 6. št. 781 do 910. V soh boto dne 5. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 911 do 1040, od 9. do 10. št. 1041 da 1170, od 10. do 11. št 1171 do konca. Stranke dobe lahko do 500 kg zeljnatiht glav, kilogram stane 56 vinarjev. Gospodarstvo. — Dunajska borza. Deruta na borzi se je poostrila. Vodeči kulisni papirji so padli za 17—30 K, montanske delnica za 20—25, topovska tovarna za 45, drx žavna železnica za 17, ogrske premo* govne delnice za 30, kovinske vredno-i te za 26, turški papirji za 37—80 kron, Zlasti so pritiskale vesti iz Budimpešte na ceno. Depresija je trajala do konca. — Budimpeštanska borza. Položaj na borzi se je nekoliko zboljŠaL Ven* dar so ponudbe presegale povpraševa-nje. Kulisni papirji so padli večinoma samo za 10 K, nekateri papirji, kakor delnice cestne železnice, so se ojačili do 10 K. Vojni papirji in paroplovne ata cije so silno padle. — Dividende. Dividenda praške Že* leznoindustrijske družbe za pretekla leto znaša samo 150 K proti 200 K lanskega leta. Železo v palicah staneh 85 kron. Letos se računa z zvišanjem bremen za 30 milijonov kron. Družba dela s 8/4 vse svoje najvišje sile. Dobiček zemljiškokreditnega zavoda znaša 19*8 proti 15-3 milijonov kron lanskega leta, dividenda se bo najbrže določila nt* 66 kron. — Kranjska industrijska družba predlaga letos občnemu zboru desetod-stotno dividendo mesto lanske Štiri* najstodstotne. — Zvišanje sladkorne cene. Z Du* naja se poroča, da se ie v seji prelira* njevalnega odseka razpravljalo o ZvU šanju sladkorne cene. Kilogram slad* korja bo stal najbrže 260 vinarjev. — Nove maksimalne cene za sladkor na Ogrskem. Vladna naredba z dne 1. t. m„ določena za sladkor maksima!-« ne cene: tovarniška temeljna cena se zviša od 212 K na 292 K za 100 ks, Radi tega bo znašala detajlna cena oko* li 3 K 30 v za kilogram mesto doscda* njih 2 K 40 v. — Sena so dale po uradnih sestaVj kih posamezne dežele: Kranjska 204.649 meterskih stotov. Štajerska 156.556, Tstra 29.000, Goriška 11.800. Koroška 117.700 in Dalmacija 2670 in to od lnn* skc košnje do aprila t. 1. izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. ] Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Mestni pogrebni zavod v LjubtJinL Vsled španske bolezni je umrla 2. oktobra ob Y« na 6. zjutraj gospa Bila je žena, kot je ne najdeš nobene več. — Pogreb bo v petek dne 4. t. m. cb 4. popoldne lz Trnovske nI. št- 15 na pokopališče k Sv. Križu. 5315 V LJubljani, dne 2. oktobra 1918. Jana Mari.a, otrok. Profesor Adolf Robida. Naš ljubi sinček in bratec ADO je danes ob 1. uri ponoči, po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 14. let, mirno v Gospodu zaspal. PogTeb bo v Kokri v torek 1. oktobra 1918 ob pol 4. uri popoldne. V Kranju, dne 30. septembra 1918. Rom Dr. GioBočniRovii. HBBBBBBg f f ŠOLALI J/ded p sjp|aiaa oekrbt tarovtn zametnuo ločno.ceni in redno dobavljati \ Mestni IMrtfcnl mod v Ljubljani. t Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti naznanjam tužno vest, da je moja vročeljubljena, angeljsko dobra sestra AMALIJA danes, dne 1. oktobra ob 8. uri zjutraj, po dolgem mukepolnem trpljenju, previđena s sv. zakramenti, mirno preminila. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dno 3. Oktobra t 1. ob 4. nrl popolndno iz hiše žalosti Erjavčeva cesta štv. 4, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v lastni grob k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. 5301 ▼ LJubljani, dne 1. oktobra 1918. Olga Marinschek. Se je doveli zaloge seveda 3932 hrastovih parketnih deJfic. IACID BI IU dobara In ookladanj« parketov, JVMi1* rUrlf Llnbljana, Gradaaka nllca št St. ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze tolažilnega sočutja med dolgotrajno boleznijo in ob prebridki izgubi naše iskre-noljubljene mamice Nežike Batjel vdove mizarskega mojstra se najpresrčnejše zahvaljujeva. Posebno se še zahvaljujemo vsem udeležnikom, ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti in darovalcem krasnega cvetja. 5305 Globoko žalujoči hčerki Iva in Pavla Batjel. ■ ■ b ■ b b ■ ■ ■ s ■ ■ srn ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Detajlna trgovina Franc Ksav. Souvan od 2. oktobra naprej zopet odprta bbbbbbbbbbbbbbbbbi Proda se skoro novo kolo VeČ pri uprav. »Slov. Naroda«. — 5295 ta ležanje in sedenje še iz mirnega časa. — Poizve se Fran Novak, brivec, Moste. 5303 Kupim dobro ohranjene stelaže In pulte za tr£ovino 2 mešanim blagom. Iran Kopovi, S t. Jani, Dolenjsko. 5313 v Viimariih se odda penzijonistu s familio do treh oseb. Pojasnila daje Budolf Stritar, Wolfova nI. 1. 5?06 Proda se 4! 2 m finega črnega sukna (predvojno blago) ter nov, nenošen, rjav bnršunast damski klobuk iModeP Marije Terezije c. f 8 I. desno. 5307 STANOVANJE S hrano pri družini iSče 16-letna gospodična, zaposlena čez dan v pisarni. Ponudbe na upr. »Slov. Naroda« po,:; „16 let 5308". GOSTILNA na dobro idočem kraju so liOa v zakup sil na rsesJL — Naslov pove uprav. »Stoven. Naroda«. 5277 Pošteno pridno dekle kmetskih starSev so takoj spre|zae za domača in kuhinjska dela. — Ponudbe rod: ,,P. M. Ljnbl.ana, Stnri trg 26, II. nadstropje. 5263 Sprejmem pridnega ln poštenega učencu in učenko v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki O. Starši, Metlika, Dolenlsko 5243 listo M lm tei št 38»/i Wottovaal IX Sesms. 5292 Kupim majhno hUico z vrtcem ali peljem najraje na Spodnjem Koroškem. Ponudbe z zahtevami na upravništvo wSloven. Naroda« pod „Mala nlstcs 6310««. II najem st odda H gojenki trgovskega tečaja se sprejme še ena gojenka liceja ali trgovskega tečaja na hrano in stanovanje. — Tržaška eesta 11, I. nadstropje. »zgubil se je v noči 27. septembra ^S(B^a ga vrne v.?ri nagrad W«Pwle Francetu Dovču, Pokopališka ulica it, 20. v mestu ali bližnji okolici. — Ponudbe pod „Parcela 528511 na upravništvo »Sloven. Naroda«. Notarskega kandidata (tudi novinca) sprejme notar 5291 Hudovernik, v LJubljani. Sprejme se takoj v Narodni TIskarni v L]nbl|anl. — Predstaviti se je v upravništvu. Katere izmed 18—20 let starih ' gospic bi želele stopiti v boj £ menjavo umetniških razglednic 6 tremi mornarskimi podčastniki Iz boljših krogov, pod šifro Št. 21, 12, 23, 8. M. 8. „Turili11 Pola, Marlneteldpostamt.5311 Proda se~^3i |n lep brek. — Naslov pove uprav-r ništvo »Slov. Naroda«. 5302 »Slovenskega Naroda se sprejme takoj Oglasiti se je v Narodni tiskarni v Ljubljani. KUPUJE zmnoSke in ureče in plačujem za nove zamaške od jteklenic K110.— za kg, za stare, prevrtane pa ne zlomljene zamaške K 65*— za kg, dolge šampanjske zamaške, ne umetne, za Jcomad R L— in vreče 'do Jf, 14.— komad. Prevzamem vsako -množino brez prejšnjega vzorca in obvestila po povzetju. Ee Landskronerf maknpoTalnlca vreč In zama-ikO¥ v Gradca, Lendkal št 15- dobra za težka dela Prodam tudi okoli 1000 kg bukovega ogli a in stiskalnico za grozdje. Cene po dogovoru. Ivan Švigelj, trgovec, Borovnlo.-Eranisko. 5^3 Spretnega za samostojno delo s prav dobro p!a čo eventualno tudi hrano »prejme takoj Fran Kraigher krojaški mojster, LJubila-a Sosaoska ulica S. 5304 manjša ali srednlevellka bUa (vila) z vrtom t LJubljani ali okol ci Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Hisa 5241". Prešernove slike predaja ii poiilia po Hštiem itiztiji Iv. BonaJ v Ljubljani. Cena sliki 6 kron. (JHE GOBE nemesane. jedilne, same jurčke, Iztočen med, vosek, brlnjevo olie, razna domača iganja, knmno Itd. kupi vsako množino po najvišjih cenah ZSŠT M. Rantf Kranj. Prodaja: vino, znanje Ltd. SEMI z dobro idočo restavracijo in trafiko v dobro obiskovanem letovišča na Gorenjskem. Hotel je pooolnoma opremljen. Pismene ponudbe na upr. »Slov. Nar., pod „hotel novembra 5100". Gospodična ponesje francoščino, slove asko In nemško stenogr fiio. Ponidtv pod ,,M. S. 707 524S* na upravništvo »Slovenskega Naroda«. RT Kupim "*o psa jerebičarja )Vorstehhund) dobro lovsko dresirane-ga. — Ponudbe: J. Soater, talec, Sav. del. 5284 Svarilo. Podpisani naznanjam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih delal moj sin Ivo Brili, enol. peostovoljec. Hinko Brili, 5300 lekarnar v Utt|l. Dobro obdelano polje ^3.000 rris, z nekaj tisoči -adnega in oijičnega drevja, vodnjakom in izvirkom, gosposko in kmetiško hišo. hlevom in kantino, 5 minut od postaje Strunjan, ležeče na morju, zraven Por-torose (Istra) so proda za 200.000 K. Morska kopel ob morju. Spričo lepe lege Čaka tega kraja Se briljantne bodočnost. Ponudbe na lekarno Ksn-zonl v Trstn. 5190 Mesto ljubil vMa lite sedmogimnazijalec Itetialav f a|M, I.|r*k. IUimiiMu mL t. Proda se 90 hektolitrov rdečega vina (cviček) lanskega leta. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 5289 aarProdasta se ~ms 2 pnevmatiki s sa ttalljaaSi&o kolo. - Naslov pove upravništvo »Sioven. Naroda«. — 5-65 Prazne vreče vsake vrste ki suh« Qobe kuouje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišj.h dnevnih cenah trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenj. Imam naprodaj novo, nerabi.eno. Požiralnik šink 10 col. Cena po dogovoru. Fr. Mrhar, poa , Planina prt Rakeka 107. 5314 lite se "VB STANOVANJE z 2 aH več sobami v pritličju, za takoj ali november. Sprejmeta se tudi dve prazni nemeblnvani sobi. Plačdo ev vse v 2 i v 111 h. Takojšnje ponudoe se prosijo na uprav. »Slov. Naroda« pod „tlvlln 5311". se Eventualno se kuDi tudi hiša. — Ponudbe pod »Lokal za trgovino 9286* na upravn. »Sloven. Naroda«. Resno ženltna ponudba. Vdovec, star 28 let, s stalno strojniško službo in tremi otroki v starosti od 4 do 8 let se želi seznaniti v svrho ženitve z mlado inteligentno vdovo brez otrok ali gospico v starosti od 20 do 25 let, ki bi imela blago srce do otrok in ki bi bila šivilja. Resne ponudbe, ako mo«roČe s sliko, nod: Blago srce 5293* na uprav. .Slov. Naroda". Tajnost strogo zajamčena. MM MIHO oddaja posamezne zaboje in tudi večje množine v poljubnih steklenicah: 4793 Frane Sitar, zaloga piva 06ss, Llnblfana 7. — V mestu se dostavlja brezplačno na dom, prazne steklenice in zaboji se po dnevni ceni jemljo nazaj Cement-Portland samo v celih vagonih. Naročajte za spomladansko gnojenje sedaj ie Up KAJ NIT. TBB 5212 FR. MULEC. GRAZ, Felix Oahnplatz 6. jtarsev, stara 15 let, zdrava, močna, zeli vstopiti kot aaAsbSSnVsi v boljšo trgovino v ka-11GM1MB kem večjem kraju ali mestu, kjer H Imela oskrbo v hiši. — Cenjene ponudbe na Ivssko Logar, Boklnlaka Bistrica 01, Sorsnjsko. Loža =8 v slov. dež. narodnem gledališču I. nadstropje Oddasta se dva sedeža v a bonoma. VeČ pismeno vprašati poštno ležeče pod: „Lola 5151». BiSiard firme Seifert s kroglami in kejem se tako} eeno proda, je zanesljivo dobro m varno naložen denar. Poizve se v kavarni Slon pri blagajni v Linb lf a nI 5079 Sprejme .se iobrastrojepiskn as nadziranje uc*ak pri pouku v popoldanskih urah. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod: „oopoldan 5283". BaT" Prodam faa tvrdke Boliel Hetizmann. dobro ohranjen, iz L 1012. — Vpraša se v upr. »Slovenskega Naroda«. 5273 slaščic nriporoča na debelo in drobno domača tvrdka M. Tomatin, Ljubljana, Sv. Jakoba trg itev. S. 5274 Vrtnar sposoben za vsa vrtnarska dela, se spre'me za graščinski vrt na Javorniku proti dobri plači 200—250 - K mesečno, draglnjski dokladi in prostemu stano-vamu z lučjo, pri Kranjski Inde* Etrtjski drntbl as Jesenicah, Gor. Iščemo izučene za boljši rricški in ženski konfekcijski posel. Nastop takoj. Zaslužka 15—25 kron dnevno. Krojačka zanatll|ska zadruga, Zagreb, Dalmatinska 1. Ker ima veliko veselja do trgovine, želi neka odvet. uradnica oz. stenograflnja in strojepiska svoje dosedanje mesto odvet uradnice pre meniti in iti za KONTORIfTINJO v trgovino v Ljubljani in sicer z mešanim, manufakturnim ali špecerijskim blagom, gre pa tudi na deželo, najraje pa v tako hišo, kjer bi lahko imela popolen vpogled v trgovino. — Toza-dnevne ponudbe pod Trgovka 5300 na upravn. »Sloven. Naroda«. Kolesarji, pozor!! Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi prve avstr. patentirane obroče za kolesa. Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in Časa. Dobijo se obroči na Marija Terezije cesti Štev. 0. — Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo za Kranjsko: 5296 Ernest Aljaniii, Ljubljana. Hani*r Beblvs se prodajalnah l — nsjaj ^HIIIlItlllMIliltllMIlHIllllllllllUllllllllllllllilUnilllllllllllllllllllllllUlIlIMIMIIIIIIIlllll^ i ■ Priporoča se tvrdka ■ I 1 JOS. PETE LIN C 1 UUBUANA tovar, zaloga slvalnlfc strojev sa obrt In = I domačo rabo, tor njih dolov, Igel In olja. | = lato tam prodaje oalanterijekava blaga, far = trebićin za Šivilja, krojače In čevllarje. " e Postrežba točna In aoliSna — cono smo 1 Blizu frančiškanskega mesto lavo, ob vodi = |. HT av. Patra nasip 7. fjsj FiiiNiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiHiniiiiiiMMiiiiHiiiiHiimiiHiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiimmmiiimr; Stuchly sM.°.t Maschke v LJUBLJANI, Židovska ulica Štev. 3 in Dvorski trg 1 priporoča prve vrste l*srVELOUR-KLOBUKE~W najfinejše blago zadnje novosti tvornic v Novem Jičinu, ter svilene in žametaste klobuke in Cepiče. Popravila se sproleasajo ta vestne Uvrsaje|o. f talni klobnkl "% ▼ •dno v zalogi. Crna salon, obleka skoraj nova, za bolj močnega gospoda, se prode. — Izve se pri krojaču V i taki. 5230 Pozor! Večje množina lsbolenegs atesta te prosa. Poizve se: Rotaa ulica II. MaMfsaa. 5260 Tesarje In mizarje proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbi-eno) spretne Alf T ON STE! NE R, Ljnbliana, Jeraaova ailea AL 11. 175 dober mirovni gu-ni in 2 zračni cevi se prodaste na Marile Terezlte cesti SL 13, prltUAIe 10. 5.94 Blagajničarka se takol sprejme. Stanovati mora v "-^tj — Ponudbe pod „Postanost 1000" na upr. »Slov. Nar.« — 52:9 V najem se odda vila v bližini Ljubljane. Pobliže se izve v trgovini Peter Lassnlk, LJnbljaaa, Marijin trg. 5108 MT Sprejme se 'Vsi lovski čuvaj s spričevali za večji revir na Hrvaškem. Natančneje se poizve pri J. J. Naglas v Lfabljsal. 5193 Delavce io delavke sprejme takoj v služlso strojllna tovarna Ssmsa A Co v Mobil sni, Metelkova ulica 4. ZglaSevanje od 4—5 popoldne. 2200 3!ff~Prodam"Vg lepo. dva in pol leta staro kozo. ki ima pri slabi brani dnevno 1 liter mleka najboljšemu ponudniku. — Ponudbe naj se pošiljajo rod: „kozorejec 5238** na uprav. »Slov. Naroda«. |ssF* Sprejmejo se *fM krojaški pomoinili eventualno kroflačlce za ročno delo. Nastop takoj, plača po dogovoru, pri Anton Jjtc, krojač, starije Tere-zlle eesta 13, vrats 16. 5266 Kupujem zmedene ženske lase. Štefan Strmoli, tjnbljaaa, Pod Jranžo it. S. POZOR I Zartdl vpekllMSl. v vojalko slniboTanle 1. lokal odprt samo la prodale blaga ta atoar ob dalavnlklh samo od 9. do pel L „ADRIJA" Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. Mirna, ŠeliMioiia d. i Barvila za obleke „TEKLA**. Pralni praški. Čistila za slamnike „STR0-B1N". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R0ZNI PRAŠEK" najboljše sredstvo a negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti mojjeni. — Parflmi io diSave. Sredstva za konzerviranje jajc — — Koncesijonirana zaloga strupov. f Ljubijanska Itreditna banka v Ljubljani j ■ sssar Delniška glavnica 10,000.000.- kron. SasT* Stritarjeva ulica štev. 2. ^BB Reaervm a.eoo.ooo- hr»B.T. II i i i Stritarjeva ulica Stav. 2. Poslovalnica c kr. avstrijsko državne razredne loterije. Reaervnl londl nad 3,000.000.* kron.' sj- asss^ssPSf^ssav nar aaar a? ar ar svav os m w v w v« ar aaw arai vaavvvav -^ovw ^ w v w m ^ovonvar ^Bar^sav ar ar ^aa» w '^or- w — ^ —- Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. _ _ SST Sprejema "SJS II Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, ffinan- I I B9 4A 1706^2 33 A:A 557154 01 26 R2