63. Sfevilka. I lloMlnl, v fttrtek, 18 marca 1915 XLVII1. leto. »Slovenski Narod* velja v Lfabljaml na dom dostavljen: rrio Icto naprej . . • • K 24"— ~;-I .eta m • • • • 9 12*— ftrt leta „ • • • • . 6*— u mesec « > • • • » 2*— v upravmsivu prejeman: celo Icto napre] • 9 • • K 22*— pol leta ^ • • • • » 11*— eetrt leta . • • • « , 5*50 na mesec • • • • * • 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrafajo. "Jr-đaiit¥O; SaaUoTa aiica ilS(v pritličju levoj ttUIoa *L 34. Iifca|a wwmk 4aa ■▼•ćer izviemit nedelj« im prasalk«. Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., 7a dvakrat po 14 vin., za trikrat ali vcekrat po 12 vin. Partc in zahvala vrsta 20 vio. Poslano rrsta 30 vin. Piri večjih inserdjah po dogovoru. Uptavništvu naj ae pošiljajo naroćnme, reklamacije, inserati Ud, to je administrativne stvari. •^-«—> FosaMeina iteTflka *•!$• 10 vinarjev, ——_ Na pismena na.očila brez istodobne vposlatve naročnine s« ne ozira. „Karodna tiskana" Ulefon *L SS. .Slovenski Tsarod* Telja po posti: za Avsfro-Ogrsko: eelo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ „ • • . 13"— Četrt leta „ » • • • 650 na mesec m m , . a 2-30 Iza. KcmČIjo: celo leto naprej . . . K 30 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej ... K 35.— Vprašanjcm glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravaUtvo (spodaj, dvorišče levo), Saaflova ulica £t. 5, teleioa št £5„ Svet Gvna vol na. ponesrečeni ruski navali v Poljski, v Galiciji in v Karpatih. — Naše čete so odbile Ruse bd Črnovic. — Boji v Argonih in v Cham-bagnL — Ruski navali na Tauroggen in ob Orzycu so se izjalovili. RLSKI NAPAD PRI \VYSZKOWU 1DBIT. — NA VAL RUSKE PEHO- jrr vzhodno od Crnovic za- [ VRNJEN. | Dunaj. 17. marca. CKor. uraJ.) ■ radno razgtašajo, dne 17. marca »pol dne: [ V ruski Poljski in v zapadni Galiciji smo tuđi včeraj odbili posamne fovražne napade. [ >"a Karpatski fronti nofcenih pMvenin dogodkov. I V okolici Wyszkowa so posku-fali sovražni oddelki zopet osvojit? z fcoetovan'rni navali ponoći pozicije, k! so jih zavze/e naše Čete. I Napadi «o se vseskozi pone- Južno od Dnjestra se me*toma irše boji. Siiuvacija se ni Izpre-neni!a. Naval sovražne pehote na južni )re? reke Prut vzaodno od Crnovic e ie kmalu razbil v na-em ognju. Naniestnik načelnika generafnega 1 štaba pf. Hofer, fm!. * - • ONESRECENI RUSKf NAPADI \ TALROGGEN, LALGSZAR-GEN IN OB ORZYCU. Eeroltn, 17. marca. (Kor. ursd.) -oročilo Wo!ffovega urada: Veliki jiavn? stan, dre 17. raarca. V z h o d n o bojfšče: Stebe ruske navale na Taurog- [ ien ?n Langszargen smo zavrnHi. Med rekama Szkwa in Orzycz :nio odbili ruski poskas prebiti našo rnnfo. Južno od Visle se ni nićesar iz-»remenilo. Vrhovno armadno vodstvo. Iz ruskega uradnega poročila. Iz Rotterdama poročajo iz urad-rega petregradskega poročila to-le: Ob Bzuri je opaziti veliko aktivnost med nernškimi četami, ki imajo tam svoje pozicije. Mogoče je. da Nemci tam ojačujcjo svojo artiljerijo. V Karpatih so odnošaji za rusko ofenzivo zelo težavni. Zlasti silijo silni snežni meteži meštvo, da uporablja že izdelana peta in da korakajo vo-jaki drug: Zd drugim, vsled česar imaio Rusi v sovrr.žnem c?niu silne izgube. Sr?mo smučarji se laliko boli prosto gibJiejo. * BOJI V KARPATIH IN VZHODNJI GALICU i. Iz Budimpešte peročajo, da so naše čete južno cd Stanislavova bile bitko, ki je potekla ugodno za nas. Vreme je bolišc. Rusi so dvnkrat brezuspešno napadii most pri Crno-vicah. pri čemer so jim naši razbili dva topa. Del moštva teli topov je padel. Sedai postavijajo sanitetne čete izredno^mnogo sanitetnih psov v službo. I i psi slede ranjene v snegu ter onii^gočajo hitro pomoć. ;>A Nap: poroča iz Ungvara: Sevcrno od Uzsoka so se vršili ljuti boji. ki so se končali s popolnim porazom sovražnika. Na desno in levo od ceste Uzsok - Tn^ka so se vršili zadnje dni neprestano artiljerijski boji. Rusi. ki so se bili na vrbovih v okolid dobro žarili, vznemirjajo naše pozicije dan in noč. Imeli so namen, preprečiti naše nspehe in zadržati nadalinje prodiranje naših čet. I.")a izvedejo ta s\*oj namen, so napadii v ponedeliek opoidne cen-trum naše fronte pri IJzsoku. Posre- ćilo se iim je tuđi. ustaviti se v blizini naših pozicij, se tam zakopati in te pozicije držati več ur. Tekom po-poldneva so naše čete nenadno iz-padle iz svojih zakopov in ne samo \ rgle sovražnika iz njegovih pozicij, marveč ga tuđi prisilile, da se je na ćeli fronti umaknil. Vjete niske vojake iz te bitke so naši poslili v Ung-var. So to vojski pehotnih polkov st. 252, 256 in 25S. ki pravijo. da so pred par dnevi prišli od przemj, slske cblegovalne armade sein. IZPRED PRZEMYSLA. Vojaški friTik; moskovskih li-stov se bavijo zopet enkrat s Prze-mvsiom in njegovo obrambo. Kritiki naglašajo. da že delj časa Rusi nišo izvršili večjih n:i:-adov na trdniavo. Prodini izpađi posadke iz trdnjave so bili odbiti. Sicer pa se je omeiilo oh-leganje na artiljerijske hoie in dolg^-traina saperska dela. Zdi se, da se hoće rusko armadno vodstvo, da se izogne velikim izgubam. izngniti od-ločilnim na>kok^m in prisiliti trdnia-vo z lakoto k predaji. Kritiki svare tuđi pred domnevanjem. da bi mogla ta moderna in izredno spretno branjena trdnjava skoro pnsti v ruske roke. Najbrže se bo u soda Przemv-sla ođfočf'a na drugih boiiščih. Pač je upravičeno domnevanje, da so se velike zalome živi! in municije ^~ trd-njavi skrčile. kljub temu pa ie računati še z daljsim cdporom trdnjave. • • •- : * Rasi prdi Žldom. Dur.aj, 16. marca. (Kor. urad.) Iz glavnega noročevalskega stana se poroča: V Galiciji se je javno razglasila ta-Ie naredba ruskega vojne-ga poveljstva: Dosedanie izkusnje v > ojni so nam jasno pokazale sovražno posto-panje žilovskega prebivalstva Poljske, Galicije in Bukovine. Će zapu-ščaino ta rajon in če ^ra zasede naš sovr^ažnik je to vedno zvezano s kru-timi oriredbami proti prebivalstvu, ki z nami simpatizira, ker 2idje Avstrii-ce. kakor tuđi Nemce k temu nahuj-skaio. Da ščirimo nam prijazno prebiva Istvo pred krutostjo in varujemo naše čete pred vobuni. ki so na ćeli fronti večinoma samo 2idje je nai-viš?i arrnadni povclinik odredit, da morajo Žirije ostati v rajonu armade in da jim ie vstop v rajon zahodno od mesta Jaroslav prenovedan. Da se prepreci eventualno obrekovanje mirnega in nam prijaznega prebival-stva in da dobimo v roke židovske vohunc, je vzeti ta-Ie, ki iih je kaz-novati: s smrtjo na vešalih za vsako kazen, ki jo naložijo Avstrijci ali Nemci kakemu mirnemu pretiralcu. Za vsakega vjetega židovsksga vo-huna je postaviti dva tala. Ta odredba se ie odredila samo v interesu mirnega in nam prijaznega prebival-stva v njegovo obrambo in ker so Židje sovražnika vedno nahuiskali k sovražnem postopanju z obrekova-niem. Je to vsiljen rezultat šestme-sečnega potrplienja in trdnega pre-pričania o ilojaliteii in krutosti Židov naprnm prebivalstvu. ■ K temu pripominia glavni poro-čcvalski stan: \'zdržujemo se vsakega komentarja k tej odredbi, ki spo-minja na temno dobo srednjega veka. ■ - m • DRUGA BITKA PRI AVGUSTOVU. \Voiffov urad poroča: Iz velike-ga gla\Tiega stana se nam poreča o umikaniu i.ove ruske X. armade: Ko je bila ruska X. annacla v zimski bitki v Mazurih razbita in po kapitulaciji v lesu pri Avgustovu so se zbrali ostanki 3. ruskega armad-nega zbora pod utrdbami Ollte, ostanki 26. in 3. sibirskega zbora pa so se unakniii v trdnjava Orodno in za crto ob Bobru. Armadni poveljnik general baron Siebers. njegov gene-ralništabni šef in poveljujoči general .S. armadnega zbora so bili od-stavPeni, trije novi armadni zbori, 2.. 13. in 15. poslani v Grodno in vrzeli v ostalih zborili zamašeni z rekruti. Na ta način se je zopet izpo-polnila ruska X. armada, ki se je koncem februarja zanian trudila od-poditi nemške čete. ki so bile prodrle do crte ob Bobru in tik pod trd-njavo Grodno. Pri tem napadu so doživelc čete pri Tannenbergu uni-čenega in na novo izpopoinjenega 15. armadne.ea zbora, ki so prodirale v neokretnih globokih kolonah. najtež-je izgube. \' namenu nemškega vodstva ni bilo ustaviti se tik pred crto ob Bobru. ki je bila sezidana iz betona in postaviti se takt), da bi imel sovraž-nik odprto levo krilo pred senoj. Pač pa je bilo nameravano, kakor hitro mogoče zopet dobiti operacijsko svo-bodo. Prej pa je bilo še potrebno po-spraviti velikanski plen, ki je Ieža! raztresen po Avgustovskem lesu. Ko so bila ta dela kolikor toliko končana, so nemške čete priče Ie z onim gibanjem, ki je dovedlo do naincru-vane nove grupacije. Desno krilo je zasedlo v pokrajini pri Avgustovu med tem pripravljene pozicije. Druge čete so se zbrale na primernih prostorih. So-vražniku je ostalo gibanje nemških čet popoinoma prikrilo in nemške čete so že zasedle ctoločene pozicije, ko je ruski armadni poveljnik izdal o zmagi govoreČe povelje, v katerem se je govorilo o zmagi na ćeli crti. Dalec narazen je začel 3. ruski :u*-madni zbor prodirati iz Simna proti Lodziejenu 2. armadni zbor pa \z Grodna preko Kopziov.a in Scinvja na Krasnopol. Ostali ruski zbori so prodirali skozi Avgustovski les, za-deli pa so tu prav kmalu na hud od-por. ki ga Rusi nišo mogli zlorniii, dasiravno so z dvrakratno in trikrat-no premočjo več dni zapored napadali nemške pozicije. Dne 9. marca se je pričcla neni-5ka ofenziva proti ruskemu 3. ar-madnerau zboru, ki je prodiral mi desnem ruskem krilu. Ko se je čutil ta naenkrat iz Lodzieja iu Sw. Jczi-torvja s severa v boku ogrožeiiegii in prijetega s strani, se ie jiitro priče! umikati v vzhodni in južnovzhodui smeri ter pusti! v naših rokali več sto vjetnikov in nekaj strojnih pušk. S tem umikanjem je ruski povelinik odkril krilo sosednega 2. ruskega ar-madnega zbora, čegar kolone so do-spele 9. marca do Berznikov in Oi-b>ia. Proti temu armadneinu zboru se je obrniio sedaj nadaljevanjc r.ciu-ške ofenzive. Izvesti to ofenzivo za-res ni bila malenkost, bilo je 11° in več mraza. Pota so bila tako gladka, da je sila mnogo konj one moglo i u pocepalo in da je mogla oriti iniantc-rija Ie po 2 do 3 km na uro naprej. Dne 9. in 10. marca je prišlo pri Seinvju in Berznikih do boia s prese-netenim sovražnikom, čegar prednje čete so se že razvijale za napad v zahodnji smeri pri Krasnopolu in so bile sedaj prisiljene obrniti se proti severu. Seinv in Berznike so Nemci Še v noći od 9. na 10. marec \' na-skoku zavzeli. pri Berznikih so no-polnoma uničili dva šc popoincn:.a mlada polka in oba -polkovna novelj-nika vjeii. Ruski armadni poveljnik, ki ie pač \ ide!, da se razvija zopet obkolilna bitka, kakor v Mazurih, je Hmerittonlfo. runeoski spisal Pierre de Cou-I e v a i n. V ■" (Dalje.) Ko je odhajala iz vile. je gospa Ie Blanzac izrazila željo, da se neko-iko sprehodi in. ker je Annie privo-ila. je kočijažu ukazala, naj jima z vo-'Om sledi. Dolgo ste korakale molče. Cristijana je bila v mislih vsa zaposlena s tem divnim naključiem. ki se [c ravnokar odigralo pred njenimi , kmi. li; ona ga ni niti najmanj za- ! snovala! Sploh ni imela ničesar ] »praviti s to zadevo. Ko je prejela | eratko naznanilo generala de Bussv, ! i je prišlo na misel — ali bolje reče- f i'/, ji ie bila poslana mise! —, da po-rabi gospoda in gospo de Froissy... Wari tedaj nismo bitja nižje vrste, Kez lastne volje? . . . Gospa de ^lanzac je hipno opustila to misel in gledala Annie v oči. Na resnobi in napetosti njenega obraza ie spozna-** da je Annie zadeta naravnost v >rce in uganila je. da koma] caka, da flore govoriti o Jacguesu. — Kako vam ugaja gospa d* An-piilhon? jo }e vprašaia, da ji razve-k jezik* . . : — Prav Ijubeznjva in zelo interesantna je, je iskreno odgovorila Annie. — O. plemenitašinja v pravem pomenu besede je. Dobra je kakor svetnica in njen sin jo ohožuje. Uboga žena? Koliko bo trpela. če odide. — Ali marki že dolgo misli na to ekspedicijo? je vprašaia Annie z negotovim glasom. — Zdi se mi, eno leto. Annie je hipoma odleglo, ko je čula. da izvira njegov nacrt še iz prejšnjih časov. — In . . . vi ga odobravate? — Moram. Glejte. gosped d* Anguilhon se nahaja v krmem položaju. Različne okolnosti so ga spravile ob njegovo premoženje; grad Blonav. enega najlepših gradov Francije, je prodal njegov oče; palača v rue de Varenne je preobreme-njena s hipotekami; vse njegovo premoženje obstoji v mali renti. Ne more živeti niti svojemu stanu niti svojemu okusu primerno. Razumem, da ne mara gledati svojega Iastnega po-gina. Če ostane v Evropi, si končno Še požene krogljo v glavo. Prav lahko bi se bogato oženil. Naslovi, recite, kar hočete, veljajo več kakor kedaj. Naslova si želiš kakor pristne oprave ali starih gobelinov in žensko ti krasi bolj. kakor toaleta in dijamantu Deset bogatih nevest bi mogei dobiti marki, ne ene. A. glejte — ga, rajši gre v surt in na konec Afrike, kakor da poroci devojko, ki je ne ljubi in katere vzgoja ne doseza njegove. \ojvodinja je naenkrat obstala sredi pota in se obrnila proti mladi Amerikanki rekoč: — Ali mi hočete dovoliti. da z vami odkrito govorim? Na to je. ne da ie čakala Annine-ga odgovora nadaljevala počasnih kerakov: — Vedite torej, odkar vas poznam, želim, da vas inarki poroci. (Ni rekla: da poročite markija. da poudari Jaccjuesovo prednost.) — Ljubi vas, ne more se pa odločiti, da vas zaprosi v zakon, ker ste zanj prebogata. To je nesmisel, zakaj, če imate velike premoženje, tedaj nosi on zgodovinsko, skoro kraljevsko ime, ki vas postavi v prvo vrsto aristokracije. Zares, to bi bil tako lep zakon, kakor si Iepšega misliti ne morete. Sijajna socijalna pozicija, premoženje, Ijubezen, z eno besedo, vsi predpogoji sreče! — Vsi ne! Zakaj d' Anguilhon in jaz nisva niti iste narodnosti n*ti istega veroizpovedanja. — Če se dva ljubita, je soglasje hitro gotovo. Poglejte Keradieujeve. Francozi odličnega pokolenja. dobro vzgojeni in značajni, so najboliši za- konski možje na svetu. Prinašajo v hišo duhovitost,idealnost in iznenađenja. — Da . . . toda zakona ne sma-trajo dovolj ressnim. je odgovorila Annie. izdajajoč svoj skriven strah. — Reci hočete. da so nezvesti, je de^a voivodinja smeliljajc. Res, a ne toliko, kakor se v obče misli. An-gleži. Italijani skrivajo svoje grehe, Francozi so nanjc ponosni ter jih celo iz nekakc otroške nečimernosti pretiravaio. \"em, da so Amerikanci v obče vzorni zakonski možje. A mnogo jih je, ki so udani pijaci, borz-ni igri ali, ki ne žive, kakor za svojo trgovino. Ali ni to gorii kakor nezve-stoba? — Nič bi ne moglo biti hujšega, je z rezkjm poudarkom odgovorila gospodična Villars. — Kako ste mlada! je odvrnila voivodinja skoro zaničljivo. Da se povrnem k gospodu d' Anguilhon, prepričana sem, da vas osreči. Pred-vsem je silno zaljubljen v vas, tuđi je dozorel v nesreči. Vi mu morete pomoći, da z nova zgradi svojo hišo, da postane korišten, dobrodelen člo-vek. Kot dekle ste živela v sijaju^ kot ženi se vam v Franciji obeta še mnogo sijajnejše, da celo interesantno življenje. Vem, da bi vas vse to ne rnikalo. da ne ljubite markija. a vi ga ljubite, kaj ne da? je vprašaia vojvo- dinja Annie s tihim glasom in stopila tik pred njo. Gospodična Villars je silno zaru-dela, smelo vprašanje vojvodinje ji je kar sapo vzelo in niti besedice ni mogla spregovoriti. — Že dclgo sem slutila vašo skrivnost. je ncustrašeno nadaljevala gospa de Blanzac. Ali mi dovolite, da gospodu d' Anguilhon malo narnig-nem? — O, ne, ne. prosim \as, jo vzkiiknila Annie vsa prestrašena. — Prav. draga moja. samo hj pustite, da odpotuje. Smrtno bi vani bilo žal, tako da utegnete ostati stara devica. Po njem bi vam mjeden mo-ški ne mogel več ugajati. Nagloma je vojvodinja razgovor prekinila. — Stopiva zopet v voz, če vam je drago. Molčale ste obe. Od časa do ć:i-sa je voivodinja motrila obraz inlacic Amerikanke ter skušala i'ganiii njena čuvstva. V trenotku, ko je vikto-rija obstala pred vhodom v vilo Chil-hac. je vojvodinja položila svojo ro-ko na Annino, jo nežno stisnila ter ii zašepetala: — Upam, da mi priđete kniahi naznanit svojo zaroko in sprejet moic čestitke. Kmalu. kaj ne? ... Na svi-denie! je pripomnila z iskrenostio in pomenljivim nasmehom. XDalje priiiodigič.1 .. S'ran 2. ,5LUVtN>KI NAKULT, dne 18. marca l^i5. 63 štev. spozna! brezupnost nadaljnjega upiranja, ter je 10. marca zapovedal, da se ćela njegova armada umakne. Kmalu so mogli videti naši letalci dolge sovražne kolone, ki so se na ćeli crti od Gibvja do Sztabina umi-kale skozi Avgustovski les proti Grodnu. Dne 11. marca so zasedle naše čete pri zasledovanju Kakarzer, Fro-nek in Gibv. Neka nemška konjeni-Ška divizija Je se ponoči v naskoku zavzeia Kopziowo. Samo tam je na-štela preko 300 mrtvih Rusov; nad 5000 vjetnikov, 12 strojnih pušk ter 3 topovi so ostali v naših rokah. Večjih resnih bojev ni bilo. Samo jfrožnja z moćnim nemškim objemom je zađostovala, da se je hitro umak-nilo ne samo ogroženo krilo, rrarveč vsa sovražna armada, ki se ie na fronti kakih 50 km pripravlja'a na napad. Učinka takega gibanja, njega moralične vrednosti in izgube zapu-Ščenega materijala, ki je sedai dru-gič napolnil Avgustovski les, sedaj se ni mogoče presoditL Carski ukaz o avtonomiji Poljske. >Leipziger Neuste Nachrichten* poročajo čez Rotterdam: Reuter javlja iz Petrograda, da iziđe v najbliž-jih dneh važen cariev ukaz. ki podeli Poljski avtoncmijo ter prizna po-polno pravico poljskega jezika. * SEFINZENIR FRANCOSJvE MORNARICE O NAŠIH PODMORSKIH COLNffl. Sefinženir Lebeuf, ostvarite!] francoskih podmorskih čolnov, hvali v dolgem članku v »Jouralu«- delova-nje avstro - ogrskih podmorskih čolnov in piše. da so ti navzlic temu, da jih je malo. izborno izvršili svoj na-men. Najprvo so dosegli, da je moralo ostati brodovje, ki je blokiralo av-striisko obaL. v veliki oddaljenosti. fn v resnici je Avstro - Ogrska se vedno gospodarica Jadranskega rnorja in njene ladije nemoteno vozilo med Trstom, Puljem in Kotorom. Avstro - ogrsko brodovje je mog'o obstreljevati Bar, dočim so se morali Francozi cmejiti na to, da so oddali par strelov, ter 5e nato umakniH. Francoski dreadnought »Jules Fer-ry* je meseca avgusta Ie kornaj uše! nekemu avstrijskemu podmorskemu čolnu in tuđi velika oklopna križarka »\Valdcck - Rousseau« je mogla uiti svoji usodi lc vsled tega, ker je hi-trejša. Sefinženir Lebeuf je kondno izjavil, :a londonska divizija in več drugih enot. To so prve popolne enote teritorijalnih čet, ki so odšle na Francosko. Zdravstveno stanje čet je izborno. Francozi so, ri/en pri Soissonsu, na raznih kra-jih bojne fronte napredovali, zlasti v Champagni. Na vzhodnem bojišču so se po-nesrečili silni nemški napadi na Var-šavo. Nemška ojačenja, ki so napad-Ia ruske pozicije v vzhodni Pru^iji, sa bila ustavijena ali pa bodo pogna-na nazaj. Po kratkem razmotrivanju vojnega položaja na vzhodu je govoril lord Kitchener o nezadovoljivih raz-rr.erah v anj^leških tovarnah. ki iz-deljujejo vojne pctrebščine in je izjavil: Dočim so delavc: v splošnem lojalno delali, 50 bili ža! tuđi slučaji, da 50 izostajali oj dela, da se nišo držali delavnega časa in da so bili ma!cmarni, kar je delo tovaren močno zmanjsVo. To je pripisovati v nekaterih slučajih alkoholu, v drugih pa ovirajočemu delu delavskih zvez. Ne morem dosti resno opozarjati na to, da bo uspeh tovaren zelo vplival na operacije v raznih delih sveta, če ne de!a ves narod z nami in za nas, ne samo s tem. da daje Pudi za vojno službo, marvec tuđi s tem, da nas preskrbi s potrebnim orožjem, municijo in opremo. * • # Vojni položaj Nemčlje. »Corriere della sera- pomča'ba-je z vejaške strani, da je ruska ne-varnost danes za Nemčijo majhna. Zdi se mu sedaj pravi čas. da nem-ške čete na francoskem bojišcu pri-čno z ofenzivo in vsaj poskusiio za-sesti obal. da na ta način prekirejo zvezo med Francijo in Angleško. Tuđi je mnenja, da bo Anglija zelo oslabljena, če ne bo več v zvezi s Francosko, Naloga Rusije je, da oltare Nemčiji naspreti v defenzivi, ker ji ne more prizadejati v ofenzivi nobene škode; nasprotno pa mora Rusija z vsemi svojirni močmi poskusiti rfenzivo proti avrtro - ogrski fronti. Hin^enbnrsrovi mane\Ti so imeli predvsem ta uspeh, da so bili Rusi prisiljeni, opustiti vse svoje prvotne nacrte in izprrmeniti vse svoje ukaze v tem pogledu. Iz Angiije odpu^eii Nemci In Avstsijcf. London, 16. marca. (Kor. urad.) V posianski zbornici je izjavil podtajnik Tennent na neko vprašanie, da se nahaia od grefov Egona in Albreh-ta Bassevvitz, prvi kot vojni vjetnik v Holvportu. Drugi, grof Albreht, je bi! sicer v septembru aretiran, a ko se je izkazalo, da je bi! po enmeseč-nem službovanju v nemški armadi, spoznan za nesposobnega in odpu-ščen. dne 17. oktobra izpuščen proti jamstvu. — Drugi podtajnik Primro-se je navedeJ število Nemcev, ki so jih cdpustili domov: pod 17. leti 2(52, nad 55 let 250, med 17. in 55. letom 283. Število domov odpuščenih Av-strijcev pod 18. letem znaša 02, nad 50. letom 154. med 18. in 50. letom p% 396. — Ministrski predsednik Asquith je predlagal odgodenje parlamenta do 14. aprila. Ta predlog se je po daljši debati o vališkem cerkve-nem pravu sprejel. DELO NEMSKIH PODMORSKIM ČOLNOV. \z Rotterdama poročajo: Pri ne-kem zburovanju v Londonu, katere-mu je predsedova! lord Selborne, je izjavil Pollen, da je rnoč angleškeg-vojnega brodovia enaka dobro opremljeni vojski na f uhem v številu 15 milijonov mož. Ce bi hoteli Nemci v resnici izvesti uspešno blokado, bi morali imeti najmanje 12.000 podmorskih čolnov. Iz Liverpoola poročajo. da so bili v pcnedeljek trije Govorni parniki na potu proti zaliodu, 15 morskih rnilj zahodno od Hav/er forta, torpedirani. Dva paruika sta se potopila. Kanitan Williams ladie -Inaian CitVvT prinoveduje, da se je nahnial 9 mili od St. Marvjn. ko je opazil v petek zjutrai nemški podmorski čoln ^U 29* kakih 3fiO vardov za svojo ladjo. Podmorski čr;!n je ladjo dohi-tel. V izborni an^lcščini ie pozval po'.'eljnik podmorskega čolna kapi-tana, da raj pokaže svelo zastavo, kar je ta tuđi storil. Podmorski čoln je nato pnkazal nemsko zastavo ter mu sporočil, da bo njegovo ladjo po-topil in d3 mora kapitan z mostvom zanustiti \- čolnih ladjo. Ko so bili čolni na morju, je dal poveljnik nem-škcRa nodmorskega Čr>lna iadio torpedirati. Poveljnik je nato povabil kapitana na podmorski čoln, kjer se je z njim pri vinu in smotkah razgo-varjal. Ladja > Indian Citv« ie bila torpedirana tik pred mestom St. Ma-ry. Morda eno uro je ostal podmorski čoln v blizini in so ga prebivalci z velikim zanimanjem opazovali. Tako), ko se je izveddo za napad, sta odpfuJi dve patruljski ladii ter vzeli na krov moštvo potonljenega parni-ka. Floracan? in ^Invergibvle- sta bila torpedirana brez svarila. Reuierjev urad poroča siedeče uradno poročilo: Parnik r rin^ai -(1563 ton) je bil v torek ob ohali Northunihcrlanda torpediran in se je potopi!. Šest oseb ie utopilo. Panrk i>At!anta- (519 ton) ie bil v nedeljo ob obali Zahodnjega Irskega torpediran in se ni potepil. »Petit Parisien-r poroča iz Cher-bourpra: Neka franeoska flotilja tor-pednih čolnov je našla v blizini Cher-bourga ostanke parnika • Abeni-ren- (?) Parnik, na katerem ni bilo več moštva, so za silo popravili, mu zamašilj luknio, ter ga vlekli v Cher-bourg. Frankohrod o. M„ 17. marca. (K. urad.) -Frankfurter Zeitcng* poroča iz Amsterdama: -Nieuwe Caurant ■ poroča: Morje ie naplavilo k oteku Ameland, seveno oć Kolandske neki čoln z napisom ^Citv of York . Tuđi je morje naplavilo več vreč mrke z istim napisom. Damneva se, da so to ostanki kake^a angleškega parnika. ki se je potopi!. Frankobrod o. M., 17. marca. (K. urad.) vFrankfurter Zeitung.* prroča iz Amsterdama: *Nsuwe Courant-kem članku, da naj ladje ne rešijo več moštva potopljenih nemskih podmorskih čolnov, marvec naj je sma-trajo kot izven vojnih postav stojeće in je prepuste usodi. • * Pošfljatev petroieja. V zbornici lordov ie izjavil lord Emmott. da je zapustila koncem nic-seca januarja neka Iiolandska ladja s petrolejem Svansev. Admiraliteta ie prepričana, da petrolej ni bil namc-rf?n so\Tažrim podmorskim čo'nom. Odpo«i!;atelii so morali plaćati kazen petih šiTinpo\\ ker te pošiljatve nišo naznani^e oblastem. * * Izgube francoskih !n angleškth ladij. Francoski listi prinašajo statisti-ko francoskih izp'ub na ladjah. Po tei statistiki je izgubila Francija do !•">. marca 20 ladij. ki so bi!e torpedirane. Trsrovsko brođovie An^l'ie in Franeoske. ki je imelo začetkom vojne U.J14 ladij s 23.3*6.988 tonami. pa je ostalo na isti visini, ker so se postavile v službo nove ladje in zapjenjene ladje. Ustavljen angfeski promet. Amsterdam, 17. tnarca. (Kor. u.) Iz Vlisingena poročajo. da so angle-ške oblasti pustile zdajpazdaj ustaviti ladjeplovno službo v Folkestone. Upajo. da bodo mogli voziti posto in pasažirje čez Tilburv. Angieški uvoz mesa. \z Londona se poroča: Da se nekoliko pomiri javnost, je izda! londonski korespondenčni urad neko noto, v kateri se zagotavlja, da je bila v preteklem tednu, kljut> veliki agilnosti nemskih podmorskih čolnov, vpeljana največja množina zmrzletra in drugače prinravljenega mesa. V Mersen je dospelo baje 13 ladij s HO.oro zaklanimi in znirzlimi voli. —- Temu nasproti bodi pripom-njeno. pravi »Haager Courant«, da s* vEpričo biokade vedno bol] in bojj omejuie uvoz Angiije na živila. Se veda bo teinu vzrok večinoma vise ke cene živil. ZviŠanie cen živil, t se se vedno nadaljuje.povzroča stav kc in zahteve po zvišaiiju mezd. tem pa se najbolj oškodule industri ialno in gospodarsko stališče Anglijs Plovba z oviramL Iz nekega Vifistanišča y Bristu ■>kem kanalu, opisuje neki list vozim skozi rajvažnejši del angleško - ir -kega pomorskega vojnega okrožj: Kapit:;:i, kt \-odi velik norveški par nik, 'vi je odplul iz Gotenburga, i svojo ladjo mora! ustaviti v Kirku*a lu, kjer so i-^ angleške oblasti pre iskale. Parnik je nameujen v vzhod njo Indijo. \" Kirkwalu je ladja bi: zasidrana tri dni. Vsled viharja : morala ladja pinti med Hebridi i. Škotsko, nairesto zahodno od Hebr: in Irlandskc. Ob škotski ol^ali je zi sidranih več ladij, ki stražijo oba Prvič ie bi! parnik ustavljen pri oir ku Glass. Pri otoku Rathlin straži z< pet ladja vhod v Irsko niorie. Tu ; spremila ta ladja neviralni parnik Red Bav. kjer Je bi! zopet preiskar Pri jtižricm vhodu v Irsko morje z<, pet straži neka ladja, ki se je zado vol'ila s tem, da je parnik pokliča!: V Bristolskem kanalu se ne srne ne bena ladja voziti mimo forta Barr prcdno ni dnbiln cd patn:!ne ladje z, to dovoljenja. \'se ladje se morai tamkai zasidrati in čakati. Će posku si kaka ladja brez dovoljenja odphr naprej, iz forta tako] streljujo nanjc r BLOKADA NfcMCME. London, 17. marca. (Kor. urad Kakor poroča *Morningpost<% je d: bila carinska oblast v Cardiffu ukaz pridržati vse ladijske papirje nevtra nih ladij. ki so namenjene v nevrtru ne dežele, zlasti proti vzhodu Gi hraltarja. dokler traja preiskava : načinu in namembi tovorov. Amerisko časonisje o ane:le$ki blokadi. New V'ork, 17. marca. (Kor. ur. Većina Jistov je innenja, da morai' Zediniene države protestirati prr* angleskmi reprcsalijam, ker Anglij; naznanja blokado, ne da bi jo s ten eiektuirala, da bi postavila vojii; ladje ob obali. Ne\vyork Sun* n± vaja sklep ameriknnskega najvisjegr; sođišča iz leta 1S9S.. s čemer se rar veljavlja konfiskacija britskega par nika >Adula--, ki jo ie izvršil admira Sampson. ker blokada ni bila forma' no naznanjena. * Živila za Nemčijo. London, lb. marca. (Kor. urad. *>Times.* poročajo \z Washingtona Po uradni statistiki je iz trinajstir največjih amerikanskih pristanišč \ zadnjh 60. dneh odplula edina lađi; »VVilhelmina-, ki ie imela na krov: živila za Nemčijo. Angleške mine pred Drontheiraom Frankobrod o. M., 17. marca. (K ur.) ^Frankfurter Zeitung- poroča i: Kristijanije: Pred Drontiisimcm plava velika množina min. jMed 1000 ribiči, ki se pripravljalo na pomladaii-ski lov, je to deistvo vzbudilo silo" strah. Mine so angleške. Bitka v Severnem morju. \z Rotterdama poročajo dne 17 marca: Danes ves dan se je slišalo ob nizozemski obali silno streljanje topov s severa. Tujj hidronlani so sa pokazali ob severni obali. Domneva se. frd se vrši v Severnem mori-bitka, m • : «• »Dresdea«. Po nekein poročilu iz Valparai-sa, je neniska križarlca »Dresdetn1 potopila tuđi brzovozno jadrnic^ vCon\vey Castie•■-. Posadko so pre-pefjali v Val par a i so. Reuterjev urad poroča: Brif-"-parnik ^.Orama^ je prinlul v prisr.: nišče Valparaiso s preživečimi r -topljene križarke Dresden^. Par njih je ranjenih. 19 mož posad-'Dresdena: pogrešajo, trije možje mrtvi. Nemški pamik ušel Angležein. Pariz, 17. marca. (Kor. ura:-11 -Agence Havas^ poroča iz Las P* ' masa: Nemški parnik za prevažan -premoga >-Mazedonia^, ki je zalag-nemske križarke v Atlantskem o^-1 anu in ki ga je meseca oktobra r '1 peljala španska križarka vCataluna v Las Palmas, je uporabi! odsotne^i križarke, da je ponoći naskrivon ' odplul. O dogodku se mnogo govov • ^ • NAPAD NA DARDANELE. Tursko oficijelno poročilo. Carigrad, 17. marca, (Kor. ur. Glavni stan javlja: 63. štev. „SLOVENSKI NAROD* • dne 18. marca 1915. Stran 3. Proti morskim ožinam, katerih vhod stražijo nekatere sovražne Iadije. se danes nišo vršile nikake opera ci ie> * Wolffovo poročilo. Carigrad, 17. marca. -Amethyst<■- ie maih-Tia moderna angleška vojna ladija s 3000 tonami. 12/10 cm in St'4'7 cm topovi.) Grškz poročfia o zboHšani situvaciji zavernikov pred Dardaneiami. Iz- Aten porocajo: Po prihodu drugega naddreadnoughta tipa •*Oueen Elizabetlv je nastala za za-veznike boljša situvacija. Obe ladiii ste pričeli iz sareškega za liva iz da-Ijave 2\ km na novo obstreljevati notranie dardanelske utrdbe. Isto-časno so bombardirale druge Iadije kilidbarske baterije. Angleži so iz-krcali precejšne oddelke mornari-škc pehote. ki se je s kora i spopadla s turškimi četamf. Vspeh tega boja ni znan. Ob obrežju Saroškcga zaliva se je izkrcaJo 2000 Kanadijcev. ki pa so se morali kmaiu zopet umakniti na Iadje. Anlgeži so prišli sicer v no-tranji ožini že 3 milje daleč. vendar pa so morali svoje operacije preru-Šiti, baje vsled slabega vremena. Naloga ruskega brodovja. Iz Kopehajjena porocajo: Pasivnost ruskega brodovja v očigled akciji angleške in franeoske mornarice vzbuja na Ruskem zaeu-denjc in poparjenost. »Novoie Vrein-ja se je končno odločila potolažiti • javnost z nasledniimi trditvaini: Rusko črnomorsko brodovje je ostalo đosedaj pasivno na izrecno željo franceske in angleške admiralitetc. Izgube, ki bi jih utrpelo v egejskem merju operirujoče zavezniško" bro-dovje se dajo naglo in brez težkoč nadomestiti. poškodbe lahko popraviti. Poraz ruskega brodovja ali pa težke iTjrubc na ladijah pa bi se ne dale popraviti, ker nimajo Rusi v Ćr-netn niorju zadostnih resurs in re-zerv. Rusko brodovie se mora torej hraniti do trenutka, ko bo akcija proti Dard«ne!am že dovolj daleč prispela. Tak rat bodo udarile tuđi niske Iadije in pospešilc odločitev. Koncentracija ruskih čet v odeški guberniji in v Besarabiji. Bukarešta, 16. marca. »Univer-sui potrjuje, đ:i se zbirajo v Odesi velike ruske čete. Ta nova armada ima nalogo nastopiti v danem trenutku proti Turčiii. Tuđi v Hesarabiji koncentriralo Rusi velike vojske »Se en mesec bo trajalo.« ^iilan, \ii. marca. »CorritTc c'ella Sera priobčuie razgovrr »voicga korcspondciua s poveljnikoni franeoske lazaretne Iadije Canada . ki >c nariaja scJaj v Pireju. Francoski kapitan izjavlja: »(Jperacije proti Uardanclam potekajo normalno in zadovoljivo. l.'dcicžuje .se jih 14 angleških in 6 iraneoskih velikih vojnih ladij. \n-gleške Iadije pripadajo povečini atlantiškemu bredovju, ki se je boje-valo tuđi pri Falklandskih otukih. Čudno je, da se ]q dosedaj našlo Ie malo min. Ožina je sedaj do 10 km pred Ćanakom očišćena min. Povelj-niki brodo\ja računajo. Ja bodo morali nadaljevati obstreljevanje še mesec dni. Cim padejo utrdbe pri Canaku. ne bo nobenih nadaljnih težkoč več. Da bi bili iMnrmarski otoki utrjeni, ni resnica. Čete za izkrcanje so pripravljene v zalivu Mudros otok.i Leinnos. Okupacija Smirne je potrebna, da se zaplete tam se nahajaioči 1^. turski zbor v boje in da se prerusi zveza turske armade z Egiptom, * Operacije proti Smimi. Iz Aten javlja »Vossische Zei-tung : Kakor porocajo iz Hijosa, ni bilo v zadnjih dveh dneh nobenih resnih operacij proti Smirni. V mestu in na sosednih hribih so koncentrirane turske čete. ki štejejo okrog 80.000 mož. Baterije v forih obstre-Ijujejo sovražno brodovje in prepre-Čujejo vse operacije proti mestu. Berolmska »Tagliche Rundschau- pa poroča: Angleško brodovje pred Smirno je izkrcaio čete na otokih Makronizi in Kilizali v Smirn-skem zalivu. Ob vhodu v pristanišče so Turki potopili med foronia Pa-laeotak in Kapjaniudis dve ladji in položili dve vrsti min. Angleži so poslali z Malte pred Smirno več hi- droplanov. » * * Predsednik turske zbornice o položaju v Turčiji. Budimpešta. 17. marca. (Ogr. brz. kor. urad.) Predsednik turske zbornice Halil hej je sprejel poroče-valca t-Az Esta^ in se je napram njemu izjavi! o različnih aktualnih vpra-šaniih- Oblcganje Dardanel, je rckcl Hali! hej. pu^ti nas v Carigradu in v ćele] Turčiji popolnoma mirne. V tem, da združeno angleško-francc-sko brodovie po 25dnevnem ostreni obleganju ne more pokazati prav no-benega uspeha. je zadostna garancija za to. da sta tehnična oprema utrdb in vodstvo obrarnbe iz\ rstna in da bo obleganje. kakor dozdaj, ostalo do konca brezuspešno. Kar se tiče bojev na kopneni, so Rusi pri izbruhu vojne vdr'i na tursko ozem-Ije. Naša armada pa je s silno močjo pognala sovražno moštvo nazaj in je prodrlo daieč na sovražno ozemije. \ oj-skujoči se armadi si stoje iia.sproti zdai nekako \- okolišu Sarikamiša. Glede iiemškiii častnikov v turski službi, je izjavil Halil. da izvrstno delajo. Mi občudujemo njihovo veliko znanje in njihovo vestnost. Gospodarski položaj Turčije je zelo do-ber in flnance države so izborne. Družabno življenje v Turčiii se od začetka vojne ni izpremenilo. Zbor-nični predsednik je končno izrekel svojo zahvalo za podporo Rdečega polmcsca cd strani zaveznikov. IZ NLVTRTLMH DRŽAV. Pomnožitev Jt2liian?kega vojnega brodovja. Iz Rima porocajo: V zadnjem času se je i talijansko vojno brodovje znatno ojačilo. Oba dreadnougrhta -Cajo Duilio« in Conte di Cavour« sta končala svoje poskusne vožnje ter sta uvrščena v eskadro. V malo tednih jima bo sledil ^Andrea Doria«. Brodovju so prirastii tuđi novi podmorski čolni, torpedovke in torpedni rušilci. \* ladjedelnicah se nahajata se dva naddreadnoughta, izmed ka-terih bo Cly*istoforo Colombo« sko-raj splaval v vodo. Veliko italijansko bojno brodovje steje sedaj 6 velikih bojnih ladij z 72 topovi kalibra 30*5 cm, 4 linijske Iadije tipa »Vittorio Emanuele« z 8/30*5 cm topovi, 3 linijske Iadije tipa »Regina Margherita/-z 12^30*5 cm topovi, skupaj torej 92/30*5 cm tonov. Drugo brodovje steje 4 velike Iadije tipa »San Gior-gio«.4tipa »Garibaldi< in več manjšilj ! ednot. Italiianska mornarica posedu- i je tuđi mnogo zrakoplovov in hidro- i planov. Tako je italijansko brodovje 1 danes najmoenejše v Sredozeinskem moriu. Oenadijcv ni Konftrira! s iialil be;em. Sofija. 17. marca. (Kor. urad.) Agence Ie!egrarhique Bulgare« l-oroča: Ocnadijcv se ie vniil sem. Bukareštansko poročilo, da ie Gena-dijev v Bukarest; konferira! s pred-sedniknm tursivc zbornice Iialil be-jem, ni resnihr,). Oenadijev ;:i Halil hej sta se 1c srečala pri < !;cdu v istem hotelu, v Katcrcm sia oba iz-sropiia. NevtraSnost Danske. Kcpenfcasc.:, 17. marca. (Kor. urad.) V Foiketingu je izjavi! mini-ster drxa\-nc obrainbc Munch: Politika Iranske mora ostati brczpogoj-no in nepristransko nevtra'na. Država ra lriora biti vojaško pripravljena, da r.iore v danem slučaju i.dstupati svoje pravice in izpolnje\ati s\oje do'žnosti. VliLcia si je s\'esta„ da odobrava to politiko ćeli narod. Papcž in izincirava za vojno službo nesposobnih vjetnikov. Papež je svoj čas izprožil T.i^e!, da bi vojskiijoče se države !/n»c;iiale za vojno službo nesposobno \ ;etnike. Papež je dohil že već ocl^ov.irov na svoje tozadevno \"prašanjv. Med An-plijo in Nemčijo pa so nastilo težko-če, ker se je An^lija izrekla za t->, uu izpusri \se one vjetnike, ki so donol-niii 55. leto, cločlin je Nemčija zalite-vala, da se oproste tuđi oni. ki so do-polnili 45. leto, ter izjavila, d;; bo pri-volila izmenjavi za vojnj službo nesposobnih oseb Ie pod po^jcir, d.t izpusti Anglija vse osebe, ki so do-polnilc 45. leto. Anglešlca vlada je na to zaprosila r^peža. nai \- njenem smislu posreduje pri neinski vlaJi. Vatikan je nemško vlado o tem ob-vestil in ta je zdaj ugodila njegovi želji, kakor poroča Osservatore Ro-mano . * JAPONSKA IN KITA.JSKA. Japonske čete na Kitajskem. London, lf>. marca. (Kor. urad.) -Times«1 javljajo iz Pekinga: Vest, da so Japonci poslali številne čete na Kitajskr. je nemirno raspoloženje na Kitajskem še iioostrila. Kakor se poroča, je £ap(j>i;la ona divizija Daf-nij, da nadomesti navadno garnizijo v Mandžuriji. Brigada, ki :>e nahaja v Cingtavu, bo nadomeščena z drugo. sr GRŠKA ARMADA IN SKLEP KRONSKEGA SVETA. Odstop Venizelosa kot predsed-nika grškega min. je na mnogih straneh povzročil precejšnje iznenađenje. 2e zdaj ie znano, da v gr-Škem kronskem svetu samo dva člana ništa soglašala s politiko Venize-losa. ki je zahteval vojaško intervencijo proti Turčiii. Katera d\a moža sta se postavila v kronskem svetu proti proslavljenomu stvaritelju velike Grškc. ni znano. Vendar pa kaže veto kralja Konstantina. da je bil eden teh dveh mož brezclvcmno >ef grškega generalnega štaba, čegar glas je gotovo moral biti odločilen za vprašanje, ali naj Grska vojaško poseže v vojne dogodke na vzhodu ali ne. Oficijozna -Koln. Ztg. - je te dni objavila strokovno pojasnilo o tem, kako malo more dandanes storiti grška armada na kopnem. Za one. ki poznajo razmere, ni bil nic novega. da. ki je za balkanske vojne po-štaba zagovarial nemožiiost \ojaške intervencije. Casopisje trojnega siio-razuma ne šteie grške armade. kakor je ista v resnici. marveč po nacrtu grske vojnske reforme. Armada, ki je za balkanske armade postavila osem mobilnih divizij s 69 bataljoni, ne more danes iz naravnih vzrokov postaviti 15 divizij. Nedo-staia denarja, orožja in konj. In de-nar bi se predvsem potreboval za stavbo utrdb in njih oboroženje v novih krajih Grške, za moderniziranje armade. za avtoniobile, zrakoplove itd. Pred kratkim so poročali itali-janski listi z Grškega. da namerava Grška izvesti naborc v krajih, ki jih je zasecila v severnem Fpiru, in ho-če najprej poklicati pod zastave rezervne letnike iz osmih okrajev. Misli se baje tuđi na sestavitev 15. divizije v Korici. Kolnische Zeitung<' dvomi o tem, da bi bilo to mogoče, kajti komaj je mogla Grška od balkanske vojne pa dr-zdaj popolnoma organizirati 14 divizij. V nacrtu za novo organizacijo grške armade je biJa izrečena smela mise!, sestaviti 18 divizij, za to pa opustiti formacijo rezervnih divizij. Grška dozdaj ni vporabila in ni mogla vporabiti svoj vojnški naraščaj s 66.000 k2 od 120.000 lem2 in podvo-jenega svojega prebivalstva. Turnus brambnega zakona iz 1. 19U* se doi- go ne izčrpa vseh Ietnikov, in naredba z dne 26. avgusta 191.1 dozdaj še ni povzročila reorganizacije armade, ki jo je odobri'a zbornica. Po zakonu \t !. 1911. mora vsak Grk do .-vn let služiti dve leti v aktivni vojski. ld let v prvi rezervi, 9 let -drugi rc>:ervi in 7 let v domobranstvu. iJo zakonu nmreio biti tišti, ki vsled svoje Marosti spada jo že \* domobranstvo in ki ni^o bili še 1*r-vežbani, \>ako leto poklicani na rri~ mesečuo vežbanje. Tf) se je pa dozdaj Ie redkckdaj zjeodilo. Grška je še le na po! poti k reorganizaciji svoje arnmde, ki jo omo^ocuje prirastek ozemija in prebivalstva. X balkanski vojni je Grška dosegla najvi.šjc število svoje vojne moči na kopneni s lfio.OfM'i možini in 22S topovi, iz .stirili divizij v ir.ir-nem času se je za vojne razvilo osem rezervnih formacij. D.jncs ima Grška po zakonu z 20. avgusta 1913 šest armadnih zborov. III.. IV. in VI. arniadiii zbor iniajo \- mirnem času 2—3 divizije, dočim iirata 1. in II. zbor (Larissa in Atene) samo eno divizijo, h kateri se za vojne pripoji nanovo šesta vijena rezervna divizija. Moć vojaških korov v mirnem času je zelo mojima, kr;m-ai je v proračunu več nego 40.00«» mož. Po zakonu o vo aski reformi bi bilo 11 aktivnih divizij. Će vzamemo. da ima vsaka normalna moč tren pe-liotn-h polkov. ki ima vsak tri bata-ljone s tremi stotnijami, tedaj bi bilo 3.S pehotnih polkov. Razentega naj bi bilo o lovskii! bataljonov, ki bi iniei vsak po štiri siotnije. Za vojne bi se mogli ti pomnožiti na 12 bataljonov. Danes pa ima Grška samo 26 pehotnih polkov s 69 bntaljoni, 12 lovskih bataljonov (za vojne), 33 stotnij strojnih pušk, .3 kavalerijske polke po 16 škadronov, 41 baterij na ko-njih in 14 porskili baterij, tri težke poljske baterije, 6 siotnij pionirjev, 2 stotniji sappeurjev. 2 brzojavni stotniji in 2 želcznični. eno zrakoplovno siotnijo i 11 avtoniobilske farmacije, katerih inoč pa ni ziiana. Grška je 1. 1914. naročila pri firmi Schneider - Creuzot 80 poljskih ba-rerij. Znano pa ni, ali jih je Grška že dobila. Za balkanske vojne so bile štiri aktivne grške divizije oborože-ne vsaka s štirimi batcrijaini, rezervne divizije pa vsaka s ireini. Neirogočc .ie vgetoviti. ali bo n:o;;rlo biti sedanjlh 12 divizij prve lini'e oboroženih po nacrtu, vsaka s sesti-mi baterijami s 24 topovi. Tn če bi se to tuđi zgodilo, tedaj ni mo^oče pri-merjati grsko mobilr.o annado z močjo bolgarske armade. \* toliko članek oficiozne Kol-nisclic Zeitung--. ki je na podlagi iz-ku.šenje iz balkanske vojne zelo pesirnističen za Grško. Začctkonia balkanske vojne pred pol tretjim letom so slikali situacijo grške armade mnogo boli optimistično, Jn to ravno časopisi iz Neinčijc. Štcvilo vseh grskih linij v vojni so ceniii na 228.000 mož, steviJo to^ov pa na 378. in Grska ima že polJru^o leto se enkrat toliko prebivalstva. Sevc-da ni mcgla reorganizacija armade v tem času odpraviti vyc nedostatke ter dobiti vse tehnične vojne rotreb-ščine. In tako se mora tuđi danes. kakor začctkoii'a balkanske vojne, reci, da stoji grška armada £lcde svo:ega šte\ila. izvežbanja in obo-rožitve za boigarsko. romunsko in srbslK"olni.cche Zeitung« ceni štcvi!o Rrške armaJc za vojne še na pol milijona mož. Mirovno stanje bi bilo za vojne pomnoženo z rezervnimi divizijami. ki tvorijo druj^o linijo. \"ojna moč I. liniji znaša okroglo 18f».000 mož: to je 132 bataljonov. 16 škadronov in 77 baterij. Topov je 37S, od teh 16S brzostrel-nih, strojnih pušk 136. Rezervni zbori 2. linije bi imeli skoro isto število. Končna bi imela Grška še 3. linijo, narodno gardo. VOJNA OB ADRIJI. III. Plujemo bolj proti jugu. Tu je Split. Dijoklecijan je zgradi! cesarsko palačo, v katere razvalinah se je razprostrlo to čudovito mesto. Tu zremo korintske stebre iz marmorja, ki so jih izdolbli in iz katerih pijo sedaj oslički. Krilati Iev benečanski razprostira poln minljivcga ponosa svoje mramornate peruti, ob njego-vern vznožju pa dremlje starka, ki prodaja oranže. Na kamnitem tlaku nekega trga, ki se imenuje Peristil, sede trije planinci v pestri narodni nosi in igrajo s koščenimi ploščicami. Orjaski pomorčak v modrem kroju se jim pridruži, prijateljski jih oozdravljajoč, in vsa družba spe k signoru Pockerinlju na kozarec ruj-nega Dalmatinca. ..... Mesec vzhaja nad blescecimi razvalinami Dijoklecijanovc palače, vrhovi cipres Sušljajo in šume, lzza mračnih stebrov katedralne cerkve l-a koraka rdeče oblečen cerkovnik. l-rižgol je svctilko. vzel iz žepa1. c-roirm? rjaste ključe U) nas vprašal v italijanskcH1. mad/;arsken]. lirvat-skeni in ncnisketn jciku, ako si čc-lita goroda inorda jicčc ogledati ctrkvu. Hreščaie so se odprla pra-Mara br'>nasti» vrata i-r Icdenohlad-na sapa valovi iz cerkve. Tisočletni stebri se dviK«Jo prcu: siropu, dišeče Kadilo se vije okrovr stebri--:, križani pa zre trpeče skozi noč. v kateri skromno brli samo ccrkoviiikova lučica. Zunrii na marrnornatih cerkve-nih stopnicali pa sj jazliva moder inesečni svit. \'rhovi cipres šume. v Klobokem tonu cerkvcnih orgeli bije ura. godb:i valovečesca inona pa đoni tisočeroglasno in živo v iiočnv tišini. Cerkovnik stiska \' rok? hrvatski listič. .Star je /e štiri dni zmec-kan in ra/strgan. Cerkovnik hoče vedeti kaj je novegra \' vojni. — \ oina .... tuja. zlokobna beseda Hoi skalnati obiili kršne I »aljiiacije! Sem-tertja pač prinaša jutranji vetrič gr-menje težkih ladiiskih topov v sa-moto tega bajcslovncga lnesteca, Potem hite inaii siromašni kinetički, trgovčiči, gospodične iz tratikr učenčki na oba!, strme \' daliavu. prisluškuieio. niahai'') vzucinirieno z. rokami in se vračaio zopet mirno do-mov. Neke ga večera izkrea tender avstrijske Iadje mornaric na sulio: važno korakri^ !e-ti po ulici, se srne je veselo, da odmeva \* dulrnu-linskem mestecu. poio vesele pesini, pišejo razglednice, naroce par litrov vina iu veslalo zopet veri v temr.o noč. In nieščas;i v Splitu in Gružu. v Šibeniku in Dubrovniku spo zopet poni i ne ni doir.ov. Vojna, daljna, zl>kobna heseda! Zvonovi done kakor sicer, veter ergija svojo staro peseni izzj mor-■ kih pečin. iiicsec pa se ziblje v srebrni luči nad vodaini._____ Bd.! OffiGl! [Z i i!z pisma, zdravnika dr. .1. f•ens;nja-) \" nailepsem spanj?i smo se ziba-•i. kolikor se ze more sploh zioati na treli klopi in slami -- i u kaj vse je plesalo po naši subkurtikalni dusi, kake pozicije borno zavzeli jutri — pri kosila in koj nam bo lepeza pri-r.esl,i naša pošta, pa povelje je prišlo-- in ugibanje se je po- bMskovo zasukalo v nasprotno smer. T^kiuin je bi!, da sem drugo jutro sfal uu koncu barai^oua s spojim oddclkoiu in da sem iavil priŠeclšemu kr.riian-dantu v strogi vojaški stoji, ua šteje moj sanitetni oddclek toliko mc-ž - -rc-cte fantov in da sem pri te trn il v okrenitev iv.oic^a iun^šketr:! oddelka. še 3 nnroderic. nnjboljse ostanka moje bivše marodne sobe, riamreč 2 šantova in ene?a ki bi iuiui nairajc hlače vedno v rokah. Će bi ti prekli-cani marnderji v.c viseli na sve/eni mojem oddelku. kako bi jra pihnil! Sami izkušeni voiaki. i zdravim lm-morjem. ki so že od začetka vojne tu. ki so vse slavne bitke srečno prebili in prestali tuđi najhujše noč-ne poboic z blisko in rusko golaz-nijo. To nekaj pomeni! Mito^ro so tni vedeli povedati o tcj družbi! Ne la-žejo — pravijo — da so bile takega plemena, če si jim dal groš, pa so šle po tobak in ko so prišle nazaj, si jih lahko upregel v sani in se i niimi pe-Ijal na sprehod! Brrr, prav zinrazila me je pomisel nanje in na pegasti leii'ar! F5oj? me oM'ar^j pred niimi! Zapovedujoc ^las se ie čul ili valovanic se je pričelo v sprednjih vrstah in končno ie tuđi nas zajelo. Zastavili smo pete v gališko blato! Sli smo naprej! Nišo pa nam mahale vaška dckleta robcev v slovo, kakor bi se nam zgodilo v vsaki vas? na Kranjskem, še mani so pretakale solze za nami. akoravno smo iiii zakladali z vseni, s čeniur smo jih mogli, s kruhom, saloni, solio, čajem, kavo itd.; našli nismo pri njih one kranjske cdkritasrčnosti. kakršno smo iirn prinesli mi nasproti. Še enkrat mi je zatrenetalo srce v nemiru, ko sem peljal namreč svoj slavni oddelek mimo Tiašega prl-jaznega generala. Po srečni paradi — ozreti se nisem upal ne na moj bolni privesek, ne na ireneralo\-obra^ — se je povrnil bla^odejen mir v mojo vzburkano dušo in moja duša je splavala na lahkih krilih kakor prisrčui pozdravi slovenskega fanta svojemu deklotu - čez hribe in doline do kraja domovine. 7. lovski bataljon! Približno 1!(X» kranjskih fantov. Oorenjccv in Polenjccv, v najlepši dobi. stasitih, moćnih in utrjenih je odšio začetkom avgusta na severno bojišče. Len je moral biti pogled nanio, ponosa je moralo zasolziti vsakornur oko, ko je vide! koliko skrite sile, kipeče energije tiči v teh iantih. Enoten po na- Stran 4 .SLOVENSKI NAROD-, dne 18. tnarca 1915. 63. štev. rodnosti, enoten po plemenu, odličen po lastnostih, žilavosti, urnosti, hrabrosti, samozavesti in prebrisa-nosti, vojen po izvrstnih častnikih, bil je bataljon enota, po svojem šte-vilu lahkogibna, moćna sila, katera se je uporabljala kjerkoli je zahteva-Ja potreba, zamašila se je vsaka nastala vrzel z lahkoto ž njo. Sef in častniki so se danes polni hvale o moštvu, r svojih Kranjcih, in ne mo-rejo prehvaliti svojih inteligentnih podčastnikov. Pa prišle so k njemu v vas poieg naporov in pomanjkanja Se nevarne bolezni, disenterija, kolera, legar itd., prestati je mcraJ hude boje: Chyrow, Nowe miasto, Lup-kow, Krampna, kjer mu je stala veii-kanska ruska premoć nasprotL Ti boji so mu zapisani z zlatimi črkami v njegovi zgodovini. Nastale vrzeli v njegovih vrtah so spolnile sveže moči iz našega juga. In sedaj je bataljon zopet na poti, v nove težavne pozi* čije, zopet v nov boj. Lepo nedeljsko jutro je bilo. Hribi čisti, dolina brez meglice. in solnee precej visoko nad horicontom. Topel je bil zrak, in zdelo se mi je. da prihaja iz hribov lahkih korakov pomlad s prvend narave vpletenimi v kito in vdihava milino in gorkoto v ozračje. Kakor je bilo to jutro solnčno. toplo, v takem veselem razpoloženju je žarela moja duša. Stran s črnimi, žalostnimi mislimi, če je tako jasno oko!i mene in humor za mojim hrb-tom I Cuj! Je res? V zvoniku v bližnjem trgu so se nepričakovano cgla-sili zvon ovi in zapeli visoko ubrano pesem! Zlivala se je njih pesem na solnčnih pramenih po dolini, nas ogrevala, zgubljala se je gori v hri-fcih. spuščala se je v trg. na ulice rn trkala na vrata in vabila ljudi iz voj-nega hrušča v hram miru in božje besede. Prvič, odkar me ima vo;ni vrtinec, siiš'm glas zvonov! Pridru-zil bi se rad ljudem hitečim v cerkev in — prazne marnje, le na solnee! Polno gledalcev je bilo v trgu: blede djevke z maščobnimi glađko počesanimi, zadaj trdo v kito spletenim! Iasmi, opasane z živim trakrm so se ustavljale na poti v cerkev, zgubani obriti stara* v kožuh:h so gledali za nami, častniki in perzonal radnih komand, — zanamčad — so nas živahno pozdravljali in pravi ga-liški židje v dolgih kaftanih, kosma-tih klobukih in s kotleti pred uniji so upili iz svojih podrtin in prodajali čokolado, pomaranče, limone itd. in marsikateremu preveć nadležnemu rnoizelesu, ki je vpiJ in hitel za nami, je roka nehote uhajala po plečih in Mazila boleče mesto! V par korakih srno imeli trg za hrbtom in krenili smo v stran v ozko dolino, mimo neznatnega potoka, po brdih, mimo bivših ruskih pozicij, okopov, preko njiv na slabo fundirano vaško cesto, katero so hiteli popravljati vojaški delavski odde:ek in bližnji vaščani, dekleta in nedorasli fantje in starci in katera nas je v kratkem cpoldnevu pripeljala v vas C. t Tu smo odložili orožje in telec-njake, jaz samo palico in rokovice in sli smo gledat, kje je naše veselje — kuhinja. Zadovoljen sein bil ž njo in z mojim prijateljem provijantn'm ofi-cirjem, rojakom Pf., kateri mi pride-ne še marsikak poboljšek k kosilu. s katerim se razvedrim in pozabljarn za par urf da sem daleč stran od domovine, pod slemenom ogrske kro-novine. Popoldne sem si ogledal v ozko dolino pogreznjeno vas, njene borne kočice, še bornejšo cerkev in na poti dornov me do;de ordre, da se naj zglasim pri g. komandantu. Jutri moram biti s svojim oddelkom in potrebnim zlom, iz maroderii«, ta in ta čas pri mostu pripravljen za odhod. Kam in kako daleč? Vsem znancem in prijateljem mnogo pozdravov. Dnevne vesti. — O slovensketn polku v K&r- patih piše v »Berliner Tageblattu« vojni poročevalec Leonhard Adelt: »Bil sem gost pri polku. Pili smo sekt in studenčnico. In dognali smo, da smo se že srečaii pred štirimi me-seci v bitki pri Nowem miastu. Polk je korakal mimo nas pojoč. Pesem je bila tuja in otožna. Vprašali smo in izvedeli, da so bili to Slovenci, ki so pHi v svojem jeziku. Podpolkovnik je pripovedoval samo o svojih **oja-kih, ki so vrli in junaški fantie pripovedoval je o mrtvih in o onih. ki so mu še ostali . . .« — Umri je v St. Vidu nad Ljub-Ijano gosp. Virgilij T o p 1 i h a r. Pokojnik je Y>\\ &}? 15. februarja pokli-can pod zastavo. V vojaški službi je dobil pljučnico In potem še legar in je tema boleznima končno podlegel. Pogreb je bil včeraj. Bodi mu ohra-njen prijazen spomin! — Na scvernem bojlščii je padel Jne 18. februarja 1015 Mihael Kozine, trgovski sotrudnik tvrdke Gatsch v Kostanievici. Bil je pozvan kot crno vojnik v vojaško službo, star sele 19 let. Kot Stajerc je služil pri 87. pešpolku. Pokojni Mina, kakor so ga kratkomalo nazivali vsi znanci, je bil izredno plemenita in idealna duša. Rad je zahujal v veselo družbo, kjer je bil radi svojega naravnega humora in vedno se smejočega ve-selega obraza splcšno priljubljen. Kamor je prišel naš Mihau tja je po-sijalo solnee radosti, tja je prišlo tuđi veselje in smeli. Nad vse je pa Ijubil svoj narod. Sodeloval je pri vseh narodnih društvih, bil je Sokol z du?o in telesem. Sokol je bil njegov ideal, izvežbati se za tekmovalca, bil je njegov cilj. Kake nacrte si je slikal za bodočnost, ko se bo udeleževa! sokolskih zletov. In poletel je Sokcl miadi, poletel na velikansko tekmo. na tekmo življenja in smrt. Bil je njegov prvi in zadnji izlet, — Umri je v Rušili v bolnišnici v Počinksh (gubernija Nižnji Novgo-rod, vojni vjetnik Ivan Krečič iz Malih Žabeli na Vipavskem. — V fezrzsnrkj izgub št. 141 z dne 13. rrarca sta izkazana nadpo-ročnik 97. pehotnega pclka Egon G a b r i j e 1 č i č kot mrtev (dne 9. februarja 1915) in rezervni porečnik 53. pehotnega polka Karei M i k u ž kot ranjen. — Iz ruskega vjetništva. Iz Ko-kanda v Turkestanu smo prejeli z dne 29. janu^ria datirano dopisnico, ki se glasi: viz da Inje tujine pošilja uredništvu *S!ov. Naroda-- teple pozdrave udani dr. Tomo Tolazzi.* Kakor znano, je šel dr. Tolazzi kot poročnik že začetkom vojne na boji-šče in je bil vjet. Gotovo bo vse njegove znance in prijatelje veselilo iz-vedeti, kje da je in vse kaže, da je zdrav in se mu ne godi hudo. — Slovenski Junak! iz Koroške. »Mir« poroča: Andrej Mak. rezerv-nik 4. domobrar^kega pešpolka, je Šel kmalu po mcbilizacijskih dneh na severno bojišče in je bil tam neprestano, ob vročini in mrazu, ob žeji in pri naihujših nalivih, podnevu in pn-noči, nepretrgoma v prvih vrstah na boinem polju ter se je hrabro bojeva!. Pravi, da tega, kar ie moral prestati in prerrpeti. kar je vse doživel, bi ne megel povedati niti v več dneh. Zato pa rajši ne začenja. Doslužil je v tem času sedem kompanij. Ko je zmanjkalo ene, so ga djah k drugi, in tako je šio naprej. Pri celem polku ali regimentu sta bila Ie dva tako nad vse pognmrta in Čila, ki sta bi'a od po!etja ^em neprestano v ognju, pamreč imenovani Andrej Mak in Valentin Jup. Kakor kazeta že ime-nt, sta ori a pristna Slovenca in sicer (kar je gotovo zelo znamenito) doma sta oba na $ajdi v Selah, pošta Borovije. Tište Sele torej, ki so se v našem narodnem življenju že toliko-krat imenovale v javnosti, dale so domovini najboljše junake. Ti so se izkazali, kakor v boju za narodnost, tako tuđi v boju za državo kot na-ravnost jeklcne, Andrej Mrak, ki ga ni moglo premagati ničesar, ne so-vražnikova sulica, ne krogla, ne ne-izrečno trpljenje, ne bDlezen. ne mraz, ne golazen; on, ki je žel obču-dovanje vseh tovarišev in predstojnikov, je bil zadet meseca februarja, žal od nevarne krogle v glavo. K sreči pa venelar ne do smrti, ker }e krogla zdrobila lobanjo, a možgani so ostali zdravi, tako, da je upati, da kmalu ozdravi. Drugi jekleni tovariš, Valentin Jug, pa je ostal tuđi februarja, ko so morali spraviti An'dreja Maka radi dobljene rane v bo!nTšni-co, na bojnem polju (v ognju). — Dne 10. januar ja sta se sešla na boji-šČu z Joz. Makom, ki je bratrarec Audreja Maka, doma istotako da Sajdi v Selah in ki je došel tedaj potem, ko se mu je zacelila prej doblje-na^ rana (strel skazi nogo), že v dru-gic na bojno polje. Andrej Mak je rmel lase dolge čez ramo in brado skoro do pasa, tako da bi ga bratra-nec Jožef ne bil spoznah če bi se ne bilo zgodilo to obratno. Veselje je bilo nepopisno in Jožef ni mogel do-volj napovedati, kaj je še z demači-mi v Selah. Zatem so dobili vendar neke škarje, da so se ostrigli. Andrej Mak in Valentin Jug sta vzbudila tuđi pozornost generala, ki si je njiju imena zapisal, a do zdaj še ništa dobila za vztrajnost nobenega odlikovanja. Preden je bil Andrej zadet, je bil že tako slab. da se je komaj vla-Čil in pravi, da bi ne bil živel več par dni. Zdaj se nahaja v dolgi baraki poleg domobranske voiašnice v Ce-lovcu. — Za tavaikte sedanje vojne. Na Dunaju so začeli priprave, da bi irvalide iz sedanje vojne preskrbeli, to se pravi, da bi jim omogočili, slii-žiti si kruh tuđi kot pohabljenci. Že kirurgi pazijo kar najbolj mogoce na to, da se izvrše amputacije samo v neizogibnih slučajih. Pandanes ohra-nijo zdravniki mnogim vojakom roke al noge, dočim so jim jih v prejš-njih časih večinema odrezali. Naravno je, da bo mnogo invalidov rabilo tuđi pozneje pomoč in zato se nanie-ravajo ustanoviti posebni ortopedič-ni sanatoriji. Ozdravljenim invalidom se bo pomagalo, da dobe svojim telesnim ali umstvenim zmožno-stim primerne zaslužke. Invalidi de-Iavskega in kmečkega stanu se bodo morali oprijeti kakega ročnega dela, da se ga nauče, se bodo ustanovile haje po vseh deželah posebne sole. Tuđi za invalide, ki so pač umstve-no zmožni za kako drugo delo, a ni-majo potrebne izobrazbe, se bodo ustanovile sole, in bodo dotični invalidi potern lahko dobili službe v raz-ličnih pisarnah. Namen je, da se v gotovih državnih in deželnih uradih različne službe sploh rezervirajo invalidom. Zbira se tuđi denar, da bi se invalidom preskrbele mehanične roke in noge in čuje se, da bo v ta namen naložen poseben davek. Te dni je ime! madžarski grof Geza Zichv na Dunaju predavanje, ki se ga je udeležilo mnogo ranjenih voja-kov in invalidov. Grof Zichy je še kot otrok izgubil desno roko, a se je vendar navadil z levo roko igrati na klavirju, se sam oblači in slaci, hodi na lov in dobro strelia in jezdi tuđi dobro. Foslušalci so bili vidno ginje-ni. ko jim je grof Zichv pojasni!, kako se je s potrpežljivr>stjo in vednimi vajami ^zvežbal tako, da mu služi ena roka ravno tako dobro, kaknr drugemu dve. Tuđi za tište inval de, ki so oslepeli. se bo preskrhelo kar mogoce. Seveda. najbolje bi bilo, da bi se jim zagotovila zadostna pokoj-nina do smrti, država jim bo dajala Ie 250 kron na Teto. Ce bi se iskalo, bi se morda dobilo kake mrtve kapitale, s katerimi bi se moglo invalide primerno preskrbeti. — čtivo ran'enim vojakom. Na notico pod zgorajšnjim naslovom, objavljeno v 24. letošnji številki so se odzvaii še ti-le: gospica Angelca Sitterjeva, učiteljica v Dramjah na Spodnjem Stajerskem; gdc. Cecilija Kavcnik na Dunaju: g. Florjan Bati-stič, Mešček, p. Dolenje na Primor-skem: gospica Valeška Gorjan iz Tolmina; g. Pavlina Vrtovec iz Tol-mina; č. g. B. Bevk. kurat v p. v Trstu; ga. Mar. vdova Perhavec iz Trsta — Via Galileo Galilei št. 8.; Neznana; g. M. Zalar. Radovijica (omotek časnikov); Neznana gospica pod imenom ^Planinka« iz Ajdov-ščine; g. Vida Modic iz Gorice; gospica Anica Mersnikova iz Spodnje Siške pri Ljubl:ani: srdč, Katarina Drabik v Karnnjah št. 50, p. Cernice; ga. Milena Pirjevičeva. kavarnarica v Sežani; gosp. Zlatoslav Planine, računski podčastnik pri 16. trenski vozni diviziji v Mostaru. Iskrena hvala! — Dan za dnevom mi priha-jajo poleg čtiva prijazna pisemca od naših slovenskih gospodičen. Seveda hočem na vsa došla pisma odgovoriti, prosim pa vijudno za blagohotno potrpljenje. — Imam kot računski nodčastnik mnogo, pisarniške^a posla in uradujem dostikrat tuđi pozno v noč. Torej vse po vrsti — kot so hise v Trstu. — Kličem: Na skoraj-šnje snidenje v prelepi, mili slovenski domovini in vse najprisrečnejše pozdravljam! — Zlatoslav Planine, računski podčastnik pri 16. trenski vozni diviziju Mostar, Hercegovina. — Sedanjo dragirjo občutijo najhuie tišti, ki žive od svojih rednih, vedno enakih zaslužkov. Z de-narjem, s katerim se je pred vojno lahko izhajalo, sedaj ni več mogoce živeti, saj so se vsa živila podražila za 50 do 100 procentov. Položaj malih uradnikov, vsakovrstnih nastav-IJencev in delavcev je postal prav kritičen. — Na Koroš?0 v. — Pametna odredba. Budimpeštanski magistrat je izda! naredbo, da da posamezna svoja zernljišča ta-kim esebarn brezplačno za uporabo na razpolaganje, ki se obvežejo, da bodo nasadile, oziroma uasejale na teh zemljiščih krompir, koruzo, fižol ali grah in ki ^e podvržeio stalni kontroli glavnega mesta. Magistrat daje takim osebam rastline in semena za lastno ceno. F>ride!ek bo ostal lastui-na obdelavca. — Mestna uprava v Celcvcu oddaja prebi val cem svoja zemljisča, da nasade pomladan.-ka zelišča in krompir. Vsa zemljisča so se razdelila v parcele po 100 kvadratnih metrov. — Mali trgovci v Trstu so imeli zborovanje, na katerem se je raz-pravljalo o težavah, s katerimi se mora boriti mala trgovina. Ker je ves pomorski promet ustavljen. je zavladala v Trstu splošna stagnacija. Veletržci ne daio nič na upanje in če priđe konec moratorija, se zna zgoditi katastrofa. Z ozirom na te razmere žele mali trgovci tržaski. naj se izda za Trst poseben moratorij. — Iz seje dežtlnega šolskega sveta z dne 17. marca 191S. Xa pod-lagi ukaza c. kr. ministrstva za uk in bo^očastje prepušča se krajnim šolskim svetom (mestnemu šolske-mu svetu) ukrepati jlede vporab-Ijanja mladine pri poljskih delih in glede eventuelne predčasne zaklju-Čitve šolskega leta; ^3edc srednje-šolcev pa se zaprosi ministrstvo. da slednje pooblasti deželni šolski svet, posamezne prošnje v obzira vrednih slučaiih (poljska dela. dra-ginja) reševati po svojem prevđar-ku in dijakom dopustiti predčasni iz-pust \z šolskega leta. Kotnikova ustanova podeli se visokosolcu Ver-biču na Vrhniki. Glede upeljave kraniskega domovinoznanstva kot neobveznega predmeta na srednjih šolah se pozo\ejo ravnateljstva za oddajo svojega mnenja. Zasebni osemrazrednici v Trnovem pri Ilirski Bistrici se dovoli priklopitev enoletnega trgovskega tečaja, Poleg poročil o važnejših poslih, ki so bili po zadnji seji kurentnim potom rešeni, rešijo se razne osebne, tuđi disciplinarne zadeve. — Malo gledališče. Za voiaško predstavo jutri, v petek, dne 19. marca (praznik sv. Jožefa), popoldne ob 5- je veliko zanimanje. Na vprašanja, ako morejo tuđi sorodniki ranjencev in vojaštva posetiti predstavo, odgo-varjamo: razume se ob sebi, v ko-likor bo še sedežev na razpolago. Zatorej naj si dotičniki žc preje pre-skrbe vstopnice^ Predprodaja sedežev v trafiki v Selenbur^ovi ulici. — V nedeljo se uprizori komedija vMaks v skrincihv. — Drugi teden gostuje na našem odru gdč. Mica Hadžič, članica hrvatskega gledali-šča v Novem Sadti. — Reeksport praznih vreč iz Italije. Glasom iz Rima došlega ob-vestila morejo interesirane stranke prošnje za dovoljenjc recksporta praznih vreč iz Italije viagati neposredno pri kraljevskem italiianskem finančnem ministrstvu. — Umrla je v Ljubljani učiteljica gospica Medvika S c h o 11, hči codie zemliiške knjige gospoda Josipa Schotta, po dolei bolezni. Cenje-ni rodbini srčno sožalje! — Zdravtveno stanje rnestne občine fiubljanske. Od 7. do 13. t ni. se je rodilo 31 otrok, mrtvorojen je bil 1, umrlo je 22 eseb, med njimi 10 do-mačinov. Umrla sta za jetiko dva, eden je bil tujec, za drugimi bolez-nimi pa 20. Nazraniene infekcijozne bolezni: škrlatica 1 slučaj, legar 7 slučajev, vsi tujci vojaki, egiptovska očesna bolezen 13 slučajev, vsi vojaki tujci, pecrasti lesar 1 slučaj, vojak, — Pomočniške prelzkušnje. Obrtne kroge opozarjamo na v današnji številki nahajajočo se objavo obrtno - oblastvene preizkuševaine komisije za pemečnike v Ljubljani, katera naznanja dneve preizkušenj v tekočem letu. — C. kr. razredna loferija. Zre-banje 5. razreda c. kr. razredne Iote-fije bode trajalo 22 dni in sicer od 6. aprila do 3 maja 1Q15. SreČke se do-bivajo že sedaj pri Ljubljanski kre- ditni banki, poslovnici c. kr. razredne loterije v Ljubljani. Pri isti kupljene srećke so zadele: št. 68.-135 30.000 K, št. 130.169 10.000 K, Stev. 157.21! 3 0.000 h\ št. 6SA25 5000 K, po 2000 K št. 19.9S7, 19.994, 46.292, S1.5I7, S5.174, 36^59, 57^92. Opozarjamo cen.iene reflektante na današnji inserai. — igranje v ogrski razredni Io~ Seriji je prepovedano. Znano je, da r>grski kolektanii skušajo z vse mi •redstvi ^pečati srećke ogrske raz-edne loterije tuđi na Kranjskem in ^e v dosego svojega namena poslu-žuieio ćelo zavitkov z napačnirni naslovi. Občinstvo se svari pred nalcu-pom omenjenih srečk. Neprijetne po-sledice protipostavne nabave teh srečk, so, kar je biio že večkrat objavljeno, da se srećke zaplenijo, mo-rebitni dobitki znpadejo v korist države, poleg tega pa mnoga pota ter občutljjive denar ne kazni. Zatorej ne narocajte srečk ogrske razredne lo-terije, ako jih pa dobite brez naroči-la, uničite, ali pa jih izročite finančn* oblasti. — V pomirjenje. Porocali smo, da je bila gospa De bchiavova od neke ga moža opasno ranjena, pred-snočnjem pa na Zaloski cesti zaklan neki črnevoinik-novinec. Liudje. ki menda nišo naših poročil brali, mar-več le čuli nekoj zvoniti, so 51 ustvarili bujne fantazije, — kakor da bi bila zares ogrožena javna varnost. ''Poincrili in sploh usmrtili so jih od teh đveh nesrečnih slučajev vsaj troinato. V pomirjenie naj bode, da sta bila to pač dva slučajno nes»rtč-r:a slučaja, ki bi st bila enako lahko pripetila tndi v rednili razmerah. Evo vam slučaj v Kolodvorski ulici. Neki okoli 75letni mož je nrisel v Oe Schiavovo gostilno s .svojo ženo in hčerko. Ko so sli zvecer spat v na-ročenri sobo v višjem traktu in je uvidela ga. Ce Schiavova. da bi mo-žička stopnice težile, je svetovala, da ori lahko ostane v pritlični ?obi, žena in hčerka pa da naj bi Šle v naručeno sobo. S tem so bi!i vsi zadovoljni in se '.e rudi tako zgodilo. Ko je šla pozneie ga. De Schiavova po opravkih na dvorišče. je nenađoma dotični starček, ki je tani neka] ča-kal, skočil k nii in jo zabodel. Po zločinu ni mož o tem hotel ničesar ve-deti in je zelo dvomiiivo, da bi bii normalen, kar bodo pač z vso skrb-nosrio dognali zdravniki. Nesrečni slučaj na Zaloški cesti je bil popol-noma noenega značaja in je ro uboj, ne pa umor. Prebivalstvo naj bode le poinirjeno in uveneno, da javna varnost v Ljubljani doseaaj ne trpi ter da kakor ze povedano, sta bila to le dva v par dneh se drug za drugim iz-vršeča se nesrečna slučaia. Potres v Kran?u in na Gorenj-skera. Piše se nam: V noći od pone-deljka 14. t. m. na torek 15. t. itl nekako ob U. ponoći imeli smo nš Gorenjskem gotovo največji potres za onim v aprilu I. 1895. Pred potresom začujem v smeri Cerkije, Šen-čur. Primskovo proti Kranju zračno vršcenje in hučanje, kakor da se bliža hnda nevihta. Skočim k oknu: Nebo, kakor ribje oko jasno, ozračje ie ledenomrzlo in rezko. Ležem v posteljo, le nekaj trenotkov — kar začutim vrelcu podobno petkratno zaporedno zavzdigovanje postelje, sunkoma, navpično, postelja zaškrip-ije, podobe se zganeio. imam obču-tek, da se strop udere. Na to pet se-kund mir, zatem 3 do 5 šibkeiših sunkov in konec je. Ta potres so ču-tili po Gorenjskem v Kranju, v Pred-osljah in daleč naokoli. Deželni šolski svet štajerski je imenoval v svoji seji dne lo. marca začasnega šolskega vodjo Ludvika Č c r n e j a v Grižah. za nadučiteija istotam; dalje Ferdinanda Scnt-jurca, def. učitelja v Sromljah. za definitivnega učitelja na slovenski deški soli v Celju in Hedviko Ga-berc za iičiteljico ročnih del v Na-rapljah pri Ptujski gori. Stalno so stopili v pokoj: definitivna učiteljica v Planini Leopoldinn R a u t e r. nad-učitelj v Mozirju Vrane Praprot-n i k in učitelj na deški soli v Šmar-ju pri Jelšah Frnnc F e r 1 i n c. Nad-učitelju Francu Praprotniku je izrekel dežeini šolski svet ob vpoko-jitvi priznanje za dolgoletno, zaslužno delovanie v ljudski soli. Legar v Gabenu pri Celju. Iz Cel;a poročajo: V Gaberju se je moćno raznesel legar. Obolelo je že nad 70 oseb; većina od njih se nahaja v izolirnici celjske bolnišnice. Bolezen je dosedaj omejena na neka-tere Iiiše v Gaberju in v Spodnji tlu-dinji. Vlom v notarljstsko pisarno. Iz Rogatca poročajo: Neznan tat je viomi! ponoči v pisarno tukajšnjesra notarja dr. Baumgartena. Odnesel je raznih pisarniških predmetov v vredr-osti kakih 50 K. ZamenjaiJ ie hotel konja. Pre-tekli teden se je vršil v Št. Jurju ob juni železnici konjski sejm. Vojna uprava ie nakupila nekaj konj, kate-re je pestavil četovodja Stor v hlev Adama Kincla. Tuđi posestnik Nach- 63. Stev. .SIOVfiNSKI NAROL^ dne 18 marca iyi5. Stran 5. berger Iz Ložnice pri Celju si je kuri na sejmu skromnega konjica ter p prignal h Kinclu, da ga v hlevu -krmi. Ko je Nachberger popoldnc r.diiajal, so mu erarični konji naravno ; o!] dopadali, kakor pa njegova cena /ivinca in ker slučajno ni bilo nobe-iega vojaka v hlevu, je ođvezal vo-ja.skega konja, ga vpregel in se od-peljaL Voiaki pa dovtipa nišo hoteli ra^uineti. Pobiteli so za Nachber-^erjem ter mu vzeli konjica, vredne-.ca 600 K, izročivši mu njegovo kobilo, za katero je dal le 300 K. Dife-.:\co pa bodo ^poglihali pred ka-:nskiin sodisčem. V Logarski dolini v Savinskih ; "aninah je 11. t. m. umri vsem turi->iom dobro znani Janez Pisker-n i k ♦ po domaće stari Plesnik. Pokojnik si je pridobil za razvoj turisti-'ra v Savinskih planinah nevenljive „..isiuge, ki jih bo -'Planinski Vestnik* ocenil v posebnem članku. Slovel je kot najboljši poznavalec teh planin, rsa katerega so se tako Slovenci, ka-kor Nenici obraćali za nasvete pri vseh novih zgradbah v Savinskih ali Kamniških planinah. Piskernik je bil oesna roka profesorju dr. Frischaufu I pri njegovih raziskovanjih Savinskih planin. Frischaufova monografija »Die Sannthaler Alpen■: m tuđi njegova kasnejša. dela temelje v niar-sikaterem oziru na podatkilu ki ma jih Je dal pokojni Piskernik. Rajnki, i je bil doma iz kapeljskega okraja ixd Koroškem. je bil izredno inteli-genten mož, ki se je kot samouk posebno rad bavil s tehničnimi stroka-mi. V tem oziru se je povznel do precejšnje popolnosti. Malodane vsa gorska pora v Savinjskih planinah je trasiral on in jih večinonia tuđi sam iVgradil. Krasno izvedena pot s Kamni&kega sedla na Okrešelj je riod njegovega aktivnega sodelova-iiia s profesorjem dr. Frischauiom. Tuđi novo pot ob Bistrici v Kamni->ko Bistrico je prvi trasiral Piskernik. Pokojnik je bil v govoru in pismu vesč slovenskega in nemškega jezika. Dasi je bil zadnja desetletja eskrbnik koče, ki jo je zgradila v Logarski dciini celjska sekcija nem-tikega in avstriiskega planinskega društva, vendar je z vso vnemo in Uubeznijo podpiral stremljenja in tež-i:]e i>Slov. planinskega društva*-. Kdorkoli je prišel pod njegovo strehe, je bii Ijubeznivo sprejet in prijazno postrežen. Posebno so mu bili pri srcu slovenski diiaki, pri katerih ]e veđno uvaževal, da nišo obdaro-vuii z darovi Pluta. Vsakdo, ki je peznal prijaznega, samoniklega, a duševno čilega in izredno svežega starčka. ga je cenil in visoko spošto-val. Zato bo obranjen »Plesmkovemu očetu*. kakor so ga radi nazivali domaćini in planinci, v vseh planinskih krogili trajen spomin! Sareonior z britvijo. Z britvijo si je prerezal vrat črnovojnik Egidij Župan v Mariboru. Bil je takoj mrtev. Na kozah je omrl v Gradcu ott-dotui vseučiiiški profesor dr. Ham-merl. Okužil se je bil pri tzvrševa-nju svoje zdravniške službe. Graški m. podružnici sv. C. in M. je došel znesek 39 K 50 v, katerega so nabrali slov. krojači v Go-stingu za našo prekoristno solsko đtržbo. Želeti bi bilo, da bi povsod, kier se zbirajo Slovenci, to posne-mali, posebno letos, ko ima družba zaradi vojske veliko manj dohodkov kot druga leta. Darovalcem Bog plati! — Odbor. Itaiijanski dezerterjL V Beljak so v torek pripeljali 3 i^a'iians've dezerter je, vojake alpinskega polka. Prišli so v polni opravi preko gor-skega prelaza Dogna v 7ajzers*o dolino, kjer so jih naše straže prijele. Pri zasiišanju so izjavili, da so oili v 1 ojni v Tripolitaniji, v dokaz tega so pokazali hrabrostne medalje, ki so jih dobili v priznanje junaškega zadrza-nj2. Kot vzrok svoje dezertacije so navedli, da so se že naveličali pre-dolge vojaške službe. Ustavijeno kazensko postojanje. Scdišče v Zagrebu je s sklepom z dne 17. februarja ustavilo kazensko postopanje proti easnikarjerna Jurju Dcmetroviću in Vladimiru Bornemissi. Oba pripadata hrvatski socijalnodemokratski stranki. Vlom v upravništvo »Agramer Tagblatta«. V noči od ponedeljka na torek se je dogedil vlom v upravni-stvo >A£ramer Tagblatta-. Tatovi so odnesli iz zaprtega predala pisal-ne miže 792 kron. Kot storilce je pri-!e!a pc!:ciia na Reki 16!etnega Josipa Špo?jarića in enakc starega Dragoti-na Bajšiča. Oba sta vlom priznala. Pri nfih so našli se 729 kron. Šemei!!* Na vierajšnji semenj ]e b:b pri^nanih Sol glav živine in si-cer: 119 konj. 135 volov, 82 krav, 10 te'ct in 5 prašičev. Konjska kupčija je bila od strani vojaščine ze!o živahna. Govedine se ni prodalo, ker ni bilo tu?]h kupčev. MiKfardar za ea dan, sijajna nor-dlska veseloigra v 3 delih s Karlom Aistruponu naiboljšim filmskim hu- moristom v glavni vlogi, predvaja se v petek na specijalnem večeru v kinematografu -Ideala. Poleg tega se siiajen dramatični igrokaz ^Živio kralj«. V soboto tridejanski igrokaz -Značai* z Valdemar Psvlandroni in •Nagajivkas ^ eseloigra z Dorrit \\*eixler«. Književnost. — Studija o dr. F. Markoviću. U\aževani književnik in redakter osječke Hrvatske obranev, pred-sednik «Kluba hrvatskih književnika.-, g. Ljuboje Dlustuš, spisal je na-tančno studijo c pokojnem lirvat-skem pesniku in estetiku dr. Franju Markoviću. Orbito spretno ga av-tor slika kakor politika in filozofa in povrh tega še kakor pesnika ronian-tičnega eposa -Kohan in Vla.sta in idilskega »Doma in sveta«. Sploh je značajno za Slovane, da je Marko-vić. četudi dober Hrvat, vendar ču-til kaker tuđi Preradović blagotvor-nost slovenske ideje: Opeval nam je slovanske bogove, Cnjegove balade in romance), pa * Boi Polabskih SIo-vanov i Germani.' Dlustušu gre posebna zasluga, da je v tem času krvi in boja. znai oživeti v mladini in idealnih srcih spomin na človeka, kateri nam vsem more biti v vsa-kem pogledu vzor. Ker je jezik na-ravnost vzoren in v vsakem ogledu ^ijajen — saj je Dlustuš znan kot eden izmed najboljših stilistov — ni dvoma, da bo imenovana knjiga (Šestnajstina, 64 strani, broširano 70 vin.) tuđi med Slovenci rada Čitana. — Knjiga se naročuje pri upravi K. H. K. (Osijek I. Reiznerova ul. 35). Znesek se lahko posije tuđi v znam-kah. Priporočamo imenovano knjiga, ki je izdana kot osmi zvezek khibskih izdanj pod urednišnom hr-vatskega pesnika R. F. Magjera. Razne stvari. ^ Samomor baronice Vaughaa. Iz Pariza roročajo: Bivša morgana-tična žena pokojnega belgijskega kralja Leopolda, baronica Vaughan se je ustreiila, 32 let stara. v VoSkovi iz Karpatov na i\lo-ravskem. X par krajih na Morav-skem so opazili volkove, ki so bili najbrže preplašeni iz Karpatov vsled bojev, ki tam besne. v Dr. Dušan Makov icky. bivši tajnik in zdravnik Tolste^a, ie bil v Rusiji aretiran. Njegova rodbina na Slovaškem je dobila o tem brzojavno poročlo. Vzrok aretaciji dozdaj še ni znan. * Madame Curie v vojasksm lazaretu. Iz Pariza poročajo: Madame Curie je odšla iz Pariza v Chambe-ry, da ustanovi tam s proresorjem Nog'ierjem v nekem v^ojaškem lazaretu radioterapevtičen institut. * Maksim Gorki na Finskem. Od zanesljive strani izve berolinski ^Voruartse, da Maksim Gorki ni šel niti kot prostovoljec, niti kot bolni-ški streaj v vojno. Zdaj živi na Finskem. Sedanii dogodki so tako učin-kovali nanj, da ne more pisati. * Ruska prostovoKna zdravnica nosiljena, Rusofilski s-Mir- reproducira iz srbskega lista -Radničke novine« vest, da je neko rusko prosto-volino zdravnico, ki je vodila bohiiš-nico v Kuršuinliji, posilil v svoji pi-sarni ondotni okrajni prefekt Stoja-nović. Ko se je pritožila pri ruskem poslaništvu v Nišu, je odpotovala iz Srbije. Kakar pravijo druga poročila, je že večina inozemskifc sanitetnih misij odpotovala iz Srbije. * Uš ga je resila. »Tuđi uš more biti včasih dobra - — piše »Tagl. Rundsch.« Pripoveduje, da se ji ima neki pruski grenadir zahvaliti za življenje. Pripogni! se je v boju, da se popraska na nogi. toda v tem hipu mu je krogla zažvižgala nad glavo ter ubila drugega vojaka, ki je stal za njim. Če bi se ne bil pripog-nil, bi bi! izgubljen. Enemu vojaku je terej uš resila življenje, toda drugi je i/^ubil zato življenje. * Odredbe za arestop franco-sfcih mej, Kakor se poroča iz Ženeve, je traneoska vlada pooštrila odredbe za prestop franeoskih meja. Vsi, tuđi franeoski podanik], ki se vračajo iz inozemstva, morajo imeti s fotografijo opremljen in od franeoskega konzula potrjen potni list. v kate-rem mora biti označen čili potovanja in tuđi vzrok. Diplomatični zastop-niki Francije so dobili nalogo, da za-htevajo od takih potnikov potrebno jamstvo. ~ Omejitev vživanja žganja. Ce-Ško c. kr. namestništvo je izdalo posebno naredbo, da omeii žganjepitje. Zganjarne smejo prodajati le od 7. zjutraj do 5. popoldne, ozir. ob nede-Ijah in praznikih le do 11. dopoldne. Nedorasl'in osebam do 16. ieta, pijancem, beračem in Ijudem, ki so v dotičnem kraju na slrbcm glasu, fe prepovedano prodajati žganje. Ćelo slasčičarji ne smejo prodajati z li-kerji napolnjenih bombonov osebam ' pod 16 let. Za prestopke so določene oštre kazni. 0 Prepoved alkohola v Rusiji. Prodaja denaturiranega špirita, ki je bil predelan v svrho prodaje kot v»i-jača, bt ka/nuje s prisilnim delom in izgnanstvom v Sibirijo. Istotako ^a-kajo visoke kazni one, ki kupujcjo kruh, jedila in obleko od vojakov. Tovarnarji z žganjeni so imeli sesta-nek. na katerem so sklenili zaluevati od vlade odškodnino, ker so pred vojno vsled naročila \lade si razši-rili svoje obrate, ki so vsled sedanje prepovedi prodnie žgauja brez vred-nosti. * Aretirani armadni dobaviteiH. • \z Est poroča: Oblasti so aretira-ic budimpeštanska veletržea Belo Kohna in A. Varadija, ki sta dobavljala annadi blago za uniforme. Brezvestna liferanta, ki sta zaslužila več milijonov, sta oddajala vojni upravi tuđi blago, namenjeuo za ženske obleke najslabše kakovosti. \i tega blaga napravljene uniforme so se raztrgale predno so vojaki, ki so jih oblekli, sploh na bojišče prispeli. Preiskava se še nadaljuje in priča-kovati je nadaljnih aretacij. * Vzorci za ukrasitev vojaških grobov in spomenikov za v vojni padie vojščake. Unietniska okrasitev vojaških grobov tvori zadevu. s: katero se bo treba sedaj in v bodočno-sti ukvarjati narodni umetnosti. Jako hvaležno in posnemanja vredno je zato zanimanje avstrijskih oblasti za to vprašanje. C. kr. urad za pospešc-vanje obrti je izdal nekak umetniški katalog, ki ima naslov -Soldaten-graber und KriegerdenkmaJer- in vsebuje okreg 200 osnutkov od na-vadnih napisnih plošč do največjih spomenikov za nadle vojake. Katalog se dobi po jake nizki ceni. * Novo radikalno sredstvo proti beli uši. Dosedanja sredstva proti be-Iim ušem, ki se držijo kakor znano v obleki in so skrajno nevarne kot pre-našateljice raznih kužnih bolezni, posebno pa pe^asicga legarja, so se izkazala za nezadostna. Razna eterična clja i. p. sicer uš preženejo, toda je ne uničijo. V laboratoriju dunaj-skega profesorja Friinkela pa so sedaj slučajno dognali, da ima substan-ca — fenilno — metilni eter — ki se imenuje ^anisol« lastnost, da omoti belo us že v docela mali kvantiteti na razdalje 62/2 cm tekom 4 minut; v desetih minutah pa jo popolnoma ugenobi. Sredstva je za ljudi popolnoma nenevarno. Vojna uprava se za iznajdbo jako interesira rer bo brezdvomno odredila odločen boi proti belim ušem s pomočjo novega sredstva- ," * Proti denuncijantom. Kr. ogr-sko-hrvatsko domo-bransko zapo-vedništvo v Zagrebu je izdalo raz-glas, ki naglaša. da se z vsakim dnem množe anonimne ovadbe ne samo proti civilnim osebam, ampak rudi proti moštvu domobranstva in crne vojske, in ćelo proti častnikom. Še več: te anonimne tožbe vsebuje-jo Često tuđi grožnje. Dasi v teh tež-kih časih zaposleno z mnogo važnej-šimi stvarmi, in v nasprotju z višjo zapovedjo. naj anonimnih ovadb ne jemlje v obzir, je gori omenjeno po-veljstvo vendar večji del teh ovadb temeljito preiskalo, a došlo je do ža-lostnega zaključka, da so neosnovane, storjene iz mašcevanja, da jim manjka vsaka moška in plemenita misel. — Vsled tega je sklonilo rečeno zapovedništvo. da v bodoče ne bo na anonimne prijave ničesar ukrepalo ter jih bo unicevalo brez ozira na vsebino, docim bo podpisa-ne in utemeljene pritožbe sprejema- 10, preiskalo in nepristransko reše-valo. * Kedaj bo konce vojne? Prišli smo do prepričanja, da je odgovor na to vprašanje najbolje prepustiti merodajnim osebam — državnikom in vojskovodjem. Vsaj s kriptogrami ne pridemo do iasnega. Nič hudega sluteč smo priobčili nedavno prvi tak horoskop in imeli smo ćelo nekako nedolžno veselje, ko nam je Fedor Š. natančno izračunil. da je drug datum praviien. Toda siromaki nismo vedc- 11, da je bil Fedorjev račun pričetek ogromne lavine kriptogramov, ki se sedaj vali na nas uboge, ter nam grozi zamašiti vse uredniške kose. Vseh horoskopov. ki nam jih je na-nesla pošta, še nismo preštudirali, toda že površni pregled nam je po-kazal, da ne manjka — glej — niti dneva, ki bi ne prišel kot termin za konec vojne v poštev. Spoznanje, da mora biti konec vojne med 1. janu-arjem in 31. decembrom (brez letni-ce, prosimo!) je seveda interesantno, toda doseći se da — vsaj naše skromno mnenje je tako — brez tru-dapolnih horoskopičnih in kripto-gramskih Studij. Vse kriptografe prosimo, da hranijo rezultate svojih raz-iskavanj za čas po vojni — mi smo za enkrat preskrbljeni. V dokaz na-vajamo dejstvo, da imarno v rokah tuđi že začetek in konec vsakega leta, v katerem se bo menda končala voin^. To sledi iz naslednjih dveh ' kriptogramov: Nemčija, RusijA, FraNcija, Ogrska, AVstrija, Crna gOra, AngLija, BEIgija, Turčija, Ja-pOnska ('na novo Icto): SrbsKa, Crna gOra, JapoNska. FranCiia, Fitl^Iia, ^lniiarhija, AngLi]n, NEm-cijćj, \ isoka PorTa, RusijA (koncem leta). Alfa in omegu naših kriptogra-fičm'h raziskavanj je torei dognan. -- O \ rodnosti teh šiudij nas je povrh pođučil prijatelj našc-ia lista, Id je „z Ijubezniio, dobro voljo in potr-pežljivostjo" (kakor trdi) napisal ćelo razpravo. Njegova kripto;iratična disertacija (nrinašamo le skronicn iz-vleček!) pravi m. dr.: „Vsi ćosedanji učenjaki-kripfogrGfi ozir. kriptograma-tiki so s svojimi kembinacijami le dokazali, da ne vedo drugega kot: FRANCIJA NEMČIJA CRNA GORA JAPONSKA BELGIJA SRBIJA ANGLIJA RUSIJA AV^TRIJ\ VISOKA PORTA OGR5KO to je: figo brijavo! Doka/ — imena \seh vojujočih se držav! Te države povedo ludi, da: AVSTRIJSKO JAPONSKA ČRPIA GORA FRANCIJA RUSIJA TURSKA „ ANGLE'KA i Q MEMCIJA f -" BELGIJA yJ SRBIJA ^ OGRSKO konca se ne bo! Nasprotno vojna bo trajala še: Fran Josip, Albert, Mahonic^, George, Viijem, Nikoiaj, Poincar«. Pcter — sedem let. Ta-krat se bc skiepal mir. Večina evropskih in izvenevropejskih držav, ne izvzemš'" zlasti glavna mesla evropej-skih se vojujočih dežel irdi, da: RO!¥5 UNSKA ITAL5JA ZDRUŽENE DRŽAVE BOLGARIJA NGRVEŠKA SPANNSKA DANSKA PERZIJA ŠVEDSKA KITAJSKA ANDORRA SVICA SAN MARINO PORTUGALSKA GRŠKA DUNAJ BERLIN BELGRAD PARIZ LOliDON CARIGRAD CETINJE PETROGRAD mir bo narekcvala — Albanija! Nedvomno zato, ker le-ta ni niti nevtralna niti ni v vojski, temveč se bojuje sama s seboj in z drugimi, dasi ni vojne napovedala nikomur. — S to dragoceno konstatacijo zaključujemo definitivno svoje kriptograiičnc studije. Srzo:ou^ poroiilo. Boli v Dardanelah. Carigrad, 17. marca. (Kor. iu\> V ponedeljek se je neka angležka križarka po kratkera boju umaknila. ko je bila enkrat zadeta. Od takrat vlada zopet spiošen mir. Izgube zaveznikov v Dardanelah. Pariz, 17. marca. (Kor. urad.) vEeho de Pariš- poroča iz Aton: Neki angleški iskalec min brodovja, k: operira proti Dardanclain, je zadel ob mino. ki jo ic hotel vloviti. Mina je eksplodirala in ladja se je potopila. Več niGŽ je bilo pri tem usmrćenih, več drugih je vtonilo. Turski topovi so uničili eklep in en top • Amethv-stav-, Ladijna stena je ob vodni cni preluknjana od petih granat. »Dresden«. Beroiin, 17. marca. Iz Rctterda-ma poroča »Lokalanzeiger-: Angle-ške križarke i>GIasgowd\i morska ceste IViGgeliiaensovc. Moštvo hTlžsrke »Dre^den«. Vtlpcraiso, 17. marcn. (Kor. ur.) Med preživeliini krizarke >Dres-den , ki jih ic arigleškj parnik izvle- | kc! \t- vode, ie 17 ranjencev, med | teini dva ča^tnika. Jvjjsjia Miče Icfnik 1916 pod orožje. Ke!n, 17. rnarca. Kakor poroča • Kolnische Volkszeituiig*-. zagotavlia neki iz Varsave dospeli trgovTec. da so po Rusiji nabiti oglasi, ki klicejo letnik 1916 za 1. april pod zastave. O*5o]ena belgijska tvrdka. Brusel?, 17. riiarca. (Kor. urad.) Tukajšnja tvrdka Henri Lepon je bila zaradi preseopku proti odredbi ge-neraJnega icuverncria glede prepovedi plačevanja Angiiji, cbsojena na 20.000 mark denarne globe. : Parnik »Florazaiii.- se potopil. Frankobrod ob Meui, 17. marca. (Kor. urad.) -Frankfurter Zeitung*. j^oroča rz Londur.n: Adnrraliteta poroča. da se je petopil tuđi parnik -Florazoni*. o katerem se je svoje-časno poročalo, da je bil torpediran. Nov ameriški parnik. Newport - News, 17. marca. (K. ur.) Amerikanski parnik »Pennsylva-niaLestris-. iast New 5reri! Ship Ca, je nelri nemski podmorski čoln zasledoval. ki pa je za-sledo^anje v holanđ^kih teritorialnih vodah ustavi!, r Dan??\s, norveška In šved^Ka nota Franciji in Angliii. KodiinK 17. marca. iKor. urad.) Ritzavov urad poroča: Od angieške in franeoske vlade povodom nemlkc proklamacije z dne 4. februarja na-znaniene represalije so dale povod za pogajarna med dansko, norveško in švedsko vlado v Stockholmu. ki so dovedle do precliožitvc enako se glasečih not obema /gora] imenovanima vladam:?. Volitev okrajnih svetovalcev na [ Španskem. ! Madrid, 17. marca. (Kor. urad.) ■■■Agence liavas■: poroča: Pri Aolit-vah 517 okrajnih svetcvalcc\' je bilo izvoljeniii: J3J vkidnih pristašev, 143 liberalcev, 44 demokrntov. 8 pristalev Maurc. 12 Jaimistov. 11 neodvisnih, 11 retormistov, ?7 repa-blikancev. 10 regionalistov in 9 raz-nega mišljenja. General Matso Almanza !n nierrovo spretnstvo ii^inrče«!. \Vashington, 17, marca. (Kor. urad.) Generala Matso Al-nar.za, pri-staš Carranze. in vso njegov, sprein-Sivo je vojno sodišče pristiišev Ville zaradi izdajstva obsodilo in usmrtilo. Poccsfni beji v Mehlki. BeroHn, 17. marca. Iz Londcma poročajo: Glede nemirov v Mehiki, poroča Reuterjev urad iz Washir?g-tena: Lpcr se ie pričel s tem, da se je 2000 Mehikancev navalilo na na-cijonalno palačo, ki so hoteli osvobo-diri 250 duhovnikov. ki so bili v palači zaprti. Ko se je to zgodilo, so priče!! uporniki palačo plenitl. Med-tem so poklicali orožnike, ki so na-stopili proti uporriikom. Nastal je divji boj mož proti možu, pri čemer ic bila premagana po ste vilu slahei-ša policija. F'olicijki predseđnik ie do-bil sunek /, nožem v prsi in ie bil smrtnonevarno ranjen. Dva upornika sta bila usmrčena, čez 50 pa, med temi več policistov. pa težko ranjenlli, Uporniki so potem divjali po cestah, plenili in zažigali. Več nego sto oscb je b»!o pri pocesinih bojih usmrćenih in ranjenil?. Angieško veletrgovino so oropali in potem zažgali. Ugled-nega Amerikanca iMac Manusa so umorili. Amerikanska vlada je takoi zahtevalo. da se poišče in kaznuje morilec. Kakor poroča >*Temps«, je razmerje med Washingtonotn in Me-hiko zelo napeto. Situacija vzbuja veliko skrb. ihmšnis iis^ ohseaa 3 stran". Izđajateif in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastama in tisk »Narodne tiskarne«. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD* đhe 18 marea 1915. 63. štev. Umri? so v Ljubljani: Dne 14. marca: Fran Bostič, črnovojniški novinec 17. pešpolka;* Ivan Korenič, črnovojnik 97. pešpol-ka, oba v garnizijski bolnici. Dne 15. marca: Ivan Zorčič, go-stilničarjev sin, 2 leti in pol. Kolodvorska ulica 29. — Andrej Blagajna, črnovojnik 97. pešpolka, Karnizij-ska bolnica. — Helena Podborsek, delavka - hiralka, 82 let. Radeckega cesta 9. Mokre noge se ob hudem dežev-ju ne dajo vedno preprečiti. Ako pa noge ob mrzlih dneh po ćele ure osta-nejo vlažne, se pojavi nahod ali katar, ki neredkokdaj vede do resnega obolenja pljuč. Temu se izojrniti nam pomaga »Sfrolin Roche«. ki je rri-jetne slasti in se dobiva v vsaki le-^rn!. Kar Je pomagalo tisočem, ako so trpeli na revmatičnih, protin-skih in nevraljaričnih bolečinah, ope-čeninah. izpahnenjih. bodenju, trganju, lumbagu CHexenschuss), oslabe-losti udov ali trdem vratu, to mora pomagati tuđi drugim in zato pripo-ročamo tisočkrat preizkušeni Felier-jev rastlinski esenčni fluid z zn. Elsa-fluid. \2 steklenic posije franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica. Elsatnr št. 23S (Hrvatsko). Obenem se lahko naroče Fellerjeve odvaja Ine rabarbarske kroglice z zn. »Elsa kro5?lice 6 skatlnc za 4 K 40 v franko. Meteorološko noročJfo. ViSIi« nad morjem 300*2 Srednii rra.'ni tlak 73fl **m £ Čas opazo-Tanja Stsnfe barometra t mm s 2 i - !.' nnn!.i 1^15 Fcđo Pus^k, pre] i^tupic^, S-iaric pri Jelšah. 701 (Hauer vS: Vorha'jer) 712 se sprcIrnEto u rudokopu. delo 9 urno. plaća K 4 50 ozir. 5 K. Stanovanie iđ kuijava prosta. PoniHbe na iresino nosređovalnfco za delo in stanovanja v Lfublfani. zz=r Najboljša in najzdravejša_____ barva1 m \mi in srccio ie dr DraMea ^NERIL'1, ki da;e sivim in pcr.*'e:ci!m iasem njih prvotno | naravno in zdtavo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri V Stefan Strmofi Ljubljana, Pod Trančo ši. 1. Lasne kite, pođiacie in mrežice | vseh vrst; ^led&liščne in toaletne == potrebščine itd.--------- Pauk v iuloni Želi dobiti dama in sicer po srednie-šoicu ali protesorja. 678' Ponudbe pod „Poisk 678" na apravn. »S!ov. Naroda«. v trgovskem zavr.r.u »AM:na« r.a Dunaju izšoiani rojak, vt-ič slovenskegd, nemskega m frćrcoskvga tezika v govoiu in pisavi. Zc'i vsropiti v kako trgovino ati pisarno, ima tuđi kot rotnik prakso, čeprav bi trajalo le za ča^a vojne ;n proti sKrorrnim zantevam. Ponudbe r1^ |j/*.5l:na 707** na upravn. »Slov. Naroda«. 707 malo rabljen, zelo dobro obranjen, SV se ceno proda, '^g^g Tadi se od&s. cillndcT (?al:ar) = Jla olje sa strofe, z^zz Poi7v^ — pri stevbeaiku ?i!. Supančiču, TiSisbliaaa- ^o^ ^EEE=E^: pOilUcBci! svrho jenitve sej^ar:/// j :jo6rar?e?:o ffcsoico ali vdovo brsy otro^ v cn* merr.i starosti in pramo^cnism, jfasci drfavni urađniJc, ima 8000 J? let-tik dchodJ^ov ij privair.aga Drs*nc^enJa Ojira ss r>a rcsr.2 psr.udbc /c 15 boljšth ^rogo'J. Ponudiz ye!i zod imensm ,.3£a-Siiel\6954i na uoravništvo ,.$ cv. J/aroda". £95 Proti se moramo čeda] varovati tembolj, ker sedai nalezliive boir,-ni na pr. Lkria-ticka, ospice, ko^e, kolera, t fus nastopajo z zvi^ano močjo, ^ato rabite 417& porsod, k|er se pojavijo take bolezni, desinfekcijsko sredstvo, ki ^a inorajo imeti rr' v^aki hiši. Naipnljubljenejše razkužilo sedanjosti je nesporno ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji pc 80 v, Učinek Lj-soforma \e točen in zanesljiv, zatorej ga zdravnilci priporočn|o id ra~-kuževanje pri bclciški postelji, za izmivaoje ran, oteklin, za antisepttčne obveze in za irigacijo. Lysoformoir6 reiilo I je vrljno toaletno milo, ki cbsecja 1% Lvsoforma m učinkuie actiaeptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kožo mehko iu volino. Rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidti drago, v rabi ^a jako * arčno, ker milo ^o^jr, traja. Komad stane K 1-20. Lysoform s psipro¥O m,^M je močno antiseptična ustaa voda, ki takoj in zanesnivo odstrani duh yl ust ter zobe beli in konservira. Tuđi pri katarih v vratu, kašlju in nabodu ga p<> zdravn^kt odredbi lahko rab'tr ;:a gr^a^^e Nekai 'capltic za Posluje na kozarcu vode. Originalna steklenica >tanc i krcao 60 vinarev. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desintekcija« posije na žoljo gratis in franko kemik HUBMANN, Dunaj XX., Petraschgasse 4. .". - •". Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. .*• - .-. ftemerval londl K 60,780.726-18. — Uplačane odikodnine tu kapitalife E 129,935.304*25. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo, ----------------------—-------- Vsa pojasnila dajei ----------------------—--------- Beneralu zastopstvo i LinBflani ČJgar pisarne so v lasrni ban-^ čni hiši------------r. ? GosđosK! uliti štev. 12. Sprejema zavarovanja človeSkega Življenja po najraznovrstnejših kombina-cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Ziasti je ugodno zavarovanjc na do-živetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili. Zavaiuie poslopja in premičnine pioii požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje Uživa najboljši slovcs, kodcr posluje Pozor! Sprejema tuđi zavavovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. SlROUN^die Prsne bolezni, oslovski kašelj. naduha, influenci. Kdo nđj jemlje Sirolin ? 1 Vsak. ki tro« «• frajnem kaplju laž je fc oOvarova'i sm boiezni.nego jo r^ravifi. X Osebes kroničnim katarom bronkijev, ki » Sirolinom ozdrave. - 3i Vadušljivifkaferim Sirolin mafno olehča naduho- **. Skro^uzni ofroci,pri kaferih učiinkujeSirolin z. ugodnim vspehom naspiošni poeufek. Se dob/v vsehlekarr&h 6 K.U- 63. §tcv. »SLOVENSKI NAROD*, dne 18. marca 1915. Stran 7. Telefon itev. 16- T#l«fen *t«v. 1t. !29 W Leta 1S73. ustanovljena rtelnlftfca rimžfca ^H Kraniska staitiiska dražba i Liitlini ^^ "--- —- — — — Stavbno pod jetniStvo; pisama za arhitekturo in stav&no-tehnićka dela; tesarstvo in mizsrsfvo s strojnim obratom za stavSina in fina dela; opekarsie s str oinirn ohratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi w Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsnke vrste, v elegantni obliki priporoča Narodna tiskarna. Specialiteta no/fiKaisik, najmedernejših damskih kostumov, originalni modeli. /tajvsčja ijbera damske, otrove in mosfe konfekcije sa primano najnifjih cenah. O. Benuđovič« Ljubljana n Mestni frg .5—6. Ljubljansko pre/e Ang/eško skladišče oblek. Vse gospodinje navdušeno hvaiijo staro renomirano domovinsko znamko Pekarekovega čaja ki se dobiva le v originalnih zavitkib z varstveno znamko yiEitajski đe£^O** (Chineseabub) v vscb proda jalnab te stroke. 421 Zastopnik za Kranjsko: GRUMMER & Co.f L£ubUana, Sodna ulica £t. 3. PI! II Ili lEIIllii UROGERIJA ^ parfumerija, fotografična manufaktura itd. UbdKii koacssijosiraĐa orođaia dm?. Ustanovljena leta 1897. Snton l^ane Ljubljana, Židovska ulica 1. Ceniki na tazpolago. Ceniki na razeotago. 1SANATORIUM ■ EMONA - PORODNJSNIC A fLJUBL-UANA komenske ga ulica V sef-zdf^^jk primaru DR FR DERGANC iavalifiilii Pnnurlhe na C. Ili fer. mesi&O oovsZfsfvd (PlatzkoiiiinaEdo) v zdravciško priporočenoT /f Ivoreče vino daie »oć i zđravjo. Vzorec 3 steklenice 5 kg franko po post' oem povzetiu K 4 80 — Edina zaloga: Bp. Novaković, teletrgovioa vina, Vermontbću Maršale. ------Malage, Konjaka, žganja itd. —=^= 15 cm v nre;:?o?ii in mač^opi, p^v3 l^aievost!, tuđi svsie Dosehaae, kspi v vs^^i mcožiai 1% vagdaa X2a naMadalci postaji proti fakojšafi ffOia^iaL — Poa^bs so prosilo v nemskem jeziku pod savedbo cens za kuči&nl mofer la maožiae J. Friedrichs. Koizhandhmg, Oldenburg i. Gr. OMno-oMashBRa ^sizbulensliia domislio m noinocni^e v LJis&^fanij se^ež si3 c. hv, rfrž^ otsrt^i soli« V tekočem letu >e bodo, v smislu § 104 b obrinega reda, vršile dae 15. aprila, 15. |ani|a, 15. ckiobra ta 15. decembra. Pred to komisijo se prisu^tijo vajenci, ozirema pomagaču ki so se izučili v toiarni^kem podietju ali pa pri mojstru, Materi ni član kake zadm^e, pri katerej obstoia zadružna izpra.evalaa komisija. Lastnoročno pisane, neko-lekovane prošnje za pripuzitev k preizku>aji ie treba opremiti z učnim izpri-čevalom in z izpričevali obrtne nndal;evalne ^ole, ako je prosilec tako Solo obdkoval. V LJUBLJANI, dne 15. ruarca 1915 Pred«edni!< komisije : Inu. Jos. Fosrsier. Ivfin Jsx & sisi v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporeča svojo begato zalogo L)ft7Blh l^^I^^ V!IJ5?ni ffVAil lillEliil! IPj! 15 POđ'JiTsc ta g£t!. Erezp stnJ kfirzi 7e ?ezeaje v KS. Pisalni stroji „ADLER", pieKlni str ej! nlMliyl!i!MlillidyO. Sporaladanska in poletna sezija 1915. U-on m 3 10 do:ffo j , kn90n 8kron / 1 knpc! I5krcn (sBkn'a. Mače, tetorcik) ifcnpon17kr©n v. stane s mo r: ) tknpoo20kron Kuron za Crno salonsko obleko /0 K, dat»e b'aeo za p^vrSnike. turistovski !oden.sv:!nate kam?arne, b'ago za damske obti-ke itd. razpoŠJija po tvorniških cenah k«'t sol'dna in ^oštena v'rto znana: Zaloga tvornice ra sukno 3ie?eMttho! v Brnn (BrQan). Vzorcl trrsV.n In franko. Oč teca, da direktno naročajo blago pri f;rm> Siegel-Imhof na tvorniškem krafu irncio privatni od'em^fci vel'ko prednost Najvpffia izbira Stalne naj-nižie cene. — Tuđi naimanjša naročilč se izvrše najpozorneje in natančno -i) v70t.;y 4^- f # * s S g • ČESI I S e S " •—» 0) ,, ^:^^:^^^ > M^^ j En milijon zađenete lahko, ako se udeSežite irabanja 5. razreda c. kn razredne loterije: đse 6S/ 7., 8., B, 10., 12, 13-, 14., 15., 16., 17., 19 f 20., 21., 22,, 23,, 14., 28.y 2T, 28., 29. aprila la 3. maja 1915. Pri nas kupljen© srećke 30 zadale: Št «8 435 udela -.........B 30 000 — „ 130 If 9 v, ..........„ 10.000*— n 157.211...........„ 10.000-- „ 6i.425 „...........5000-— Po K 2OOO-— it 19.3S7 19.994, 48 29?, U.517, 85.174, 39.3S9} 57.392. 64C00 sreck se bi izžrebalo v 5. razreda in scer tshmetu nuskv X 18,356.200 —. To zadnje žreba*nje traja 22 dnt in je najsijajaejše pre-skrbijeno z dobitki in sicer 2 izvanredno visokimi: ena premija • . . • K 709.000 flatni đobitek......• • . K 391.030*— I „ .........., 233.000 — | »...........100-100-~ I „ ...........9o.oao*— f m .........„ 80.000-— 1 w • • .......„ 70 ©;)©•— • w ........, r, «0.O0d*— t ^ ...........SO.OOiV— f „ .........„ 40.000 — 2 tf»bftka a.........., 30.000-— 15 tfofc'itkOT ! I '. .......! ib.OiH)'- itd. Ne zmnudite te prilike! Srećke se dobljo prii Ljubljanski kreditni banki poslovnici c. kr. razredne loterije v Ljubljani In njenih podrninicah v Trsta, Ooricfl, Celln, Celovca in Splitu. '■■■ srećka 3C 200-— "■> srećke I1001- "< srećke X50- ''» srećke X25 — "> srećka 1 '-■ srećke I20-— V« srećke X to-— "• srećke 3C5 — Cena za novo vstopivšo igralcos Cena aa poseitaika žre&a prednjega razreda s II T*i_ 1 I L niste ii v^Rovrsfno kađilno meso in (isto svinisko mit n rapiiti $9&$r kumuje "^S ^Q3 3nnstrcd-2irol Staraserfcldg. 1. Uh-'R. Na novo izšlo! I Sloviti 489 za MEiiii i« ijoletiG 1915 ii Favonf miađinski Am ^^ za perilo, ^^ kakor fadi vsl novi kroji I :: :: se doha pri tvrdkl ^ :s | £jublj2na, Jfarijin trg. ! Favorit glavno zasiopstvo za Kranjsko. Favorit modni album cena 95 v,, po ?3šti 1-05 K. Favorit miađinski album (xa penlo) cena 95 vin., po pošU 105 E. Stran 8. .SLOVENSKI NARODV dne 18. marca 1915. 63. štev. Priporočamo našim z gospodinjam z i KOLINSKO CIKORIJO iz edlrn® slovenske * tovarne v Ljubljani Haiirećža izbera žafn;h kgnfocikav. Priporoča se solidna tvrdka modni salon specfal?!^ damskih stfHies*r&i fcSobcs- kov in čepić w naj.ra©V3|šiiEa zshUk&h ■ ■ v MARIJA GOTZL, Židovska uiioa šteu. Ba Vnanja naroćila eb^afom pošt^ am nn izbet^o. Samo trjoi/cem: * ZaHtevajte P^nudbe čisto svi'natih moških trikot iivotnikov in Mač. Jako aktualen predmet. Blago na zalog*. IIBKT IJUHIEl Daoaj I. blilUBRiffit S B. Oobrei svete coiko krvaveinl9tero6klQbaso se doblvajo vsak torek In petek. Pečenka od mladih prflSčhov, fino prebajeno meso, oknsoe hrenovke In saUalvde se dobivajo pri J. Chalupnik, Stari trg 19. Za vojaslvo, sport L t d frpejtno obuiev priporoča specijalna trtjorina cevljcv j[nglo - Aoua/( - L) uh hana. J"5^ rt w S a%>ŽiliSils.f