POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VECERNIK Leto XIV. Štev. 176 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 U D R A V E; 25—67 In 28—67 CAuEBLrfrN°A- 3- ‘VI? Maribor, torek 6. avgusta 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v aoravl ali do pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RAČUN* 11.409 Cena din 1.— Romunija si hoče zavarovati hrbet Tendenca Bukarešte je doseči čimprej sporazum z Bolgarijo, da dobi proste rofce proti Madžarski, s katero miren sporazum najbrže ne bo mogoč - Akcija za zbližanje s Sovjetsko zvezo, ki naj bi ščitila romunske težnje —-nrww»wT»mtrii BUKAREŠTA, 6. avg. Ass. Press. Pogajanja med Romunijo in Bolgarijo, bi se bodo ta teden tudi že uradno In formalno pričela, dajejo po tukajšnjih za gotovillh najboljše izglede za popoln In nagel sporazum glede ureditve vprašanja odstopa južnega dela Dobrudže Bolgariji. Vsi znaki pa kažejo, da zasleduje Romunija s pospeševanjem sporazuma z Bolgarijo posebne cilje, katerih glavni namen je zavarovati si na tej strani hrbet za uspešnejši odpor proti Madžarski, s katero zadovoljivega sporazuma po vsej priliki ne bo mogoče doseči. BUKAREŠTA, 6. avg. United Press, V Romuniji se kaže vedno večja odločnost, postavi ’ se v bran madžarskim zahtevam, ki so tako pretirane, da ni prav nobenih Izgledov, da bi bilo mogoče s kakimi medsebojnimi pogajanji doseči sporazumno novo razmejitev v Transilvaniji. V romunski javnosti, posebno še v transilvanski« se pojavlja vsak dan od« ločnejša volja, upreti se tudi najmanjši oilstopltvl romunskih tal Madžarski. Neka poučena osebnost je izjavila, da se Romunija, ako neposredna pogajanja z Madžari ne bodo uspela, ne bo podvrgla arbitraži Berlina in Rima. Romunski narod je pripravljen svojo zahodno mejo braniti tudi z orožjem, zanašajoč se na to, da bo Imel po sporazumu z Bolgarijo zavarovan hrbet na vseh straneh in tudi prosta pota za eventualno pomoč od zunaj. Razen tega se pojavljajo tudi vedno bolj tendence, ki gredo za tem, da se Romunija nasloni na Sovjetsko zvezo in najde v njej zaščito. Akcija voditelja za- ranistov Maniuja je naletela v vsej romunski javnosti na največje razumevanje. Celo Železna garda je sedaj popolnoma spremenila svojo orientacijo in se zavzema za Maniujeve načrte. Po vsem tem sodeč bi se utegnil razvoj dogodkov v tem delu Evrope v bližnji bodočnosti še zelo zanimivo preokrenM. * SOFIJA, 6. avg. Stefani. Prva laza bolgarsko-romunskih pogajanj je končana. Romunski poslanik Cadere, ki je imel več sestankov s Filovom in Popovom, je sinoči zapustil Solijo m odpotoval v Bukarešto. BUKAREŠTA, 6. avg. Rador. Novi romunski poslanik v Moskvi Gafencu bo odpotoval jutri na svoje novo službeno mesto. V« romunskih diplomatskih krogih se zatrjuje, da bo Gafencova naloga, na- Nove napovedi o napadu na Anglijo Po švedskih Informacijah naj bi se napad pričel med 8. in 10. avgustom - Angleži pravijo, da je sedaj vreme najugodnejše - Priprave v Afriki in Sredozemlju STOCKHOLM, 6. avg. United Press. Iz nemških krogov na Norveškem se je izvedelo, da se bo pričel splošni napad na Anglijo med 8. In 10. avgustom. Iz Istega vira izvira tudi vest, rla Nemci utrjujejo Trondhjem in ga hočejo spremeniti v »severni Singapur«. Angleški letalski napadi so pa povzročili v zad* njem času na NOfveikem veliko škode. Pretekli teden so imeli Nemci na Norveškem vaje za izkrcavanje, kakor se zdi kot pripravo za napad na Angiljo. LONDON, 6. avg. ZPV. Trenutne vremenske razmere so, kakor izgleda, naravnost idealne za napad na Anglijo. Zaradi tega je Churchill tudi opozoril Angleže, da nevarnost napada ni minila, kar je vzbudilo v javnosti veliko pozornost. Konjunkcija meseca in plime ustvarja položaj, kakršnega ne bo več do meseca septembra. »Daily Telegraph« pravi, da so bile Churchillove besede »oster opomin pred upanjem, da napada ne bo.« »Daily Mail« pa pravi, da je treba, tudi če ne bo poizkusa izkrcanja, pričakovati letalski napad večjega obsega in je zato čuječnost neobhodno potrebna. LONDON, 6. avg. Reuter. Jutrnji listi stalno pišejo o možnosti začetka nemške ofenzive proti Angliji. »Times« pišejo, da iahko sledi napad najkasneje drugi teden, najpozneje pa v teku 15 dni. List piše o možnosti izkrcavanja čet s pomočjo jadrnic, ki da so zato uporabne. Te jadrnic brez hrupa in lahko pristanejo na zelo tesnih prostorih. Nemci imajo poleg tega tudi mnogo letal brez motorjev, ki lahko prenesejo šest oboroženih mož. CURIH, 6. avg. ZPV. Londonski listi poročajo, da so v Dakarju v Senegaliji (francoska zahodna Afrika) pristala nemška letala, pričakujejo, da se bo v kratkem pojavilo tam še več nemških letal ln tudi ni Izključeno, da bodo prepeljala tja nemške pehotne oddelke. Njihov namen bi bil najbrže napasti angleški Bathurst In ustvariti bazo za nadaljnje prediranje na jug Alrlke In za pomorske operacije. KAHIRA, 6. avg. Ass. Press. Italijanske vojne ladje in podmornice so zapustile svoja oporišča. Zatrjuje se, da bo italijansko bojno brodovje izvršilo napad na angleško vojno mornarico In njena oporišča, da bi tako zavladalo na Sredozemskem morju. ALEKSANDRIJA, 6. avg. Reuter. Britansko brodovje, ki je zasidrano v Ale- ksandriji, je včeraj popoldne dvignilo sidra in izplulo v neznano smer. BERLIN, 6. avg. ZPV. Vodja Adolf Hitler se zopet mudi v Berlinu. Včeraj je imel več razgovorov z maršalom Go-ringom, zunanjim ministrom von Ribbentropom in ieldmaršalom von Brauchit-schem. Napetostaedlaponci in Angleži RIM, 6. avgusta. Stefani. »Popolo di Roma« piše, da postajajo odnošaji med Japonsko in Veliko Britanijo vedno bolj napeti. Vladi v Tokiu ni uspelo, rešiti iz zaporov aretirane Japonce, ki so jih Angleži v zadnjih dneh poslali v koncentracijska taborišča, več pa izgnali. Listi poročajo, da bo japonska vlada na angleško nepomlrljlvost odgovorila s prekinitvijo diplomatskih odnošajev. Burja proti Angliji postaja vedno ostrejša, proti Veliki Britaniji ni le Evropa, nego tudi Daljni vzhod, zaključuje list svoje poročilo. TOKIO, 6. avgusta. DNB. Japonska vlada je po daljšem posvetovanju s predstavniki vojske sklenila, da bo počakala glede aretacije svojih državljanov v angleškem Imperiju na nadaljnje zadržanje Velike Britanije. Ugotovila je, da so aretacije angleških državljanov na Japonskem notranja zadeva države. Za enkrat bodo represalije Izostale, odvisno je pa od zadržanja AngJIje, ali bo segla Japonska po ostrih protiukrepih ali ne. TOKIO, 6. avg. DNB. Vsi listi pozdravljajo včerajšnjo izjavo vlade. Vse je zdaj odvisno od stališča, ki ga bo zavzela angleška vlada do japonskih zahtev. Neki listi sploh dvomijo, da bo mogoče s pogajanji najti sporazum. »Kokumin Sim-bun« pravi, naj se vsem Japoncem, ki bivajo na angleškem ozemlju, ukaže, naj zupuste Veliko Britanijo. V nasprotnem primeru, pravi list, bo im«la japonska vlada vezane roke. Dosedanje zadržanje Velike Britanije, meni tisk, bi se lahko že Smatralo kot povod za vojno. Japonska je že davno predvidevala nevarnost vojne z Veliko Britanijo. Japonska se je stvarno že odrekla nad, da bo na miren način dosegla svoje zahteve. LONDON, 6. avdusta. Reuter. Včeraj so britanske oblasti na Daljnem vzhodu aretirale 5 japonskih državljanov, zaradi tega so se v Tokiu sestali japonski vojni, mornariški in zunanji minister na nujen posvet. LONDON, 6. avgusta. Reuter. Na odredbo zunanjega ministrstva je bil včeraj izpuščen eden 'od aretiranih japonskih državljanov. Glede trditve japonske obvestilne službe, da je bil pri pokojnem Coxu najden obremenilni material, s služ- vezatl boljše stike med Romunijo « Sovjetsko zvezo. BUKAREŠTA, 6. avg. Reuter. Včeraj sta tako romunska agrarna stranka, ki jo vodi Marnu, in Železna garda izdali vsaka svoj manifest, ki se z vso odločnostjo zoperstavljata vsaki teritorialni koncesiji v Transilvaniji Madžarski. Oba manifesta se zavzemata za izboljšanje odnošajev s Turčijo in Anglijo. Napram Bolgariji ne zavzemata odklonilnega stališča. List novo imenovanega poslanika v Moskvi Gafenca »Timpul«, piše, da bo pri novi ureditvi Evrope soodločala tudi Sovjetska unija. Listi poročajo tudi o slabi letini, tako da ne bo mogoče ničesar izvažati. Z izgubo Besarabije jo Romunija Izgubila 25 odst. svoje žhne proizvodnje, 60 odst. proizvodnje sončnic hi 80 odst. proizvodnje soje. bene strani javljajo, da se Atigttja o tem ni nikoli izrazila. Italijani v Mentomi MILAN, 6. avg. DNB. Krajna točka na francoski Rivieri, ki so jo zasedli Italijani, je železniška postaja Menton. Sem se bodo preselila vsa oblastva, ki so bila doslej v Ventlmlglijl. Posebni vlak s prometnim ministrom Hostom Venturijem in drugimi visokimi funkcionarji je na svečan način otvcril novo prometno službo z Mentonom. Mandel aretiran VICHY, 6. avgusta. Reuter. Ministrski svet je odredil, da se bivši notranji minister Georges Mandel pod vojaško eskorto privede iz Maroka v vojaško ječo v Cler-mont-Ferrant. Ministrski predsednik La-val je sprejel alžirskega guvernerja generala Nogučsa ter bivšega veleposlanika Noela. Z MEJE TUNISA, 6. avg. DNB. Bivši francoski notranji minister Mandel je zaprt v preiskovalnem zaporu v francoskem Maroku. Od tu ga bodo prepeljali v Riorrt v Franciji. VSTOP BALTSKIH DRŽAV V SSSR MOSKVA, 6. avg. Tass. Včeraj se j® ob 5. popoldne sestal vrhovni sovjet Sovjetske unije na skupen sestanek 2 obema zbornicama. Potek sestanka sO prenašale vse sovjetske radiopostaje* Razglašen je bil sklep o vstopu baltskih držav v konfederacijo sovjetskih repu* blik. Angleško-poljska pogodba LONDON, 6. avg. Reuter. »Times« pišejo, da je »stvar, za katero se Velika Britanija bori, dobila novega poudarka po pogodbi, ki je bila včeraj podpisana med angleško in poljsko vlado. Obe vladi sta se odločili, voditi vojno do kraja, naj se zgodi karkoli, dokler ne bo dosežena zmaga in spet zagotovljena podjarmljenim narodom svoboda. Poljska nudi krepak primer duhovne sile, ki je ne more zrušiti še večja katastrofa. Njena zgodovina je dolga vrsta triumfov in katastrof. Lahko se nadejamo, da bo tudi zadnji poljski katastrofi "sledil triumf oblike, kakor je bil prej«. trajnejši LONDON, 6. avg. Reuter. Današnji ja« traji listi pozdravljajo podpis novega vojaškega dogovora med Anglijo m Poljsko »Times« pišejo o skladnosti dveh volj ž istim ciljem. Je to primer nezlomljivi volje težko preizkušenega naroda. »Da> ly Telegraph« (piše, da bo s tem stavek »general brez vojsk« izgubil pomen. Pri>-spe vek Poiljske zaveznikom je vse fcaij dfpugega. ina v zraku se nadaliui Vse vofaške operacije so omejene samo na letalske napade in spopade, katerih namen je uničevati industrijo, letališča, pristanišča in brodovje italijanski zračni napad na Haio, kjer se železniška proga Port Sudan—Kassala od cepi k Asmari. Haio so Angleži močno utrdili, cela vrsta protiletalskih baterij brani letališče. Italijanskim letalom je kljub temu uspelo, razdejatš železniško križišče na dolžini več sto metrov. Sudanske čete, ki so navezane na preskrbo živeža in materiala preko Adena in Port Sudana, imajo vedno večje težkoče z dobavo. Nasprotno se pa položaj za Italijane z vsakim zračnim napadom na sovražnika boljša, tako da bo glavni napad v ofenzivi proti Hartumu tem bolje uspel. NEMŠKO VOJNO POROČILO BERLIN. 6. avg. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: Nemško vojno letalstvo je izvedlo včeraj ogledniške polete nad Anglijo, Škotsko in nad delom Severnega morja. Pri teh poletih je bila v prekopu sv. Jurija zahodno od Pambrooka zadeta trgovska ladja. V noči od 4. na 5. avgust so naši bombniki napadli ladjedelnico Shirne .zaloge tekočega goriva in postojanke protiletalske artilerije pri Nordi-Unghillu, kakor tudi postojanke protiletalske artilerije pri Timeshavenu. Nocoj je nekaj angleških letal letelo nad zahodno Nemčijo in vrglo nekaj bomb. Razen neznatne škode, ki je bila prizadejana tudi po drugih mestih, je bilo zažgano tudi neko kmečko posestvo v okraju Borken. Pri tej priliki je bil ubit en civilist. ITALIJANSKO VOJNO POROČILO RIM, 6. avg. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: V severni Afriki se je neka naša formacija bojnih in lovskih letal srdito borila z mnogoštevilnim sovražnim letalstvom, ki je poskušalo bombardirati naše libijske čete na meji Clre-naike, čete, ki so bile v premikanju. V boju jo bilo sestreljenih deset sovražnih letal, od njih sedem vrste »Gloucester« Jn trije vrste »Blenheira«. Razen tega je bHo še deset sovražnih letal poškodovanih In vžganih. Naši bombniki so sestrelili eno angleško lovsko letalo, vprav ko je učinkovito bombardiralo kraje v bližini Matruha. Vsa naša letala so se vrnila v svoja oporišča. V Vzhodni Afriki je bil napad sovražnih letal odbit na meji gornjega Sudana, ob Rudolfovem jezeru, pri čemer je pomagalo tudi tamkajšnje prebivalstvo. Oddelek naših letal je bombardiral pristanišče Berbere, kjer je bila zadeta ena ladja. O priliki poleta sovražnih letal nad Massauo je bila prizadejana neznatna škoda v pristanišču. Ubite so b»le štiri osebe, trideset pa je bilo ranjenih. Dve sovražni letali sta bili zbiti na tla. tretje pa verjetno tudi. Protiletalska obramba je sestrelila v Kas-safu eno sovražno letalo. ITALIJANSKE AKCIJE V SUDANU RIM, 6. avgusta. DNB. Na črti Port Sudan—Kassala in dalje na jug južnega Sudana so postavili Angleži več utrdb in letališč, ki so jih italijanski bombnik! ponovno napadli. Po včerajšnjem »bombardiranju Džebela je sledil napad na Erevit blizu železniške proge Port Sudan—Kassala. Uspešno je bilo bombardirano novo letališče pri Bumitu, 171 kilometrov od Port Sudana. Oba kraja ležita blizu 1000 metrov nad morjem. Posebnega pomena je ANGLEŠKI NAPADI NA NEMČIJO LONDON, 6. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo, da so letala RAF prejšnji dan nadaljevala z bombardiranji vojaških objektov nad sovražnimi ozemlji. Tako so bili izvršeni bombni napadi na industrijski revir severno od Diisseldorfa. Na eno samo tovarno je bilo vrženih 14 ton visoko eksplozivnih bomb in veliko število vžigalnih bomb. Težko poškodovano je bilo tudi letališče Weser. Vsa letala so se vrnila. NEMŠKI NAPADI NA ANGLIJO LONDON, 6. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo in ono za deželno varnost sta davi objavili, na je bilo tekom noči vr- ori angleške letalsbeprodukcije Angleški prikaz Eetalskrh izgub na nemški in angleški strani - Angleška letalska produkcija je sedaj prvič izenečena z nemško - Razen tega grade letala tudi v domi-nionih in v Zedinjenih državah LONDON, 6. avg. Reuter. Vojaški strokovnjak Olliver Stevvard ocenjuje včerajšnje uradne podatke letalskega ministrstva o letalskem vojskovanju med Anglijo in Nemčijo. Uvodoma svari pred pretiranim optimizmom, čeravno so objavljene številke skrajno ugodne. Zlasti če se vzame v poštev postavka medsebojno vrženih bomb. Tako je od 18. junija dalje, ko se je začelo živahnejše letalsko delovanje, bilo s strani nemških letal vrženih na Anglijo 700« bomb, nasprotno pa je bilo z angleških letal na Nemčijo in po njej zasedena ozemlja vrženih 37.000 bomb. Nadalje je z najnatančnejšim preverjenjem poročil bilo uradno ugotovljeno, da je bilo od 18. junija dalje nad Anglijo sestreljenih 307 nemških letal, Anglija pa je nad Nemčijo Izgubila 172 letal, torej je Nemčija izgu- bila 135 letal več. Razmerje izgub je 2 : 1 v korist Anglije. Nasprotniška izguba na aparatih pomeni tudi izgubo 77'0 izvežbanih letalcev. More se reči, da znaša izguba na nemški strani po 1000 letalskih motorjev na mesec, ker gre v večini primerov za večmotoma letala. To izgubo pa nemška letalska industrija še vedno lahko prenese, kakor tudi odgovarjajočo izgubo pilotov. Nujna potreba Anglije je, da še bolj pospeši letalsko proizvodnjo, da bo kos strašnemu spopadu, ki bo prišel, ker je neizogiben. Zato si Anglija ne sme privoščiti prav nobenega oddiha m mora vreči na tehtni' co prav vse, kar ima. LONDON, 6. avg. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči uradno objavilo, da je angleška produkcija letal končno do- Finska se približuje Nemčiji STOCKHOLM, 6. avg. United Press. Tu je izzvalo veliko pozornost dejstvo, da je finski poslanik PaasHdvl takoj po govoru Molotova odpotoval v Helsinke. V Helsinkih pa izjavljajo, da poslanik ni bil odpoklican, ampak gre samo za zasebno potovanje in se bo Paasiklvl v kratkem vrnil v Moskvo. Sovjetski tisk poroča dalje o preganjanju prijateljev Sovjetske zveze na Finskem. Na Finskem se pa opažajo znaki, ki dokazujejo ved no tesnejše Finsko sodelovanje z Nemci. Ti znaki se od dne do dne množe. »Uusi Suomi« objavlja tudi uvodnik, v katerem pravi, da pripada tudi Finska k nordijski skupini, in sicer v zvezi z zadnjim govorom Alfreda Rosenberga o nordijski skupnosti ln njeni tesni povezanosti z nemštvom. Dolgovi špansko državljanske vojne MADRID, 6. avg. Reuter. Izdano je uradno poročilo o dolgovih Španije Italiji, ki so nastali za časa državljanske vojne. Dolg znaša pet milijard lir in se bo Izplačal v teku 25 let, začenši od 31. de. cembra 1942. Nemške nabave je plačala Španija na ta način, da je izvozila v Nemčijo produkte, ostali dolg, ki je precej manjši kakor oni, ki ga dolguje Španija Jtahiji, bo pa reguliran na osnovi posebne pogodbe. Zunanji dolgovi Španije znašajo skupaj 25 milijonov pezet v zlatu. ' VOJNI INTERNIRANCI V ANGLIJI LONDON, 6. avgusta. Reuter. Z včerajšnjim dnem so vojni interniranci v Angliji prešli iz kompetence vojnega na notranje ministrstvo. NEROŽNAT ROŽNI SPOR AMSTERDAM, 6. avgusta. Reuter. Skupina holandskih vrtnarjev je na tem, da odpotuje v USA, da pregovori ameriške naročnike vrtnic in cvetic, ki so stornirali zadevno naročilo za 100 milijonov holandskih goldinarjev, naj ja storno prekličejo, ker gre za naročilo pred zasedbo. Kakor poučeni krogi zatrjujejo, pa izgledi rož nih producentov v USA niso nič kaj rožnati. JUŽNA AMERIKA IN TOTALITARIZEM NEWYORK, 6. avg. Stefani. Skupina listov koncerna Crippsa Hovvarda prinaša članek znanega pisca Wil!iama Philippsa Simsa, ki je potoval po Južni Ameriki. Ta je mnenja, da bo v primeru zmage totalitarnih držav južna Amerika prevzela avtoritarni režim in sodelovala z Evropo, ki jo bodo vodile velesile osi. segla višino nemške letalske produkcije. Dočim pa je nemška produkcija višek zmogljivosti že dosegla, tega še dolgo ne bo mogoče trditi o angleški letalski produkciji, ki ima za svoj potencial na razpolago skoro neizčrpen material iz imperija. Semkaj pa ni šteta imperialna letalska proizvodnja, še manj pa ameriška, ki se od tedna do tedna rapidno in sunkoma viša. SIDNEY, 6. avg. Reuter. Avstralski ministrski predsednik Menzies je poudaril velik napredek v avstralski letalski produkciji. Že danes je gotovih prvih 20 letal za odpošiljatev v Anglijo. Ko bodo zgrajene vse predvidene industrijske zgradbe, bo mogoča že prihodnjega aprila produkcija letal v velikem obsegu. Ves ogromen letalski program bo gotov v prvi polovici leta 1942. SSSR IMA SKORAJ 200 MILIJONOV PREBIVALCEV MOSKVA, 6. avgusta. Tass. Listi poročajo o ugodnem vtisu, ki ga je napravil Molotovlja govor zlasti v Nemčiji, Italiji, Ki tajski, pa tudi v Mandžukuoju, Madžarski, Romuniji in Bolgariji. Listi zlasti podčrtujejo izjavo komisarja za zunanje zadeve, po kateri šteje Sov. unija z najnovejšimi priključitvami 193,000.000 prebivalcev. GOSPODARSKI DVIG BESARABIJE MOSKVA, 6. avgusta. Tass. Moskovski listi razpravljajo o načrtu industrijskega dviga Besarabije. Sovjetska uprava je prevzela kraljeve kleti in vinarske zadruge v Kišinjevu. Razširila sc bo sladkorna industrija, industrija marmelade, olja, tobaka in konserv. DAN ŽELEZNIČARJEV V MOSKVI MOSKVA, 6. avgusta. Tass. »Pravda« pozdravlja predvčerajšnji dan železničarjev, ko se je v Moskvi zbralo 150.000 železničarjev iz vse države. Pri popoldanski skupščini je železničarje pozdravil komisar za promet Kaganovič. Pozdravil jc 115 tisoč novih železničarjev, ki so s priključitvijo novih krajev prišli v sklop Sovjetske unije. TRGOVINSKA POGAJANJA MED USA IN SSSR VVASHINGTON, 6. avg. Reuter. Osnutek za novo trgovinsko pogodbo med USA in Sovjetsko unijo ie končan. V kratkem bo prišlo do podpisa tc pogodbe med obema velesilama. ženih nekaj bomb na nekaj okrajev v jugovzhodni Angliji. Povzročena ni bila nikaka škoda, žrtev ni bilo. Včeraj popoldne so britanski lovci nad Kanalom sestrelili še enega nemškega lovca. S tem se je povišalo število včeraj nad Anglijo sestreljenih sovražnih letal ni štiri. ANGLEŠKI NAPADI V AFRIKI KAHIRA, 6. avgusta. Reuter. V dveh le-talsikih spopadih velikega stila je bilo včeraj sestreljenih 6 italijanskih letal. Eskadrilja britanskih izvidniških letal je naletela na 50 italjanskih 'borbenih letal. Pri tem spopadu je bilo sestreljenih četvero italijanskih letaL Pri drugem spopadu je naletela britanska izvidniška eskadrilja zopet na 50 italijanskih bojnih letal. Pri tej priliki sta bili zažgani 2 sovražni letali. KAHIRA, 6. avgusta. Reuter. Pri bombnem napadu britanskih letal na Massauo je bila ena italijanska vojna ladja direktno zadeta. Pri napadu na letališče v Daga-buru so naša letala s strojnicami obsipala tri italijanske bombnike na tleh in jih onesposobila. Prav tako so težko poškodovala letališče v Massaui. Vsa letala so se vrnila Italijanski napad na Sidi Barani je ostal brezuspešen. POTOPLJEN ANGLEŠKI M1NOLOVEC LONDON, 6. avgusta. Reuter. Admirali-teta javlja izgubo minolovca »Massona«, ki je zadel na mino in se potopil. »ALCANTARA« ODPLULA R i o d e J a n e i r o, 6. avgusta. Reuter. Britanska pomožna križarka »Alcantara«: je odlplula iz luke v neznano smer. Welles se strinja s Pershtngom WASHINGTON, 6. avg. Reuter. Državni podtajnik za zunanje zadeve, Sum-ner Welles, je včeraj toplo pozdravil predlog generala Pershinga, naj se An-gtiji nemudoma odstopi vsaj 50 že rabljenih rušHcev. Dejal je, da zasluži predlog generala Pershinga, da ga vlada vzame v resnejši pretres. Kakor znano, je general Pershing dejal, da bo Anglija že v kratkem izdelala znatno število rušil-oev, vendar bo do njihove izgotovitve poteklo še nekaj tednov. Zatorej bi imela pomnožitev rušilcev v teh tednih gotovo odločilno važnost. VOJAŠKA OBVEZNOST V USA WASHINGTON, 6. avgusta. Reuter. Sinoči je senat sprejel zakonski predlog o uvedbi vojaške obveznosti za letnike med 21. in 31. letom. Vojaška obveznost se 9 tem razširi na 12 milijonov obveznikov. BOJ PROTI PETI KOLONI V USA WASHINGTON, 6. avg. Reuter. Pre-zideut Roosevelt je včeraj povabil vrhovnega državnega tožilca Jacksona in šefa federalne tajne policije Hooverja na razgovor, da dosežejo s strani federalne in državnih zakonodaj sprejetje zakonov proti delovanju pete kolone ter proti vsem poskusom oviranja izvajanja obrambnega in oboroževalnega programa. URGENCA MAHATME GANDHIJA NEWYORK, 6. avg. DNB. Tisk prinaša vest, da je Mahatma Oandhi obvestil Anglijo, naj ne zavlačuje odločitve o neodvisnosti Indije, ker indijski kongres ne ir.ore predolgo čakati na svobodo. STREICHER UMRL LONDON, 6. avg. Reuter. Z nemške meje je davi prišla vest o smrti Juliusa Streicherja. Bil je svoječasno celo pokrajinski vodja narodne socialistične stranke v Frankfurtu in znan po preganjanju Židov. Pozneje pa jc padel v nemilost. LEY V TEŠINU TEšlN, 6. avg. DNB. Vodja dela dr. Lev je na poti po Gornji šleziji obiskal Tešinsko. Zvečer je ponovno govoril v Tcšinu pred' 35.000 rudarskimi in topil-niškimi delavci ter kmeti iz okolice. Borza, Curih, 6. Vlil. Devize: Beograd 9.87, London 17.50, Newyork 4.40, Milan 22.20, Berlin 175.75. Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno. Ponekod bo morda deževalo, Včeraj je bila najvišja toplota 24.6, da* nes najnižja 14.5, opoldne 22.0. Novice Arheološki spomeniki v Dravinjski dolini Od Muharja do Ferka so polagali zgodovinarji pri proučavanju Dravske doline rtajvečjo pozornost vprašanju rimske ceste med Konjicami in Slov. Bistrioo. Z A. Stegenškom so stopili v ospredje spomeniki cerkvene umetnosti, z njegovo smrtjo pa je interes za preteklost Dravinjske doline nekako pojenjat, ter se je za arheološke predmete zanimal v pr- vi vrsti g. Robert Seyss, upravitelj gozdarske uprave kneza Windlschgratza v Oplotnici, ki Je mnoge spomenike rešil pozabe in uničenja. Narod sam pa je s pogostimi najdbami raznih peščencev in marmorjev na groblji v Sp. Grušovju, ter s pojavi kamenitih tal v Prepušu sanjal o stari cesti in o starih belih mestih. Med posameznimi najdbami zadnjega časa utegne biti najpomembnejša najdba itn. podpreglednika v pokoju Fr. Kranjca v Sp. Grušovju. Ko je lansko leto krčil gozd za svojo novo domačijo, je pri planiranju zemlje naletel na četvero grobov, ki so krili dele glinastih posod, železne konjske opreme, bronastega nakita in po navedbah tudi komade pločevinastih tankih novcev. Finančni nadsvetnik v pokoju M. Špindler, ki je prišel letos na svojem posestvu na Grušovje na počitnice je po Kranjčevi najdbi obvestil Pokrajinski muzej v Mariboru. Pregled terena je nato pokazal, da imamo v podzemlju med Prihovo in Ločami v ta-mošnjem gozdnem svetu vrsto večinoma že znanih a še ne proučenih arheoloških nahajališč. Med te spada v prvi vrsti vprašanje obrambnih nasipov na črti Dobrava,, Sp. Grušovje,. Podole dalje fiksiranje rimske ceste in nje potek na črti Perovec, Prepuš, Cigonce, Zid in končno rešitev vprašanja pravokotnih dvorskih in v njihovi neposredni bližini ugotovljenih ločnih nasipov. Časovno dati-ranje, kulturna opredelitev v prvi vrsti pa določitev in kartografsko posnetje vseh teh spomenikov je naloga Pokrajinskega muzeja v Mariboru, kateri jo je vzel v svoj delovni program za bodoče leto. Je to zadeva, ki je zvezana s precejšnjimi stroški in naša javnost najlepše pomaga, če podpira Muzejsko društvo v Mariboru, ki s temi podporami vzdržuje in izpopolnjuje muzej. -go. Lfubtiana Gradbena delavnost v Ljubljani Kakor izkazuje statistični letopis mesta Ljubljane za leto 1939 v skoraj vseh svojih rubrikah zanimive, vedno naraščajoče številke, tako tudi v gradbeni delavnosti popolnoma nič ne zaostaja, kar je najbolj zgovoren dokaz, da se slovenska prestolnica sijajno razvija. Sicer je res, da je v letošnjem letu to napredovanje nekoliko popustilo, posebno v gradnji stanovanjskih hiš, kar gre predvsem na rovaš vojne psihoze. Le-ta je premnoge, ki so hoteli letos zgraditi nove stanovanjske stavbe preprečila, ali pripravila do tega, da so svoje domove začeli pomikati bolj proti središču države. V ostalem nekaj številk. V letu 1939 je bilo novozgrajenih hiš 173, in s tem je bilo pridobljenih 602 stanovanj. Investiranih je bilo v letu 1939 v visoke zgradbe 62,944.148 din, od tega je investirala mestna občina 14,076.000 din. Dokončanih je bilo v letu 1939 stanovanjskih zgradb 173 in k tem še 57 prizidav in 71 prezidav. Nestanovanj-skih zgradb pa 55 in k tem prizidav 66 in prezidav 44. V stanovanjske zgradbe je bilo investiranih 46,486.750 din, v nestanovanjske 16,457.389 din. Po nadstropjih je bilo zgrajenih 45 pritličnih, 100 eno-, 14 dVo-, 11 tro- in 3 štirinadstropne stavbe. Pet ali več nadstropna ni bila zgrajena nobena stavba, S tem smo pridobili 7 sam- skih, 263 eno-, 275 dvo-, 43 tri-, 10 štiri in 4 pet ali več sobnih stanovanj. Nestanovanjski prostori so bili sledeči: 46 pisarn, 37 trgovin, 2 dvorani, 27 delavnic, 73 skladišč, 174 pralnic, 33 garaž in raznih ostalih prostorov 2908. Pa se boste vprašali, koliko je sploh hiš in stanovanj v Ljubljani. Evo, tudi to: vseh hiš skupaj je 6665, te se pa razdelijo v 3781 pritličnih, 2122 eno-, 457 dvo-, 226 tri-, 56 štirinadstropne, več nadstropnih hiš pa jc 23. V teh hišah je vseh stanovanj skupaj 21583, posamezno samskih 1562, eno- 7706, dvo- 6970, tri- 3301, štirisobnih 1136, večsobnih pa 908. K vsem tem stanovanjem pride le 4687 kopalnic, kar je za tolikšno množico stanovanj bore malo. a Nova serija seznamov davčnih osnov za ljubljanske agenture in komisije, za trafike, trgovine s suho robo in kurivom, s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti, s stroji in vozili za lekarne in drogerije, za vrtnarje ih izdelovalce vencev, za trgovine z usnjem in s čevlji, za stavbenike, modistinje-trgovke, zelarje, trgovine z deželnimi pridelki in semeni, za kramarje in prevoznike je od danes do vključenega 12. t. m., razgrnjena na mestnem poglavarstvu. a Za poverjenika 6. skupine promelno-komercialnega oddelka pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani je bil imenovan Janko Grampovčan, do zdaj v Subotici. Celje lepota celjskega mestnega parka Malo je slovenskih mest, ki bi se lahko ponašala s tako lepimi in divno ležečimi mestnimi vrtovi, kakor naše Celje. Ob vznožju Miklavževega in Rei-terjevega hriba, ob bistri Savinji, razteza naš mestni park svoje livade, med katerimi vodi nešteto z belim peskom posutih stezic. V zgornjem delu parka je velik teniški prostor in lep akvarij, v katerem gojijo zlate ribe, iz vode pa diskretno moli svoje cvetke prekrasni lokvanj. Po parku vidiš polno krasno urejenih cvetličnih rondojev, zasajenih z umetno gojenim in drugim cvetjem. Najlepšo naravnost umetniško urejena je letos velika cvetlična greda v bližini godbenega paviljona. Oko šelal-ea se od tega divnega nasada skoraj ne more ločiti. V tem delu je tudi velik nasacl najlepših vrtnic, v ozadju nasada vtlnic pa se romantično dviga cela vrsta vrb-žalujk. Od savinjske brvi, ob stezi proti akvariju, je ob obeli straneh diven nasad rdečega cvetja. Iz parka le popeljejo sleze v gozdič nad parkom in na Reiterjev hrib. Povsod ob poteh te vabijo k oddihu na primernih prostorih nameščene klopi. Ob levem bregu Savinje, nasproti parka, pa je lep brezov drevo-rod, v katerem so sedaj namestili klopi z betonskimi podstavki. Za vse te lopo urejene nasade, ki so namenjeni občinstvu za oddih, gre zahvala Olepševalnemu in tujsko prometnemu društvu ter mestni občini v prvi vrsti, pohvalo vredno pa je tudi mestno vrtnarstvo, ki s pridnim in vestnim delom vzgoji vsako leto toliko raznovrstnega cvetja, ki krasi v prvi vrsti naš mestni park, pa tudi več nasadov v mestu samem. M. C. e Sokolsko društvo Celjemiutica jo raz-pečato že prcccjinjc število jubilejnih zidnih znakov, za Uar sc zahvaljuje bratom in sestram, ki so društvo prt tej akciji podprli. Društvo bi lahko krilo vso stroške zu pripravo, če bi ga vse edinice podprle in med svojimi pripadniki priporočale nakup zletnth znakov. Upamo, da bodo jubilanta, ki mu ni bilo dano, da bi doživel nameravano veliko slavje, poedlnn društva šc razveselila z naročili na Metne znake. Znaki so izdelani po osnutku akad. slikarja VI. Stovlčka. Izdelale jih je prav Učno in okusno tvrdka Urimo Kavčič, Ljubljana. Imenovana tvrdka jc društvu poklonila tudi spominsko plaketo in lep imknl, pa se ji društvo za pozornost naj-iskrenejc zahvaljuje. c Poročil se Je na Tcharjlh šofer keramično tovarne v Libojah g. Jože Leskovšek r. gdč. IMderlko Pauer, zasebnico iz Štor. c Za gozdarskega svetnika v 5. položajni skupini je napredoval pri okrajnem načelstvu v Celju inž. Ciril Rihtar, za pod-gozdarja I. razr. 7. skup. i*i Alojzij Kovač. o Im predsedniku okrožnega sodišča v Murski Soboti je poslavljen v 4-1 Josip Dobrošck, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. c Žetev smrti. Na Cesti na Dobravo 25 je včeraj umrla 47 letna soproga železniškega uradnika Zinka Repuikova ,na Mariborski cesti 26 pa je umrl 74 letni Ivan Faktor. o S kolesa je padel 20 letni sodaraki pomočnik Frane Rroš iz Medloga pri Celju. Dobil jc pri padcu hude poškodbe na glavi, da jc moral Iskati pomoči v celjski bolnišnici. C Nesreče. 5letni sin dninarice Konrad Napred od Sv. Katarine., nad Trbovljami je padel s kozolca in si zlomil desno nogo nad kolenom. — 5 letni sin posestnika Jože Tisel iz Grajske vasi pri Gomilskcm, je skočil na skednju 2 metra globoko na pod in si nalomil desno ključnico. — 38 letna dninarica Marija Novak iz Čadrama pri Oplotnici je doma padla po stopnicah in si zlomila levo roko nad zapestjem. — Vsi se zdravijo v celjski bolmšnici. c Nesreča pri streljanju. 11 letni sin žel. upokojenca Peter Senegačnik iz Brezja pri Sv. Juriju pri Celju, je streljal z možnarjem. Pri tem se je vnel smodnik ni ga močno opekel po trebuhu. c Pri padcu si je zlomil nogo 32 letni liosestnik Jakob Matijec iz Hudinje pri Vitanju. c Voz sena se je zvrnil na 62 letnega posestnika Karla Rezeca iz St. Ruperta nad Laškim in mu zlomil roko. c Brana za vlačenje je padla na roko 16 letnemu posestnikovemu sinu Francu Mazeju iz Ljubije pri Mozirju in mu jo zlomila v zapestju. Plul Smrtna nesreča Na včerajšnjem kramarskem sejmu se je mudil v Ptuju tudi pos. in gostilničar iz Šoštanja Avgust Mlakar. Po opravkih je bil tudi v vinarski zadrugi. Zvečer se je okoli 21. ure mudil v gostilni »Va-grandl«. Tu je šel na stranišče, a je spotoma padel po stopnicah tako nesrečno, da je obležal na licu mesta mrtev. Tragično preminulega so prepeljali v mrtvašnico, kjer bo danes obdukcija. p Smrtna kosa. V bolnišnici so preminuli: Kobel Irena, 6 letna kočarska hči iz Sv. Lovrenca na Dr. polju, Kmetec Ana 75 letna preužilkarica iz Sy. Barbare v Halozah in Vidovič Andrej, 11 letni pos, sin iz Sv. Andraža v Halozah. p Slab kramarski sejem. Včerajšnji kramarski sejem v Ptuju se ni obnesel. Bilo je malo stenic in tudi malo nakupovalcev, tako da je tokrat izostalo običajno prerivanje po najprometnejših ulicah. Podeželani so zdaj prezaposleni, tudi nimajo denarja in niti ne najnujnejših potreb pred zimo. p Nesreči, Zgeč Ivan 1 letni sin delavca z Ormoške ceste se je tako nesrečno pre-vrgcl, da si jc zlomil nogo. Puh Anton,, delavec iz Majšperga je padel s senika in dobil resne poškodbe. o Za pomožnegša davkarja v 5. skupini sta napredovala Albin Brinovec v Kranju in Ignacij Ahlin pri davčni upra- vi Ljubljana-mesto. o Zveza trgovskih združenj bo imela občni zbor v Novem mestu v Četrtek, 15. avgusta, ob 8. Predkonferenca bo 14. avg. ob 17. Zgledna požrtvovalnost visokošolcev V soboto je odrinila skupina petih akademikov iz Maribora na naš Kozjak, k Sv. Trem kraljem, kjer bodo pomagali pri gradnji nove šole CMD. Akademiki bodo delali na novi stavbi, zvečer pa bodo predvajali filme, imeli predavanja in dajali nasvete tamošnjim ljudem. Tako bodo opravili dvojno koristno delo; pokazali bodo, da lahko knjigo zamenjajo tudi z lopato, če je potrebno, ter tudi vzgojno in narodno vplivali na zapuščene, od sveta tako rekoč odrezane ljudi. Koruza iz Turčije Med Brizadom in pristojnimi krogi v Turčiji je bil te dni sklenjen sporazum glede dobave koruze. Turčija nam bo prodala v najkrajšem času 600 vagonov koruze, ki bo malo dražja od bolgarske, plačati pa jo bo treba v dolarjih. Turška koruza se bo v prvi vrsti uporabila za rejo prašičev za izvoz, da bi lahko naša vlada izpolnila prevzete trgovinske obveznosti. VELIK PRETEP V VARAŽDINSKI KAVARNI V kavarni »Singapur« v Varaždinu je prišlo do velikega pretepa med gosti, sodelovalo jih je 10. Uničili, oziroma poškodovali so skoro vso kavarniško opremo, dočim so sami odnesli le lažje poškodbe. Do pretepa je prišlo, ker je del gostov zahteval, naj godba igra sevdalinke, čemur sta se dva železničarja uprla, kar je povzročilo izzivanje in končno tepež. NAGRADA ODVETNIŠKIM PRIPRAVNIKOM Uredba o proračunskih dvanajstinah za naslednjih osem mesecev, ki je objavljena v zadnjih »Službenih novinah«, objavlja med drugim, da pripada v bodoče odvetniškim pripravnikom za dobo enoletne pripravniške prakse pri rednem sodišču mesečna nagrada v znesku 1000 din, ako so pred tem bili vsaj dve leti zaposleni kot pripravniki pri kakšnem odvetniku. o Glede izobrazbe otroških vrtnaric je izdal prosvetni minister posebni pravilnik. V svrho izobrazbe se ustanove posebni tečaji pri učiteljiščih v Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu, Kragujevcu, Skoplju, Alčksincu, Cetinju in pri 'ženskem učiteljišču v Beogradu. o Gradbeni stroji in gradbeni material na jesenskem dunajskem velesejmu. Dunajski jesenski velesejem od 1. do 8. sep. tenibra bo velika revija gradbenih strojev in materiala, pri kateri bo sodeloval tudi Jugovzhod. Prijave za obisk sprejema pustni zastopnik Dunajskega velesejma za Banovino Ilrvatsko in Slovenijo direktor Josip Kulhanek, Zagreb, Iliča 9, tel. 24-307. o Dirka v smri. Logaški motociklisti so priredili v nedeljo dirko, katere sc je udeležil tudi 20 letni mehanik Ivan Jerina s svojim enako starim tovarišem Ivanom Pakižem, trgovskim pomočnikom iz Logatca. Na nekem ostrem ovinku sta vozača odletela z motorja in treščila v skale, da sta oba nezavestna obležala. Jeriha jc žc med prevozom v bolnišnico izdihnil, njegov tovariš pa se zdravi v ljubljanski bolnišnici. o Topilnlško-tehnični oddelek vojnega ministrstva sprejme večje število avtomehanikov. Prošnje jc treba vložiti čimprejo. Podrobnosti razpisa so razvidne iz ^Službenega vojnega lista'1 št. 29. z dne 1. avg. t. 1. Sokol Poljčane vabi na ogled doma 30. november 1930 je zgodovinski datum tukajšnjega Sokola. S tem dnem so se pred 10 leti tukajšnji narodni delavci, ki so nosili sokolsko misel že davno prej v svojih srcih, končno otresli vseh vezi, stopajoč na plan samozavestno in ponosno, da je njihova sokolska ideja končno prodirla tudi v Poljčane. Takratni prvi občni zbor je bil sijajno obiskan. Sokol je kljub najtežjim časom, ki jih je preživljal, deloval od leta do leta z vedno lepšimi u&pehi. Sadovi vztrajnega in nesebičnega dela so bili prikazani vsako leto ob javnih nastopili in drugih prireditvah. Mladina se je krepila telesno, se vzgajala v ljubezni do svojega naroda, do domovine ter v ljubezni do velikega vzornika in vodnika mladega sokolskega kralja in star. Nj. Vel. kralju Petru II., kateremu je tudi tukajšnji Sokol postavil trajen spomenik — ličen sokolski dom — ki bo v nedeljo, 11. avgusta ob priliki narodne sokolske prireditve vsem številnim prijateljem na ogled. V svojem jubilejnem letu je hotel prikazati Sokol plod 10-letnega obstoja z večjim okrožnim nastopom. Žal nas resni časi in razmere omejujejo v prizadevanjih. Pač pa priredi Sokol namesto nastopa to nedeljo veliko loterijo s prav lepimi dobitki, združeno z narodnim veseljem ob sodelovanju godbe »Drave« iz Maribora, Zveza s prvim popoldanskim vlakom Je tako s celjske kakor z mariborske strani zelo ugodna, pa zato prosimo ne le bližnja, ampak tudi daljna društva in čete, da podpro naše stremljenja s tem, da nas v čim večjem številu obiščejo. Prireditev je v lastni režiji na prostorih sokolskega doma in je čisti dobiček namenjen za dograditev obmejne sokolske postojanke, ki vrši važno narodno in kulturno nalogo med tukajšnjim prebivalstvom. Maribor Važni problemi slovenskih mest Na seji Zveze slovenskih' avtonomnih mest sprejete resolucije govore o enotnem postopku pri izvajanju pasivne zaščite, kjer se je prvenstveno poudarjalo važnost organizacije pouka in propagande kot temelja vse zaščite, prvenstvo hišne zaščite pred javno zaščito ter obveznost države, da občinam omogoči financiranje s tem zvezu-iih del. Enako je bilo sklenjeno glede zaščite dece, da je prvenstveno urediti finančno plat, to je razmerje prispevka med državo, banovino in občinami, ker so vso ostalo organizacijo mestne občine v glavnem že izvršile. V pogledu preskrbe rezervne hrane mestne občine radi predvidene organizacije prehrane za celo banovino se za enkrat Rezervne hrane ne bodo obnovile razen za najnujnejše potrebe in potrebe, svojih socialnih zavodov. V kolikor pa bi to vendarle morale, so dolžne pristojne oblasti, da omogočijo mestnim občinam cenena posojila. Pri izdajanju podpor obveznikom oziroma njih rodbinam občine redno in točno poslujejo. Zasta-nek izplačil nastaja le radi tega, ker država ne dotira pravočasno poštne hranilnice. Zato je treba zaprosili pristojno ministrstvo, naj pospeši nakazovanje tega denarja. Pri socialnih vprašanjih je najvažnejši sklep, naj mesta sestavijo predlog za uredbo, kako bi se brezposelni zaposlili pri javnih delih, banska uprava naj pa ustanovi zavode za delomrzne. Nepoboljšljivi berači naj se oddajo v take zavode na podlagi oblastnih odredb. Povečati je treba ba* novinsko - vzgajališče za dečke na Selu pri Ljubljani; mesta naj pa preuče vprašanja lastnega skupnega vzgajali-šča za zanemarjeno mladino. Pri finančnih vprašanjih je bilo sklenjeno, naj se ponovno pokrene akcija, da se uredba o emisiji občinskih posojil razširi na vsa mesta. Obravnavala so se dalje vprašanja glede smernic za sestavo mestnih proračunov za leto 1941-42 ter glede pooblastila finančnega ministrstva vsebovana, v § 79. Uredbe o letošnjih proračunskih dvanajstinah. Poudarila se je tudi važnost čimprejšnje izdelave zakona o samoupravnih financah, ki naj vendar že določi zadostne vire mestnih dohodkov, potrebnih za izvrševanje po zakonu določenih nalog občinskega delokroga. Zahvala sotrudnikom pri slavnostni otvoritvi in blagoslovitvi ceste na Pohorje Pripravljalni odbor za blagoslovitev m otvoritev ceste Reka—Sv. Areh se prijazno zahvaljuje vsem, ki so kaj pripomogli, da se je ta slovesnost tako izredno lepo izvršila. Iskrena hvala: pevcem, godbenikom, gasilcem, avtomobilistom, motociklistom in vsem drugim društvom, zastopnikom oblasti, občin, okrajnih cestnih odborov, zvezi Maistrovih borcev, Tujsko-prometni zvezi ter sploh vsem, ki so ta ta ali oni način sodelovali, dali vozila na razpolago in s tern pripomogli do tako sijajnega uspeha Pomoč tekstilnemu delavstvu je nujna V nedeljo je bila v prostorih ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru konferenca predstavnikov tekstilnega delavstva iz Maribora in okolice, katere so se udeležili zastopniki Jug. strokovne zveze, Narodne strokovne zveze, Zveze združenih del., Splošne del. zveze, zastopnik mestne občine mariborske, mestne policije in zastopnik Delavske zbornice. Na konfex-enci je bil ugotovljen težak položaj tekstilnega delavstva, katerega družinam grozi radi vedno večjih redukcij, uvedbe brezplačnih dopustov in skrajšanja delovnega časa, ob istočasnem stalnem naraščanju draginje, popolno propadanje. Konferenca je soglasno sklenila, da se morajo nujno izvesti sledeči ukrepi: 1. Delavstvu se mora zagotoviti v času brezposelnosti potrebna sredstva za dostojno preživljanje. Na zvezo delodajalcev tekstilne industrije in na vsa Jekstilna podjetja v dravski banovini naj se naslovi apel, da priznajo reduciranim delavcem v času brezposelnosti podporo po posebnem ključu, ki naj se določi po številu družinskih članov, in sicer od 50 odst. plače za samca do 100 odst. za delavca z več člansko družino. V slučaju redukcij naj postopajo podjetja po socialnih vidikih in odobravajo pri krajših prekinitvah dela plačane dopuste, ako pa so redukcije neizbežne, naj se vrše sporazumno z obratnimi zaupniki in predstavniki strokovnih organizacij upoštevajoč socialne in gmotne razmere delavstva. 2. Kr. vladi naj sc predloži izčrpno poročilo o sedanjem stanju redukcij v tekstilni industriji ter zahteva nujno uzakonitev uredbe o postopanju pri omejevanju ali ukinitvi obratovanj tovarniških obratov, s katero naj se zaščiti prizadeto delavstvo* 3. Kr. vlada in odgovorni gospodarski činitelji naj nujno podvzamejo vse ukrepe, da se zajamči redno obratovanje tekstilne industrije in s tem polno zaposlitev tekstilnega delavstva. Konferenca je sklenila apelirati na Delavsko zbornico, da nujno skliče konferenco predstavnikov tekstilnega delavstva za vso Slovenijo, na kateri naj se sklepa, kako za bodoče preprečiti udarce, katere mora sedaj prenašali. takOiluo delavstvo. naše prireditve. Pripravljalni odbor radi velikega števila sotrudnikov ne more vsakemu posebej izreči zahvale in prosimo vse, da vzamejo ta način zahvale na znanje. — Za pripravljalni odbor: Franjo Žebot, s. r., predsednik; dr. Josip Tominšek, s. lerjem in podpolkovnikom Maslačem na čelu, vojaška godba s kapetanom Jlrankom, številni pokojnikovi sošolci z mariborske gimnazije in z vojne akademije, člani mariborskega Aerokluba z zastopnikom uprave dr. Tominškom in mnogi prijatelji. Med turobnim obredom je krožilo nad pokopališčem Moravčevo letalo, katerega je vodil sam g. Moravec, ki je vrgel iz zračnih višav šopek svežega cvetja na prerani grob zračnega junaka. Med igranjem v srce segajočih žaJostink se je še. nebo pooblačilo in lahen dež je orosil sveži grob, ob katerem se je od mrtvega tovariša poslovil letalski podporočnik g. Stajnko iz Ljutomera. Pozor avtomobilisti In motociklisti Ob priliki -veiikib motociklističnih in avtomobilskih dirk na Pofiorju v nedeljo 11. t. m., bo pohorska cesta po odobritvi banske uprave fa dan zaprta od 14. ure do konca dirk, ki bo predvidoma ob 20. uri. Zaporo ceste bo naznanil službeni avtomobil 2 rdečo zastavo in napisom „Cesta zaprta". Otvoritev prometa bo naznanil isti avtomobil z belo zastavo in napisom „Cesta odprta“. Vsi privatni vozniki se najvljudneje naprošajo, da pridejo Eravočasno na Pohorje, ker po 14, uri ne o nihče več puščen k pohorskim postojankam po avtomobilski cesti. Lep razvoj studenške tržnice Letos 1. maja je bila odprta studenška tržnica, katero so tamkajšnje gospodinje sprejel z deljenimi mnenji. Kljub raznim kritikam in nedostatkom se tržnica lepo razvija, kar dokazuje vedno večji promet. Sedanji tržni nadzornik gostilničar in izvošček g. O m u 1 e c iz Studencev to najbolje ve, ker pobira pristojbino za stojnice. Doslej je bilo na studenškem trgu že 550 prodajalk, kar je za Studence gotovo prav razveseljiv uspeh. Vsi ne-dostatki, ki morda še motijo poslovanje tržnice, se bodo z dobro voljo tako s strani prodajalcev kakor s strani občine, vsekakor dali odpraviti. PRVI KROJI RK V nedeljo je slavil Rdeči križ pri Devici Mariji v Brezju samarijanski praznik, pri katerem so sodelovali Rdečekrižarji, gasilci in domače občinstvo. Dopoldne je bila skupna služr ba božja, nato pa je bila zanimiva mokra gasilska vaja, vaja proti napadom iz zraka in šamarijanske vaje članov Rdečega križa, ki so imeli prvič kroje RK. Novi kroji so zelo okusni: črne hlače in sivi jopiči in jugoslovanske kape. Posebne kroje imajo tudi ženske. Prireditev je prav lepo uspela, za kar gre domačinom vse priznanje. PONEVERBA V STUDENSKI OBČINI Občina Studenci je imela že dalje časa nastavljenega občinskega slugo 35-letnega Josipa Kolariča iz Studencev. Omenjenemu je bilo poverjeno pobiranje raznih občinskih davščin od obrtnikov. Na ta način je Kolarič utajfl od oktobra 1939 do julija 1940 vsoto 28.947.50 din občinskega denairja; ves omenjen čas ni dal kljub opominom nobenega obračuna. Izgovarjal se je, da ne more dati obračuna, ker je preveč zaposlen. Na ovadbo občine Studenci je Kolarič pri zaslišanju na orožniški postaji poneverbo denarja priznal, pravi pa, da je denair nekomu posodil. Kolariča so včeraj aretirali ta oddali sodišču. Pro- Pride: Kino * Grajski kino. Premiera naj filma Elizabete Bergner „SH krasen film o veliki ljubezni. ,.Za5la sem". * Kino Union. Od danes pa do torka nTarzan In njegov sln“. Veličastne iu senzacionalne dogodivščine kralja džungle z Johnny Weissrauller-jetn v naslovni vlogi. * Kino Esplanade. Prvovrstni senzacionalni velefilm nIIonoInhi“ z najboljšimi igralci- Zamenivost* Ob Kanalu sta oba tabora zaključila priprave Vse še ugiba o začetku ofenzive, ki bo odprla nova poglavja v človeški zgodovini Bo ali ne bo! Tako se ugiblje dam za dnem o velikem, že dolgo napovedanem napadu na Veliko Britanijo. Angleški državniki poudarjajo, da se je Anglija iz-prernenila v mogočno trdnjavo, kateri ne more nihče do živega. Nemci spet trde, da bodo odklonjeno mirovno ponudbo maščevali na zelo efekten način, kakršnega se Angleži niti ne zavedajo. Zadnja poročila pravijo, da postavljajo Nemci ob vsej obali v Rokavskem prelivu od Holandije do Cherbourga daleko-strelne težke topove najmodernejšega tipa. Medtem ko bodo topovi ob severnem ustju preliva imeli nalogo držati v šahu mm proti Londonu. Pri tem pa morajo računati na protiakcijo angleške vojne mornarice, ki bi vrgla v Kanal svoje mnogoštevilne manjše edinice, podmornice, borbene čolne in torpedovke, medtem ko bi velike bojne ladje stale v ozadju in z dalekostrelnimi topovi obstreljevale sovražnika. V Kanalu bi se tedaj razvila največja, morda najstrašnejša pomorska bitka v zgodovini. Nemci se takšne eventualno-sti zavedajo, od tod njih velike in skrbne priprave za zračne bitke, ker z letali hočejo in morajo v primeru uspešnega zavojevanja Velike Britanije računati. Maršal Goring je poudaril, da je zračno brodovje pripravljeno in spet se bo po- trdila glavna izkušnja iz sedanje vojne, da končno odnese zmago le listi, ki je moSnejši, odločnejši in spretnejši v zraku. Priprave na obeh straneh Kanala so tedaj dovršene. Vse ča!ka na povelje, ki je lahko dano že jutri, pojutrišnjem ali pa šele pomladi. Vsekakor se pa Nemci zavedajo svojega izreka: Kar zmoreš danes, ne odlašaj na jutri! V zgodovini Evrope se odpira nov list, največja sila celine nastopa proti otoškemu imperiju, ki je vladal svetu že dolga desetletja. Kaj bodo napisala dejanja v nadaljnjih poglavjih človeškega razvoja, bodo pokazali dogodki. Vžigalnik je „kihnii" lepotici v nedra Ameriškemu inženirju Ralphu F. v Bostonu se je primerila nenavadna smola. V elegantnem lokalu je plesal z neko lepotico, mlado vdovo. Med odmorom je hotel prižgati dami, ki je sedela pred njim na stolu, cigareto. Kavalir je vzel bencinski vžigalnik, ga prižgal in hotel postreči lepotici. Medtem je pa kihnil tako močno, da mn je zletel vžigalnik iz rok naravnost med lepe grudi v izrezu svilene toalete plesalke. Olivija je dobila na prsih hude opekline, tožila je plesalca za odškodnino 100.000 dolarjev. Svojo zahtevo je podkrepila z zdravniškim izpri-čevalom. Brazgotine, ki so nastale po opeklinah, da so ji poškodovale prsa. Inženir je odklanjal vsako krivdo, češ, da mu je bila kavalirska dolžnost, ustreči želji dame. Da pa b** moral iznenadoma kihniti, tega ni mogel predvidevati. Vžigalnik, mu je proti volji izpadel iz rok. Sodišče je osvobodilo inženirja vsake kazni. Nemški bombniki v strmoglavem napadu angleške pomorske sile in podpirati ofenzivo s kopnega in v zraku, bodo baterije tja do Cherbourga, od koder ni mogoče doseči angleške obale, podpirale nemške manjše flotilje v njih operacijah med transportom. Po drugih informacijah je nemško zračno brodovje tako močno, da lahko v intervalih dveh dni pošilja izmenoma svežih 5000 letal v boj nad Anglijo. V spremstvu lovskih eskadrilj naj bi bombniki val za valom neprestano napadali Veliko Britanijo, sporedno z njimi pa bi manjše morske flotilje s hitrimi torpednimi čolni krčile pota transportnim ladjam preko Kanala. Tu naj bi se ponovilo dejanje, ki so ga izvedli Nemci preko Kattegata na Norveško, ki so očistili morje sovražnih edinic. Nemci bodo z vsemi silami poizkusili stvoriti simbolični prehodni most preko Rokavskega preliva in najti opore na angleških tleh, od koder naj bi se razvila kopna ofenziva imauta^B« mmuMimuBrn— Serglusr Piasecki Rockefellerjeva četrt v New Yorku Kakor javljajo iz New Yorka je skupina mogočnih nebotičnikov, ki tvori znano Rockefellerjevo četrt, dograjena. Je to najbolj impozanten mestni del na vsem svetu. Štirinajsta stavba je pravkar v svežem stanju dograjena. Pred desetimi leti so začeli z mogočnimi gradnjami, kljub krizi so dela nadaljevali in porabili za vso skupino 25 milijonov funtov sterlingov. Rockefellerji so kupili desetino zemlje, na kateri stoje nebotičniki, od prejšnje lastnice Columbia univerze. Ostali del sveta so vzeli v na- jem in plačevali zanj letno,820.000 funtov sterlingov na obrestih. Pred sto leti je bila na istem prostora, kjer se dvigajo zdaj pod oblake visoki nebotičniki, velika sirarna. Ta je plačevala za prostor komaj 25 funtov sterlingov na leto. Dalje časa je bil potem tu botanični vrt, ki ga je uredil neki profesor Columbia univerze. Kasneje se je svet vedno bolj zazidaval. Ko so ga 1. 1928 prevzeli Rockefellerji, je stalo na njem že 218 hiš. Zdaj meri Rockefellerjev center v New Yorku 5,107.910 kvadratnih čevljev sveta. Romunski državnik dr. Maniu bivši ministrski predsednik in vodja za-ranistične stranke se je odločno uprl, da m bi Romunija odstopila količkaj zemlje v Transilvaniji Madžarski. Kakor poročajo listi, je pripravljen priznati protektorat sovjetske Rusije nad avtonomno Transilvanijo. denar. Pred leti je zadela večji dobitek, ki ga je tudi vložila. Skopuška žena je varčevala tako, da je s sistematičnim stradanjem popolnoma obnemogla. Kupila si ni nikoli kruha, jedla je le naberače-ne ostanke in odpadke, ki jih je pobirala po zabojih v hišnih vežah. Policija zdaj išče njene sorodnike, ki naj bi nasledili ogromno premoženje starke, ki je kljub milijonom stradala, a bo morala zdaj zaradi pretiranega skopuštva umreti. 2000 krat je bil fotografiran psiček »Bobi«, last nekega fotografa v Crikve-nici. Zdresiran je tako, da se takoj postavi poleg gostov na plaži in fotograf ga snima v najrazličnejših pozah. Tako dobro zasluži. Zdaj je psička zmanjkalo, ne ve se, kdo ga je odnesel. Skopuška milijonarka le stradala kruha Carigrajska policija je pred vrati neke zakotne ulice našla iznemoglo starko, zavito v razcapane cunje. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so starko, 78Ietno Emino Rarik najprej podprli z dobro hrano. — Zdravniki so namreč ugotovili, da je ženska povsem sestradana. Ko so stražniki pregledali njeno stanovanje v na pol podrti kolibi zunaj mesta, so našli v njej vložno knjižico neke carigrajske banke. Odšli so tja in na veliko presenečenje dognali, da je beračica vložila v teku let v zavod vsoto, ki je zdaj z obrestmi vred dosegla premoženje 20 milijonov dinarjev. Starka ni niti enkrat vzela iz banke niti pare, nalagala je stalno priberačeni til/ — To bo prava avtomobilska cesta, mojster! Uporabil sem biskvitni recept svoje žene... * LJUBLJENEC ZVEZD ©6 Roman č* tihotapskega življenja na bivii poljsko*ruski meji In pijemo naprej. Nihče se ne kuja. Esterka je precej vroče udarila Stanka po licih, ker je bil nekoliko predrzen. Morda ne iz sramu, ampak zato, ker se ji zdi, da je še nekoliko prenaglo in prezgodaj. Jaz objemam Hedviko. 2ivic in Jula pa sta sploh odšla iz sobe. Ko se vrneta, se Esterka smeji ko obsedena: »Na zdravje gospodične Jule!« Zabava se nadaljuje. Precej čez polnoč bo že. Dekletom je zlezla pijača v glavo. Esterka razigrano predlaga: »Veste kaj, priredimo tekmo, katera med nami ima najlepše noge!« Skoči na mizo, prepričana, da bo odnesla zmago. Toda s tremi glasovi je zmagala Hedvika. Stankov glas pa je le dobila Esterka. Nekoliko se kremži, potem pa le še poje in pleše. Tik pred koncem je Saša izvlekel iz suknjiča listnico ter odšteva dekletom denar. Vsaki sto dolarjev. Esterka je potisnila bankovec za nogavico in pravi: »To je za zabavo in prijateljstvo, kai pa za pesmi?« Saša ji da še dvajset dolarjev. »In za ples?« Saša ji porine še dvajset dolarjev. »Pa za tekmo?« »Zmagala je Hedvika«, pravi Saša ter da bankovec Hedviki. A tudi harmonikar Tonda je dobil dvajset dolarjev. Proti jutru se je zabava končala. ♦ Danes sta prišla k Saši dva trgovca. Eden med njima znani bogataš Juda. Dolgo so o nečem razgovarjali. Saša si je na listek papirja zapisoval vrste blaga, količino in cene. Potlej so vsi trije odšli v mesto. Saša se je vrnil pozno zvečer ter nama je dejal: — Tako, fanta, vse je končano! Jutri se vrnemo! Orati bo treba, kajti zima je pred durmi! Živic je veselo tlesknil z dlanmi. Radost me .je vsega prevzela. To bo še dela! 4. Dež šumi, cvrči in lije. Noč pa je temna ko smola. Voz je do vrha poln barv in usnja. Pokrili smo ga s ponjavo ter močno povezali. In četudi bi se zvrnil, bi se ničesar ne raztreslo. Kolesa pa smo ovili s cunjami In papirjem. To je pametno radi treh razlogov: med vožnjo je manj ropota, kolesa se toliko ne vdirajo v razmočena tla, pa tudi ne drsijo po mokri travi. Vse je nared. Velik, močan črn konj potegne na plan. Živic drži vajeti in vodi konja. Saša sedi poleg njega, dočim sem jaz zadaj. V temi ničesar ne razločim. Čez dobro uro Živic zaustavi konja. Saša in jaz stopiva z voza. Saša nam veli. naj počakava, sam pa izgine v temi. Ko se vrne, pravi: — Tako, zdaj pa naprej! Toda previdno! Saša in jaz greva pred. vozom, za nama pa Zivic oprezno vodi konja. Samokrese in svetilke imava v rokah Čutim, da je meja blizu, vendar ne morem presoditi, če je morda celo že nismo prekoračili. Hodimo ob cesti, tiho in brez trušča. Morda so kje v bližini zeleni, toda ne morejo nas slišati niti videti. Mimogrede razmišljam o tem, kar mi je bil danes dejal Saša: — Prijatelj, sedaj pričenjamo z delom! Predno zapade bela stezica, si zaslužiš nekaj tisoč dolarjev. Potem bomo odšli v Vilno. Tam ostanemo: tu pa bi lahko poginiH... Prej ali slej! Pot je utrudljiva in dolga. Dežuje čedalje močneje. Precej časa že brodimo skozi temo ter se izmikamo raznim oviram in nevarnostim. Slednjič pa le pripeljemo na nekakšno cesto. Zdaj gre na-gleje. Včasih se konj z nozdrvmi dotakne mojega vratu, da čutim ščegetajoči in topli dih. Saša ustavi konja. Oba se poženeva na voz. Na obeh straneh ceste je mračen in nepregleden gozd. Voz odskakuje na koreninah. V obraz mi bijejo mokre veje. Ves čas pa krčevito stiskani v rokah samokres in svetilko: morebiti pa le koga srečamo na cesti. Na nekem mestu zavijemo s ceste v gozd. S koles strgamo vrvi in papir... Treba je biti skrajno previden; nobene sledi ne smemo pustiti za seboj. Nato vozarimo po raznih poteh. Vračamo se ter uničujemo najmanjše sledi, ki bi nas mogle izdati. Ob treh ponoči smo prišli na cilj. Blago nosimo v stajo. Jutri ga bo Jezivec odpeljal v drugo skrivališče blizu Minska. Jezivec in Živic spravljata konje v hlev, s Sašo pa kreneva v hišo. V peči prasketa ogenj. Slečeva se ter razveslva okoli peči mokro obleko. Jezivec pa nam peče slanino. Pijemo žganje in jemo črn kruh in slanino z velikim tekom. Proti jutru je prenehalo deževati. živec napreže konje. Z Živicem nakladata blago, da ga odpelje v drugo skrivališče. Naloženo blago na debeio prekri-jeta s senom. — Ali ga na poti ne bodo zajeli? — vprašam Sašo. — Njega? Še vrag bi ga ne zadržal! Vozil bo po takih poteh, da ga ne sreča živa duša. če bi pa le naletel na kogar koli, bi mu posvetil z revolverjem. Do zadnjega diha bi streljal. Pravim ti, to ti je fant od fare! Zlezli smo na peč. Jedva morem vzdržati v taki vročini. Na straži pa se menjavamo. (Dalje.) Pogoji za sprejem v enoletno Šolsko leto 1940/41 državne nižje gozdarske šple v Mariboru se bo pričelo 1. oktobra 1940. Sprejemali se bodo gojenci v enoletno Solo. Pouk v šoli bo trajal 10 mesecev, in sicer od 1. oktobra 1940 do 31. julija 1941. Za sprejem v to šolo se zahteva z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Vsak prosilec, ki nima višie izobrazbe kakor Ijudskošolsko, bo moral s sprejemnim izpi. tom dokazati, da ima zadostno znanje v osnovnih šolskih vedah. V enoletno šolo se bodo sprejemali predvsem sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, potem tisti kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse, in slednjič ostali, ki imajo veselje do gozdarske stroke. Kandidati, stari pod 18 let in nad 24 let, se bodo sprejemali le izjemoma. Šola je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno din 500"—. Pridnim in siromašnim prosilcem se bodo dovolila po možnosti do polovice prosta gozdarsko šolo mesta, toda šele v drugem polletju šolskega leta. Prošnje je vložiti najkasneje do 31. avgusta t. 1. pri ravnateljstvu Šole, ki daje potrebna navodila. Prošnja se kolkuje z banovinskim kolkom po din 10— in se ji priloži banovinski kolek po din 20‘— za odgovor. Priloge, kolikor niso bile od oblastev že prej kolkovane, se kolkujejo z banovinskim kolkom po din 4'—. Pravilno kolkovanim, lastnoročno pisanim prošnjam je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo odnosno odpustnico, nravstve-tao spričevalo, zdravniško spričevalo, z izrecno navedbo, da je prosilec telesno in duševno popolnoma zdrav za bodočo naporno gozdarsko službo in ne le za gozdarsko šolo, izjavo staršev odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati vse stroške šolanja. Ravnateljstvo državne nižje gozdarske šole Maribor. Soort Velike dirke na pohorski gorski cesti Nova Pohorska cesta bo v nedeljo pri-rorišče nad vse zanimive dirkalne konkurence. Pomerili se bodo najboljši motociklisti in avtomobilisti iz Maribora iti raznih delov naše ožje in širše domovine. Na startu bodo vozači, ki uživajo že mednarodni sloves, kakor Jurčič, Breznik, Uroič, Šiška ter naši asi turnih strojev ppor. Glebov, Bara, Lukman, Likar, Vukovič, Šoštarka in številni drugi. Vsak dan še prihajajo nove prijave. V kategoriji prikolic bodo prvič v Mariboru tekmovali tudi avtomobili do 1200 ccm. V tej skupini so se prijavili Stojnšek, Lederer, dr. Bach, Moravec, Vidmar m dr. Zanimivo je omeniti, da bo to prva dirka, ki jo bodo mariborski motoristi izvedli samostojno, brez vsake tuje pomoči. Start za prireditev bo, kakor smo že poročali, 11. avgusta, ob 14.30 v Zg. Hočah pri gostilni Lebe, cilj pa pri km 22 pri Ruški koči, proga meri 15 km. Predsedstvo dirke tvorijo gg. 'ravnatelj Krejči, predsednik Avtokluba, ppolk. Maslač, gamizonar mariborske garnizije, dr. A. Juvan, predsednik mesta Maribora, sreski načelnik Ajlec, Nikola Bo- škovič, načelnik športne komisije Save-za motoklubov kr. J-ugoslavije ter ppor, Glebov, načelnik motosekcije Avtokluba, Prvenstvo Slovenske plavalne zveze skem otoku zopet velika plavalna priredite. Za prvenstvo Slovenije se bodo pomerili najboljši plavači in plavalke v drav-sk banovini, ki se bodo za to tekmovanje gotovo kar najboljše pripravili in pokazali, kaj premore plavalni šport pri nas. Na startu bodo plavači in plavalke Ilirije, Mure, Kamnika, Planine in Mariborskega plavalnega kluba. Vsi klubi si pridobivajo prepotrebno kondicijo; tako je Mariborski plavalni klub izvedel poleg domačih propagandnih nastopov tudi dvoboj z Ilirijo, ki je povabila za te dni plavalni klub Gradjanski iz Karlovca, ob priliki ligaškega dvoboja z Jugom. Prvenstvo, katerega pokroviteljstvo je prevzel g. dr. Natlačen, ban dravske banovine ,se bo vršilo v dneh 10, in 11. avgusta in to v plavanju, skokih in vaterpolu. Oba dneva bodo predpoldne predtekmovanja, popoldne pa finale. Prireditev bo obsegala 20 točk. Zmagovalec v vsaki disciplini plavanja prejme naslov: „Prvak Slovenije za leto 1940“, a prvak v skoku naslov: JtPrvak države v skokih za leto 1940“. Prvo nogometno prvenstvo MNP Izvršilni odbor MNP je na včerajšnji seji izžrebal pare in termine za nogometno prvenstvo 1940/41. Kakor znano, bodo po propozicijah za prvenstveno leto 1940/41 tvorili vsi klubi podzveze razen ligašev enotno tekmovalno skupino, brez ozira na dosedanjo razdelitev v razrede. Radi hitrejšega poteka konkurence, a tudi zato, da bi se sodelujočim klubom kar najbolj znižali stroški, ld bi pri veliki razsežnosti področja od Guštanja do Murske Sobote in Dolnje Lendave bili za marsikateri klub previsoki, so klubi razdeljeni v dve skupini, vzhodno in zapadno. Vzhodno tvorijo Slavija, Rapid, Slovan (Guštanj) in S loven j gradeč, zapadno pa Drava, Ptuj Mura in Lendava. Začetek SOBO IŠČE Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Ve-černika«. 6152—9 tekmovanja je določen na 15. september. Niže prinašamo vrstni red tekem, vedno j