268. Številka. Ljubljana, v petek 21. novembra. XXIII. leto, 1890. Izhaja vsak dan mvečor, izimfii nedelje in praznike, ter velja [po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt Teta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raćnna se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oz nan i 1 a. plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Polom v Londonu. Orjaško angleško prestolnico, kjer se steka bogastvo iz vseh delov sveta, zadel je te dni hud udaree, So hujši nego je bil maja meseca 1873 1. zloglasni „Krach" na Dunaji. V Londonu nastal je finančni polom, kakeršnega mogočna „Cityu izza 1866. 1. še ni doživela, in tega poloma tresaji čutijo pa se že na vseh borsah na evropski celini. Vse borse so vznemirjene, vse delnice padle so za več odstotkov. Prizadeta je močno borsa v Berolinu, prizadeta pa tudi Dunajska, na kateri so na primer delnice zemljišno-kreditnega zavoda (Boden-Creditanstalt) v štiriindvajsetih urah za dvanajst goldinarjev, druge za 8, 9 do 10 gld., prizadeta je Budimpešta in druga večja trgovinska središča. Ves polom sprožila je stara in izredno veljavna tvrdka Baring Brothers, ki je imela 500 milijonov temeljnega kapitala, v katere upravnem svetu so bili princi in prvi denarni veljaki, ki je uživala tako brezmejno zaupanje, da nihče misliti ni hotel, da bode taka hiša plačila ustavila. Zastopnik banke Baring naznanil je bil že začetkom novembra guvernerju angleške banke svoj položaj. Guverner je hitro spoznal pretečo nevarnost za vse trgovske kroge in z največjo tajnostjo pričel svoje korake, mej katerimi je bil prvi ta, da je pooblaščenca poslal v Pariz prosit za 75 milijonov fraukov posojila, katere je tudi francoska banka takoj in z jako povoljnimi uveti dovolila. Ko je došlo zlato iz Pariza in je bil angleške banke zaklad že podkrepljen, povabil je guverner odlične banke in tvrdke dne 14. t. m. v posvetovanje in povabljenci so stoprav sedaj zvedeli, kako slabo stoji toli slavna tvrdka Baring Brothers. Tajnost čuvala se je s toliko skrbnostjo, da je bila odstranjena že največja nevarnost, ko se je razširila vest ob insolveuci Baringovi. Da se prepreči hujše zlo, sestavil se je sindikat in podpisavale so se debele vsote in brzojavno se nam poroča, da je garancijska glavnica dosegla Že 20 milijonov funtov šterlingov ali četrt milijarde. To je lepa vsota, pomagala bode rešiti marsikatero Londonsko trgovsko hišo, posledic poloma pa ne bode odpravila. Polom je moral priti, kajti Lon »Ionska borsa ostavila je pota nekdanje solidnosti in vrgla se na najskrajnejo spekulacijo, katero je znani slepar Placht krstil na vabeče ime: „Hbchste Fructifizirung". Kakor nekdaj na Dunaji, bilo je v Londonu ustanovljanje v najbujnejšem cvetji in ker so se povsod zniževale obresti, dajal se je denar na taka podjetja, katera so obetala visoke dividende. V petih letih do začetka tega leta podpisalo se je na Angleškem sedem miljard, do oktobra t. I. pa še posebej blizu poldruga milijarda za inozemska posojila in podjetja. V Angliji sami snovale so se velikanske pivovarne, v severni Ameriki kupovala orjaška zemljišča, v Afriki jame, kjer se kopljejo dijamanti in zlato. Segali so tudi v Avstrijo, kupovali tu hotele, mej njimi znani Ronacherjev zavod, skušali invosto-vati svoje nove« v tiskarne, celo v časopise, v rudnike, pivovarne in ker je bilo denarja še v izobilji, našli so v južni Ameriki novo polje podjetnosti svoji. Posodili so velikanske vsote tamošnjim republikam, v prvi vrsti Argentiniji in Uruguavu. A tu zadeli so na nezdrava tla. V Argentiniji buknil je ustanek, v Uruguavu pa je nastal polom, posledica temu je bila, da tvrdka Baring argentinskih obveznic ni mogla več oddati. K temu so pa še došli razni dogodki v Severni Ameriki, ki so položaj še poostrili in krizo v Londonu izzvali. Kakor se stvari sedaj kažejo, bode Londonski polom imel isti značaj, kakor ga imajo vsi in kakor je že sploh v naravi. Velike ščuke požro male in potem je zopet nekaj časa mir. Tako je bilo na Dunaji, tako bode sedaj v Londonu. Naj hujše prizadeti bodo mali ljudje, ljudje z malim kapitalom, do služkinj iu hlapcev, ki so, zapeljani po sijajnih obljubah, prodali svoje dobre papirje in svoje teško prislužene novce naložili v eksotičnih, sedaj brezvrednih papirjih, kajti baš na borsi velja: Jokajo se milijoni, da se jeden veseli. Oni izgubili bodo vse, finančni baroni pa bodo še povekšali svoj kup, kajti baš pri takih nezgodah je prilika ugodna, saj je tudi ob motni vodi najbolje ribe loviti. Deželni zbor kranjski. (XII. seja dne 20. novembru leta 189 0. (Dalje.) Posl. Hribar poroča o zgradbi nove deželno-branske vojašnice, katere skupni stroški znašajo vsoto 267.976 gld. 20 kr. Postavna in po tarifih določena najmovina, katero bode plačevalo deželno-bransko poveljništvo v Gradci znaša 8838 gld., skupno z drugimi dohodki pa okolu 10 do 11 tisoč, tako da bode glavnica se obrestovala približno s 4°/0. Finančni orlsek predlaga: 1. Poročilo deželnega odbora jemlje se na znanje, ob jednem pa se dež. odboru naroČi, da preiskuje komisijonelno nemudoma in natančno vse okolnosti, ki so nastale mej stavbo deželnobranske vojašnice in da ukrene vse potrrebno, da ne bodo trpeli škode interesi dežele. 2. Za dogradnjo deželnobranske vojašnice do-koljuie se dodatni kredit 50.000 gld. ter za 1. 1891 postavlja v proraČuu znesek 160.000 gld. Posl. Braune poročo o prošnji občine Čeplje, da se deželna cesta Kočevje-Črnomelj ne preloži če« Nemško Loko. Prošnja se izroči dež. odboru v preiskavo- Posl. dr. Tavčar poroča o prošnji mestne občine Idrija in občin Dole in Rovte za uvrstitev občinske ceste Idrija-Veharše mej okrajue ceste. Tudi ta prošnja izroči se deželnemu odboru. Posl. Povše poroča o prošnji občin Št. Jurij in Lipljene zavolj podpore za napravo nove občinske ceste iz Št. Jurja do vasi Tlake. Po predlogu finančnega odseka se dovoli podpora 200 gld., za izdelavo tehniškega načrta in 800 gld. za zgradbo mostov in uravnalua dela. Isti poslanec poroča v imenu upravnega odseka glede poprave občinskih potov iz črnega vrha na okrajno cesto Vrhnika-Polhovi Gradec. Vsprejme se nasvet: Da sme deželni odbor imenovanima občinama dovoliti primerno podporo ali pa neobrestno LISTEK. Nova šolska knjiga. V poslednjih letih se je mnogo razpravljalo v časopisih, knjižicah in na shodih strokovnjakov o podučevanji v živečih jezikih. Sedanja naučna metoda začenja s pravili, po katerih se imajo besede izgovarjati; zato imajo prve „lekeijeu celo šaro posameznih besedij, glagolnih oblik in nezvezanih stavkov. Namesto konkretnih stvarij (pesmi, povesti) podajajo se učencu abstrakcije, ki se razlete tudi po večletnem pouku kakor pleve v vetru. Podlaga novi naučni metodi je skladno berilo; učenec je navajati po induktivem načinu, da razumeva jezikovna pravila. Zato prednjačijo povsod izgledi, iz katerih si izvaja po uavodu učitelja učenec sam slovniška pravila. Šele potem, ko si je že po induktivni metodi prisvojil najimenitnejše oblike in pravila uovega jezika, sestavi jih učitelj pregledno v malo besedah. Na podlagi te metode je spisal g. prof. J. Lendovšek slovensko slovnico in berilo za srednje nemške šole in učiteljišča.*) Povod sta mu dala po- *) SlovunischoB Elementarbuch fUr Mittulschulen uad Lchrorbildungsanstalten von Jon. Lendovfiek k. k. Prof. atn StHatsgvumasiuni in Vfllach. Wiou, 1890, im k. k. Schul-biicherverlage. manjkanje pripravne učne knjige in razpis vis. mi-ni8terstva za uk in bogočastje z dne 9. maja 1887, št. 10 242, ki urejuje slovenski poduk na priprav-Ijalnicah Celovške in Beljaške gimnazije po slede-' čim vodilu : Pripravljalnicam za Neslovence je namen dovajati učencem, kar je moči, jezikovne tva-rine po najkrajšem potu. Ta smoter se doseže lože in hitreje po empirično-analvtičui metodi, kakor po svutetično-gramatiški; zato dobiva prva pri podučevanji v živečih jezikih od dne do dne večjo veljavo. Priporoča bo začeti poduk s skladnim berilom, kojega vsebina je lahko umevna. Lendovšekova knjiga se deli na štiri dele: Prvi obsega berilo, drugi razlaganje vaj, tretji kratko slovnico, četrti slovensko-nemški slovarček. Za berilo je porabil pisatelj po večjem Slom-šeko\ e povesti, katere po preprostem jeziku in pod-urnosti vsebine posebno ugajajo mladini. Ne jedne besede ali stavka ni najti, nad katerim bi se mogel učitelj ali mladina v kakeršnemkoli oziru spodtikati. In samo to je že velik napredek proti Sketovi knjigi, v kateri se nahajajo sledeči vadbeni stavki : „Mit dem alten Ravsiermesser kann ich nur uoch Nagel sehneiden", „iob will dem kleinen Bruder die Haare scheren, denn ^ine Haare siud schun zu langK (str. 35 in 57). i^oleg teh bi lahko navedli še celo kopo jednako suhoparnih, ki prav dobro zua-čijo estetični okus naposledl imenovanega Bpleovatelja. V drugem delu je poudarjati preglednost, slovniška tvarine. V nobeni sloveuski slovnici se niso razlagale na izgledih premembe na glasnikih (stopnjevanje, podaljšatev, mehčanje, jotovanje, prilikovauje, razlikovanje in druge premembe) tako jasno, kakor v Lendovšekovi. Želeli bi le, da bi gosp. pisatelj v drugi izdaji razpravil samoglasnik „ou tako obširno, kakor „eu v sedanji. Paradigme za sklanjo samostalnikov in osebnih zaimen obsezajo po dve strani, jednako vzorci za tvoritev glagolnih oblik vseh vrst; učenec ni jih torej lahko že po pogledu prisvoji. Posebno priznanje Bi je pridobil pisatelj s tem, da je po vzgledu CurtiuH-ove slovnice prvi sestavil slovenska vzajemna zaimena in vzajemne zaimenske prislove. Doslej jih v tako pregledni sestavi še nismo brali v nobeni slovenski slovnici in smelo rečemo, da je ž njo Nemcem znatno olajšal poduk v tem nekaj težavnem delu slovenske slovnice. Marsikateri strokovnjak bode pogrešal v Lendovšekovi knjigi nemških vaj. Ako se ne motimo, prišteva se pisatelj k tistim reformatorjem, ki odločno zametavajo vsako prestavo. Vsakdo mu bode pritrdil, da je velik razloček, če prevaja učenec 8 pomočjo slovarja nemške stavke v slovenščino, ali pa, če obnavlja z lastnimi besedami prebrano slovensko tvarino. V prvem slučaji ima vedno oči obrnene na tiskan stavek ter si prizadeva učitelja posojilo, če se zavežeta pripomoči s primernim doneskom in >'•>• jeden del troškov prevzame Vrhniški cestni odbor. Poal. Stegnar poroča o §. 9. letnega poročila dež. odbora, ki se vzame na znanje in se pritrdi prošnji dež. odbora do vlade, da privoli dosedanji način proračunjevanja upravuine pri sirotinskem zakladu. K št. 14 oglasi se poni. Krsuik glede komisije za premestitev bolnice iz Komenda v Kamnik. Ni misliti, da bi se po zmislu ustanovnega pisma Glavarjeve ustanove bolnica mogla prenesti. Opozarja deželni odbor, naj se ozira ua želje Komeu-čanov. Razmere so se predrugačile, neso več tako ugodne za preložitev v Kamnik, kjer se je upalo po ceni kupiti Hostnikovo hišo. Zdaj bode na južni strani mesta kolodvor, tam se bode mesto razširjalo, torej ne kaže tja staviti bolnice. Dež. odbor mora se posebno ozirati na ustanovno pismo, če se očita, da je voda slaba v Komendi, uspravi se lehko vodovod, ki bode dolg samo jeden kilometer. Deželni predsednik baron W in kler omenja, da glede št. 7. se deželna vlada ujema z mnenjem deželnega odbora, glede št. 8. pa je stvar v rešitvi pri ministerstvu. Posl. dr. Sch af fer omenja, da se bode stvar reševala z ozirom na ustunovuo pismo, da bosta vlada in kurat gotovo storila svojo dolžnost. Poročevalce Stegnar ima končno besedo in se vsprejmo predlogi. Posl. Ogorelec poroča o §. 11 istega poročila rruzličue stvari". K št. 5. oglasi se poslanec Krsuik ter stavi in utemeljuje naslednjo resolucijo: Iz člena 19. tem. zak. z dne 21. decembra 1867, štev. 142, drž. zak. izhaja pravica zahtevati, da uradi vsake vrste s slovenskim prebivalstvom v sloveuskih pokrajinah izključno slovenski poslujejo, in se zahteva v ta namen: a) Da vlada imenuje za urade v slovenskih pokrajinah uradnike v govoru in pismu popolnoma zmožne slovenščine, katere znanje imajo dokazati pred redno komisijo višjega sodišča oziroma na-mestništva: b) da vlada tudi sama čuva nad tem, da se oblastva v poslovanji s slovenskim prebivalstvom v istini slovenščine poslužujejo. Posl. dr. Schaffer pravi, da v nobenem zasedanji se ni stavljalo toliko predlogov, ki ne spadajo v kompetenco deželnega zbora. Treba je konec storiti tem agitacijam. (Oho!) Sklicuje se na „Ge-Nvobnbeitsrecht0 (pravo navade), da so se delale skušnje le v nemškem jeziku. Krivično bi bilo zahtevati, da kandidati delajo skušnje v slov. jeziku. (Krsnik kliče: Saj jim ni treba k nam hoditi.) To se bode pač zgodilo morda v 100 letih. (Ohoklici in smeh mej poslanci.) Posl. Hribar: Kadar se oglašamo za kako nuroilno pravico, vedno Be oglašajo nasproti gospodje z one strani. Poudarjala se je nedavno dobrohotnost, katero naj bi kuznli mi, a tega pa se vender ne more zahtevati od nas, da bi sebe ljubili manj nego druge. Dr. Schaffer je rekel, da, hvala Bogu, kos za kosom zadovoljiti. Ker mora vedno oba jezika primerjati, izmakne se mu navadno ravno to iz uma, kar je pravo. Vsled tega se ne more v učenci razviti zmožnost, celo vrsto mislij jasno in hitro pregledati. V drugem slučaji ima kaj pozitivnega pred seboj in se zategadelj polagoma navadi misliti v slovenskem jeziku. Sicer se da marsikaj navesti za prestavo iz nemškega jezika v slovenski. Prevod dobrih skladnih vaj je tako rekoč neprestana duševna gimnastika, ki kaže, do kake spretnosti je učenec dospel v pravi porabi oblik in pravil. Da bi tedaj knjiga ustrezala tudi tistim tovarišem, ki popolnoma ne zametavajo prestav, naj bi se dodale drugi izdaji še nekatere nemške vaje. Kdor hoče po navadni metodi vspešno podučevati, treba mu je vse dobro preudariti in učno tvarino primerno urediti. Da bi to delo svojim tovarišem nekoliko zlajšal, spisal je prof. Lendovšek poleg knjige še „kratko vodilo pri poduku v slovenskem jeziku". S tem smo označili le glavnih potezah osnovo Lendovšekove knjige, a že to svedoči, da je izvrstno učilo in zategadelj jo prav toplo priporočamo vsem tovarišem in onim krogom, ki se zanimajo za šolstvo in poduk v slovenskem jeziku V Ljubljani, 19. novembra 1890. zdaj veje drug veter. Je li pa to v interesu justice, če se nastavljajo uradniki, katerih strankarstvo je znano? Dr. Pražak bil je mož, ki je poznal razmere narodov, imel je voljo biti pravičen. Izpiti se ne delajo v nemščini niti na Poljskem niti na češkem. Nemški jezik nema nikakeršne prednosti. Bližamo se oni dobi, da se bo izreklo, da vsak jezik ima jednake pravice. Padel bode tu tak „Ge-wohnheitsrecbt", kakor ga je omenjal dr. Schaffer. Nemška manjšina se zastonj trudi, da bi ostavila kolo Časa. Če se uradniki, ki službujejo mej nami, nečejo učiti našega jezika, naj služijo tam, za kjer imajo sposobnost. On priporoča resolucijo. Nemška manjšina naj bi res pokazala, da ima kaj dobrohotnosti. Če nam očita nestrpnost, oiora se reči, da vidi pezdir ? naših očeh, bruna v svojih pa ne. Deželni predsednik baron W in kler ni opazil, da bi vel drug veter, kakor se je prvi izrazil po slanec Krsnik, tudi posl. Hribarja izrek o Btrankar-stvu uradnikov mora zavrniti v imenu vlade. Poal. baron Schvvegel pravi, da bi se tako važna uprašanja ne smela utibotapljati, ker ni mogoča diskusija o predmetu, katerega se ne pozna dovoljno. Predlog da ni utemeljen sam v sebi, da je v protislovji z onim za ustanovo pravne akademije. Državni jezik je nemški in mora biti, ne iz jezikovne arogance, nego iz državne potrebe izvira to. Ker je to vprašauje državopravno bode on glasoval proti resoluciji. Posl. Krsnik zavaruje se proti očitanju, da bi bil utihotapil predlog. Tolikrat se je že govorilo o tej stvari, da je vsacemu dovolj jasna in ni potreba nobene konrisijonelne razprave. Prilika zdela se nam je primerna in stavili smo uprašanje v razpravo Zavrača barona Schvvegla trditve Na Nemškem so se stoletja učili iu polagali izpite kandidati v latinskem jeziku, a lahko so uradovali potem, ker so znali jezik naroda. Uradniki pri nas morajo biti vešči nemščine, a treba jim je znati istotako slovenski. Mnogi Nemci so se našega jezika bolje naučili, nego rojeni Slovenci. Če zahtevamo, da se vsak uradnik skaže, da je zmožen slovenskega jezika, je to le pravično. Pri glasovanji vzame se odobrovalno na znanje poročilo. Resolucija Krsnikova se vsprejme z vsemi narodnimi glasovi. Posl. M urnik poroča o prošnji občiue Dvor za volj podpore za napravo brvi čez Krko. Prošnja se izroči deželnemu odboru, da jo preišče iu dovoli primerne podpore. Posl. De tel a poroča o prošnji cestnega odbora v Trebnjem, da bi se okrajne ceste posipale kakor dozdaj. Izroči se deželnemu odboru, da jo reši na primeren način. Posl. dr. Tavčar poroča v imenu upravnega odseka o načrtu zakona o zemljiško-knjižnem upisu na podstavi zasebnih listin v malostnih zemljiškoknjižnih stvareh, kakor ga je predložil v jedni prvih sej poal. Pfeifer. V dolgem, stvarno prav dobro utemeljenem govoru razlagal je poročevalec, zakaj se upravni odsek ni mogel ogreti za predlog Pfei-ferjev. Z novo zemljiško knjigo storili smo velik korak naprej, zemljiška knjiga je zdaj dobro ure-jpna. Realni kredit potrebuje mnogo kavtel. Upravni odsek se je vprašal, kak uspeh bi imel novi zakon glede javne knjige? Statistične date, katere čita poročevalec, so odločilne. Parcelirauje je žalibog splošno, razkosavanje posestev tako, da je groza. Skoro polovica poslov spadala bi v nov zakon, omajal bi se glavui steber, na katerem sloni javna knjiga. Upravni odsek je toivj proti nasvetovanemu načrtu novega zakona. Poudarja se, da bi 86 kmetu prihranilo troškov. Tudi to je preudarjal upravni odsek. Predpisi, kako se morajo napravi jati listine, so natančni. Teško, da bi ljudstvo samo moglo na-pravljati jih. Tudi po novem zakonu hoditi bi moral kmet v mesto pri posojilih ali prodajah, kajti upnik ali kupec zahteval bo to, da se preveri v javni knjigi. Celo več troškov bi imel kmet, ker bi zakotni pisarji slabo sestavljali listine, potem pa bi vender moral iti k notarju. Ako pa bi bile pemalo kolekovane, plačevati bi bilo kazni morda mnogo več, kakor zdaj za legalizacijo. Navaja daljne ne varnosti glede definicije zaupljivosti prič in glede mogočih Bleparij, ki bi se lahko dogajale. Z ozirom na vse razloge in tudi na izjavo notarsko zbornice nasvetuje upravni odsek: Pit.ko predloga po slanca Pfeiferja — ki so glasi: Malostne zem-ljiško-kujižne stvari v zmisiu državnega zakona z dne 5. junija 1890, drž. zak. št. 109, so one, pr katerih v dotičnih listinah napovedani znesek kake terjatve ali cena ali vrednost kake legovine ali kakega prava sploh ne presega vsote 100 gld. brez obresti in postranskih pristojbin. — naj se preide na dnevni red. Posl. Pfeifer zagovarja na kratko svoj predlog ter predlaga glasovanje po imenih, da se natanko razvidi razmerje glasov. Posl. Pakiž priporoča, da se vsprejme predlog Pfeiferjev. Ne govori iz sovraštva do notarjev, ampak želi olajšavo troškov. Tudi on želi ustno glasovanje. Posl. baron Wurzbach govori obširneje o legalizacijah in konečno priporoča odsekov predlog. Posl. Vi šn i kar pravi, da se popolnoma strinja z nazori upravnega odseka, katere je razložil poročevalec. Govornik pravi,.da je tudi kmetski sin, da gorko čuti za kmetski stan, a govori kot izvedenec. Kot sodnik ne bi imel uzroka govoriti proti predlogu Pfeiferjevemu, ker sodišča imela bi mnogo mauj opraviti. A tehtni uzroki govore proti novemu zakonu. Pota h katastru in zemljiški knjigi morala bi se vse jedno delati. Dobro narejene pogodba so najbolje varstvo. Omenja takozvanih „Bauernfifnger". Zakotni pisači imeli bi največi dobiček. A tudi od-vetuiki bi pridobili, če bi torej poročevalec zastopal svoj stan, a ne stvari, moral bi glasovati za nov zakon. Z veseljem pozdravlja sklep upravnega odseka in ga toplo priporoča. Poročevalec dr. Tavčar omenja, da nasprotniki predloga upravnega odseka neso navedli nobenih argumentov. Čudi se, zakaj se posl. Pakiž ni oglasil v odseku. Ljudstvo še ni dovolj izobraženo, da bi samo moglo delati take listine, pravne izobrazbe ne more imeti. Dober jurist mora se dolgo vrsto let učiti. Konštatuje kot odvetnik in pravni zastopnik, da bi se gotovo po preteku 10 let silno kesali, če bi sklenili novi zakon. Pri glasovanji vsprejel se je upravnega odseka nasvet z 21 proti 10 glasovi, torej se je odklonil novi zakon Proti predlogu upravnega odseka glasovali so ne: Detela, Dragoš, G o r u p , Kavčič, Kliin, Lavrenčič, Ogorelec, Pakiž, dr. Papež, Pfeifer. Ostalih 21 navzočnih poslancev glasovalo je za predlog z d a. (Konec pri h.) Politični razgled. ft!<»tr«iu.jH» dežele. V Ljubljani, 21. novembra. Deželni zbori. Moravski deželni zbor je odklonil predlog grofa Serenvja, da se v skupini veleposestva uvede proporcionalno zastopstvo VBeh strank. To je bilo pričakovati, ker se nemški liberalci boje" za večino. Predlog dr. Šromov, da bi se pomnožilo število deželnih poslancev iz skupine kmetskih občin, se je pa izročil deželnemu odboru, da poizveduje, v koliko so želje predlagateljeve utemeljene. Drugo leto bode deželni odbor poročal o svojih poizvedbah deželnemu zboru. Konečna usoda Šromovega predloga pa najbrž ne bode niti boljša nego je bila UBoda Serenvjevega. V šlezijskein deželnem zboru so slovanski poslanci jeli odločno zahtevati, da se deželni zakoni izdajajo tudi v češčini in poljščini. Nemci tega predloga neso naravnost odklonili, temveč hočejo to stvar s tem zavleči, da so stvar izročiti deželnemu odboru, da jo pretresa in odloČi, bi li bile take izdaje deželnih zakonov umestne. Izseljevanje is llusije. Sedaj se že ne izseljujejo le iz Poljske, temveč tudi iz pribaltijskih provincij. Vlada je naročila uradnikom, da potujejo od sela do sela in narod odgovarjajo od izseljevanja. Ker mnogi izseljenci vzemo seboj rojstne liste namesto potnih listov, se je izdala naredba, da se ti dokumenti ne smejo izdajati, ako dotičnik ne dokaže, čemu ga potrebuje. Kardinal L,aviyerl se je močno zameril francoskim monarhistom, ker je v govoru pri banketu na čast generalnemu štabu fiHiicoBkega brodovja v Algieru se izrekel, da je patrijotična dolžuost francoskih katoličanov, da se pridružijo republiki. Ker je omenjeni kardinal jako uplivna oseba tudi pri Vatikanu, je sedaj jasno, da Rimska kurija v načelu ni več nasprotna republi-ČaiiBki obliki. S tem pa monarhisti zgube močno orožje iz rok, kajti dozdaj so pod versko krinko skušali doseči nameue svoje. Francoska konservativna republikanska stranka se bodo posebno potegovala, da se vojaški iu šolski zakon premenita v konservativnem zmislu. Pred vsem se mora po mnlih te stranke občini dati upliv pri izbiranji učiteljev in se ne smejo duhovniki izključevati od učiteljskega stanu, če dokažejo Bposobnost. V Šole naj se uvede zopet veronauk , vsaj za učence, katerih stariši to žele. Kar se tiče vojaškega zakona, naj se dovoli, da se bodo seme niščniki izvežbali le za oskrbovanje bolnikov. Pruski deželni »bor začel je posvetovanja o jako važnih reformah. Mej drugim bode sklepal nov ljudskošolski zakon. V vladni predlogi se posebno naglasa, da se imajo šole urediti, kakor zahtevajo razmere glede" na veroizpovedanje prebivalstva. Katoličani morajo torej dobiti katoliške, protestantje pa protestanske šole. Velik upliv se bode prepustil cerkvam in ver Bkim družbam glede na urejeuje pouka v vero-nauku. Katoliški centrum pa s predlogo vender ni zadovoljen, ker misli, da daje cerkvi še premalo pravic. Občna volilna pravica v Belgiji. Mej belgijskimi konservativci je veliko nasprotje glede uvedenja občne volilne pravice ali vsaj razširjenja volilne pravice. Večina je proti občni volilni pravici, a vender bi privolila, da se volilna pravica razširi. Nekaterniki so pa proti vsa kemu razširjenju volilne pravice, drugi pa zopet nemajo nič proti temu, če se v tem oziru popolnoma ustreže željam nižjih stanov. Anarhistični list. V Londonu izdaja neki Italijan anarhističen list „1/ International". Ta list je nedavno poučeval čitatelje, kako se gledališča zažgo, ko so v njem zbrani boljši meščanski stanovi. Navel je neko sredstvo, s katerim se lahko doseže ta namen. Francoska vlada je zaradi tega ta list prepovedala v Franciji. Dopisi. S Kriikegn 18. novembra. [Izv. dopis] Vsled bolehnosti g. župana V. Pfeiferja prevzel je vodstvo županstva njegov namestnik g. Janez Mencinger, katero je tudi tekom osmih mesecev natančno izvrševal v korist občini Krški. Mož poštenjak prve vrste bil je in ostane gotovo vnet za občinski blagor, hoteč pomagati revni občini, da more izvrševati svoje dolžnosti, ne da bi se davkoplačevalcu preveč naložilo občinskih naklad upeljal je druge priklade, seveda je ravnal vedno in pravičuo z občinskim odborom. Kar se je prej porabilo, obnovil je on tako, da občinska blagajnica ne bode vedno prazua, in to morda neka-ternike peče, a red je bil pri občinskem uradu uzoren. Dne 17. t. m. se je pa g. dr. Mencinger odpovedal vsaki časti pri županstvu; uzroki so baje: nebrižnost zastopnikov občinskega odbora za blagor občine; iu to odpoved bode najbolj občutil občinski urad na Krškem, oziroma g. tajnik in sluga, katerima so bile vedno odprte duri in vrata v občinskih zadevah do gospoda županovega namestnika. Obžalovati je torej tako izgubo v občinskem odboru. Nemški ntejateru v Krškem dobro uspeva, vsak večer so prostori polni, če tudi se igra (predstavlja) „Farovška kuharica" ali pa „Garibaldiw. Čudno je to, ko smo pred leti imeli slovenske besede z igro, moral je odbor predložiti ves vspored c. kr. oblastvu v pregled in pred 15 leti, ko se je imela predstavljati na Krškem „Trojed-nica"—kostime je bil tedaj poslal, kakor sem poizvedel po prijatelji Tonetu, g. operni pevec Josip Nolli iz Zagreba. Ranjki c. kr. glavar Scbouvvetter je pa bil predstavo prepovedal. Dr. Kari S. je v Brežice „telegranral" inje šla „Theatergesellscbaft" na Videm čez Savo. Nemškemu „teatru" na Krškem pa tega ni treba, če tudi igra: „Farovško kuharico", ki more naše č. gg. duhovniškega stanu žaliti, in „Garibal-dija", ki diši po irredenti;je že tako, pa mirna Bosna. čez jedno leto je Krško bilo brez eimenti-rarja za vinsko posodo, no zdaj smo vender dobili „c. kr. Aichmeistra". Vsi oni, katerih je bilo za to službo na pošteno računjeno 15, bi bili pa bolj pametni, če bi skupno dotične koleke per 7 gld. 50 kr. v korist kake dobrodelne ustanove porabili, ker jeza „post festum" in pri letošnjem izvrstnem Dolenjci škoduje želodcu. Šimena Paternostra gomila je bila ne Vseh Svetih pošteuo okrašena, pevci so mu nagrobnico zapeli iu vsak si je mislil to svojo: Šimna ni več mej nami, a mi pridemo (ali prav za prav nas ponese) za njim. Na Vidmu onkraj Save na Štirskem je zaklal neki Jožef Koritnik mladeniča brez vsacega povoda; morilca imajo v Brežiškem c. kr. okr. sodišči pod ključem. Domače stvari. — (Dnevni red jutranje seje dež zbora kranjskega) obsega več zanimivih točk mej njimi: „Poročilo fin. odseka o zgradbi nove bolnice v Ljubljani; o podpori za višjo dekliško in gospodinjsko šolo pri Uršu-linkah v Ljubljani ; poročilo glede nasveta, da se pošlje doktor zdravilstva v Berolin k dr. Kochu, itd. Posebno pri uprašanji višje dekliške šole utegne se razviti obširneja razprava. — (Slovenska interpelacija v deželnem zboru štajerskem.) Poslanec dr. Dečko, in tovariši Vošnjak, Jermau, dr. Sernec in dr. Li-pold predložili bo pred več dnevi interpelacijo v slovenskem jeziku. Ker iuterpelacije dlje časa ni bilo na dnevni red, vprašal je v torek dr. Dečko, zakaj da ne. Deželni glavar je izjavil, da je interpelacijo smatral za prevod ob jeduem uložene nemške interpelacije. Sedaj pa je ta interpelacija na nemški preložena in predvčeraj Čital je dr. Dečko svojo slovensko interpelacijo. Interpelacija naperjena je proti oblastvom, katera slovensko prebivalstvo še vedno z nemškimi dopisi nadlegujejo. Mnogo je občin, kjer nihče nemški ne umeje in vender se ne bode zahtevalo, da bi se župan samo zaradi tega nemški učil, da bi mogel čitati dopise cesarskih oblastev. To je proti zdravi pameti. Ko se je interpelacija prečitala, izjavi deželni glavar, da je nemški prevod avtentični tekst, ker opravilni red na rabo slovenskega jezika ni mislil, „tran8latorjau v deželnem zboru pa ne pozna. — (Izpred sodišča.) Pri današnji obravnavi pred deželnem sodiščem, ki je trajala od ValO. ure dopoludne do 1/a2 . ure popoludne, bila sta stolni kapelan Andrej Kalan in posestnik Janez Jevc krivima spoznana pregreška člena VI. postave z dne 17. decembra 1862, zaradi kupovanja glasov pri Ljubljanskih občinskih volitvah in obsojena s porabo §. 266. Andrej Kalan na štirinajst dni j navadnega zapora, Jan. Jevc z nadaljno porabo §. 261. na sedem dnij navad nega zapora, poojstrenega z dvema postoma. Zagovornik dr. Mosche je takoj napovedal ničnosti pritožbo. Obširnejše poročilo o jako zanimivi obravnavi, pri kateri je predsednik sodišča gospod Pleš ko na predlog državnega pravdnika dr. Fer-jančiča, pričo Pavla Kosa zapreti dal, ker je zaprisežen krivo izpovedoval, priobčimo v jutršnji številki — (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 23. t m. bode četrta gledališka predstava; predstavljala se bode drama iz meščanskega življenja: „Marija Magdalena". Ta drama spada k najboljšim proizvodom dramatske književnosti iz novejšega repertoarja, bila je že tudi priobeena v „Slovenski T al i j i" in zdaj jo je „Dramatično društvo spravilo na oder. — (Sokolski zabavni večer) bode jutri, v soboto v steklenem Balonu Ljubljanske čitalnice. — (Imenovanja i n p r e m e š č e n j a.) Premeščena sta sodiško pristava Anton Pel leg rini iz Buj v Tržič (Motifalcoue), Henrik pl Barto-lomei iz Podgrada v Koper. Sodiškim pristavom pri okrožnem sodišči v Gorici imenovan dr. Ernst Cri-stofeietti, sodniškimi pristavi pa avskultantje: Štefan Tri pol o za Krk, dr. Anton Sbisa za Buje, dr. Jakob Orbanich za Motavun, Rudolf Musi n u za Ajdovščino s službovanjem pri okrožnem sodišči v Gorici, Matej Primožič za Podgrad iu dr. Henrik Turna za Tolmin. — (Iz pisarnice „ D r a m a t i č n e g a društva".) Naznanili smo že, da se dne 25 .t. m., (to je v torek) prične poseben tečaj za učence in učenke dramatične šole. Pouk bode dvakrat na teden, v torek in četrtek, in sicer og 7. do 8. ure zvečer. Kdor želi ustopiti v to šolo, v kateri je pouk brezplačen, oglasi naj bo v torek dne 25. t. m. v sobi dramatičnega društva — (Izpit v dramatičnem društvu.) Včeraj so imeli učenci in učenke dramatične šole, katero vzdržuje dramatično društvo v Ljubljani, teoretičen izpit. Izpit se je vršil pod nadzorstvom odbora dramatičnega društva. Sola je trajala dva meseca in obiskovalo jo je šest učencev in dve učenki. Učitelj na tej šoli je g. Ig. Borštnik, ki je dva meseca predaval le teorijo o dramatičnem igranji, in zdaj bode treba skrbeti za to, da to osobje pokaže v javnih nastopih, koliko sadu do-naša dramatična šola. Dasi je šola trajala le kratko dobo, vonder se je odbor dramatičnega društva mogel uveriti, da ima društvo dober materijal, iz katerega utegnejo nastati dobri igralci, in je tudi upravičeno upanje, da se bode dramatično društvo preskrbelo z dovoljnim številom igralnega osobja in da hode tako zavzemalo v novem gledališči ono mesto, katero mu gre v resnici. Vsekakor je treba skrbeti, in društvo skrbi za to, da 8e bode uzdržr-valo stalno slovensko gledališče in poleg tega stalno igralno osobje. Oboje je glavni smoter delovanju dramatičnega društva. To pa se bode lahko doseglo z blago podporo dežele in nje stolnega mesta Ljubljane. — (V Višnji Gori) bili so pri včerajšnji občinski volitvi izvoljeni: Županom oosedanji župan Ant. Štepic: I. svetovalcem Peter Gilly, c. kr. poštar; II, svetovalcem Janko Škrbine, naduči-telj; odbornikom Štefan Pirnat, Ivan Bartol, Franc S t a r c e r, Jos. Zupančič, Jos. D o I e n e c ; namestniki Fr. Sevšek, Fr. Koricki, Iv. Ber-nik. Ign. Turk. Pričakujemo, da se bodo v novem občinskem zaBtopu vender že jedenkrat začelo zložno delovati v pral našemu zapuščenemu mestecu! — (Velikanska buča.) Nedavno smo mej raznimi stvarmi poročali o veliki buči, 81 kilogramov teški, ki je na razstavi poljskih pridelkov v Budimpešti dobila prvo darilo, ker tolike buče ni bilo v celi državi. Danes nam je še dodati, da je to bučo na razBtavo poslal gosp. Karol Š v a b, posestnik in mesar v Št. Pavlu v Savinjski doli ni. — (Na Področji far« Dobske) izvoljen je bil te dni županom Josip Štupica, posestnik in trgovec na Viči; svetovalci pa posestniki: Fran Majdič iz Vira, Martin Dokler in Frau Majhen iz Podrečja. — („Zastava") dobila je iz Serajeva vest, da se dela za spojenje Bosne in Hercegovine z Dalmacijo v jeduo skupino. — (Hrvatsko lieČniško društvo) je tudi sklenilo, da pošlje jednega ali dva svojih članov v Berolin, da ondu proučita Kochov način za zdravljenje sušice. — (Nemška šola v Zagrebu.) Kakor piše „Hrvatska", v tej šoli ni nobene nabožne slike, temveč le podoba bana Khuen-Hederwary-ja. Taka je torej šola, katere bi Hrvatje že davno trpeti ne smeli. — (Dvestoletnico osvobojen je Slavonije) od Turkov proslavljala je Jugoslovanska akademija znanosti iu umetnosti v Zagieku z javno sejo, ki je bila včeraj ob 5. uri popoludne. — (Pred v e 1 i k i m s e n a t o m v Z a g r e b u) bil jo v sredo na smrt na vislice obsojen Jaka Gantar, 201etni kmetski fant, ker je, kakor smo o svojem čaBU poročali, svojega tovariša Lovrenca Podobnika s sekiro ubil in potem uropal žepno uro i u 3 gld gotovim-. Pred sodiščem v Požegi odložila se je razprava, ker so sodniki bili mnenja, da Gantar ni popolnoma zdravega duha, veliki senat pa je Gantarju prisodil smrtno kazen, katera se bode najbrže tudi izvršila, četudi je obsojenec prijavil ničnosti pritožbo. — („Đralno društvo" v Men g š i) priredi v nedeljo 23 listopada 1890. veselico v društvenih prostorih, v spomin imemine presvetle cesarice Elizabete. Vspored: 1. Slavnostni govor. 2. Petje. 3. M. Vilhar: „Ljudmila", deklamacija. 4. Tombola. 5. Prosta zabava. Začetek ob 6. uri zvečer. Ustopnina za ude 10 kr., za neude 20 kr. K tej veselici nljudno vabi odbor. — (Razpisano) je mesto nadsodiskega svetnika pri deželnem sodišči v Ljubljani. Prošnje do 2. decembra t. m. Telegrami Slovenskemu Narodu": Praga 20. novembra. Danes sta poslanca Trojan in Skarda dr. Ricgru naznanila, da izstopita iz staročeškega kluba. Isto je storilo še drugih osem staročeških poslancev. Kakor se čuje, bode Rieger svoj mandat odložil. Pariz 20. novembra. Preiskava ob umoru Seliverstova doslej brezuspešna, a došla je brzojavka policiji, da je v torek zvečer prekoračil belgijsko mejo mož, popolnoma podoben Padlevskega opisu. Odposlali so se policijski agenti v Belgijo. Praga 21. novembra. (Deželni zbor.) Pri nadaljevanji generalne debate o deželnem kulturnem svetu izjavil Sckmevkal: Mladočehi nemajo nobene prav'ce, imenovati se svobodo- miselna stranka. Mladočehov državnopravnih načel Nemci nikdar pripoznali ne bodo. (Klici: Nikdar!) Kdorkoli bode vladal, računal bode z Nemci na Češkem in moral se povrniti k misli sprave, ki je državna potreba. Dunaj 21. novembra. V deželnem zboru pozval je deželni maršal poslanca Schneiderja dodatno k redu za zadnji poskus imena visoko-cenjenih pokojnikov spravljati v zvezo z dvoumnim klicem. Budimpešta 21. novembra. Zbornica poslancev nadaljuje debato o kulturnem bud-getu. Minister Csaky navaja iz pisma kneza primasa Simorja prejšnjemu naučnemu ministru Trefortu besede, po katerih ni knez primas našel nikakšnih dogmatičnih ovir, da bi država vodila matrike. Sofija 21.novembra. „AgenceBalcanio,uea opozarja na včeraj pričeto vrsto člankov v „Svobodi", v katerih se zavrača pismo Kaul-barsovo Tatiščevu v „Novem Vremenu". Prvi članek pravi : Princ Ferdinand je iz početka mislil, da so rusko-bolgarska nasprotstva osob-nega značaja, a prepričal se je, da je obratno. Princ je še vedno poln najboljših mislij glede Kusije, torej ne zadeva njega krivda, če so razmere še vedno napete. Razne vesti. * (Kol Uto V o pr o slavljenje.) Protestantska občina v Zempliuskeni komitatu je dne 31. oktobra praznovala stoletnico ondotue cerkve v kateri je bil krščen Košut. Pri tej priliki se je skleudo, da se cerkev prenovi in uzida ploča v spomin, da je bil tukaj krščen Košut. Za prenovljeuje cerkve nabrali so že precejšnp> svoto. * (Dekliške šole v Maroku.) Prefekt franjevskega reda Jose de Lerchuudi, je dal v Tan-giru napraviti dekliško šolo, katero je poBtavil pod patronat več odličnih dam. Predsednica odseka dekliške šole v Maroku je neka plemenita Španjolka. Učiteljice na teh šolah so sestre franjevskega reda. Kakor bo kaže, se bodo te šole jako priljubde, po-leg kristijanov tudi posebno židje vanje pošiljajo hčerke Bvoje. * (Hotel pod sekvestrom.) Grand Hotel v Pragi, ki so ga nedavno Angleži preustrojili v delniško družbo, prišel je pod aekvester. Sekvester je dr. Gallus. * (ŽenRka podjetnost.) Pokazalo se je, da je v Merzigu ob Saari nad polovico prodajalnic in obrtnih podjetij v ženskih rokah. Največjo tovarno v mestu ima žeimka, ki jo tudi sama osebno vodi. Skoro vse večje prodajali:;.ce in gostilnice imajo ženske. Vna ta ženska podjetja dobro uspevajo in moški ne morejo v tem mestu z ženskami konkurirati. * (Majhen pijanec.) Na parniku „Umbna" je majhen deček Friderik Camp dobil steklenico močnega vina in jo do polovice izpraznil in vsled tega umrl. * (Vojak orjaške postave.) V pruski gard.»ki pešpolk je nedavno ustopil prostovoljec nenavadne velikosti. Visok je 225 m torej 20 cm višji, nego sloveči stotnik Pleskov. Polk poslednjih 40 let ni imel tako velikega vojaka. Tedaj je služil pri tem polku izučen gozdar, ki je rneril 26 pruskih palcev. Zanj bo bili morali napraviti celo posebno posteljo. Nekoč ga je pri paradi občudoval ruski car. Da bi car videl, kako veliko nogo ima ta or-iak, mu je princ Karol privzdignil nogo. Mož je pa zgubil pravotežje in pal nazaj ter podrl dva moža za njim. Umrl j« za sušico. * (Debela ženska ) V Parizu umrla je devetnaj8tletna deklica, ki je tehtala 470 funtov. Visoka je bila 1*70 m., okrog pasa pa je merila 2 10 m. Brate sokolskomu VABILO. ,Sokole" uljudno vabim k prvemu JOUR-FIXU kateri bode jutri v soboto, dne 22. novembra t. 1. v steklenem salonu čitalniske restavracije. W& Zaćet«'k ol» H. url zvečer. Nadejajoč se obilne udeležbe, kličem bratski pozdrav Na z d a r ! Anton Trstenjak reditelj. Mtoj i zu %■♦»«* leto gl a I S> 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 746-7 mm. 1 0 4° C 1 al. svz. 744 8 mm. 5 2° C i si. vzh. 7424 mm. 2-4" C si. vzh. 1 ! obl. d. jas. obl. 0-00 ram. III I Srednja temperatura 2 4°, za 0 6° nad normalom. ZEDij.riaosl^a, borza dne 21. novembra t. 1. {Izvirno telegrafom« poročilo.) Papirna renta..... Srebrna renta..... Zlata renta ...... 5°/0 marčna renta .... Akcije narodne banko . . Kreditno akcije..... London........ Brcbffo....... . Napol......... C. kr. cekini ..... Nemške marke..... 4°/0 državne srečke iz 1. lbfH Državne srečke iz 1. 18ol Operska papirna renta 5°/0 . Dunava ieg. srečke 5°/„ . . Zemlj. obč. avstr. 4V|70 zlati Kreditno srečko..... Kudolfove srečke . . . . Akcije anglo-avstr. banke . včeraj — dan«« Kld. 88 05 — tfld. S810 H7 90 — , 8-M0 » 107-50 — „ 107 60 101-— — „ 10110 n 977 — — n 978-- n 293 75 — „ 296- 115*90 — , 115 70 K 9-15 — 1 9 13'/, t •V48 — . •»•48 n 56 70 — , 56-65 250 Kid. 130 gld. 50 kr. 100 , 181 i, 40 „ 101 „ - „ »Vi . . 99 , 20 , 100 gld. 120 „ 50 „ zast. listi . . 114 r 25 , 100 *ld. 183 , 25 , 10 „ 19 n - , 180 . 157 . - „ Javna zahvala blagorodnemu gospodu «lr. lijudevltii Jenku za oteto mi življenje! Jaz, 601etna žena, 8em bda (wz dve leti v postelji. Imela sem zelo nevarno in smrtonosno srčno bolezen, iz katere se je jela razvijati vodenica. Le zdravila, katera je zapisaval modri iu učeni gospod dr. Jenko, ho me rešila gotove smrti, in njegova zdravniška izurjenost mi je podelila zopet zaželeno zdravje. K moji nevarni bolezni se je pridružilo še hudo unetje očij; ker je gotpod dr. Jenko sloveč in najzanesljivejši zdravnik oceani b boleznij, mi je tudi mojo očesno bolezen popolnoma ozdravil. Ves trud, katerega so mu moje bolezni prizadjale, naj povrne Bog blagemu možu. V Dol. Logatci, dne 19. novembra 1890. (86i) Jedert Sicherl. Posestvo V lijtlbljailt s stanovanjem, hlevi, velikim dvoriščem, tik vode, s Benožeti, odda se r najem po pogodbi. Natančneje se izve v administraciji „Slovenskega Naroda". (857—2) Srebrna kolajna na svetovni razstavi v Parizu 1889. Dobiva s<^ v vseh trafikah in prodajalnicah galanterij. (24) Glavna zaloga: OTTO KANITZ & CO., Dunaj. (134) V četrtek dne 4. decembra t. 1. bode se po dražbi prodalo okolu 400 hektolitrov pozno branega grajskega in cerkvenega letošnjega vina v grajskih kletih pri Veliki Nedelji na Spodnjem Štajerskem, večidel) brez posode. Dražba se začne po prihodu osobnega vlaka ob 11. uri dopoludne. Oskrbništvo graščine Velikonedeljske dne 12. novembra 1890. (846_2) Ant. Jesi h, oskrbnik. RAZGLAS. S tem s** otvori xv. kralj, ogerska DRŽAVNA DOBRODEJNA LOTERIJA kater«*