Naročnina listu: =
Celo leto	.	.	K	12'—
Pol leta	.	.	„	6*—
Četrt leta	.	.	„	3'—
Mesečno	.	.	„	l‘-«~
Zunaj Avstrije : ===== Celo leto	.	.	K	17'—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo : Maribor Koroška ulica 5. — Telefon št. 113.
Meodvlsen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Saverne,
Afera malega' francosko-nemškegai obmejnega mesteca Saverne (Zabern) v Alzaciji dviga od dne več prahu, pretresa celo nemško državo in tudi o-stali kulturni svet ter je povzročila kritična razpoloženja nar' najmerodajnejših mestih velike Nemčije. Državni kancelar, B e tli m aln n-FI oll'w eg, pruski vojni minister Falkenhayn in alzaški cesarski namestnik Wedel so odpotovali včeraj v Donane,schingeh, kjer biva sedaj nemški cesar, da mu poročajo. V nemškem državnem zboru so bile v sredo, dne 3. in včeraj, dne 4. t. m., burne debate o tej zadevi in je bila ob koncu izrečena Bethmannu slovesna nezaupnica. Državni zbor se sramuje svojega kanclerja in obsoja škandalozno ravnanje nemlškega vojaštva s francoskim prebivalstvom v Saverni. Državni zbor si je dal; s tem pred ostalim svetom prav častno izpričevalo, izmil pa s tem ni grdega madeža, ki si ga je dala velika Nemčija. Zgodovina, je že'pisana: Sa-verme pomenja črn, sramoten list v: zgodovini Nemčije in nemštva sploh.
Kaj se je zgodilo? Prve dogodke smo opisali že v zadnji številki. Navedli smo, kako je mtlečnpzobi pruski poročnik Forstner navajal rekrute k nasilst-vom napram domačinom, kako je domačine psoval, kako radi tega ni bil prestavljien, ampak .samo rahlo grajan, Jkako je vsled tega prišlo do demonstracij, -kako so nemški oficirji proti meščanom zopet nasilno in surovo nastopili, kako so zaprli mnogo najodličnejših oseb v neko klet «a premog itd. Cela zadeva je potem prišla v državni zbor. Bethmann-Hollweg je sicer rekel, da ravnanje Forstnerjevo, ni bilo pravilno, toda v celoti je odobril postopanje vojaštva. Vojni minister Falkenhayn je pa kar naravnost zapel slavospev nasilnikom v uniformi in je valil vso krivdo na civilno prebivalstvo. Izzval je s tem burne prizore v zbornici in dosegel, da je izrekla zbornica kanclerju s petkratno večino nezaupnico. Na ta na,-čin je postala zadeva brezpomembnega lajtnanta kritična za celo državo, postala je kamen, ob katerem lahko padejo kancler, vojni minister, cesarski namestnik ' in še mnogi «drugi. Iz bagatele ošabnega in prenapetega oficirja, ki bi se bila drugod poravnala s tem, da bi se bilo oficirja vsaj prestavilo,!! je nastala v veliki Nemčiji veleakutna državna Vkriza, ki čaka sedaj na odločitev cesarja in ki povzroča, gorko kri ne samo povsod v Alzaciji, temveč meče svoje valovje že tudi na francosko stran in grozi izzvati nova sovraštva med Francijo in Nemčijo.
Nas pa zanima zlasti en moment pri celi tej-le zadevi. Kaj je pri slučaju Saverne stopilo najbolj \ v ospredje:	nemška brutalnost, ,nemška, gospodstva-
željnost, nemško nasilje. Slučaj Saverne je ves na-lišp kulturnosti in internacionalnega bon-tona, ki si ga nadevlje oholo nemštvo, na mah raztrgal in pred nami stoji nelmšitvo. tako kot je v resnici:	nekultur-
no, oholo, samovoljno in brutalno, preberite še enkrat, kaj se je dogodilo v Saverni, kako so naisto-pali tam ■ nemški oficirji napram francoskim domačinom in primerjajte to nastopanje z nastopanjem naših nemških oblastnežev: -eno in isto! Nemec je ravno tak tam gori na francosko-nemiški meji, kakor tu pri nas: , ohol, nasilen, brutalen. Vsakega soseda, s katerim živi streho ob strehi, si hoče podjarmiti, ga hoče vsužnjiti. Najodločnejši boj itemu nasilniku mora biti naša parola. Kakor mi, so tudi Francozi tam gori v Alzaciji premehki, predobri in prekultivirani za boj s takim protivnikom, zato je treba že takih v-darcev, kot so jih dobili v Saverni, da se zgapejo in zaropočejo. Uverjeni smo pa, da bo prišel čas, ko bo v nas vseh,. ki nas tlači nemška pest, zavladalo prepričanje: oko za oko, zob za zob . . in potem bo nemški oholosti odklenkalo < za vedno. Treba pa bo še mnogo alzaških, čeških, poljskih in tudi slovenskih — Savern.
Za kmeta.
Že zadnjič smo ’ priobčili kratek izvleček iz govora poslanca P i š e k a, ki ga je imel v torkovi seji državne zbornice. Ker je b'il govor prav temeljit, in je zvenela iz njega vsa vielika skrb - našega poslanca za malega kmeta in posestnika, ga, priobčujemo danes -"“kolika obširnejše.
Poslanec P i š e k je izvajal:
Kmetovalec dobiva dohodke; iz naturalnega gospodarstva. Taki dohodki bi se pa morali vse drugače obravnavati, kakor oni iz denarnega gospodarstva. Davčne oblasti preračunajo navadno pri kmetovalcih le po njegovih prejemkih. Ne vpoštevajo pa vseh izdatkov, ki so potrebni v ’dosego teh dohodkov. Tudi se ne ozirajo na uime in na razne nesreče, ki so pri kmetovalcu - tako pogoste. Tako je lahko naračunati 1200 K dohodkov. Posebno- rado- se nadleguje kmetovalce, ki niso vešči v tem zakonu, z zahtevo, da morajo svoje dohodke napovedati. Davčne oblasti se poslužujejo zaupnikov, ki so dostikrat nasprotniki omega, katerega dohodke naj bi vestno našteli.
Kakšen razloček je med kmetovalcem, ki ima
20.000	K vredno posestvo, in med kapitalistom, ki ima 20.000 K na obresti naloženih? Prvi plačuje več vrst davkov, ima polno stroškov za delavce, rokodelce, orodje itd. Drugi ne plača nobenega davka. In ako še vpoštevamo, koliko skrbi, dela ima kmetovalec pri svojem gospodarstvu, potem je razloček le Še bolj očiten. In kako je z dohodki. Kapitalist dobi od svoje glavnice 5% gotovih dohodkov, kmetovalec komaj 2%. Poslanec Winarsky je sicer v predzadnji seji govoril o velikanskih/ dohodkih kmetovalcev. Naj to malo jasneje pojasnim,
V	Svici so skozi deset let sestavljali natančno račune o prejemkih in izdatkih gliede 200.580 posestev. Na podlagi teh računov se je pokazalo, da so mala kmečka posestva od leta [1901 do leta 1906 do-našala 2.83%. ’Srednje kmetije so se obrestovale s 3.02%, večje s 3.16% in največje s 4.2^%. V času od leta 1906 do leta 1911 (se :je pri srednjem posestvu dohodek povišal na 3.65%, pri velikem na 4.39%, a pri malem pa padel na 2.08%. Treba je pa vpošite-vati, da je Švica dežela, ki je gospodarsko silno razvita, tujci prinašajo vsako leto mijlijone dohodkov, vsled tega tudi kmetovalci prodajajo dražje svoje'pridelke. Živinoreja je na visoki stopinji. Plemensko živino pridejo kupovat iz tujih dežel in jo tudi drago plačujejo. In kljub temu kmetije tako zelo malo do-na-šajo.
V	Avstriji smo glede dohodkov iz kmetijstva veliko slabeji.
Treba je tudi zahtevati, da se davčne oblasti do obdacencev drugače obnašajo. Davčne oblasti nimajo pravice, radi osebne dohodnine pred svoj urad citirati in vendar se to večkrat zgodi.
Prenarediti se morajo tudi tiskovine za napoved. Sedanje so neprimerne. Priprost človek ne ve, kako jih uporabljati. Da bi se nepotrebne napovedi ne zahtevale in malih in srednjih kmeftovalcev ne nadlegovalo z zahtevo, naj svojo napoved predlože, pa predlagam resolucijo:
„.Visoka zbornica naj sklene: C. kr. finančnemu ministrstvu se naroča, naj v izvršilnih predpisih določi, da so tisti kmetovalci, ki nimajo drugih dohodkov, kakor iz kmetije, in katerih zemljišče ne donaša čistega katastrajlnega dohodka.1 nad 1500 K, oproste od napovedi svojih dohodkov radi osebne do-hodnine.
Darujte za Slov. Stražo !
PODLISTEK.
S taro gorski:
V žaru juga . . »
(Dalje.)
Ko je Pavjel Pavlovič spoznal, da je življenje res, takšno, da so tisto svetle in jasne točke, ki ble-šče prvi trenutek človeku tako vabljivo iz daljave, v resnici mračne in temne pošasti skrbi in nevolje, se je pomiril do dobra.
Res mu je tuintam še vstrepetala duša, a ta trepet je bil, kakor odmev dalnjih, komaj slišnih zvonov zagorske vasi popotniku, odhajajočemu iz domačije. Tudi on se je oziral nazaj, na one čase, a ne kakor prve mesece, (z bolestjo v duši in solzo v očeh, nego, kakor ha prijetne, neizsanjane sanje v sredi noči . . .
In ko je nekega dne popeljal pred altar nevesto in ji dal kos svojega imena, se je čutil povsem zadovoljnega. Osrečil je eno bitje, ki ga bo ljubilo, in zanj skrbelo. Zopet se bodo mehke roke ovijale o-krog njegovega vratu z zavestjo gospe doktorja Pavla Pavloviča sicer, a kaj to de! Žena njegova je. ki ga ljubi, ljubi zato, ker ji je s svojim imenom da! veljavo in svobodo, jo odrešil iz tesnega dekliškega življenja. Zato pa bo lahko razpolagal s premoženjem, z svoto, za katero ga je kupila tista, ki je postala njegova soproga.
*
* *
Cas hiti z neumljivo brzino. Ne mislimo niti in že so za nami leta. Slučajno se ozre človek nazaj in čudeč se premišljuje, ali je res, da je prehodil že toliko pot. Pogleda okrog sebe. Res, sami mladostni obrazi, kakor nekoč, a ti obrazi so tuji, povsem tuji. A oni, ki se mu zde znani,, nosijo na licih gube, čudovite gube, znake starosti. In glej, tudi njegov obraz je med njimi ....
A spomin?!
Skrije ^se in zazdi se človeku, da je izginil, da .ga ni več. A nekega dne stopi pred te nenadoma ter se ti zasmeje v obraz . . .
In tako je sedaj stopil pred Pavla Pavloviča nenadoma in, ga^ vodil po vseh potih prve ljubezni. Po belih stezah parka, pod oleandre in lovorike, koder Še stoji klopica. Vodil ga je v čoln in po morju. In Pavel Pavlovič ! je gledal vse to in zdelo se mu je, da je podoben mornarju, ki so mu ljuti valovi in vihar na širokem morju strli ladijo, a sam se je komaj rešil. In ko je stesal novo ladijo, se je skrbno ogibal mesta svoje nesreče. A nekega dne ga zanese valovi zopet tja in on se spomni svoje prve ladi-je, za katero je plakal. Odkrije se in ko drči ladija mimo usodnega mesta, strmi v globino, pošiljajoč pokopanim ostankom svoj pozdrav . . .
Pavel Pavlovič je bil dober odvetnik, priljubljen v salonih, (čislan med priprostim meščanstvom. Kjer je mogel, je pomagal pravični! stvari in ne red-kokedaj zastonj. Boril se je za pravice svojega naroda in pri tem se ni zbal ne truda in ne stroškov.
Njegova žena Jelka je bila tiha, skromna in ljubeznjiva tovarišica njegova in Paviel Pavlovič se ni nikoli kesal, da jo je poročil. \ Ljubila ga je in tudi on jo je ljubil in ravnal z njo, kot da je žena niegove prve ljubezni.
Nad vse pa je ljubil edinico, hčerko Zlatko. In bal .se je za njo. Poznal je svet in zato se je bal. Bal se je onega trenutka, ko vzcveti v njeni duši roža ljubezni, tista roža, ki je mnogim samo varljiv
sen, trn, pokrit s pisanim, duhtečim, cvetjem.
*
& *
Kdor ni živel ob morju in na morju, ne pozna njegove velieine in krasote, neznana mu je vsa — strašna sila njegova. Naj se opisuje človeku še tako živo valovanje razdražene zeleno-modre vode, nedogled n o in neizmerno peneče valovje z zlokobnem šu-
menju, ko vrti ladijo ter se pp ni ob njenih stenah, ali pa vsled srda spremenjeno v bele pene, bijoč brezvspešno ob neupogljive stoletne pečine, edine, ki se upajo kljubovati, ne more se podati ona slika, kakor če jo gleda človek z lastnimi očmi. Kdo li naj naslika morje, ko je pokojno, podobno otroku-velika-nu, ožarjeno od zahajajočega soljnca ali poljubljeno od zlate zore, znanilke novega dne?!
Ko plove čolnič z belim jadrom po gladini kakor zrcalo, ko se na dnu zelenomodrih valov, na tem veličanstvenem groblju brez pomnikov, koplje modro nebo, se ogleduje mesec in blešče zvezde, da bi človek mislil;, drugo nebo 1 je tam doli s svojimi zvezdami, s svojim mesecem, tedaj uživa človeška duša ,v oni nepoznani slasti in nepoznanem čuiivu, ki se poraja le, ako gleda vse to v resnici z očmi, no na sliki, ne v sanjah.
Kakor galebi so videti v večernih urah čolni z belimi jadrami na morju opatijskega pristanišča. In solnce zahaja in bela jadra bleste ' v poslavljajočih se žarkih. Mirno je morje, v globokem snu leži, u-trujeno vsled razdraženosti prejšnjih dni. Cuj! Glas mandoline zazveni iz nekega čolna. Ljubeči so ti-le glasovi, pljujoči iz čolna ■ na obrežje, do šetalcev. — Gotovo peva nekdo svoji izvoljenki večno-jlepo, več-no-mlado pesem o ljubezni, o zvestobi, o sreči . . . . Hrepeneče zabrni tuintam struna, govoreč dragi, kako željno čakajo ustne poljuba . . .
Ustavljajo se šetalci za trenutek, — poslušajo. Nasmeh .zaigra na ustnih Šetalki, šetalcu, sladek in podoben glasovom, mandoline. Morda, se je v srcu o-budii spomin . . . Tuintam se stisnete dvoje rok tesneje, pogleda zažarita, kakor zvezda večernica na jasnem, diamantnem nebu, srci zadrhtita v sladko-tesnobnem čustvu . . .
Ej, lepo je tako na večer v Opatiji!
In kakor bi hotel imeti za to še posebej potrdilo, se je obrnil mladi mož k svoji spremljevalki.
„Ali vam ugaja v Opatiji, gospodična Zlatka?“
Katastrofalno odpadniško gibanj o med nemškimi protestanti.
Pred nedavnim smo poročali, da dobiva odpadniško gibanje med nemškimi protestanti vedno večji obseg. Od takrat se razmere niso nič poboljšale, ampak še poslabšale, Odpadništvo postaja že strašno. Zadnjo nedeljo je priredilo društvo („Konfessionslos“ v Berolinu kljub prepovedi policije v raznih okrajih mesta 12 shodov. Na teh shodih je zopet priglasilo nič manj kakor 4209 oseb izstop iz protestante vske cerkve. V protestantovskem listu ,„Post“, ki je glasilo proitestantövskih pastorjev, v listu, ki je dosihmal poznal le „nevarnost jezuitov“ in podžigal k boju zoper jezuite, opisuje, nek očividec teh zborovanj vtis, ki ga je dobil na enem teh zborovanj, tako-le:
„Bili smo včeraj na pnem teh 12 shodov, ld jih je sklicalo društvo „Konfessionslos.“ In sicer , sem bil na shodu v pivovarni Schöneberg. Že naprej pa smo vedeli, da bo neprijeten večer. O napadalnih izvajanjih obeh referentov, ki nista našla na cerkvi niti enega dobrega lasu in sta obkladala duhovščino z najgršimi psovkami, nočem govoriti. Vedel sem, da pomenja socijalna demokracija in brezverstvo eno in isto. Toda nekaj, je, kar nas je naravnost osupnilo. Tolike podivjanosti in toliko posurovelega nazirauja nismo smatrali za mogoče:. Ne le, da so prevpili kar vsakega in slehernega, ki si je upal, se potegovati za svojo 1 cerkev, ga obkladali z najgršimi psovkami in ga s tulenjem prisilili, da je moral zapustili govorniško tribuno, ne le to, še celo dovoliti niso hoteli nekemu govorniku, ki bi bil rad povedal ’ svoje mnenje. Ko je apeliral na naravna, notranja čustva v človeku, ko je namreč rekel, da si mora vendar le vsak človek ohranitivero v nekaj višjega, je zadonelo iz tisoč grl „huh“, žvižgali so, da bi lahko o-glušili in divji krohot se je razlegal po dvorani. In človeku se je zdelo, kakor da, bi se nahajal na kakem zborovanju samih hudodelnikov, ne pa med ljudmi, ki imajo kaj čuta in lastnega nazirauja.
Nekaj primerov: Ko je stopil na1 govorniški e-der neki pastor, so se slišali klici, kakor: „Prokleti farski lumpi! Prazne farške glave! Dol s farjem! itd.“1, vmes so pa padali medklici, ki jih niti priobčiti ne moremo.
Na zborovanje so povabili tudi pastorje. Nekaj pogumnih mož se je povabilu odzvalo in so tudi skušali govoriti. Neki častitljivi starček-pastor je 'tudi hotel govoriti. Raz lica se giu je brala miroljubnost in opravljivost. Z mirnimi in stvarnimi be-s e dami je hotel povedati zborovalcem, da so na polžki poti. Prostodušno je sicer priznal velike napake, ki jih ima protestantovska cerkjev. !Tbda vsled neprestanih medklicev in nečuvenim zasmehovanjem je moral zapustiti govorniški oder. Nato jjie stopila na oder žena nekega delavca. Pastorjem, ki so stali tik zraven nje, je kričala v obraz: „(Verujem pač lahko v tristo hudičev na tem svetu, me morem pa verovati na vašega Boga, gospod pastor!“ In zaorilo je hreščeče iz tisoč grl v znak zadovoljstva^ Bil ie to oduren prizor, kakoršnega si niti misliti ne moremo. Tepta se z . nogami vse višje in plemenite nafzore in jih obklada z ostudnimi psovkami.
„Krasno je tukaj“, je dahnila deklica. „Lepše, kakor v , Baški ! “
„pravili ste mi že, da ste redno zahajali poletne čase v Baško. Kako, da ste se pa tokrat odločili za Opatijo?“
Deklica je pogledala mladca.
„Ne vem — res ne vem. 'Morda zato,, ker je mama želela, morda zato, ker sem mnogo čitala o 0-patiji in lepoti tega našega letovišča.“
„Vi ljubite Hrvaško?“
„Z vso dušo!“
Priproste so bile te besede, a izgovorjene s toliko iskrenostjo, da se je mladec ustavil in dejal:
„Dovolite, da vam poljubim, roko iz spoštovanja in občudovanja. Zakaj tudi jaz ljubim Hrvaško iz vse duše.“
In predno je mogla Zlatka preprečiti, ji je poljubil roko. Ona, vsa rdeča, ni vedela, kaj bi odgovorila.	; . C
Po trenutku molka, ko je držal mladež še vedno njeno roko v svoji in ji gledal v zardeli, sveži > brazek, tako mil in mičen, je dejal s tihim glasom:
„Ljubim narod hrvaški, gospodična, a ljubil ga bom še bolj, ker ga ljubite vi!“
Odtegnila mu je roko, povesila oči in se obrnila v stran...
A on je videl, kako so se njene lepe, deviške prsi vzvalovile in sladek, mamljiv trepet se je polastil njegovega srca.
Nasproti je prihajala dama.
Zlatka se je obrnila k mladcu.
„Mama prihaja!“
Mladec je Šel z roko preko čela in vzdihnil. — Na ustnih mu je zamrla beseda, ona beseda, ki jo rodi duša v trenutku, ko zasanja o življenja sreči ob strani one, ki jo je vzljubila, beseda, katera odmeva v srcih z istimi čustvi, kakor glas srebrnih strun mandoline v zvezdnih nočeh . . .
Mladec je pozdravil damo, mater Zlatkino.
Veselo mu je odzdravila in stisnila roko.
„Mislila sem, da sta v čolnu.“
Naj se le kdo potrudi na tako zborovanje in prepričan bo, da to niso več ljudje. Z grozoto bode prepričan,1 kaj se tukaj godi. Voditelji tega odpadniškega gibanja so ljudje brez vsake duševne zmožnosti, ljudje, ki ne morejo doprinesti niti najmanjšega dokaza o tem, kar trdijo, da zamorejo le oni samo še spraviti človeško življenje na edino pravi tir. So to pač ljudje, po poklicu pravcati hujskači. In kaj bo končno posledica vsega tega? Mislimo, da imamo le prav, če trdimo, da nam ne bo treba več graditi nobenih , cerkva. Cerkve bodo ostale prazne, toda graditi bo treba v prav kratkem času podvojeno število novih jetnišnic.“
To so besede, ki jih ni izpnegovoril nihče drugi, kakor protestantovski pastorji. Pri nas lovijo razni pastorji iz rajha odpadniških duš, mar bi naj Šli tja v Berolin in našli bi dovolj obširen delokrog med svojimi lastnimi brati.
Razni pastorji Mahner,ti, Mayi in Hegemanni: Hic Rhodus, hic salta!
Zavoženo Ma celi èrti*
Ena najmarkantnejših in najzajnimiveljšlih prikazni med našimi! parlamentarci je gotovo oseba grofa Clam-Martinica, ki ima v gosposki zbornici in v vsakokratnih delegacijah vedno važno in odlično besedo. Dne 27. novembra je imel v zunanjem odseku avstrijske 'delegacije širokozalsnovan govor, ki zasluži, da se k njemu povrnemo. Svojo sodbo o naši balkanski politiki je formuliral itako-le:
„Naša aktiva obstoje le v pasivah balkanskih državi. Srbiji, smo zabranili dohod do morja, Crnigo-ri smo iztrgali Skader, razbili smo Balkansko zvezo in ustvarili samostojno Albanijo. Ob talcem stanju stvari je nevarnost, da se naša pasivna aktiva iz-premene v resnična pasiva. Naša zunanja politika ima pečat neurejenosti in si ne ve pomoči. Naše simpatije in antipatije se zamenjavajo z neopisno mnogoličnostjo. Ali eno smo dosegli: Ves balkanski polotok — izvzemši (Turčijo — je složen v sovraštvu proti Avstriji. Rumunsko smo izgubili, ne da bi bili Bolgarsko pridobili, in kdo ve, proti komu se obrne kedaj naš denar v Bolgarski. Balkanski Slovani so postali naši 'smrtni sovražniki, a avstrijski Slovani so se nevarno odtujili avstrijski državni miših. Ne smemo pozabiti, da so avstrijski Jugoslovani predstavljali državi in dinastiji najbolj zveste elemente. Na ta način razganja politika najdragoceneja dobra krone, ki je bila še nedavno temu na jugu deležna velikanske popularnosti. 'Popularnost krone je bila svojedobno tako velika, da bi bila mogla s svoe silo združiti Srbo-Hrvate. Ni dvoma, da se Srbi in Hrvatje združijo prej ali slej v eno državno tvorbo “
Glede slavospevov na trozvezo je vprašal govornik: Kje je bila trozveza, ko smo se mi potezah za revizijo bukareškega miru? Kje je bila, ko je — nemški kancelar govoril o svetovnozgodovinskem boju med dvema) plemenoma) (Slovani in Germani)? Kdo more opisati čustva, ki so jih izzvale v srcih večine avstrijskih narodov diplomatske umetnosti naših zaveznikov? Najdra;gocenejše ,energije v notranjem in bojna sila na zunaj se izrabljajo in izčrplja-jo po notranjih domačih sporih! Edini aktivom naše zunanje politike je ustvaritev Albanije. Naša no-
Nato pa se je takoj obrnila k Zlatki in hitro dejala:
„Papa je brzojavil.“
„Kedaj pride?“
„Pojutrišnjem,“
Zlatka je tlesknila z belimi rokami in vsklik-nila vzradoščena:
„Papa pride, oj, to bo veselo. Popeljemo se na čolnu daleč na morje. O, on razume ravnati s čolnom. Izvrsten mornar je.“
Dospeli so do vile, kjer sta bivali gospa Pavloviča in njena hčerka.
Mladec se je poklonil in poslovil, 'i
Zlatka mu je stisnila i roko in vskliknila z o-troško veselostjo:
„Na svidenje!“
Potihnili iso glasovi mandoline tam v čolnu — solnce je zašlo. Čolni so se gugali, priklenjeni ob obrežju in v somraku so bili videti, kakor konture mrkih pomorskih pošasti, ki preže na plen,.
Po Opatiji so zabrlele lučke in njihov dolg oIU sev se je potapljal v morske globine, kakor bi hotel ob enem razsvetiti tudi okna steklene palače morskih deklic.
Mladec pa je korakal počasi, s klobukom v roki, po beli stezi. Večerni vetrič mu je božal čelo in se poigraval z njegovimi lasmi. A on tega ni čutil, V njegovih mislih je lebdela slika mlade deklice, r-javiii oči in temnih, valovitih las, zardela kakor roža . . .
*
* *
V koncertnem paviljonu je igrala godba. Leto-viščniki so se izprehajali po prostoru kraj paviljona in po stezah, se pogovarjali in poslušali godbo.
Na klopi, eni izmed številnih, postavljenih za odpočitek utrujenim Šetalcem po celem koncertnem prostoru, je sedela gospa v temni obleki ž lornjeto. Kraj nje je sedel mlad mož, njen sin, stasit mladec, in pripovedoval materi nekaj, oČividno nekaj veselega, zakaj obraz gospe se je smehljal,
tranja politika je že desetletja v odvisnosti od — zunanje.
Govornik je vprašal generalni štab, da-li je res veroval v vojno z Rusijo, ker je z nevarnostjo te vojne opravičeval mobilizacijo? 'Ziaključil je, rekši: „Vsi soglašamo v. tem, da moramo tirati drugačno — balkansko politiko. Sami smo krivi na tem, da na Balkanu nismo priljubljeni. Temeljita remedura naše politike: na jugu je neizogibno potrebna.“
Tako je govoril delegat grof Clam-Martinic, in temu politiku pač ne bo nikdo očital radikalizma, destruktivnih namenov, ali celo panslavizma! Saj vsa zgodovina, vse jtradicije te velikajške češke rodbino govore, da je ta rodbina prava inkarnacija avstrijskega, monarhičnega in dinastičnega čustvovanja. Taka sodba iz takih ust ibi morala vendar uveriti 'še tudi grofa Berchtolda in vse merodajne ogrske kroge, da je njihova politika pogubna za • državo in dinastijo in da so njihovi „vspehi“ v resnici porazi, ki imajo hujše posledice, nego »o one kake izgubljene vojne.
Maša zunanja trgovina.
Že v mesecu septembru t. L je bilo 1 iz objavljene Statistike našega trgovinskega ministrstva razvidno, da se zboljšujejo naše gospodarske razmere. To zboljšanje velja tudi za mesec oktober, kakor je to razvidno iz Statistike trgovinskega ministrstva za ta mesec. Zboljšanje naših gospodarskih razmer potrjujejo tudi razni pojavi na denarnem trgu v zadnjem času, kot znižanje bančnih obrokov, odvišina subskripcija posojila dunajskega mesta itd. Ta ugodna znamenja so za sedaj najbolj razvidna iz živahne tendence našega izvoza: Ker pa prinaša živahni izvoz državi mnogo več denarja, kakor se ga u-porabi za produkcijska sredstva, je ,tudi to vesel pojav v naši (trgovinski bilanci.
Posledica živahnega izvoza je pa tudi naraščajoč uvoz, ki zvišuje pasiv um trgovinske bilance. Da je pa smatrati to takozvano poslabšanje trgovinske bilance kot znamenje za ugodni razvoj, je doka-zala letošnja gospodarska kriza, ki je bila spremljena z zboljšanjem trgovinske bilance. Po tej skušnji ne . bo umestno, ' pripisovati kakega) večjega pomena naraščajočemu ' pasivumu, kakoršnega lahko pričakujemo v bližnjem času. 'Sicer pa bo letošnji pasi-vum le težko dosegel višino lanskega, ker znaša za dobo od januarja do konca oktobra t. 1. še le 489.8 milijonov proti 741.1 milijonom v lanskem letu. V tekočem letu je namreč znašal uvoz 2769(.14miMjonov, izvoz 2279.6 mil. kron.
Jako zanimiv je pa vpogled v Statistiko glede predmetov našega trgovinskega uvoza in izvoza. Do konca oktobra je znašal uvoz:	za surove snovi
1618.5	(— :83), za polfabrikate 448.6 (več 22.5) in za cele fabrikate 1074.3 (več 74.9) mik krop.
Od posameznih vrst blaga bi bilo omeniti: zaradi padanja uvoza:	bombaž (241.7 (—35), predivo
32.5	(— 3), volna 116.7 /(— 21), žito 86 (—16.6), stročje 4.9 (— 2.6), klavna in plemenska živina 27.8 (— 9), bombaževina 36.3 (— 11.4), bombaževo blago 28.5 (— 7.1), volneno blago 34.9 (— 8.0), Skemikalijie 49.6 (— 7.51) milijonov kron.
Vsled zvišanja uvoza: razna semena 227 (več
Zdajci je zapazil med šetalci nekatere znane o sebe. Moža markantnega obraza, smehljajočih, dobrotnih oči, s srebrnimi nitkami v črnih brkah in laseh, se je oklepala mlada deklica in mu venomer nekaj ^pripovedovala. 'Zraven je korakala starejša dama, njegova soproga.
Samo za hip je gledal mladi mož 1 to skupino, nato pa dejal materi:
„Rodbina Pavlovičeva prihaja,, mama. Seznanim te.“
'Mladec ni opazil lahnega trepeta, ki je šel — preko lica njegove matere, ko je slišala to ime.
Vstal je in pozdravil Pavlovičeve, ki so se u-stavili.
„A, tudi tukaj, gospod pl. Arteman? Izvrstno“, je vskliknil Pavel Pavlovič in stisnil mladcu roko. „Ali veste, da sem od zadnjič, ko smo se peljali na morje, vedno mislil na vas?“
'Mladec se je priklonil.
„In kateri časti se imam zahvaliti za to, gospod doktor?“
'.„Vaš obraz se mi namreč zdi tako znan, da mislim že cel čas, kje sem ga videli. Čudovito, kaj? Prvič sem slišal vaše ime in se tudi ne spominjam, da bi poznal koga s tem imenom, a vendar se mi pa zdité znani. Ali ste bili mogoče delj časa v Zagrebu?“
„Nje.“,
„IMhm — čudno vsekakor!“
„(Morda sva se pa videla kje mimogrede na Dunaju?“
„Mogoče — mogoče. Bil sem tam, a vedno za kratko dobo. Sicer pa si ne bomo belili glave s tem. Človeku se tudi večkrat kaj zazdi.“
Mladec se je nasmejal.
„Ali smem predstaviti svojo ma,ter — Zofija pl. Arteman, soproga miinisterijalnega uradnika na Dunaju.“
: ! ' '	(Dalje prih.)
23.3), jajca • 63.8 (več 2.S), kože 92.4 (veö č.7), usnjeno bla,go 27.5 (več 3.2) milijonov kron; ravno vi tej številki se izraža obžalovanja vredno dejstvo, da občinstvo le preveč rado sega po tujem blagu, zlasti po obuvalu iz tujih tovarn. Prednost, ki gaj tu daje občinstvo tujemu blagu, pač ne upraviči kakovost istega, pač pa se Škoduje naši domači obrti.
Izvoz se je za nekaj zmanjšal, osobito pri: žitu 26.3* (— 8.2), pri kožah 70.6 (— 3.4), pri klavni in plemenski živini 48.7 (— 6.6) milijonov kron. Znižanje izvoza naše živine je posledica prepovedi izvaže-vanja konj iz Avstrije; ' ta prepoved je bila razveljavljena še le meseca septembra. Uvoz dragih kovin je znašal 22.2 (več 7.9), izvoz pa 88.5 (— 43.8) milijonov kron.	»
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 3, dec.
Današnja seja je bila zadnja plenarna seja zbornice v tem tednu. Ker je sklican gališki deželni zbor na kratko zasedanje, si je dala zbornica do 10. t. m. odmor. Na dnevnem redu današnje seje je Mio nadaljevanje Specijalne debate ’ o os eb n o-jcloh o (In ih s-kem davku. Sejo je otvoru predsednik dr. 'Sjylvester. V pričetku seje je preciziral vodja finančnega ministrstva, - baron Engel, stališče vlade napram vloženim spreminjevalnim predlogom ter je izrazil željo, da zbornica odkloni spreminjevalne, predloge. Po govoru nadalnjih dveh poslancev se je vršila volitev obeh generalnih govornikov. Zai generalnega govornika pro je bil izvoljen poslaneq dr. Loewenstein (Poljak), za generalnega govornika contra poslanec Ganser (nemški liberalec). Govorom obeh generalnih govornikov, so sledila poročila! manjšinskih poročevalcev dr. Grossa,, Krafta in dr. Diamanda, nakar je bila debata prekinjena.
V	priodnji seji, ki se bo vršila v sredo, dne 10. t. m., bo imel sklepčno besedo poročevalec dr. Dicht.. Na dnevnem redu prihodnje seje je tretje Čitanje zakona p davku na žganje, nadaljevanje Specijalne debate o osebnoHdohodninskem davku in Specijalna debata o nakazilih. Računa se že, s precejšnjo gotovostjo, da bo prihodnji teden finančni načrft sprejet in bo prišel v razpravo zakon o lokalnih železnicah. Koirni poveljnik in s o c i a 1 'd e m o k matični poslanec.
Mnogo pozornosti je vzbudila v‘.torek, dne 2. t. m. v zbornici častna afera, boljskega, socialdemokra-tičnega poslanca, dr. Liebermanna,, ki je v zadnji seji očital pžemyslskemu zbornemu, poveljniku FZM. Kummerju, da je napram svojim oficirjem’ premalo energičen, zato ga pa tudi vse imenuje „gospoda ko-merčnega svetnika).“
Minister Georgi je protestiral ! proti temu, da sramoti poslanec dr. Liebermann t zaslužnega,r generala ter ga pred celim svetom smeši. 'Poslanec dr. Liebermann je že takrat izjavil, da nikakor ne mara žaliti osebno čast in poštenje • omenjenega generala.
To ,pa ni zadostovalo. V torek, dne 2. m., sta se pripeljala iz Pzemysla dva, višja generala, da za,-htevata od poslanca dr. Liebermajnnai ! zadoščenja. Obojestranski zastopniki, ki so se sestali iv parlamentu, so se pa brez rezultata razšli. > Poslanec dr. Liebermann je dal izjaviti, da je nasprotnik dvoboja, ter da je domnevanje osebne žalitve ;že itak spodbil s svojo izjavo v parlamentu. Ponudil pa je, da se a.fera eventuelno predloži razsodi/šču antiduelne lige. Zastopnika FZM. Kummerja sta ta predlog zavrnila ter odšla.
Delegacije.
Diunaj, (3. dec.
V	brambnem odseku avstrijske delegacije se jet vršila danes razprava. o proračunu mornarice.
Referent Schlegel je podal natančno poročilo o sedanjem stanju gradnje ladij. Napredek je- z malimi iž emami zelo zadovoljiv. Vsled zakasnitve splavljenja „Szent Istvana“ in nekaterih (križark bo mornariška uprava v: bodoče določila y pogodbo tudi termin, do katerega mora biti delo dokončano.
Admiral Hans je povdarjal, da mora’biti v rednem proračunu znesek za gradnje nadomestnih in novih ladij tako velik, dà bo mornariški upravi že vnaprej omogočeno, delovati po gotovem programu.
Delegat Nemec , je ž ozirom '■ na afero dr. Liebermanna, ki ga je pžemyslski zborni poveljnik pozval na dvoboj, vprašal, kaj namerava vlada ukreniti v obrambo imunitete poslancev in ali je pripravljena, pojasniti zastopnikoma generala Kummerja, da nimata nobene pravice, klicati kakega poslanca na odgovor. Govornik jzahteva natančno predlogo o brodovnem programu. Kaj nam pomagajo vojne ladi-je, če smo pa izgubili (že vse denarne trge. Sicer je pa sploh dvomljivo, da bi se morala bojevati s kako državo na morju. Zahteva tudi pojasnila, zakaj se je gradnja plavajočih dokov izročila tujim • državam.
Knez iSičhojnburg se je pečal z vpraša,njem gradnje nadomestnih ladij. Naša, mornarica je v toliko na slabšem, da bi v bitkah z modernimi iadijami sploh ne prihajala v poštev. Uporaba mornarice za obrambo, obrežja pa nikakor ne odgovarja ciljem, ki naj jih ima mornarica velesile, da brani svoje gospodarske interese.
Delegat Leuthner je polemiziral z izvajanji delegata kneza Schönbur ga. Ce Avstrija nima druge-
ga namena,, kakor braniti Adrijo, potem ne potrebuje nobene vojne ladije. Ce gradimo torej kljub temu velike ladije, hočemo imeti svojo besedo v Sredozemskem morju, ali pa mečemo zastonj denar proč. Francija je odkrito priznala, da hoče vladati v Sredozemskem morju. Z gradnjo novih ladij smo si samo nakopali sovraštvo Francije in razdražili Anglijo, ne da bi imeli Italija in Nemčija od tega kako korist. Pomnožitev angleškega brodovja v Sredozemskem morju je samo posledica, gradnje novih laških in avstrijskih ladij.
Nato je bila seja prekinjena do štirih pop.
Delegat dr. Laginja je povdarjal potrebo ojačen j a mornarice in sicer takega ojačen j a, da bo mornarica vsposobljena, da brani vshodno jadransko o-bal proti vsakemu 1 nasprotniku. Zato bo pa moralo prebivalstvo prevzeti seveda tudi težka bremena, ki so zvezana s tem. Dr. Lagjnja je stavil celo vrsto resolucij, med drugimi resolucijo, id poživlja mornariško upravo, da naj pri nabiranju, mornariških obvezancev s favoriziranjem tujejezičnih elementov nikar ne škoduje primorskemu elementu iz Istre in Dalmacije. Mornariška uprava naj dalje skrbi, da bo hrvaški element: pripuščen tudi k takim službam, kjer bi se mogel tehnično izobraziti.
Odsek je končno odobril vse mornariške kredite, nakar je bila seja zaključena.
Finančni odsek je imel v sredo, dne 3. t. m., pod predsedstvom dr. Koro š: c a sejo, v kateri je razpravljal o skupnem finančnem proračunu.
Češki agrarci proti kabinetu Stftrgkh.
Dunaj, dne 4. decembra. ’Predsedstvo Čeških agrare e v, ' se je posvetovalq! (včeraj o taktičnem postopanju kluba ter se ogljasilo nato pri ministrskem predsedniku Stiirgkhu, da zahteva od njega točen odgovor na svoje svoječasne zahteve. Ziahtevali so takrat, da se takoj razpišejo nove volitve za češki deželni zbor in nato obnove spravna pogajanja. Odposlanstvo je izjavilo Stiirgkhu, da češka agrarna stranka ne. more dovoliti nobene rešitve državnih potreb, predno se ustavne razmere na Češkem ne obnove. 'Ministrski predsednik je takrat obljubil, da bo tekom enega tedna predložil klubu vladno predlogo o sporazumu. Od tedaj je preteklo. šest tednov, ministrski predsednik pa ni izpolnil niti iene zahteve.
Baron Skerlecz nastopil službo bana.
Zagreb, dne 4. decembra. Danes predpoldne so se predstavili novemu banu, baronu Skerle-ezu, v dvorani deželne vlade vsi f uradniki deželne vlade. Predsednik septetnviralnega sodišča, 'Stefan Posilovič, je pozdravil novega bana. ’Ban se mu je zahvalil z besedami; ,.|S patrliotičnim sodelovanjem narodnih, zastopnikov je bila storjena podlaga, na kateri bomo skupno in z združenimi močmi delali za napredek in dobrobit kraljestev Hrvaške in Slavonije.“ Bog živi kralja!“ Vsi navzoči 'so zaklicali trikratni živijo! Novi ban ie nato sprejel zastopnike zagrebškega občinskega zastopa.
Afera ogrske igralniee.
Bivši notranji minister, znani demokrat Kri-stof'fy, je odložil svoj. mandat kot poslanec. Kakor že znano, so ga dolžili, da je posredoval za igralnico. Kristoffy izjavlja sedaj, da je pač posredoval, toda le kot član ravnateljstva prometne banke in da ni prejel provizije, marveč samo povračili,o za izdatke in za trud, kar pa je banki zaračunal.
Ogrski Rumimi.
Na Dunaju se vrše pogajanja ogrskega ministrskega predsednika grofa TJisze z voditelji ogrskih Rumunov. Ogrska vlada hoče pridobiti Rumune Una Ogrskem za vladno politiko, za kar jim je pripravljen grof Tisza dati gotove koncesije.
Izjava angleškega veleposlanika na Dunaju.
Novi angleški veleposlanik na Dunaju Bunsen izjavlja v „Neue Freie Presse“:
Anglija je vedno poznala težavno stailišče Avstrije v njeni zadnji veliki krizi in smo zastopali načelo, da je treba jemati obzir na posebne interese Avstrije na Balkanu. Seveda se je,v ito svrho ohranitve miru moglo zgoditi samo z mednarodnim obravnavanjem. S tega vidika je državni tajnik Grey ves čas vodil politiko in grof Berciitold pripoznava, kako zelo je bilo s tem ustreženo interesom splošnega miru. Razmerje Angleške z Avstrijo j,e sedaj prav dobro, kakor je tudi v razmerju § Nemčijo ! opažati zboljšanje. Veleposlanik končno 'povdarja, da je poslan na Dunaj z določno instrukcijo, Ida angleško-avstrijslco prijateljsko razmerje v vsakem pogledu pospešuje.
Rusija,.
Tiskovni odsek ruske dume je sprejel predlog, da morajo biti perijodične tiskovine podvržene admi-. nistrativuemu nadziranju in sicer še prednoizidejo. Oopozidijonalci so se predlog! energično protivili,, ker pomeni ta zakon neko vrsto preventivne cenzure.
Na Balkanu.
Volilni boj v Bolgariji. - Napadi na Avstrijo.,
Sofija, dne 3. decembra. Volilni boj za sobranje je bil hud. Vladni1 organ „Narodni Prava** objavlja depešo,- ki jo je bil poslal dr. Danew dne
14.	julija j t. 1. bolgarskemu poslaniku Boböewu v Pe-
terburg in v kateri toži, zakaj Rusija ne ustavi pohoda Rumunov v Bolgarijo. Ta objava, ki naj Rusijo v očeh bolgarskih voiilcev kompromitira, je para-Lzirana po publikaciji rumunjske zelene knjige, ki dokazuje, da se je Rusija za Bolgarijo v Bukarešto potegovala, seveda zastonj. Danew pa zdaj objavlja tudi tajnosti, kakšno vlogo je igral grof Berchtold nasproti Bolgariji. Govori se, da;je to objavo inspi-riral ruski poslanik Nehljudov. AVstrija je baje po grofu Tarnovskem Bolgariji ponudila zvezo, če Bolgarija Srbijo in Grčijo napade. Danew je to odklonil. Toda grof Berchtold je vendar dosegel, da je car Ferdinand dne 26. junija zvezo z Avstrijo, sklenil in podpisal. Pogodba se gljasi:	Bolgarija se odpove
vsem svojim zveznim pogodbam s Srbijo, Crnogoro, in Grčijo; v slučaju vojske med Avstrijo in Srbijo, ali med Avstrijo in Rusijo, onemogoči Bolgarija vsar ko srbsko akcijo. , Avstrija onemogoči diplomatično, ali vojaško vsak poizskus Rumunije, napasti Bolgarijo, ako se ta zaplete v vojsko s Srbijo in Grčijo; Avstrija intervenira, če bi vojska s Srbijo in Grči jo za Bolgarijo neugodno potekala. Dne 28. junija je car Ferdinand zaukazal napad na, Srbijo in Grčijo.. Nato je Rusija hitro pridobila , za-se Rumunijo, da onemogoči avstriisko-bolgarsko akcijo proti • .Srbiji in Grčiji.
*
* *
Glasilo bolgarskega ' ministrskega predsednika Radoslavova, „Narodni Pravda“, napoveduje, da se dvigne proti Gešovemu kabinetu obtožba, ker je brez dovoljenja f skupščine črnogorskemu kralju Nikolaju dal na razpolago 2% milijona frankov. List očita Gešovemu kabinetu izdajo, ker so dali Še dne 27. dec. Nikolaju % milijona. frankov, dasi so vedeli, da se Črnogorci že z Grki in s Srbi pogajajo o zvezi proti Bolgariji.
Orijentske železnice.
Avstro-ogrska vlada zavzema v zadevi orijent-skih železnic stališče, da mora ostati monarhiji prosti dohod do Egejskega morja odprt in da se morajo varovati interesji orijentskih železnic, ki so večjidel v avstro-ogrskih rokah. Avstro-ogrska vlada je pripravljena pričeti s pogajanji, stavi pa kot predpogoj, da se vrne uprava teh železnic v posest družbe.
Srbija je pripravljena, izpolniti ' zahteve orijentskih železnic glede škode, ki so jo trpele orijentske železnice med vojno in glede odškodnine, oziroma odkupnine za te železnice. Toda Srbija vstraja na tem, da prevzame orijentske železnice v svojo u-pravo, ker to zahtevajo državni, zlasti pa strategič-ni interesi.
Crnagora.
Uradni list priobčuje '528 imenovanj častnikov, med njimi 12 imenovanj za brigadirje, med temi tudi imenovanje princa Petra, 52 imenovanj za majorje, 204 imenovanja za stotnike, 227 za poročnike ' in 33 za podporočnike. Uradni list priobčuje tudi imenovanja uradnikov v novem ozemlju.
Knez Billow o bosanski krizi.
Iz neke knjige kneza Bülowa, ki bo v kratkem izšla, priobčujejo listi nekaj odstavkov. Knez Bülow pravi : Priklopitev Bosne in Hercegovine . Avstro-D-grski je povzročila veliko evropsko krizo. Rusija se ie protivila avstrijskemu postopanju in Angleška se je postavila na stran Rusije. Zdelo pa se je, da je ost angleške politike naperjena bolj proti Nemčiji. Brezdvomno je bilo slišati iz mojega govora v držar vnem zboru, da sem odločen, vstrajati pri zvezi z Avstro-0'grsko. Prišla je ura, ko je morala Nemčija pokazati, ali jo bo mogoče izolirati. To se ni posrečilo. Trozveza je moč, proti kateri se ne da zaradi oddaljenih interesov potisniti nobena velesila v kako ospredje, proti kateri je mogoč boj samo zaradi skrajnih življenjskih interesov. To je bil pouk bosanske krize, da je naša svetovna politika koncem koncev kontinentalna politika. S svojo močjo pa smo povzročili ono Mreznjenje, da nas ne skuša nobeden več izolirati in da je bil mogoč miren razgovor o interesih obeh narodov.
, Balkanske države prevzamejo državne dolgove.
Turčije.
Glasom poročila „Frankfurter Leitung“)' z dne 1. t. m. so se izrekle balkanske države Bolgarija, Crnagora, Grčija, Albanija in Srbija, da prevzamejo turške državne dolgove v kolikor! pač pripadejo na dotično osvojeno ozemlje in sicer v znesku 500 milijonov frankov. . Od te svote pripade na Grčijo 60 odst., Srbijo 17%>, Bolgarijo 18%, Crnqfgoro 0.6% in končno na Albanijo 4K %.
Bolgarija in Srbija.
Na predlog Bolgarske in Srbije je prevzela ruska vladaš vlogo razsodnika! v' srbsko-bolgarskem Sporu glede določiltve meje med obema državama o-koli srbske trdnjavice Božidarice. Rusija je že imenovala za razsodnika svojega carigrajskega vojaškega atašeja, ko je Bolgarska v zadnjem trenutku odklonila rusko razsodišče in predlagala Srbiji, naj sprejmeta obe državi razsodbo Nizozemske, Belgije • ali Švice. V ruskih političnih krogih je napravil bolgarski korak najslabši vtis.
Cenjenim naročnikom!
Če še niste, pošljite naročnino!
Wastian*
Zadnje dni ima Maribor svojo tiho, Šepetajočo senzacijo: o poslancu ;Was>tianu krožijo po mestu — različne govorice. Ne vemo, koliko je resnice na vsem, tudi ne vpostavljamo nobenih trditev, temveč vršimo‘samo dolžnost kronistov.
Prejšnji teden se je širila govorica, dajeWa™ stian, obolel. V tem smislu je poročal „:Graz(er Tagblatt“ in tudi drugi • listi. Wastjianovo (glasilo „Marb. Zeitung“ je v sobotni številki obolelost potrdila. Pisala je, da je Wastian resno obolel vsled prenapornega dela kot državni in deželni [poslanec, kojt predsednik Südmarke in podžupan ! mariborski (ter navajala, da so njegovi , živci razdraženi in razdejani. Kakor je bolezen nekaj naravnega in napade človeka mnogokrat, ko najmanj pričakuje, tako je vzbujala dolgovezna vtémeljitev Wastianove bolezni pri mnogih skepso. G kakem posebnem delu Wastiano-vem v zadnjem času ni bilo čuti. Deželni zbor je po triletnem odmoru imel kratko zasedanje, pri katerem je bil Wastian j precej pasiven; : deželtno poslanstvo mu torej ni moglo razdejali živcev. V državnem zboru se tudi ni slišalo o kakšni večji |Wastianovi akciji, o kakšnem posebnem njegovem delu v odsekih, kakih težkih referatih itd. Njegovega imena se sploh ni čulo velikokrat. Par nemških fraz, tu pa tam patetično izgovorjenih, pa vendar še ne more ugonobiti živcev. Kot mariborski podžupan je Wastian samo kratko dobo nadomeščal Schmidererja. Da bi bil v tistem kratkem času posebno veliko delal, ni bilo čuti in tudi je bil čas prekratek za kakšno večje naporno delo. Südmarkino predsedstvo tudi gotovo ni tako obtežilno, da bi se pod njim zrušil mlad, v najboljših letih stoječ mož, saj ima iSudmarka dovolj na-stavljencev. Summa« summarum: Vsi ti momenti so povzročili, da se sedaj precej splošno ugiba in debatira o Wastianovi živčni bolezni,, o njenem vzro-ku, začetku in poteku. Diagnoza, zlasti pa nadalnja terapija mora povzročati nekaterim prav obilo skrbi, drugače bi ne bilo celo mesto polno govoric. Po našem mnenju bi ■ se želo bolezni izruvalo najlažje, če se poišče njene korenine. |G tem bi največ vedela povedati poslanec : Einspinner in pa Südmarka.
Naj za danes to zadostuje.. jCe bo treba kaj več poročati, pa bomo po dolžnosti kronjfejtov.
Grozna nesreča na Fali,
3 osebe mrtve, 1 težko ranjena.
V	razmeroma kratkem času nam je že tretjič
dan žalostni povod, da poročamo o zopetni veliki nesreči, ki se je pripetila dne 8. t. m. pri građenju električne naprave na Fali pri Mariboru. Tokratna nesreča je najgrožnejša, kajti zahtevala je štiri človeške žrtve.	- «
V	sredo okoli četrte ure popoldne je vozit vlak, obstoječ iz lokomotive in šestih vozov, na katerih je bil naložen različen materijal, kot prodec in gramoz, ob levem dravskem obrežju tik državne ceste. Da gre delo hitreje izpod rok, so zgradili tamkaj o-grodje in položili na isto železniški tir. Ker je pa bilo ogrodje že preperelo in trhlo, se je zgrudilo in podrlo pod težo vozov v hipu, ko je vozil1, vlak čez. Trije z zemljo obloženi železniški vozovi so se prevrnili in pokopali štiri delavce pod seboj. Delavca Janeza Severja, doma iz Vučjevasi na Murskem polju, je usmrtilo pri priči. Delavca Antona Geratiča iz Negove in Franca Domanjko iz Murskih Zas. SC pa spravili na prvi vlak ter odpeljali v mariborsko bolnišnico. Franc Domanjko je umrl že na kolodvoru v Mariboru, Anton Geratič pa eno uro poeneje v mariborski bolnišnici. Delavcu Alojziju Geriču je pa zdrobilo obe nogi in se bori s smrtjo.
Škandal vseh Škandalov je, da se pri enem in istem podjetju dogajajo kar zaporedoma' talco velike nesreče, ne da bi oblast tozadevno kaj ukrenila in poskrbela za varnost. Ljudstvo je po vsej pravici silno razburjeno nad nečuveno lahkomisjelpostjo, s katero se igra s človeškim življenjem.
Uprava električne naprave je svojčas baje zahtevala italijanske delavce, češ, ti delajo bolj poceni. Ker je pa naletela pri tem na težkoče, je sprejela delavce-domačine. Ali morda sedaj misli, da de-lavci-domačini niso ljudje in da se lahko ž njimi dela, kar hoče? Vprašamo vodjo okrajnega glavarstva mariborskega, pl. Weissa, kako si on to predstavlja? Mar li ni bila dolžnost okrajnega glavarstva, kot nadzorovalne oblasti, da se prepriča, je-li so varnostne odredbe pri omenjeni napravi take, da zamorejo nuditi delavcem varnost lastnega življenja? |Trebabi bilo to tem bolj, ker sta se dve veliki nesreči že z-godili. Mi zahtevamo z vso odločnostjo, da politična oblast zi vso energijo poseže v zadevo in odredi jvse potrebno, iđa se enkrat nehajo neprestane nesreče pri, tej napravi. Zahtevamo pa tudi z vso odločnostjo, da se brezvestni krivci kaznujejo po njihovem za-služenju.
Ce gotovim podjetnikom in ; njihovim nastav-ljencem delavec ni nič drugega kot stroj, ki 'dela, dokler se, ne skvari in uniči, je to sicer zelo nek d-turno in nečloveško stališče, toda nikakor ne stališče javnosti in tudi ne stališče oblasti. ’Ce se gobovim ljudem takoj skrivijo hrbtišča pred tujim kapitalistom, ki/je prišel izkoriščat naše naravne zaklade, je to iz stališča brezsrčnega podjetništva najbr-
že zelo hvalevredno, iz našega pa ne in zato bomo poskrbeli, da bo naše prišlo do veljave. Pribijemo samo:	nikjer , drugod bi ne bilo mogoče tako lahko-
miselno igranje s človeškim življenjem, kakor ravno pri nas, kjer je tujec — kapitalist — vse, domačin — nič in kjer vladajo možje a la pL Weiss.
501etnica našega prestolojhalslednika. Dne: 18. t. m. bo praznoval nadvojvoda Franc Ferdinand 50.. rojstni dan. Slavnost bo imela čisto domač značaj in se, bo vršila v družinskem krogu na gradu Kono-piAt. Kakor znano, bo isti dan naš cesar ravno star 1000 mesecev, kar je še bolj redek jubilej.
Iz učit. službe. Na dekliški meščanski šoli v Ptuju je oddati mesto učiteljice ročnih del. 1 Prošnje do 10. dec.
Maline zorijo . . ,. Ljubeznjiva gospodična Pe-pica Kirar od Sv. Petra niže Maribora nas je včeraj presenetila z izrednim Miklavževim darom: poslala nam je krasen šopek zrelih malin. Komur smo jih pokazali, vsak je bil iznenađen : v decembru zrelo maline s svežim zelenim listjem — res nekaj posebnega. Ob enem s šopkom nam piše gospodična: „Pošiljam maline, ki pri nas sedaj na prostem v vrtu zorijo. Naj Vam dobro teknejo!“ Dobro so teknile in sladke so bile rdeče maline . . . Hvala prisrčna!
Vreme. Včeraj so zorele v našem uredništvu maline, danes pada sneg, seveda ne v uredništvu. Na mah se je spremenilo vreme. Včeraj še najljepši dan, kakoršjnih december 'še ni1 veliko videl, proti polnoči rahel dež, pozneje jasna noe, proti jutru, dež in potem po kratkem odmoru sneg, ki pada sedaj neprestano v krasnih velikih snežinkah. Mraza pa ni skoro nikakega.
Moderni in napredni dr. ' Kukovec skuša svojo omajano pozicijo ohraniti s tožbami po \§ 19l zastarelega tiskovnega zakona. Jalovo pomujanje! Saj tven-dar ne gre za juridične iznajdljivosti 1 in| . zasukano-sti, ki so zlasti pri nepopolnem in že davno preživelem tiskovnem zakonu zelo cene, temveč za stvarnost naših razkritij. S § 19 se da popravljati, da je sneg črn, on se da raztegnili in skrčiti, zasukati in zopet obrniti, naša razkritja pa vplivajo s svojo lar stno težo. Lovorik § 19 dr. Kukovcu res prav nič ne zavidamo. Vabimo liberalce, ' naj se z nami raje spuste v stvarne pogovore o Šoštanju, St, Juriju, IZVe-zi itd., seveda brez § 19.
Živijo !i Pri občinskih . volitvah v občini Sikole pri Pragarskem, župnija Cirkovce, so zmagali naši vrli pristaši proti štajercijancem, . Dne 2. decembra je bil za župana izvoljen Filip Žumer, zaveden slovenski kmet. Za svetovalce ’ sta tudi izvoljena, našin-ca Jernej Lenart in Jurij Klasinc. Cast slovenskim možem !
Katehet Almer — na delu,. Ljubljanskim listom poročajo iz Velikovca:	Poročati vam moramo o no-
vem necuvenem nasilstvu Nemcev' napram Slovencem v Velikovcu. Tu je nastavljen, kakor znano, že znani slovenožrc, eden najbolj bojevitih in razboritih nemških nacionalcev, neki Almer, ki opravlja — službo kateheta, ob enem pa je nekak potovalni učitelj nemškega Schulverein a, !Ta mož ima tudi šolske maše v • Velikovcu. Pri teh mašah se je bral že od leta 1852 poleg nemškega tudi slovenski evangelij. Ker Almer seveda ne zna slovenski in bi tudi ne hotel brati slovenske besede božje, ko bi tudi ' znal, bere slovenski evangelij velečastili gospod kanonik Žel. V zadnjem času pa so začeli nemški in nemš-kutarski šolarčki nesramno bojkotirati slovenski e-vangelij. Po prebranem nemškem evangeliju, katerega poslušajo stoje, sie pri branju slovenlskega evangelija demonstrativno vsedejo. Kdo jih je to naučil, ni posebno težko uganiti. Pripomnimo, da je to res strašna nesramnost in brezobzirnost, posebno če pomislimo, da je na veli kovčkih Šolah okroglo 70% u-čencev slovenske narodnosti. iTake razmere so mogoče pač samo ’ tam, kjer vrši svoje blagodejno delo — katehet Almer.
Kako gospodarijo socijalni demokrati z delavskimi denarji. Velik škandal so odkrile oblasti pri bolniški blagajni v Solingenu,, katero so upravljali socijalni demokratje. Pili so najdražja vina (šampanjca.), vozili sie z avtomobili, občevali z dvomljivimi ženskami in vsako leto napravili imenitno gostijo, pri kateri se je za posameznika plačalo velikansko svoto 70 K. V sredo, dne 12. novembra, je sodnija v Elberfeldu obsodila rdeče zapravljivce v skupno kazen treh let, enega meseca in treh tednov ječe; poleg, tega načelstvo v 820 mark nemškega denarja denarno globo. Upravitelj blagajne je bil nek Reinhard. Pred devetimi leti so ga izbrali socijalisti za načelnika z letno plačo 4400 mark. 'Toda s to velikansko plačo sodrug ni mogel izhajati. Imel je razna znanja v Elberfeldu, kjer se je izborno zabaval, plačeval visoke napitnine in drugo. Več stotakov je izdal eno noč za dragocene pijače. Ni čudo, da je ta delavska pijavka porabila 100.000 mark i'z bolniške blagajne. Drugi odborniki so za to zapravljivost dobro vedeli, a bili so njegovi prijatelji, katerim se je pri tem načelniku tudi zelo dobro godilo. Sami so si izposojevali denar iz blagajne, eden na primer 9500 mark, s katerimi si je kupil hišo. Z ničvrednimi vlačugami je zapravljala ta čedna družba delavski bolniški denar. Za pogrebe in zdravnika ni bilo
denarja, pač pa za druge stviari. Z 60 markami bi se mogla preživeti cela delavska družina na teden, toda tu je eden izmed rudečkarjev v eni noči zapravljal stotake. To so pravi prijatelji delavstva. Le podpirajmo zastopnike te stranke, pa se nam bo godilo dobro!
Grozno skrb za naše urednike kažejo v zadnjem času liberalci v „S. N,“ Za božjo voljo, da bi se j,im le kaj hudega ne pripetilo', tako jadikujejo, kajti dr. Kukovec je razdražen. Mi smo mirni in si samo mislimo: če bi bil zdaj dež. zbor, bi dr. Kukovec najvažnejših zadev gotovo ne zaspal kot zadnjič.
Za slov. visokošolee. Podpornemu društvu za slovenske visokošolee na Dunaju 'so, v času od dne 1, oktobra do dne 28. novembra vposlali: 2414.36 K vsedijaška počitniška akcija; 370.35 K dobiček dne
12.	nov. na Dunaju prirejenega koncerjta; 130 K dobiček novomeške akademične veselice ;	100 K :	ne-
imenovan dunajski dobrotnik društva; ‘35 K: mestno županstvo v Novem mestu;’ po 20 K: Th. dr. Josip A. Ujčič, c. in kr. dvorni kaplan na Dunaju in okr. posojilnicav Ljutomeru; po 110 ,K: dr. Karol Podgornik, odvleitnik in deželni poslanec v Gorici, dr. Karl Savnik, c. kr, višji finančni svetnik v finančnem ministrstvu na Dunaju in Franc Kušar -, v Men-gešu; 6 K:	dr. Fl. Gregorič,, c. kr. miinilsterijalni
koncipist v finančnem ministrstvu na Dunaju; '5 K: dr. Josip Mal, muzejski adjunkt v Ljubljani; po 3 K: dr. Fran Heric, c. kr. bibliotekar v vseučiliščni knjižnici v Pragi, in Martin Meško, župnik pri Kapeli; po 2 K: Jakob Vogelnik,. dijak v Radovljici in Viktor Poznik, notar v Senožečah; po 1 K: Ivanka Kariž, Milan Senčar, Anton Novak, Franc Schweiger, Ivan Mlakar, vsi v Senožečah, F. i Žetko, Laže, Franc Zadnak, Ljubljana, Peter Cucar\ggi, Skaver, Anton Bojc, Vipava, Karl Ledtgeb, Postojna. Vsega skupaj 3150 K 71 vin. — Društveni odbor se višem cenjenim darovalcem iskreno zahvaljuje, zlasti pa 'še vsem onim rodoljubom, ki so pripomogli k lepemu v-spehu počitniške akcije, Ker je odbor od prejetega zneska že za mesec november razdelil med 85 prosilcev 1160 K, in se bodo jednako utemeljene prošnje ponavljale mesec za mesecem, prosi novih darov na naslov blagajnika: dr. Stanko Lapajne, odvetnik na Dunaju, L, Bräunerstrasse 10.
Slavnoznan jezuit umrl, V Posillipu na Laškem je umrl pater Anton Pavissich, bivši urednik ' „Civiltà cattolica“, izboren govornik in znan apologet. Bil je rojen leta 1851 v Splitu.
Srbo-brvaščina v konzularni akademiji na Dunaju. S tekočim letom je bila sprejeta v učni nacrt konzularne akademije tudi srbo-hrvaišičina. Novi ta kurz vsebuje tri letnike. Poučeval bo redni javni profesor srbske filologije na dunajskem vseučilišču, dr. j Milan Rešetar.
Za načelnika mestnega stavbnega urada v Bi-tolju, ki Šteje okrog , 80.,0)00 prebivalcev, je imenovan Slovenec, inženir Josip Skobrne.
Venomer se čujejo pritoževanja o motenju, ki ga povzroča sitni kašelj pri delu in počitku. Sicer je gotovo, da v tem letnem Sasu pred prehlajenjem ni nikdo obvarovan, nemogoče je pa tudi, da bi na-hlajen človek ne mogel nikamur 'iti. V vsakem slučaju je pa vendar treba, da se kolikor mogoče varuješ pred zli posledicami nahlajenja. To storiš najboljše, če rabiš Faysove mineralne pastilje, da se obvaruješ nadležnega kašlja.
V boju zoper jetiko, vporabljajo države in mesta vsa mogoča sredstva, izdajajo previdnostne odredbe ter različne tozadevne postave. Toda. kaj pomaga, če na na tisoče jetičnih oseb prepušča z resignacijo ta boj splošnosti. Vsak posameznik je dolžan, da kaj stori. Je še pomoč*. In to pomoč pa nudi zdravljenje s sirolinom že čez 201 let od strani odličnih zdravnikov in profesorov. Dobi se s i r o 1) i n „R o c h e“ v vsaki lekarni, toda, zahtevati se sme le sirolin „R oche.“
•%/
Štajerski.
Mariborske novice.
Slovenska trgovina. Gospod Josip Serec prevzame prejšnjo špecerijsko trgovino gospoda Sumen-jaka na Tegetthoffovi cesti, nasproti kolodvora.
Košnja v t decembru. Včeraj so v našem mestnem parku kosili travo. Košnja v decembru — pač izredna prikazen.
Elektrarna za Gradec—Maribor. Po sklepu o-beh občinskih odborov se zgradi pri Felberjevem o-toku velika elektrarna, ki bo dajala električno moč Gradcu in Mariboru. Stroški so proračunjeni na 14 milijonov kron. Maribor se je zavezal prevzeti 2000, Gradec 6000 konjskih sil. Vsega vkup se bof dobilo, kakor se računa, 20.000 konjskih sil!. Dobra misel, samo če je naši kratkovidneži ne bodo zavozili tako kot povsod drugod.	*
Slovanska Čitalnica v Mariboru vabi na svoj redni letni občni zborv soboto, dne 13. decembra, ob pol 9. uri zvečer, v društvene prostore. Važno točko tvarja tokrat posvetovanje o novi najemninski pogodbi, sicer je spored običajen.
Studenci pri- Mariboru. ’Sedaj, ko ,je nemško-nacioinailna klika spravila z najrazTi(Mejnimi sredstvi par posilinemcev v občinski zastop, ne .najde prilike za prvo sklicanje teh slavnih mož. Kakor zna-
no, je med prvimi točkami)1, [katere se 'imajo obravnavati, tudi vprašanje naše slovenske išoilje. Nasprotniki se bodo seveda z vsemi štirimi branili naše šole, pa končno ne bo nič pomagalo.! (Odj merodajne strani smo izvedeli, da bo takoj po prvi občinski seji sklicala komisija okrajnega glavarstva vse one stariše, 'kateri žele za svojo deco slovenskega pouka. Uverjeni smo, da bo nemški teror napel vse sile, da bi odvrnil stariše od tega, kakor nekoč, a ne bo se tem privandranim ljudem posrečilo, preprečiti domačinom tako zelo pogrešane jn zaželjene slovenske šole. Uverjeni smo pa tudi, da bodo to pot slovenski stariši na svojem mestu in se ne bodo vstrašlli nobenih groženj ter s tem pokazali, da se ne dajo v-plivati od lutrovskih priganjačev. 'Stariši, pripravite se!
Orli prirede v nedeljo, dne 21. t. m., v dvorani katoliškega pomočniškega društva 'lepo božičnico s petjem, igro in različnim drugim zanimivim sporedom.	j
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: župnik Ogrizek Fr. 'A K; ‘posojilnica na Slatini 30 K; gostje na gostiji Reš-Sterger pri Sv. Urbanu 32 K; za kruh sv. Antona 1 K.; okrajna hranilnica v Slovenjgrad-cu 70 K; Glasbeno druš vo iz preostanka od nabire, ki se je vršila za mali koncert dne 10. okt. 1913 v Narodnem domu 14 K; nadučitelj; Kosi, povodom poroke hčerke gospodične Rafaele 20 K; okrajna poso? jilnica v Ljutomeru 40 K; neimenovan (Amerika) 100 K; Mlohorjani pri Sv. .Križu pri Ljutomeru3.42 K; župnik Jožef Weixl 3 K; župnik Andrej Fišer 10 |K; kaplan Jožef Lončarič = 10 K; Janžekovič od Smarje-te enoi vrečo krompirja; Kramberger od Sv. Urbana dve vreči repe, štiri vreče krompirja; Lorbek iz Ja-renine eno vrečo krompirja. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog1 plati!
Ljutomerske novice.
Pasji kontumac. V ljutomerskem okraju se je uvedel pasji kontumac, ker se je v križevski župniji pojavilo nekaj slučajev pasje stekline. Na naših og-lihso nabita originalna naznanila: ,,JContumacja zoper pse.“
Komarov Mihalek in konzorcij se v zadnjem „Narodnem Listu.“ med drugim tudi podlo norčuje iz trških narodnjakov in narodnjakinj, ki nimajo drugega madeža, kot da mirno in vestno izpolnjujejo svoje stanovske dolžnosti. Morda se jeze, ker nočejo iti po stopinjah narodno-zavedne stranke (!), ki ima na sebi toliko masla, da ji ni varno hoditi na soln-ce. Njihovi voditelji namreč' kaj radi obiskujejo nem-škonacionalne gostilpe, trgovine in obrtnike. Kaj pa, če bi Mihalek tudi enkrat polukal v lastni tabor — našel bi, kako se bivše Sokoliće in druge krasotice „parajo“ ter ob petkih prirejajo velikanske pojedine (pa ne postnih jedil), o Čemur se škandalizuje ves trg. Sodi se iz tega, da je Komar dober prijatelj te družbe. Kaj ne? Kdor bo prihodnjič zopet od naših napaden v „Nar. Listu“ ali pa v „Slov]. Narodu“, — naj pokloni vselej primeren dar za našo Slovensko Stražo, ali pa za našega Orla, ker se s tem ojačuje naše delo.
Celjske novice.
Ni ga in ga ni bilo in ga -ne ho takega polif-tika, kot je • dr. Kukovec. Najvažnejše politične zar deve rešuje kar v spanju, njegova pisarna nosi vabljiv napis: danes za dmarje, jutri zastonj, ter je seveda vedno: jutri, a kadar pride kaj neprijetnega, potem se popravlja. In popravlja se vse: dobre dopise, visoke tarife, ugodne najemninske pogodbe in kozolci vedo, kaj še vse. Znati je pač treba.
Vlomi brež konca in kraja. V noči od torka na sredo so vlomili neznani lopovi v hišo trgovca gosp. Pečuha v Gaberju pri Celju. 'Odnesli!' so raznega blaga v vrednosti 4010 K. Poskusili so tudi vlomiti v železno blagajno, toda dleto, katerega so se pri tem delu posluževali, so jim je zlomilo in se jim ni posrečilo vlomiti v blagajno. O vlomilcih ni sluha ne duha. V tem letu je ta vlom že trideseti v celjskem okraju.
Drugi kraji.
Selnica ob Muri. V sredo je umrl veleposestnik Jožef Miki, po domače Kovaček. Rajni je pri vseh volitvah volil z našo sjtranko. Čeravno ni znal ne pisati ne brati, vendar se je vedno živo zanimai za razne volitve. 801etni starček je imel čudno dober in čist spomin. Kot analfabet si ni mogel zapisovati raznih zadev, računov in drugih reči pri gospodarstvu, vendar je za vsako reč bolje vedel, kot marsikateri, ki vodi knjigovodstvo. Vzredil je deset otrsk. Pogreb se je vršil danes v petek, dne 5. dec., predpoldne ob obilni udeležbi. 'Starčku obmejnemu Slovencu svetila večna luč!
Polzela. Podpisano šolsko vodstvo se usoja tudi letos obrniti do vseh slovenskih rodoljubnih src z uljudno prošnjo, da nam blagovolijo priskočiti na pomoč z raznimi darili za našo božičnico, namenjeno za slovenske otroke. Naš nasprotnik, -nemški Schul-verein, dela isto, seveda v veliko darežljivejši obliki ter nam s tem ugrablja našo deco. Da zajezimo vsaj nekoliko to, za narod pogubno delo, smo primorani, prijeti ’ za od nasprotnika vsiljeno orožje. V, to nam pa manika sredstev. Prosimo torej v imenu naše š e slovenske mladeži vse rodoljube, kakor tudi posamer
zne narodne korporacije, da nam blagovolijo, nakloniti primerna darila, bodisi v ’denarju,, bodisi v blagu ter na ta način posnemati začetnika, gospoda dr. V. Cervinka, okrožnega zdravnika na Polzeli, ki je daroval že v ta namen znesek po 30 K. Podpisalo šolsko vodstvo, ki sprejema vsa tozadevna darila, mu izreka tem potom najtopljiejšo zahvalo ter želi o-bilo posnemovalcev. Izkaz daril se priobči v slovenskih listih. — Šolsko vodstvo, na Polzeli.
Sv. \ Jurij ob Taboru. Dekliška zveza ima dne
8.	t. m., popoldne po večernicah, v cerkveni hiši poučni shod- Poročala bo tudi T. K(uns(tova o svojem rimskem romanju. Pridite!
Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo, dne 30. novembra, smo spremljali predrago nam mater in babico Lucijo Ilešič na zadnji poti, k grobu.. Umrla je v 79. letu svoje starosti ter se preselila po truda-polnem, težkem življenju v boljše, [srečnejše, kjer ni trpljenja in ne solz. Oko slehernega je bilo rosno, ko smo stali ob odprtem grobu rajne in to tem bolj pri lepih besedah, ki jih je govoril gospod profesor dr. Fr. Ilešič svoji materi za ■ slovo. Naj fi bo lahka domača zemlja, počivaj v miru, blag ti spomin!
Sv. Pavel pri Preboldu. • Dekliška zveza ima dne 8. t. m. svoj redni občni zbor v prostorih novega Društvenega doma.
Muta. Na Muti pride v nedeljo, dne 7. c. m., ob 3. uri popoldne, v slovensko šolo sv. Miklavž in obdaruje pridno deco. Stariši in prijatelji slovenske obmejne naše mladine, .pridite gledat,, kaj zamore slovenska šola!
Sv. Kunigunda na Pohorju. Pri nas priredi dekliška Marijina družba dne 8. t. m., ob tretji uri popoldne za sklep svetega leta slavnost z govorom, petjem in igrokazom: „Ljubezen Marijinega otroka.“ Pridite !
Konjice. Prihodnjo nedeljo, dne 7. t. m., popoldne po večernicah, imata Slovenska Straža in pa bralno društvo občni zbor. Vsi člani in prijatelji ste vabljeni. Na sporedu so tudi krasne predstave skiop-tičnih slik iz življenja Napoleona, Pridite!
Slovenjgradec. Narodna čitalnica ima občni zbor z običajnim sporedom dne 10. t. m., ob 8. uri zvečer, v čitalniški sobi.
Loka pri Zidanemmojstu. Tukajšnje slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, 7. t. m., popoldne po večernicah, iv župnijskem prostoru gledališko igro „V tem znamenju boš zmagal.“ Vstopnina: sjedeži 1 K, stojišča 40 v)in. Prijatelji dru-i. štva pridite!
Loka spri Žusmu. Na praznik, dne 8. t. m., ob pol tretji uri popoldne, se vrši v Loki pri Žusmu, v hiši gospoda Florijana Gajšeka zborovanje Slovenske kmečke zveze, na katerem govorita gospoda državni in deželni poslanec dr. Fran Jankovič in u-rednik Franjo Žebot. Kmetje, obrtniki, delavci in vsi drugi naši pristaši iz domače in sosednih, župnij, pridite v obilnem številu!
Grozen čin zblaznelega. Uradnik graške okr, posojilnice Alfred Kraus je bil] nereden in zelo nervozen človek. Včeraj se mu je zapretilo, da bo izpuščen iz službe. Vsled (tega je očividno zdivjal. 0-krog 11. ure predpoldne je pridrvel z dvema revolverjema oborožen v prostore posojilnice in je pričel streljati na uradniško osobje. 'Zadel je štiri osebe, med temi ravnatelja Niemanna, da bo težko okreval. Ko je svoje grozno dejanje izvršil, je ustrelil samega sebe in ostal na licu mesta mrtev. Vsled tega strašnega dogodka ,je bil včeraj ves Gradec razburjen.
Narodno gospodarstvo«
Letošnje vinske cene s posebnim ' ozirom na
vinsko kupčijo na Spodnje-Stajerskem. , ’(Riše Sever
M.) Spodnje-Stajerska je večjidel vinorodna dežela, zategadelj bo gotovo zanimalo čitatelje („(Straže“, ako jim predočimo letošnje vinske cene v drugih deželah v razmeri z našimi. Trgatev je bila letos v splošnem radi mraza zelo slaba. Kolikor sem se mogel informirati, so bile posebno hudo prizadete Haloze. Pa tudi na 'Ogrskem je bila i vinska, letina v primeri z drugimi zelo slaba. Po večjih vinogradih so s trgatvijo končali še le v sredini meseca novembra. Tildi naš cesar in nadvojvoda Miroslav., ki imata v tem kraju velike vinograde, sta razmeroma z drugimi leti pridelala 40 do 60% manj. Naši vinorejci so pač z gotovostjo upali, da bodo letos vinske- cene precej visoke, kajti zaloga starih vin je skoraj vsepovsod izčrpana ter je tudi lanski letnik, ki ni bogve kaj posebnega, že redek. Žalibog, priznati moramo, da so se večjidel vsi varali. Resnica pa je, da so razne vinske tvrdke in drugi večji hotelirji v precej znatnem številu priromali ob času trgatve v. naše vinorodne kraje, a so jih že navadno na kolodvorih prestrigli takozvani vinski mešetarji in agenti, ki so večjidel sami nemškutarji, ter so jih odvedli v svoje kleti, kjer so jim za drag denar prodajali vino, ki ga so oni od slovenskih vinorejcevi za srajmotno nizko ceno dobivali. Za slučaj navedem 1 samo 1 to-le : Pred kratkim sem govoril v Budimpešti z nekim večjim hotelirjem in sem ga vprašal, ali pozna Štajerska vina. No, mož se je pohvalil, da ima tudi nekaj letošnjega pristnega ljutomeržana v zalogi ter mi ga
v resnici prinese kozarec. Vprašam ga, po čem da ga toči? Liter po dve kroni, je bil odgovor. No, pravim dalje, in po čem pa ste ga vi kupili? Po 78 vinarjev od nekega vinskega mešetar j a. In sedaj, ako mm primerjamo cene, ki jih ponujajo mešetakji našim vinorejcem — kupujejo ga po 32 do 44 vinarjev — in >potem cene, katere dobe isti od 'fvrdk, oziroma hotelirjev, navadno 70 vinarjev do ene krone, potem se nam ne sme čudno zdeti, ako se ti mešetarji v nekaj letih obogatijo in odebelijo. So celo slučaji, da iz kakega faliranega trgovca postane v nekaj letih poleg teh kupčij milijonar. V vsakem okraju najdemo več ljudi, ki so na ta'način prišli do premoženja. Pri tem se nam pa res vsiljuje vprašanje, kako temu odpomoči? Po mojem mnenju bi najbolj kazalo, ustanoviti v vsakem večjem vinorodnem kraju kletarsko zadrugo, katera bi se naj zvezala z večimi vinskimi tvrdkami in hotelirji, ter tako svojim članom brez vsakih mešetarjev oskrbela odjemalce. Tako bi bili veliko bolj zadovoljni' ' producenti, kakor tudi konzumenti. V Ormožu že obstoja taka zadruga, in deluje z vsestransko zelo dobrimi vspehi. Osobito za Haloze bi kazalo ustanoviti tako zadrugo. Tam se nahaja v kmečkih kleteh še zelo veliko vina, letošnjega. kakor lanskega, da, celo še letnika 1911. Merodajni krogi naj vzamejo to misel v pretres ter vse potrebno ukrenejo, da bo brez vsakih mešetarjev odpomagano našim vinorejcem ter ob enem tudi kupovalcem.
Kmetijska predavanja pri vojakih. Vojno ministrstvo je odredilo, da se bo odslej pri aktivno služečem moštvu naše armade skrbelo za gospodarski pouk. Častniški zbor bo imel nalogo, skrbeti za dobre predavatelje, kateri bodo predavali in tudi primerno razkazovali razne važne novosti in predmete, ki se tičejo kmetijskega gospodarstva. Za vojaštvo v Bosni in Hercegovini so se taka gospodarska predavanja po zimi že pred leti vpeljala. Vojna uprava se jo prepričala, da so gospodarski tečaji pri bosanskem vojaštvu že do sedaj pokazali velik vspeh. Vojaki, ki so se udeleževali pri armadi predavanj, postanejo doma kot kmetje vzorni gospodarji, lqer1 se jim je že pod cesarsko suknjo vcepilo veselje do naprednega gospodarstva.
Trgovina z železom gre v Avstriji rakovo pot. Tovarnarji sicer od časa do časa znižajo cene železu, a kljub temu se trgovina noče povzpeti na isto visočino, kot je bila pred leti. S svojo dosedanjo zunanjo politiko je avstrijska trgovina zelo trpela. Naši avstrijski državniki so vse preveč sledili ' Nemčiji in ta je v zahvalo izpodrinila! v zunanjih deželah avstrijske trgovce. 'Sedaj 'hoče vlada železrfmarjem odpomoči s tem, da pritiska na prometne družbe, da znižajo prevozne cene ža avstrijsko železo.
Zdravilo proti kugi na parkljih. Dva zdravnika v Pasteuerjevim zavodu v Alžirju, dr. Bride in dr. Boquet, sta odkrila novo ' zdravilo proti kugi na parkljih ovac.
Koroško.
Nemško-nac. gospodarstvo. Nemški nacionalci so največji mojstri v zadolžievanju, kjer pridejo oni na krmilo, tam navadno sledi 'gospodarski polom. To čuti ■ tudi mesto Celovec, kjer je nemški nacionalizem neomejen gospodar. 'Celovec je pred bankero-tom. Govori se, da mesto dne 1. januarja ne bo več moglo plačati svojih kuponov za milijone dolga, ki se ga je v zadnjih letih nakopičilo. Zato so prinesli zadnje dni nemškonarodni listi poročilo, da so Metnic, Siteinwender, Dobernig in dježelni predsednik hodili okrog finančnega ministra. Ni čuda! Ako se s polnimi rokami meče denar za luksus, zraven pa korumpira ljudstvo, da pojema blagostanje, odkod naj se potem plača po nepotrebnem napravljene dolgove ?
Znamenje časa. Iz Borovelj poročajo: V naši meščanski šoli so vprašali dekleta, ali rajši telovadijo ali plešejo. Večina se’je izrekla za ples. Torej plešemo. V deželnem šolskem svetu rešuje Šolska en-keta Steinwenderjev predlog, kako naj se predrugači pouk, da'bi se mladina bolj vzgojila za 'delo; * a nam bodo pa vzgojili plesalke. Le tako naprej, dokler veselo je!
Izseljenci iz naših dežel.
Pred par leti so zvišali • karteli cene svojim izh delkom. Ljudstvo je moralo pljačati znatni davek tem oderuhom, ki so vlekli od akcij do 20% obresti. In vsled pretiranih cen niso mogli dosti kupiti, denarja tje bilo vedno manj. Zdaj pa nima kdo kupiitt. Tovarne nimajo naročil in morajo svoje delavce odpuščati. To je pa za • reveža, ki živi od svojih rok, še najhujše, kar ga more zadeti. 'Z, veselim upanjem na boijše življenje je zapustil domačo vas, res imel nekaj kron zaslužka na dan, toda drago življenje, večkrat tudi pijača, pohotnost, druščina in druge razmere so povzročile, da mu ni prav nič ostalo. Nm vadno je tudi na molitev pozabil in ob vero prišel. Kaj bo zdaj brez dela počel v tujem kraju?
Se hujše je v Ameriki, kjer ne gre več kppči-ja" dobro naprej. Samo letos je 'ušlo 120.000 mladeničev iz Avstrije, ki bi morali v kratkem k naborom. Da bodo morali vsled teh beguncev mnogi naših fantov nositi vojaško suknjo, ki bi drugače doma ostali, je samoobsebi umevno. Vojska mora biti do zad-
njega moža polna. Kdorkoli torej pomaga takemu čez mejo, škoduje /drugim, posebno kmečkim sinovom.,
Razen teh beguncev je pa prišlo iz Avstrije in drugih krajev več milijonov ljudi v Ameriko. Ce bi pred odhodom malo pomislili, bi lahko .vedeli., da mora nazadnje tudi Amerika imeti zadosti ljudi. Pre-mogokopi in jtovarne morejo le toliko delavčev vzeti, kolikor jih rabijo. Odvisno je to najprej od kupčije. Med farmarje na kmete pa more le tak, ki ima večjo svoto, i da kupi svet. Kaj pomaga 'delavcu, če mu dajo v Kanadi tudi lepo zemljo zastonj. Treba je napraviti poslopja, živino in orodje. Tega pa revni izseljenec ne zmore.
Naši ljudje tako gredo j večinoma v tovarne in premogovnike. Zdaj je v Ameriki na tisoče delavcev brez dela. Radi bi delali, pa ni nobenega, ki bi jih na delo vzel. Kriza se je? še le začela, trpeti zna celo leta. Domu že prihajajo obupna pisma: ,„Dela ni, kaj bo, kaj bo?“
Doma v vasi je toliko dela. Pridelkov nima ke-do spraviti, za najnujnejše delo ni večkrat potrebnih moči, ženske in otroci morajo vse narediti, gospodarstvo peša, ker je svet i slabo obdelan, oče in domači mladeniči stradajo v tujini brez dela. Najhuje bo v Ameriki za delavce, ki imajo družine). ’Tolikokrat smo svarili :	Dekleta, ne v Ameriko ! j Tam se
vse pozabi in vse izgubi, vera in narodnost. 'Mesto sreče in bogatstva je reva primožila v brezsrčni tuji deželi le lakoto in 3 pomanjkanje.
Ko bi mogli nazaj., bi tisoči šli raje danes, kakor jutri. Ti rojaki so še naši, pomagajmo jim, kolikor je mogoče, da pridejo nazaj. Vsak delavec je narodni kapital. V času gospodarskega napredka, v katerem smo zdaj, je treba, da ima kmeit zadosti delavcev. Ce bi jim tudi iz domovfine denar poslali, bi bilo prav, ker se s pridnim delom ta strošek kmalu povrne. Napravite vsem, ki želijo domu, lahko vrnitev v domovino. >
Opozoriti bo treba vse one, ki so se odtegnili vojaški dolžnosti, da. se s prostovoljno vrnitvijo' vse lahko izlepa uredi. Za povzdigo našega gospodarstva mioramo imeti doma zadosti delavcev.
<2M®*
f	f
I Fays-ove pristne Sodenske § X	mineralne pastilje	♦
X izdelojejo iz zdraviliščmh izvirkov III in XVIII %	občino Sodeča ob T.
% in so skozi stoletja izborno sredstvo zoper I	kašelj, hripavost in bronhialni katar,
g Ponaredbe odklfcnjsj. Ceca èkatljic) K 1 25. f	Doba se v lekarnah in drožerijah.
X
I
%
è
9
e
I

:
Primorska.
Električna železnica od Učke gore do Lupo-glave. Železniški minister je podelil občini Volosko-i Opatiji skupno z občino Veprinac in zdraviliško komisijo v Opatiji dovoljenje za tehnična preddela za električno lokalno železnico, ki naj bi šla od Stela-nijskega zavetišča na Učki gori do državne železnice pri postaji Lupoglava.
Zagoneten umor. 'Pri Reki so potegnili ribiči iz morja žensko glavo, ki je morala ležati i že dalje časa v vodi. Obraz je že tako popačen, da se ženske ne more več spoznatu Na vratu se pozna, da je j bila glava odrezana z britvijo ali odsekana z sekiro. Na vsak način se je izvršil umor in je i morilec svoji žrtvi odrezal ali odsekal glavo. O zločinu nimajo do sedaj še nobenih podatkov.
Rabuke med Slovenci in Lahi ■ v Gorici, Iz Gorice poročajo dne 3. t. m. : Tukajšnji laški srednješolci so priredili manifestačni obhod v prilog laški univerzi. Na Glavnem trgu je nastopila policija in zaprla nekega dijaka, katerega je takoj kaznovala s 14 dni aresta. V ulici Petrarca so Lahi zadeli še ob Slovence. Prišlo je do spopada in je morala poseči vmes policija, ki je’ zaprla kakih deset laških dijakov. Prišlo je potem vnovič do rabuke med Lahi in Slovenci, a je policija množico končno razkropila.
Italijansko gospodarstvo. Goriškemu magistratu je zopet enkrat huda predla. ‘Nižjeavstrijska es-komptna banka je zahtevala povrnitev posojila 800 tisoč kron, danega svoječasno za zgradbo vojašnice za dragonce. Banka je zahtevala denar nazaj že do konca novembra t. 1. in se ni dala preprositi, da bi se ta rok podaljšal niti do konca leta. Tako malo zaupanja uživa v denarnem svetu slavni goriški magistrat. Tudi je ostala banka gluha nasproti ponudbi višje obrestne mere, sedanja je bila jako ugodna, po 3y2%. Magistrat jebilv zadregi, kje dobiti sedaj denar. Slednjič so ga vendar nekja^staknili ali dobili so ga po 5%%- in 1.1% provizije. Srečni goriški davkoplačevalci ! Uzorna je uprava goriškega mesta,, — indolenca meščanov ' proti gospodarstvu italijanske klike pa občudovanja vredna!
Razgled po svetu.
Cirkuški jahač pri kava,Idriji v Gorici. Med vojaki-novinci pri dragoncih v Gorici se je odlikoval posebno eden z veliko nerodnostjo. Podčastnik, ki je vežbal oddelek, v katerem se nahaja tudi oni nero-
dnež, je bil že ves iz sebe, kaj naj naredi s tem človekom, da bo prav sedel na konju. Vse zaman. Nar zadnje pa je bilo dosti teh Spaso v — vojaku-novSin-cu. Ko je zopet nerodno 'Jahal in se je gospod ^Führer“ drl nad njim, je pa skočil s konja in zopet na konja, stal na konju, jahal, sedeč na zadnjem delu hrbta konjevega, okoli obrnjen, kakor delajo jahači v cirkusu. Z odprtimi ustmi so gledali vojaki in podčastnik te .„mira,keine“ in prišlo je na dan, da je ta prej tako nerodni jahač bil jahač v. cirkusu. Smejali so se vsi, moštvo in častniki, sedaj je fant dober jahač.
Litijsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Go., v Dečinu eh Labi
je in ostane nepiekcsìjivo v uèiiiku zoper poletne pege in se pri racijoneinem negovanju kože ne mere pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežno roke, se je izborno izkazala Bergmanuova litij. v.t . in „ Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.	43
Po 11 letih — mrtvega našli), !Tje dni so- našli v koroških gorah okostje nekega pred 11 leti pone-« srečenega turista. Oblast je mnenjja, da se gre za okostje leta 1902 ponesrečenega dunajskega železniškega uradnika Otona Gschladta, isina nekega vpo-kojenega višjega železniškega uradnika, ponesrečenec je bil častihlepen veldturist in je dne 18. sept. 1902 napravil izlet v koroške alpe. V prvih dneh je še vedno dopisoval svojim sorodnikom, kar naenkrat pa ni bilo o njem nobenega sledu več, Dognalo se je že takrat, da so videli Gschladta poslednjič dne 22. septembra. Od tistega Časa ni bilo o njem ne duha ne sluha* Iz koscev obleke, čevljev in kape sklepajo, da je, ponesrečenec oni Gschladt, ki je takrat izginil.
Name.sto fazana — streljal na ženski klobuk. V Suchtelnu na Pprenskem je zapazil neki lovec na večer v mraku blišč perja ter je mislil, da vidi fa^ zana. Hitro pomeri in sproži. Naenkrat pa sliši v-pitje. Namesto fazana 1 je namreč ustrelil v klobuk neke dame. Zadel je damo v. glavo in prša; in tudi otroka, ki ga je dama imela na rokah, je obstrelil,. Lovec je izpovedal, da je mislil, da je videl v mraku fazana. Damo in otroka so prepeljali takoj v bolnišnico.
Nadvojvode kupijo več otokov ' v bližini otoka
Brioni. Iz /Pulja poroča, ,„Neues Wiener Yagblatt“ : Več članov cesarske rodbine, med njimi tudi nadvojvoda Franc ■ Ferdinand, namerava nakupiti otoke pri Brioni, da na njih zgrade vile in gradiče.
Tovarna devocionalij zgorela. V Pribramu na Češkem je pretečeno soboto zgorela tamofšlnja tovarna za devocionalije. Lastnik tovarne, F. Weil, Ima čez 150.000 K škode.
Milijonar umoril i— milijonarja. Jz Petrograda poročajo:	V/ Baku je milijonar Rajsulovi' umoril
večkratnega perzijskega milijonarja Vagabova, ‘ki je hotel pri njem kasirati neki milijonski dolg.
Rop in umor. Iz Berolina poročajo, da so napadli trije do sedaj še neznani roparji dva blagajniška slugi iz tovarne v Delmenhorstu, Roparji so ju pobili do nezavesti in jima. vzeli okroglo 9000 mark v drobižu. Dva nočna čuvaja sta hotela roparje prijeti, toda roparji so jih postrelili. 'O ropar|ih še nimajo nobene sledi.
Dreadnought. Iz Londona poročajo, da je naročila Brazilija v ladijedelnici Armstrong velikapsk dreadnought, kakoršnega Še tudi angleška mornarica nima. Ko je Brazilija uvidela, daj nima toljko sredstev za svojo mornarico, je ponudila svoj dreadnought na prodaj raznim državami, kakor: Angleški, Rusiji, Grški, Japonski, /Turčiji in Italiji. Vse držat-ve raizun Italije so ponudbo zavrnile iin bržkone bo kupila dreadnought Italija,
Čuden slovenski Izseljenec — moški v ženski obleki. Iz New-Yorka poročajo:	Na krovu parnika
..Belvedere“1 se je te dni pripeljala v New-’York 28-letna Marija Cerar. Došla je iz Ljubljane in je bila namenjena k svojemu polbratu Lovrencu Urbanu v Clevelandu, Dhio. Pripeljala se je v oddelku za neo-možene ženske, bila čedno in dostojno oblečena in lase je imela spletene v dve , lepi dolgi.kiti. Ko je pa Marija Cerar na Ellis Islandu stopila pred izseljeniško komisijo, je i njen močni moški glas, velika g±a va in sploh cela vojaška postava nadzornike ■ take o-supnila, da so ji veleli stopiti v posebno sobo, kjer je ostala sama z zdravnikom. Kmalu nato je izseljeniška komisija vedela, da je „Marija“ Cerar — res moški! Čudni izseljenec se je temu odkritju sam najbolj čudil, ker ga je njegova mati iz mladega vzgajala kot deklico ter je doslej vedno živel'kol pošteno dekle. Komisija je nato odredila, da se Cerarju odrežejo lasje in obleči je moral — prvič v življenju — moško obleko. Natančni Američani pa tudi sedaj še niso bili zadovoljni) in so razkrinkano „Marijo“ Cerar zavrnili nazaj v domovino, dasi je imel dovolj denarja s sabo.
Vojaški škandal na Angleškem. Iz Londona poročajo: Več nego 20 podčastnikov garnizij v Lon-
donu in Windsorju ' so aretirali, ker so osumljeni, da so sprejemali visoke provizije in darila. Gre baje za več nego 100.000 K.
Ponesrečena laška križarka. Iz 'Mesine poročajo, da kljub plime ne morejo rešiti laške oklopne križarke „San Georgio“, ki je nasedla na pečine. Iz križarke so odpeljali že skoro vse stroje in topove. Mornarski strokovnjaki trde, da je križarka popolnoma izgubljena.
Polom ogrske banke. Iz 'Bečuha ’ na Ojgrskem poročajo:	'Tukajšnja banka Karel M. Ullmann je
napovedala 1 insolvenco. Pasiva znašajo 2.2 milijona kron. Bančni- šef Koloman Telegdi, ki je pobegnil, je poslal iz Dunaja pismo, v katerem priznava svojo krivdo in sporoča, da se nikdar več ne vrne nazaj. Firma je obstojdilla že 45 let in je uživala povsod velik ugled.
Banketni govor predsednika (ZedinjeniL držav po telefonu. Trgovinska zbornica v Rochestru je povabila na banket predsednika Zedinjenih držav, ki pa ne more priti na banket, in je zato sporočil, da hoče udeležence telefonično pozdraviti. Vsak udeleženec banketa, 600 jih bo, dobi na svojem sedežu dve telefonski pripravi in bo čul W ikono v govor iz daljave 1000 milj.
Prva redna zračna pošta. Francoska poštna uprava je uvedla redni zrakoplovni poštni promet z eroplabi med Parizom in Nico.
Socialdemokrat — član belgijske akademije. Vodja socialnih demokratov v Belgiji, Vandervelde, je bil izvoljen za člana’ belgijske kraljeve akademije.
Samoumor petletnega dečka,1 Iz Gradca poročajo: V torek, dne 2. t. m., ob i 114. uri popoldn/e, je izvršil komaj petletni Franc Wruss, sin tukajšnjega kočijaža, samoumor. Skočil je v takozvano mlinsko strugo Mure. Neki očividec pripoveduje, da je i videl dečka, ko je semtertja mahal, z neko posodo, v karieri je večkrat nosil jedila svojemu očetu. Naenkrat je vrgel posodo v stran in skočil v strugo.t Kmalu nato so ga našli nä grabljah Bergmajnnove tovarne. Toda vsi poskusi, ga oživeti, so bili zaman],. Mladi sa-moumorllec se je že poprej opetovano izrazil, • da bo skočil v vodo, j če bo še kedaj kregan od staiflšev. — Izpridenost mladine po mestih in trgih je res naravnost neverjetna,,
Vsaka ura 14 dni aa poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se ca želje denar vrne.
mt Velik cenik brezplačno. "9Wf (Jamstvo 3 leta.)
14 karatni zlati prstani	.	,	,	„	4'—
14 karatne zlate ura za gospode „ 40'—
Srebrne ure.....................K	6'50
Srbrne ure s 3	srebrnimi pokrovi „	9'50
Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine	.	.	.	„	6'—
Srebrni pancer-verižice	.	.	.	„	2'—
14 karatne zlate verižice	.	.	.	„	20'—
Amerikanske zlate doublo-ure . „ 10'—
Goldin Roskopf	ure.............„	4'—
Prave železničarske ReskoBf-patssst Prava nikeln. točno na min. idoče K 6'— 14 karatne zlate ženBke nre . . „ 19'— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80
Kuhinjske ure..................... 2'40
ike........................»	8 —
vezvojnim p zvoncem . „ 8'BO
A. Kiffman. Maribor M. 49
Velika tovarniška zaioga ur, zlat me in srebrnine.
Za smeh.
Skromna.
On (v zadregi): ./„jSrčiek zlati, moram Ji sedaj priznati, da imam samo 60 K na teden * dohodkov. — Ali bova shajala s tem?“
Ona (mirno: „Jaz že — ali od česa boš pa ti živel ? ! “	,
Iz Šoje.
Učitelj : !„|Koprivnik, imenuj mi nekatere živali, ki imajo roge!“
Solar:	„!Roge imajo: krave, koze, ovce in —
in —“
Učitelj: „No, kdo Še?“
Solar: „Vrag, gospod učitelj*“
Pri obedu.
Na mizo pride skleda ričeta, na katerem ležijo klobase. Gospodinja, ki ima študente na hrani, k svojim hčeram:
„Vzemite klobase, dekleta, da bodo mogli naši Študentje k ričetu!“
A r o g a n t n o.
Baron: „Samo enkrat sem spregovoril s pokojnim pisarjem N. v kavarni par besedic; danes somi pa ti predrzneži že poslali rodbinsko naznanilo o njegovi 'smrti.“
P r i k n p l(j i v o.
Sodnik obtožencu: i„iSram vas bodi; že zopet ste radi tatvine tukaj; 'dasiravno site baš odsedeli 2-letni zapor ! “
Tat: „Gospod sodnik; trla mie je radovednost, kako se kaj imate?“
Njena volja.
Gospod: i„Vaš mož torej nič več ne kadi? K temu je potrebno gotovo mnogo trdne volje?!“
Ona; „Ö te imam dosti.“
Točna postrežba
Dobro. Po ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsskf ceni Tudi na obroke 1 ilustrov. ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K Pristna srebrna ura K Original omega ura S Kuhinjska ura	K
Budilka, niklasta K Poročni prstani	K
Srebrne verižice K
50
Večletna jamstva,
Za božično in novoletno sezono
priporočamo trgovcem v nakup:
Božičnih okraskov - Svilnatega papirja v vseh barvah - Kreppapirja v vseh barvah - Barvani papir na eno stran v vseh barvah - Barvani papir na dve strani v vseh barvah - Zlati in srebrni papir - Sveče za drevo, Čarobne svečice - Cvetje za rože - Žica - Zlata pena - Jaslice izgotovlje
Podobice za jaslice - Rutke.
Soššcue In novoletne dopisnice kakor tudi druge vrste
§*a debelo! po izredno nizkih cenah. Na dfOtinO !
Goričar & Leskovšek v Celiu.
13lika ulica it. 7.	otovika uiica it. 2.
Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje Jugoslovanska SlfflHtCkŠ V CeljU Št.. 301.
razpošiljalna
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Nasi. Dietinger
Theod. Fehreibach
urar in očalar
Maribor, 6o8P°8ka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
0Ü© sa Sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
„Zar Sonne", Graz
Jakominiplatz 14.
■ Trgovina s špecerijskim	Slovenci! Zavedajte se!	H Trgovina z mobo in de-
« blagom		° želnimi pridelhi «
Mento
[sije
i	i
Glasna sl. zalogi in sellila izbira
kranjskega marsfiega blaga, n. pr. štrang, uzd, vrni, štrikov za perilo, mrež za seno in za otro-— šbe postelje itd. —
Talina in solidna postrežba.“^ SrSŠbS lillCS ŠIBU. 21. ■^‘Točna in solidna postrežba.
Gianna slon. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, flrneža in — dahov. '== Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen.
Ha drobno in na tabelni
Zalogu rudninskih poda
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
Ni treba si glavo treti !
Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna
Semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki!
IBSIan Hočevar ^elje
tik farne cerkve.
T
rgotina s špecerijo in
■ftHanBfraaUMWl »■■■«■■■■■■■■■■■BBWMUÉ . mm———M——■)«■——M——B—B—MW
z deželnimi pridelki :
Franc Kolenc
Celje, Narodni dom.
Ratpoiilja pravi ruski čaj 1 kg po K 4 50 in višje.
Kupiflie oves, fižol, suhe gobe in druge pridelke.
iSftil veliko zalogo pristne domače slivovke, brinjevca in konjaka.
Spretine Zdravega učenca fpoštenih starišev z dobrim šolskim spričevalom.
Pri večjih naročilih mnogo ceneje, j
Thierry-a Balzam
edino pristen. Nedosežen uspeh pri vseh boleznih na dihalnih organih, pri kašlju, hripavosti žrel-nem kataru, pljučnih boleznih, slabem prebavljanju, slabostih, želodčnem krčn itd. Zunaj pri vseh boleznih v ustih, zobobolu, pri opeklinah in izpuščajih itd.
Thlerryi- cenHfoli]sko
m SìVÌh'-'e. i6 zanesljivo še pri tako starih ■	111# ranah, oteklinah, vnetjih, tvorih,
odstranjuje vse tuje snovi iz telesa, napravi vsled tega dostikrat operacijo nepotrebno. 2 dozi 3 K 60 v.
Lekarna k angelju varuhu A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
D obi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
MEHU
12/2 ali 6 1 ali 1 velika popotna steklenica K 5'60.
Somišljeniki, agitirajte za , Stražo,*!
Rafael Salmič Celje Mar.domi
to js največja in najcenejša razpošiijalnica ur, zlat- _ nine, srebrnine in opilke. Slovenci! Zahtevajte ve-p liki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto. |
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval. |
Južnoštajerska hranilnica w Celju
v Narodnem domu. 1
Sprejema hranilne yloge vsak delavnik od 8. do 12. nre in jih obrestuje po
sko in Gorujigrad in rezervna Zakl? da, katera znašata že nad 350 000 K Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
o d dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuj® obrest? vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica gnana ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji : Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran-
ieiavnu
41
o
2 0
Dosedaj jo dovolila za dijaška ustanove 30 000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učaicn zavadim in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12 000 K za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 K, za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K.
Sprejema tudi hranilne knjižice
drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se
pretrgala obrestovanje.

Spodnještajersko Ijuifii pes
« Hilton
registrov, stango z neomejene
Unpilne Klone 86 sPreJemaj° 0(* vsakega in se obrestujejo: nav*d«e 4-»/*%, proti trimesečni odpovedi po 4 */.%• Obresti se 1	18 11 “ pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vsace** ” Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da
bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. bran. poioS. (97.078) na razpolago. Kentni davek plača posojilnica sama.
FOSOflla SE Mm *e ^anom 'D sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5*/0, na vknjižbo sploh po »V.*/.,. na vknjižbo i »	* 1 poroštvo po 5 V.*/a 1° n» osebni kredit po 6%- Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pi
dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke,
m
pri
Uradne UPE 80 V8a^° Bre(io m četrtek od 9. do 12. are dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V m umili ui e ^(jnih urah se sprejema in izplačuje denar.	™
Pojasnila sa dajejo	lM “ «a ™Pala9° *■*
Stolna

P Y Prevzamem vsa dela M i ekoraeijske, slikarske in * pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Mihael Dobravc v Celju
k. Gospodska utica 5.	^
registrai, zadruga v lastni hiši
Ljndslia hranilnica in posojilnica o Celju
obrestuje hranilne	p /	(Hotel „Pri belem nein“) n Celju, Graška cesta sten. 9
sloge po war pSL ”/	---------—- prvo nadstropje
id dne vloge do dne vzdiga
počenši s 1. januarjem 1913. Rentni doneli plačuje posojilnica sama.
Zahtevajte v gostilnah list Straža!
Učenca
iz pošteno rodbine, s primer-olsko izobrazbo sprejme Vinko Pustovrh, Celje, Narodni dom.	209
Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju
pegistpovana zadpuga z omejenim jamstvom
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li gjg»@f Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in član zadruge ali ne in jih obrestuje po	/® iztirjanje, daja predujeme eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije
-----	----—■■	■== po najkulantnejših pogojih. -...............- " ■- ■ ■	..■.
Lep konj in ličen
voz
pod ugodnimi pogoji na prodaj, upravništvo lista.
Vprašanja na 221
Franjo Duchek
svečar in medicar v Mmwihmu
Všktrieighof ulšea
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!
Pridobivajte nove naročnike!
V zdraviliščih za bolnike na pljučah	p i <
kot v Davos-u, Arozi. Leysium itd. je ^lrOllU jAC.OCJj.G kot priznano sredstvo vselej v rabi. Sirolin »Roche« lajša in odstrani bolezni za dihalnih organih v rasmeroma kratkem času. Se lahko uživa, vzbuja tek in vpliva izborno na zdravje v obče.
Izvirni zavitek po K 4'— se dobi v vseh lekarnah.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnefša in točna postrežba.
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
M. Zabnkošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi po-sojilnicni hiši na Ršngu.

Velika narodna trgovina
KiMVanic, Celje
Narodni dom
triporoča bogato zalogo _~
panufakturnega In mod-»ega blaga, posebno kras-no ìnovosti »a ženske in peške obleke po zelo (ÉUC	“*\ C
bstanki pod la stno ceno	^	'
Postrežba točna in solidna ! Vzorci na razpolago
|Pi| /m*. skb ..jn § Ker se nagiba sezona h koncu ® opozarjam cenjeno občinstvo na nečuten© nizke cene vseh psletnih
obuval, posebno sandal in platnenih Šešljev- — Naj nihče ne zamudi ugodni prilike. Naročila od zunaj se izvrše točno in poceni
STEFAN STRAŠEK prva največja zaloga obuval %? Celju, Sčhmidgasse štev. 3.
Redka priložnost "ÄE
1000 komadov flanelodej široke 120 cm, dolge 1'50 cm
p® K 1*50.
Priporočam ti di svojo veliko zalogo zimskega blaga za moške in ženske obleke po jako nizkih cenah! Pričakujoč obilnega obiska se beležim
Jožef Ullaga, Maribor®b D.
Tegetthoffova cesta št 21.
Pozor! URE
repasirane $ pismenim jamstvom : §
Pristna srebrna nra	K 7'—
Pristna srebr. nraženskaK7-— Pristna srebrna verižicaK 2~—
Pristna srebrna verižica_
damska K 8 40 ura .	.	.	. K 28-—
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom proda-repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane!
Urar» očalar in zlatar
panie	g^aribor
Teggethofova cesta it. 39
Malisno Hupo, suhe gobe.
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev, -mr-sr rKsrxsr==rri
smrekove storže, vinski kamen,
želod, krompir, sploh vse dežtlrte pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. Veleirgcmisia m špecerij©
Ibi x deželnimi pridelki
Anton Kolenc CsHf
draška ulica št. 22«
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno!