Lefo VII f šiev. 136. Cel|e( sobota i2. dec em bra 1925. PoUtnina plačana v gotovlni- Naročni.iai Za Jugoslavifo : mesefno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvx»: lotno 240 Din. f»osame*n« S'evilka I Uin. v L&reXi» " «2©so. Redakcija in upravai Strossmaijerfeva ulica 1, priti Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. Zbiranje narodne starine. (Pozlv in navodilo za zbfranje In opisovanje narodno umetnlških pred- metov.) Z ustanovitvijo samolastne države imamo možnost neoviranega kulturne- ga življenja, obenem pa tudi dolžnost, razvijati po vzgledu drugih narodov kulturne panoge, kjer smo doslej še zaostali. Tu mislimo zlasti na sistema- tično proučavanie naše narodrie samo- bitriosti in na zbiranje neizčrpnega gradiva, kjer sejjavlja svojevrstnost narodove duše. Še do nedavna so iz naših krajev izginjali dragoceni pred- meti v nemške muzeje, da se z njimi tujec ponaša. Sedaj imamo v Mariboru muzej, kjLT hočemo poleg izpopolnje- vanja dosedanjih zbirk ustvariti za vso oblast posebni narodopisni (etnografski) oddelek, kjer bi shranjevali vse iz- delke, ki so tipični za prebivalstvo naše oblasti, zlasti pa predmete na- rodne umetnosti, ki kažejo bolj našo posebnost kakor Se tolike umetnine šolanih mojstrov. Čutimo častno dolŽ- nost, da baš v Mariboru, kamor poleg bivšega slovenskcga Štajerja težita od- slej še dve skoro nedotaknjeni po- krajini (Mežiška dolina in Prekmurje), uredimo narodopisno zbirko, da jo lahko pokažemo sebi, pa tudi tujcu, ko stopi iz severa tu prvič na naša tla. V ta namen so se združile k skupni akciji naslednje korporacije: »Zgodovinsko druStvo« v Mariboru. »Žensko društvo«, »Prosvetna zveza« in »Zveza kulturnih društev« ter se obračajo na vse poedine rodoljube in društva, da sodelujejo pri tern važnem podjetju. Pozornost se naj obrača na vse, kar Cloveka spremlja od zibeli do groba. Posebno spadajo v obseg narodne umetnosti: 1. Narodne noše, razni motivi na obleki, čipke, vezene peče, pokrivala, nakitje (ženski uhani, urine verižice, kovinasti pasovi itd.) 2. Okrzski na jerbasih, košarah in torbah; na čebelnih panjih, na lončeni in kovinasti posodi; primitivno orodje vsake vrste (pipe, klopotci, otroške igrače, tkalsko orodje itd). Ne prezre- jo naj se večkrat zanimivi izdelki raz- nih samoukov. 3. Starinsko pohištvo, njegova oblika, izrezljani ali barvani okraski na stolih, omarah, posteljah, zibelke, preslice, kolovrati, mize, škrinje itd. 4. Okraski na hišah: raznobarvni pasovi ob zunanjih stenah, okraski na polkah, vratih in tramovih. Zanimivi ključavničarski izdelki; okraski in na- pisi na stiskalnicah, sodih in škafih. 5. Vsakovrstno muzikalno orodje, ki se rabi med ljudstvom. Predmeti pri raznih narodnih običajih, kakor ob pustu, kresu itd. 6. Nabožni predmeti: slike in kipi, zlasti stare slike na steklo, med ka- terimi so one, ki imajo podlago in polje žoltkaste barve, slovenske (kranj- ske) provenience, dočim so steklene slike z rdečo ali drugobarvno podlago nemški (navadno tirolski) proizvod. Nadalje: božične ja-Iice, velikonočne pisiinke z raznimi figurami, presmeci na cvetno nedeljo in presmec na Ve- liko noč (kaj ljudje nosiio k veliko- nočnemu blagoslovu ?), sličice v mo- litvenikih, božjepotne podobice, me- dal je, križi in kapele ob potih in ce- stah, zlasti »kužni« ali »turški« križi. Tipične oblike nagrobnih križev in njih samonikli napisi (ki niso povzeti iz sv. pisma ali kakega pesnika). 7. Razni okraski in predmeti pri gostijah, krstu in pogrebih, venci, šopki, pecivo. Obračamo se torej do vseh s prošnjo, da nam najdejo in javijo osebe, ki se zanimaio za to stroko in imajo že morda kakšne zbii'ke; da širijo med ljudstvom razumevanje za narodopisne predmete; da jih zbira[o, označujoč kraj in lastnika; da nam jih javijo in skušajo pridobiti. Skušali bomo, da spravimo vse primerne predmete v muzej. Marsikdo bo tak predmet daroval; saj pride predmet, na katerern ostane označeno darovalčevo ime, vse drugače do ve- ljave v javnem muzeju, kakor pa če leži skrit doma v omari. Nekatere predmete bo treba odkupiti, zopet druge nam bodo lastniki preoustili proti reverzu, da ostanejo njih last- nina; od drugih bo treba dobiti dobre posnetke, koSorirane slike, fotografije, opise. Kjer pa ne bo možno ne eno ne drugo, take predmete pa nam ja- vite vsaj v evidenco, da jih morda cb ugodni priliki rešimo za muzej. Lepo urejen narodopisni muzej bo pono.s celokupne oblasti! Vse pošiljatve se naj naslovijo na »Zgodovinsko društvo« v Mariboru. Zgodovinsko društvo v Mariboru. Prosvetna zveza v Mariboru. Žensko druStvo v Mariboru. Zveza kulturnih društev v Mariboru* NaŠe sedanje gospodar- sko stanje in obrestna mera. (Poročilo dr. Antona Božiča na zadružni konferenci v Celju, dne 6. dec. 1925.) Da pravilno pregledamo današnji gospodarski položaj, moramo obenem si predočiti razvoj našega gospodarstva od prevrata pa do danes. Tozadevno je ugotoviti sledeče: V kmetijstvu smo imeli ob pre- vratu še rekvizicije, katerim so sledeli maksimalne cene za poljske pridelke. Postopoma je prišla trgovska prostost za poljske pridelke; da bi se pa one- mogočilo dviganje cen, se je uvedlo zakone o pobijanju draginje, ki so pač porast cen poljskim pridelkom zadrže- vali, preprečiti pa ga niso mogli. — ViSek konjunkture je doseglo kmetij- stvo v letih 1923 in 1924, ne da bi se rnoglo trditi, da je bi!a takrat v naSem kmetijstvu posebna rentabiliteta, ker so v isti men kakor poliskim pridel- kom rasle cene tudi dru^im potreb- ščinam, posebno onim, katere si je moral kmet nabaviti, ker ga je sve- tovna vojna čisto izčrpala; posebno manufaktura za obleko, usnje za obu- tev, železo za orodja. Poskočiie so tudi mezde. V letu 1924 so začele cene poljskim pridel- kom padati in stoje danes polovico nižje kakor so bile ob času svojega viška. — Kar pa v tej meri niso padle cene kmetijskim potrebščinam in mezde, je prišlo kmetijstvo v zelo neugoden položaj, ter se pokazuje kriza našega kmetijstva najbolj vidno v tern, da se naš kmetovalec, ki se je med vojno in po vojni razdolžil, zopet zadolžuje. Drugi vidni znak krize so razne dražbe prerničnin in nepremičnin v toliki meri, kakor jih pred vojno ni bilo. Gotovo je tej prikazni kriva tudi manjša mo- ralna sila nas'h kmetovalcev, ker je vojna tudi v tern oziru precej škodo- vala. — Ugotoviti moramo torej, da se na- haja na§e kmetijstvo v težki krizi, iz katere bo se moglo izkopati Ie pola- goma z največjo varčnostio in prid- nostjo, ko bodo cene pridelkom doSIe v pravilno razmeije z mezdami in s cenami kmetijskim potrebščinam. Trgovstvo se je med vojno in po vojni bujno razraslo, temu stanu go- tovo ne v korist. Trgovine so se Io- tili ljudje, ki niso imeli dovolj pred- izobrazbe, razpaslo se je verižništvo. Po prevratu je trgovalo v mestih in na deželi vse, na deželi se poljedelstva ni hotel prav nikdo lotiti. — Reakcija je nastala. ko se je naš trg z blagom na- sitil in ko so nastopili prvi znaki re- elne konkurence. — Kriza, ki je na- stopila tudi v tern stanu, ga je izčistila, verižntštvo je izginilo in marsikateri takozvani trgovec je izgubil eksistenco. Krizo so spremljale poravnave in kon- kurzi, ki so se pojavljali v letih 1923 in 1924 v vedno večji meri in še danes v precejšnem številu nastopajo, kar se bo godilo vse dotlej, dokler ne na- stopijo v trgovstvu popolnoma nor- malne razmere in ne odpadejo vsi oni element!, ki vsled nezadostne izobrazbe ne spadajo v ta stan. Obrt in industrija sta imela po prevratu zelo ugodno stališče. — Na vseh koncih in krajih je primanjkovalo blaga in vse kar se je proizvajalo, je je našlo svojega odjemalca. K temu je prišlo stremljenje, osvoboditi se tuje- zemske konkurence in ustvariti silastno industrijo in obrt, ter stremljenje, pre- vzeti v teh panogah vse one postojanke, katere so imeli pri nas tujci. — Pa so nastopili že v letih 1923 in 1924 tudi za obrt in industrijo slabi časi in opa- zili smo ter še danes opazujemo, da gredo v nič in izginjajo ona podjetja, ki so bila osnovana brez zadostnega tehničnega znanja ali brez zadostnega kapitala. Vendar je treba ugotoviti, da je podjetnost in marljivost naših ljudi ustvarila v na5i deželi slovensko in- dustrijo in obrt, katere vtakovelikem obsegu pred prevratom nismo imeli« tako da se lahko reče, da je namesto poprejSne nemške trgovine, obrti in industrije nastopilo domače podjet- ništvo. (Konec pride). Vsem, kl sprašujejo upravo plsrneno o tern ali onem, javljamo enkrat za vseiej, da ne bomo odgovarjali ni- komur, če vpra^anju ne bo priloženo 150 Din za troške. J. L.: Življenje v morskih globočinah. Velika ameriška ekspedicija, ki se Že dalje časa bavi z raziskovanjem favne globokega morja, je objavila nedavno zanimivo poročilo o svojem dosedanjem delovanju. Ekspedicija je dosegla lepe uspehe zlasti v onem delu Tihega oceana, kjer se stikate dve struii — mehikanska in južno- ekvatorijalna. Vodja te ekspedieije, Beebe, je v tern pogledu Že prej raziskoval severni Atlantik; naglaša pa, da je silen kon- irast življenja v tern morju in v Ti- hemoceanu, ker je severni Atlantski ocean, kar se tiče globokomorske fav- ne, prava puščava, ter ekspedicija, ki se je mudila tamkaj celih šest tednov, ni dosegla nikakih re/ultatov. Tihi ocean pa je poln življenja. S svojo ladjo se je ekspedicija podala v oni del Tihega oceana, ki kaže posebnosti severa, četudi je pod ekvatorjem, to pa zaradi hladne Humboldtove struje; naleteli so tamkaj celo na pingvine, ki sicer prebivajo samo na severu. Tretje jutro, ko so raziskovalci pre- plovili Panamski kanal, so opazili ka- *akteristično formacijo valov, iz katere se je dalo sklepati, da se stikata tarn dve morski struji. Vsaka teh struj je širša nego katerasibodi reka sveta. Na stikališču je bila ogromna množina rib; najmanj5e v sredini, ob periferiji pa po več metrov dolgi deism?. Na morski površini je plavalo mnogo ti- čev, v večji daljavi pa so se podili neštevilni morski volkovi. Značilno je, da ima ta živalski raj razmeroma majhen obseg; nekoli- ko metrov od skrajnega roba morskih struj ni veČ sledu živih bitij. Bilijoni živaii ostajajo v struji. Tuintam je bila obsežna morska površina cele milje daleč temnordeča od samih »morskih klobukov«. Leteče ribe, modre in sre- brne, so poskakovale nad morsko gla- dino, dočim so se morske svinje v celih Čredah podile okrog. Nekega ju- tra smo zagledali štiri morske volko- ve v neposredni bližini naše ladje. Eden izmed članov ekspedicije je za- gnal harpuno v prvega morskega volka s tako rnoqo, da je železna pušica nevarno zverino uprav prebodla, Smrtni boj zverine je trajal pol ure in lovec ni bil pri tern v manjšem strahu za svoje življenje kakor težko ranjeni morski volk. V družbi morskega volka so množine myjhnih ribic, modro in Črno progastih, ki jih mornarji imenu- jejo »pilote«. Zanimivo je, da so piloti v družbi morskega volka, ki pa jih nikdar ne napada. Vedno plavajo vz- trajno poleg njega ter ga vodijo, od- daljeni le malo centimetrov od glave ali plavut roparske ribe. Istotako so v trajni družbi z morskim volkom ribice, znane pod imenom »remora«, ploščate ribe, ki Žive kot paraziti na koži mor- skega volka, a kadar lovci harpunirajo morskega volka, se te ribice ločijo od svojega gostitelja ter plavajo po morju, dokler ne najdejo novega gostitelja. Nekega dne — poroča Beebe — smo opazili s krova ladje nekoliko pod rnorsko povrSino počasi se gibajoče dolgo leio. Spustili smo mrežo. Imeli smo srečo. Vjeli smo morsko kačo in jo potegnili na krov z vsem respek- tom, kajti ta vrsta morskih kač je silno strupena. V našem akvariju na ladji je kmalu okrevala. Motrili smo jo z zanimanjem. V bližnjih dneh smo vjeli še dve kači. V tropičnih vodah je mnogo te nevarne golazni. Nekega večera smo prižgali moč- ne luči in čakali na živali, ki bi jih !uč privabila. Zlasti smo nalovili mno- go takozvanih »halobates«, majhne morske žuželke, ki žive le v tropih neposredno nad morsko površino v mnogih milijardah. Jajčeca teh žuželk smo našli na repih rdeče morske gosi. Tudi navadna sipa se je v rnnožinah bližala luči, ponajveč bronaste barve, mnoge tudi rdeČe, v vseh veličinah. Naš akvarij so takoj pobarvale s svojo tinto. A barva ni bila »sepia«, kakor smo pričakovali, marveč iskreča se bronovina. Pozneje smo vjeli še več vrst sipe, med temi eno, ki je bila dolga dva in pol metra. V 48 urah smo vjeli na onem mestu nad 40 raznih vrst rib. Ekspedicija je nadaljevala svoja raz- iskovanja še na drugih južno-ekvato- rijalnih krajih. Ob priliki pa se vrne zopet v zoološki paradiž. Celje, 9. dec. 1925, „Vragolije". (ZagrebSka drama v Mestnem gleda- lišču dne 8. t. m.) Pecija Petrovič je napisal svoje »Vragolije« s srcem, z dušo in veliko ljubeznijo do svojega liškega kmeta. Očrtal nam ga je takega, kakorgen je v času, ko ga ne tarejo skrbi, ko se tudi on zdravo in veselo nasmeje. Na- vadno se misli, da je življenje na kme- tih priprosto, enolično, brezbarvno in vendar je znal naš Pecija iz tega živ- ljenja iztresti toliko humorja in vese- losti, da je vsaka njegova komedija polna zdrave sale, vedrosti in nepri- siljenega glasnega smeha, ki pride od srca. Stran 2 iäOVäDOBX« Stfv 136 Politika. p PrlbiČevlč In Davldovič. V po- litičnih kroglh živahno razpravljajo o možnosti zbužanja med Pribičevičem in Davidovičem, katero pa je radi paktiranja Davidovičevcev z muslima- ni izključeno. Povod tem kombinaci- jam je dal sklep kongresa samostojnih demokratov, ki kaže, da se stranka ni izrekla direktno za centralistično upra- vo, ampak je sprejela načelo upravne dekoncentracije in depolitizacije upra- ve. Davidovičevci so sprejeli ta sklep z očitnim zadovoljstvom. Baje se že vršijo pogajanja med obema demo- kratskima skupinama. Kar se tiče po- litičnega položaja, naglašajo tako v radikalskih kakor v radičevskih krogih, da je sedanja vlada popolnoma trdna in ni pričakovati, da bi se v bližnjern času izvršila kaka sprememba vlad- nega sistema. Pričakovati pa je, da bi utegnilo priti do novih političnih od- ločitev po sprejetju budžetnih dva- najstin za 1. 1926/27. p Kongres Davidovičeve demo- kratske stranke. Kongres Davidoviče- ve demokratske stranke je sklican za nedeljo 13. t. m. Vse pripvave za kon- gres so končane in je /e sestavijen dnevni red kongresa. Kongres je poli- tično važen, ker pride na njem do definitivne rešitve vprašanja o fuziji demokratske in muslimanske stranke. Dnevni red kongresa je ta-le: 1. Sploš- na politična situacija (poročata Ljuba Davidovič in dr. Ribar. 2. Samouprava In dekoncentracija osrednje uprave (po- ročajo dr. Voja Marinkovič in dr. Ilija Šumenkovic in Ilija Vlajič). 3. Gospo- darska politika na kmetih in zemljo- radniški krediti (poroča Kosta Timo- tijevič). 4. Zadružništvo (dr. Miloš Ra- dosavljevič in pop Gjoka Popovič). 5. Agrarna reforma in kolonizacija (po- sebni poročevalci za Vojvodino, Hr- vatsko in Slavonijo, Dalmacijo, za Bosno in Hercegovino in za Južno Srbijo). 6. Finance in davčna reforma (poroča dr. Kosta Kumanudi in Sa- mojlo Kocjan iz Zagreba. 7. Prosvetna politika (posl. Agatonovič) in H) Po- ročilo o delovanju stranke, volitev glavnega odbora in razna aktualna vprašanja. Tu pride v razpravo vpra- šanje razmerja stranke do Jngoslo- vanske muslimanske organizacije. p Lukiničeva zadeva. Parlamen- tarna komisija, ki je razpravljala o predlogu glede obtožbe bivšega pravo- sodnega ministra dr. Edo Lukiniča radi afere Thurn—Taxis, je sestavila svoje poročilo, za katero je vladalo v političnih krogih največje zanimanje. Odbor je v poročilu soglasno sklenil, da se nar. posl. dr. Edo Lukinič ne izroči sodišču, ker ni za to kazensko- pravnega razloga v smislu zakona o ministrski odgovornosti. Poročilo večine navaja v motivaciji, da bi bil moral dr. Edo Lukimc biti malo bolj opre- zen iz opoitunitete. Sam. dem. posl. dr. Svitislav Popovič je podal oddvo- jeno mišljenje z ozirom na motivacij- sko poročilo večine, oddvojeno poro- čilo so podali tudi radicevci, davido- vičevci in posl. SLS. Vsa ta mišljenja se načeloma izjavljajo, da ni mogoče dr. Lukiniča izročiti sodišču, zahtevajo pa, da se mora razveliaviti njegova odredba o dvigu sekvestra nad imet- jem Thurn—Taxisa. p Duhovniške place. V sredo do- poldne se je vršila plenarna seja fi- nančnega odbora in je obravnavala vladno naredbo o ureditvi draginjskih in funkcijskih doklad za pravoslavne duhovnike. Poslanec Popovič (sam. dem.) je izjavil, da je predvsem po- trebno, da plenum skupščine uredi vprašanje medkonfesijonalnega zakona, potem naj se šele rešijo vprašanja duhovščine. Povdaril je tudi, da je medkonfesijonalni zakon popolnoma notranja zadeva države in da se ne sme v to zadevo vmešavati nobena druga sila. Medkonfesijonalrii zakon naj se reši na podiagi ccrkvene avto- nomije. Priznal je, da pripa.daio du- hovščini funkcijske doklade, posebno če izvršujejo kake državne funkcije (vodstvo matrike). Minister za vere, Mi5a Trifunovič je izjavil, da med- konfesijonalni zakon ne bo preje pred- ložen skupščini, dokier ne bo rešeno vprašanje konkordata. Poslanec dr. Še- čerov (davidovičevec) je povdaril, da so doklade, navedene v vladni odredbi, pretirane in da presegajo zlato pari- teto. Minister za vere je soglašal z ostalimi in je izjavil, da je bila vbda prisil;eiia k temu koraku, ker je treba izboljSati gmotni položaj duhovščine. p Boigarija je protJ nevtralnl conl. Londonske »Times« poročajo iz Sofije, da se bolgarska vlada protivi predlogu preiskovalne komisüe, naj se ustanovi med Bolgarijo in Grčijo en kilometer široka nevtralna cona. Bol- garska vlada izjavlia, da bi ta cona favorizirala komitaško delovanje, česar bi Bolgarija zaradi nezadostnega Ste- vila vojaštva ne mogla preprečiti- Ob- enem bi izgubila Bolgarija pas ozem- lja, kar je velikega pomena v voja- škem oziru. Celjska kronika» c Celjsko pevsko društvo na- znanja, da se običajna pevska vaja ne bo vršila, ker je glasovir oddan radi mladinske prireditve. Prihcdnja redna vaja bo kakor običajno v pondeljek ob 20. uri. Cenj. pevci in pevke so prošeni, da se bolj točno udeležujejo. c Za ubogo mladlno! Za prire- ditev državne krajevne zasc'te dece in mladine v Celju v soboto dne 12. de- cembra se prodajajo vstopnice od srede dne 9. decembra naprej pri Solskem slugi g. Kmeclu na deški mestni osnovni Soli. Za prireditev je veliko zanimanja, zato svetujemo vsem, ki nameravajo in žele posetiti to lepo prireditev, da si pravočasno oskrbe vstopnice. Za prireditev v nedeljo dne 13. decembra pa se bodo prodajale vstopnice v pred- prodaji od desetih do enajstjh v Na- rodnem domu v mali dvorani. —Slavno občinstvo prosimo, da pride pravočasno k prireditvi. Začelo se bo v soboto točno ob 18. uri, v nedeljo pa ob 15. uri. Zima je huda, otroci pa imajo daleč do doma. Zato prosimo točnosti. Niegova dela ne rešujejo globokih problemov, so prosta vsake zunanje rafinirane tehnike in uplivajo vsled svoje enostavnosti zelo ugodno. Glavni motiv jim je erotika. Včerajšnja predstava nas je se- znanila s tremi enodejankami, od ka- terih je »U Naviljcirna« literarno naj- boljša. V tem delu je s fino šalo ob- delan zelo stari, svetopisemski motiv o Jožefu in Putifarki. Vse tri humoreske »U Naviljcima«, »Čizme« in »Rod« so našemu občin- stvu izredno ugajale. Pisatelj je našel v članih zagrebške drame, gospema Dimitrijevič in Maričič in gospodu Ma- ričiču interprete odlične umetniške kvalitete, ki so naravnost komorno po- dali vse tri farse. Režija igre prvovrstna, igranje umetniško dovršeno. K izred- nemu uspehu je pripomoglo tudi lepo liško narečje, ki je bilo za naše ušesa blagoglasno. Inscenacija dobra. Občinstvo ni sted'Io z aplavzom in je pozvalo avtorja kot tudi igralce neStetokrat pred zastor. Cvetlic tudi ni manjkalo. Pred predstavo je pisatelj sam orisal v kratkem predavanju svoja dela, z ozirom na erotiko ter nas seznanil z erotičnimi motivi v svetovni literaturi, od Aristofana do najmodernejših pisa- teljev. Navzoče občinstvo se je izredno zabavalo. Bil je večer zdravega smeha, na svoj raČun pa seveda niso prišli oni, ki so pnčakovali kakega pohui- šanja iz naslova erotičnih fars. Petrovič je v svojem predgovoru rekel: »NiSta nije tako ružno, što se ne bi dalo li- jepo riječi.« V gledali§ču je vladal mraz, morda ker ni bilo dovolj zakurjeno, morda pa , tudi zato, ker je bilo naše malo gle ališče napol prazno. Celjskega občinstva se je polastila duševna apatija. Naše gledališče je vedno prazno, pa naj igrajo v njem najboljši * dramski igralci. Zlasti se opaža, da \ trgovski krogi naravnost bojkotirajo gledališče. ¦—er. Bož :ünfl štEuHka ,Nove dobc' izide v pomnoženi izdaji ia v povečanem obna izbrana vina. Vse na blagodejno poskušnjo. c I/gubljeno in najdeno. Dne 6. t. m. je bil izgubljen na potu z Glav- nega trga po Aleksandrovi ulici do Sv. Jožefa ovoj s sledečo vsebino : 40 m roza etarnina, 40 m črnega žameta, l male škarjice, 2 naprstni^a in 2 štreni roza sviie. Pošteni najditelj naj odda predmete proti nat^radi pri polic. od- delku srezkega po^lavarstva, pritličje, levo,-3 soba. — Pred kakimi 12 dnevt je bila najdena v neki celjski ulici konjika .odeja. Lastnik se naj oglasi pri policiiskem oddelku srezkega po- glavar^tva. c Čiščenjeln posipanje hodnikov. (Razglas.) Lastmki h>§ in zemljišč", od- nosno njihovi zastopniki se kar naj- nujnejše opozarjajo na § 9 cestno-po- licijskega reda za mesto Celje, glasom katerega morajo biti hodniki pred hi- šami in zemljišči do 7. ure zjutraj očiščeni in v zimskem času zadostno posuti s pepelom, peskom all žaga- njem itd. Mnogi lastniki his in zem- lji§č, odnosno niihovi zastopmki sicer zadoščajo predpisu glede čiščenja hod- nikov, zanemar|ajo pa v zgoraj cit. § u cestno pol. reda normirani predpis glede posipanja hodrnkov, ki ima na- men ponesrečenja vsled polzlih hod- nikov preprečiti. Lastniki his in zem- lji'SC, odn. niihovi namestniki so za poškodbe oseb in lastnine, nastale na hodnikih vsled zanemarjania zakonite dolžnosti, predpisane v § u 9 cestno- pol. reda odgovorni tudi po doiočilih kazenskega zakona in jamčijo tudi za- sebno pravno za posledice nastale škode oz, poškodbe. O-^ebe, ki ne bo- do vpoštevaie predmetnih določil ce- stno-ooliciiskega reda, bo podpisani mestni rm;Listrat kaznoval z vso stro- gosrj.) in bo pu^til rijihove hodnike očisriti. odn posuti na ni'hove stroäke. — Mes'ni magistrat cel|ski, dne 4. decembra 1925 — Župan: dr. Juro HraSovec s. r. Ljudska p^osveta. I >lenke umetnice. — T 45"— Sukno za plasüc- 132 cm » 74 — Ševjot-Kamgarn 142 cm > 49'— Močno sukno 142 cm » 75'— Trpežni kamgam 142 cm » 86"— Koxif^kcijjEi. Dekliške parh. oblekcc Din 42' — Fantovski sulcneni kostum » 190'— Patitovska pelerina » 90'— PlaSči za deklice » 170 — Damski plašC » 360'— Športna flancl bluza » bO1-- Sukneno Spoitno krilo » 75'— Damska flanel obleka » 150'— Modne moške hlačc » 100'- Jahalne hl.iüe » 125— Suknena moSka obleka » 520'— MoSka kratka suknja » 400' — MoäKi klobuki. Vulneni, ozki krajci Din 08' — Volneni, inodna oblika » 76'— Modni volueni klobuk » 108'-- l"'ini volneni klobuk » 125'— PliSasti klobuk fini » 1901— Klobuk iz zajčje dlake » 200' — Specialiteta »1 ta« » 240'— Fantovski klobuki Din 45"— 63'- Obuteif! OtroSki močni čevlji 19/25 Din 30*— Otroški močni čevlji 26/29 » 76*- OtroSki močni čevlji 30/35 » 102*— Ženski nizki iz telet. » 140' — Ženski nizki iz boksa » 175— ^enski nizki iz ševreta » 205'— Ženski njzki lakasti » 270'— Ženski visoki iz telet. » 155' Žcnski visoki iz boksa » 185-- Zelo močni »gojzerji« 36—39 » 160"— Zelo močni >gojzcrji« 40—46 » 24ü-— Delavski čevlji » 155- — Moški iz teletine » 160'— A^oški iz boksa » 185"— IVIoliito pepilo. Srajca pis. prsa Din 371— Bela pike srajca » 58" — Pisana modna siajca » 86'— Firm frak srajca » 128'— Trpcžne molino hlače » 23'— Bele gradl hlače » 4'J"— Srajca iz platna Din 44"— . Siajca iz Sifona » 50'— Srajca iz fin. batista » 96' — HlaČe iz šifona » 50' — rllače iz batista » 76'— Kombinežu krilo » 72' — Kombineža lilače » 96'— i f^ogayice otroške Din 7'5O Do bele zimske » 1Ü1— za vsako leto za 1 dinar več Moške nogavice Din 9'— Moške volneue nogavice » 30"— Damske bomb, nogavice * 13'50 Damske flor. nogavice » 23'— Damsko modno marm. » 27'— M:>dni svil. Sali » 351— Damske rokavice » 18'— Rokavice možke » 23'— Cepice otroške » 14'— Čepice dekliškc » 201— čepica in šal » 60'— Damske maje » 31 — Damske reform lilače » '^'~~ Moška srajca »• 58-— Moška maja » 54'— Telovnik moški » 130"— Telovnik za fante ^> 50' — Sveater za moSke » 140'— Svcatcr za fante » 57"— Dainski žemper » 65'— Damski telovnik » 125*— P'et. svil. samoveznice Din 10'— Sviiena samoveznica » 20' — Težka modna svila » 47' — Moderna kravata » 14"— Trpežne naramnice » 1750 Moške podveze » 7'— Damske podveze s pasom » 30'— Moderna sportna kapa » 361— Damski žepni robci tuc. » 39'— Moški žepni robci tuc. » 42'— Svileni žepni robci kom. » 7'50 Svilene apaške šerpe kom. » 147'— Topbapska i^olbaa. Močna listnica »kroko« Din -121 — Fina listnica batik , » 50' — »Kroko« denainica » 38'— »Krol opJ^eBacaa. Posteljna garnitura Din 310 — Kavna garnitura barv. > 66' — Platnena jedilna garnitura » 200 — Madras zastor garnitura » 120'— Beli servijeti 60/60 cm tuc. » 103'— Barvasti ser.v. 40/40 cm tuc. » 43-— Namizni pit 120/120 cm Din 52'— Frottir brisače » 17'— Klot odeja s klot podlago » 235'— Flanel odeja (bomb.) 125X180 cm » 50'— Odeja mod. rožasta 130X180 cm » 123'— Voln. flanel odeja 125X180 cm » 290-— Stonska prcprot>a 70X175 cm » 162' — Predposteljnik smirna imit. 50/100 cm > 67'— Lepi juta tckac'i 65 cm » 31'— Lepi juta tekafi 90 cm » 62'— Sobna preproga 140/220 cm smirna imit. » 310'— Scbna preproga 200/300 cm smirna imit. » 660' — Linoleum tekači 68 cm » 51'— Linoleum tekači 70 cm » 56' — Linoleum tekači 100 cm » 95*— Jeklena in no- žapska poba, Poniklani lasostrižnik Din 35'— Sknrje za striž. «Solingen« » 29'50 Jeklena britva » 10'— Jeklena britva fina » 20"— Brivni aparat » 15"— Brivni noži (10 kom.) » 23'— Škarje za vezcnje » 8'— Škarje za šivilje » 13'— Manikir garnitura » 25'— Garnitura za šivanje » 54'— Žepni nož jekleni » 3 40 Jedilno orodje tuc. » 70'— Jedilno orodje poniklano » 170*— Aliimin. žlice tuc. » 32'— Žgalne škarje > 2'60 Kosmetični Fini parfum Din 4'— Fini »Elida« parfum * 12'— Kolinska voda » 15"— Zobna krema » 8' — Zobni prašek » 6'— Odol za zobe » 35'— Fino toiletno milo » 2*10 Glycerin milo » 2-60 Speick milo » 4'— La^\ de Cologne milo » 9*60 Fini Shampoon » 175 Fini »Elida« Shampoon » 3'25 Brivno milo » 2'90 Razno« Harmonike na meli: enoredne Din 240"— dvoredne » 400'— Ustne harmonike 8 glas. » 2'50 Ustne haimonike 14 glas. » 4' — Ustne haimonike 16 glas. > 7'— Ustne harmonike 32 glas. » 12'— Krtače za obleke Din 10'—, 15'-, 20'— Krtače za Iase Din 181-, 25'— Krtače za zobe Din 4'5O, 5*50, 9'- Glavniki žepni Din 1'50, 4'25 Glavniki za. prah Din 6'- , 7'50 Olavnik česalni Din 5'—, 9'- Za voznjo se povrne pri nakupu za Din 1000'- Din 20, Din 2000'- Din 50, Din 3000'- Din 80, Din 4000'— Din 120, Din 5000-- Din 170, Din 6000'- Din 225, Din 7000'- Dm 300, Din 8000'— Din 400, Din 9000'- Din 550, Din 10000-- Din 700—, Din 15.000'— Din 1500 v blagu. Celje lcži v sredini Sjovenije ter je radi zelo ugodnih zvez z vlaki prihod v Cclje iz vseh strani Slovenije zelo pocem in prijeten. Vlaki prihajajo in odhajajo od vseh strani zjutraj, opqldan iu zvečer. Postrežba in oprema zu časa velike prodaje se vrši zelo natančno in hitro ker je na razpolago celo pritličje in celo prvo nadstropje velike ogelne hiSe in 40 do 5Ü uslužbencev. Straa 4 »NOVA DOBA« Štev. 136. Detiaf je nekaj časasem postal redek. Vednotežje postaja pridobivati si ga. Ali življenje pri- morava vsakega na borho za obstanek in kdor hoče v tej boibi zmagati, mora biti zdrav, svež in uporcn. Zato uporabljajmo pri utru- jenosti, onemoglosti, nervozi in vsled tcga povzročenem nespanju, Felleijev biagodišeči »Elsaflujd«, ki osvcžuje, krepi mišice in živce, lajša bolefine. Kot narn vodno iznova potr- jujejo, Fellerjev Elsaflujd tudi pi 1 reuinatičnih bolečinah izvrstno dcluje. Doberkosme ikurn, Močnejši, štedljivejši in boljSega deiovanja kot francosko žganje. 6'dvojnatih ali 2 veiiki specijalni steklenici 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne stcklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 vdikih specijalnih za 250 Din, It obenem z zabojem in poStnino razpošilja po povzotju ali proti plačilu vnaprej lekarnar Kugen V. Feller, Stubica Donja, filsatrg-356, Hrvatska. Posamezne steklenicč Elsaflujda po 10 Din vlekarnali in sorodnUi trgovinali. Šipom domovine. š Pošte v Sloveniji. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je izdala dva nova poštna pripomočka, »PoStne zveze v okolišu direkcije pošte in tele- grafa v Ljubljani s kurzno karto in »Pregled post ljubljanske .direkcije in njihova razdelitev po srezih in sodnih okrajih«. Oba pripomočka služita pred- vsem internim potrebam, vsebujeta pa tudi za javnost dokaj interesanlnih podatkov. Tako n. pr. izvemo, da je v Sloveniji 333 poštnih uradov in sicer v Ijubljanski oblasti 182, v mariborski pa 151. Največ post imata v prvi sreza Kočevie (20) in Radoljica (20) najmanj srez Črnomelj (8), v mariborski oblasti ima največ post ptujski srez (23), naj- manj pa sreza Dolnja Lendava in Konjice (po 5). ä Najlepše božlčno darilo nudi vsakemu loterija Jugoslovenske Matice, koje žrebanje se vrši 20. t. m. Dobitki obsegajo dve motorni kolesi in 25 navadnih moških in ženskih koles. Srečke ä Din 10'— so naprodai pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v vsek ljubljanskih trafi- hah, Tiskovni zadrugi, Matični knji- garni in pisarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7/II. Iz- žrebane gtevilke bodo objavljene v vseh slovenskih dnevnikih. Kdor zadene do- bitek ga lahko iakoj dvigne odnosno se mu ga dostavi po železnici. Kdor §e nima srečke, naj si jo nabavi naj- kasneje do 15. t. m. š Rednl letni občni zbor Stare- reSlnske zveze »Triglava« Marlbor se vrši 20. dec. 1925 in sicer v Celju, Celjski dom ob 16. uri popoldne. Dnevni red : pozdrav predsednika, či- tanjezapisnikov, poročilafunkcijonarjev, premestitev Zveze v Ljubljani, preme- stitev centrale iz Zagreba v Liubljano, volitev odbora in slučajnosti. Radi važ- nosti sporeda je določen zbor v cen- tralno ležeče Celje in se vabijo vsi starešine — odbor. 1252. š Novl bankovci po 5 Dfn. Kon- cem tekočega meseca prejme Narodna banka iz Francije večjo količino novih bankovcev po 5 dinarjev. Novi bankovci pridejo z novim letom v promet. š Zahvala penzijonistov g. po- slancu dr. Pivku. Narodni poslanec g. dr. Pivko je sprejel te dni sledeči do- pis Društva orožnifikih upokojencev za Slovenijo: Podpisano društvo se Vam za Va§ možat in energični nastop v narodni skupščini za koristi orožniških upokojencev, ki dobivajo svojo pokoj- nino, osebne in družinske draginjske doklade pri orožnižkih polkih izplaČane, najiskrenejše zahvaljuje in Vas prosi še nadaljne naklonjenosti. Kot božično darilo so čevlji vsake vrste Iepo in praktično darilo, katere ku- pite po nizkih cenah pri tvrdki ŠT. STRAŠEK, Celje, Kovaška 1. š Iz samostojne demokratske stnmke, Ustanovni občni zbor krajevne organizacije Sv. Peter v Savinski do- lini se bo vršil v nedeljo dne 13. t.m. ob poldeveiih dopoldne v gostilni Šribar. š Usoda starega delavca. V Ber- govi tovarni usnja v Mariboru je bil dolgo let zaposlen neki čevljar. Možje postal že prav veteran dela, tovamar pa nekega dne pride na idejo, dajeta dtlovna rnoč že močno izrabljena in da bi bilo dobro, če bi priSla miajša nanjeno mesto. Ob prihodnjem izplačilu povedo staremu deiavcu, de je — od- puščen. Siromak, ves obupan, se poda na občino ter tu razlaga, kaj ga ie na stara leta doletelo. Prosi, naj se občina zanj pobriga ter ga kje zaposli. Lepo so ga poslušali, potern pa poslali nazaj v tovarno, naj prosi, da ga sprejmejo nazaj v službo, v kateri je prebil lolik del svojega življenja. Delavec je tako storil, a brez uspeha. Ko je obupano vpraševal, kaj naj počne na stara leta, so mu Se surovo nečloveško odgovorili. Naši socijalni zakoni so še precej po- manjkljivi. š Sleparski pustolovec. Minoli teden so ujeli v Dravogradu pretkane- ga goljufa. Izdajal se je za doktorja Loknerja, podnačelnika prosvetne upra- ve v Mariboru. Bil je fino oblečen in dostojnih manir; spremljala ga je mlada gospodična. Obiskal je občinske urade v SlovenjgraŠkem okraju in je precej »zaslužil«. Ponujal je občinskim pred- stojnikom »Narodno enciklopedijo«. Nekateri so jo naročili in morali so dati precejšnjo aro. Tudi za potoval- nega zdravnika mariborske oblasti se je izdajal. Zdravil pa je bolj bogate, ki lehko plačajo. š Obsodba hajdučlce. Po dolgem sodnem procosu je bila končno izreče- na razsodba proti Stoji Markovicevi, sestri znanega črnogorskega odmetnika dr. Vukašina Markoviča. To je prva deklica, ki je odšla v hajduke in se ponašala zelo hrabro. Obsoiena je na 15 let težke ječe. Na vprašanje sod- nikov je odgovarjala hrabro. Ves čas se je obnašala ponosno. Pri razglasitvi obsodbe se je oblekla v bogato naro- dno nošo in je s svojo miadostjo in lepoto oČarala številuo publiko. Razen nje je bilo obsojenih tudi več drugih odmetnikov v ječo od 7 do 15 [let. Rudninske vode se dobijo v drogeriji ,Sanitas\ Celje. Franc Jožefova grenčica, Mlinski vrelec, Hunyadi Janoš, Ema vrelec, Guberska Srebrenica Levico Nieder Selters. š Kar je že dedom In roditeljem pomagalo, to bo pomagalo tud! Vam! FJsa fiujd. Da, samo »Elsaflujd«! To že skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo s svojo mnogokratno uporabo odznotraj in odzunaj kot ublažiteli bo- lečin! Umivanje in drgnenje z FJsa- flujdom krepi in jači Va5e telo, stori Vas zmožne kljubovati prehlajenju in Vam pripravlja užitek. F.n sam poizkus je spreobrnil mnoge, ki niso hoteli ve- rovati in jih privedel, da \z hvaležnosti Se dalje pripoiočajoFellerjev »Elsaflujd«. Tudi Vi boste storili isto, ako naročite za poskušnjo 6 dvojnatih ali 2 veliki spccijalni steklenici za 63 Din ali da Vam pridejo 5e ceueje: 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din pri lekarnarju Eugenu Fellerju v S t u b i c i D o n j i, F.lsa trg 356, Hrvatska. Raj dobi Celje š MiUjonska globe. V Osijek je prišel in?5pektor finančne kontrole Kel- ler, da vodi prelskavo proti fabrikantu Speizerju, ki je tihotapil spirit na de- belo. Finančni erar je oškodovan za silne vsote. Kazen bo znašala okoli 5 milijonov dinarjev. š Bojazljiv ženln. Neki dobro si- tuiran Beograjčan se je zaročil v Va- raždinu z devojko iz ugledne obitelji. Pred nekaj dnevi bi se morala vr§iti v Varaždiuu poroka mladega para. Za poroko je bilo že vse pripravljeno, nevesta je b la oblečena, svatje so bili že skupaj in v cerkvi je čakal pravo- slavni pop Jankovič. Ko je hotel spre- vod kreniti v cerkev, pa so nenadoma opa^ili, da ni nikjer — ženina. Neopa- ženo se je bi! izmuznil ter se odpeljal neznano kam s fijakerjem. Svatje so čakali, nevesta jokala, toda ženina ni bilo od nikoder. Po mestu sedaj rado- vedni jeziki ugibajo, kaj je pregnalo ženina. š Obstreljen revež v gozdu. Te dni se je pripetila grda nezgoda pri lovu. V radvanjskem gozdu pri Mari- boru je pobiral neki bedni starfok Alojzij Muršec hosto. Istočasno sta bila tarn na lovu dva lovca, ki sta ustrelila v bližini stoječega Muršeca, katerega so morali prepeljati v bolnico. NesreČ- nežu so našli v nogi 18 šiber. Noga mu je stalno otečena in se je bati, da mož um re za zastrupljenjem. š Rodbiuska tragedija. V Zagrebu se je odigrala nenavadna rodbinska tragedija. Uradnik tvrdke Schenker in drug Franjo Magdič je imel ženo, ki je bila v zadnjih mesecih pred porodom. Zakon ni bil srečen. Pred nekaj dnevi je odšla žena na obisk k svojim so- rodnikorn v Sarajevo, odkoder se je pred kratkim vrnila ter ob tej priliki zasačila svojega moža s tujo devojko v stanovanju. Žena se je radi tega tako razburila, da je predčasno porodila, ter so jo morali v opasnem stanju pre- peljati v bolnico. To si je mož Fran Magdič vzel tako k srcu, da je od^el v TuSkanec, kjer se je obesil. š Lisjak se obesll. Na Oori pri Mokronogu se je bil naselil vel'k li- sjak. Vse je zdihovalo in tarnalo, ker je bila perutnina veduo v nevarnosti. Preteklo nedeljo zvečer se je priplazil lisjak zopet v trg. Iskal je plena, pa moral je bežati; zažene se Cez visok plot, glava mu smukire med late in drugi dan so našli otroci obešenega lisjaka na plotu. Junak — pa tak! S Lovska zgodba. Minulo nedeljo se je odpravilo na lovišče Duplek pri Mariboru 30 manborskih meščanov, nedeljskih lovcev, z aviomobili in ko- čijami. Ker so hoteli napraviti glavni lov, so najeli tudi 120 gonjačev, poleg tega pa še povabili gardo gostov. Ko se je vojska razprostrla po polju, se je divjačina seveda tako preplašila, da je vsa u§la. Lovci pa so zastonj merili in streljali. Dobili niso seveda nič. 5 Kmetica z veliko Iglo v grlu. V Zagreb so pripeljali iz Osijeka kme- tico Mando Junjič, doma iz Dolnjega Svilaja, kateri se je pripetila velika nesreča. V družbi z ostalimi kmeticami je pletla nogavice in nekaj pripovedo- vala, držeč medtem iglo na ustnicah. Ker je precej hitro govorila, ji je na- enkrat zmanjkalo sape. lgla ji je u§la v usta in obtičala v grlu. Vsi poizkusi osijeških zdravnikov, da bi iglo od- straniü, so ostali brezuspeSni. Nesrečno žtno, ki ima iglo te od 22. septembra v grlu. so prepeljali v Zagreb, kjer ji bodo skušali odstraniti iglo z operacijo. š Kovan! drobi^ v Južni Srbiji. Na seji trgovske zbornice v Skoplju se je razpravljalo tudi o vpraSanju no- ininalne vrednosti kovinastih dvodinar- skih novčanic. Delegati so ugotovili, da je .spravila država v promet v ju- žnih krajih toliko kovanega drobiža, da izvršujeta podružnici Narodne banke v Skoplju in Bitolju izolačila kar v tern denarju. Zato je padla vrednost dvo- dinarskega drobiža za pet odstotkov in je verjetno, da bo še bolj padla. Ne- kateri so že začeli špekulirati s kova- nim denarjem in ubijajo njegovo vred- nost. Trgovci zahtevajoi da država pre- jemanje kovanega denarja Čimprej uredi v njihov prid. Bat'a čevlji s Ženski ševro z 1 zaponko Din 199— Ženski boks z 1 zaponko ,, 199— Ženski boks nizki „ 199-— Ženski boks z 1 zaponko ,, 224*— Ženski lakdsti z 1 zaponko ,, 269 — Moški boks visoki shimmy „ 299-— MoŠki boks visoki amerik. „ 269'— Moški lakasti nizki „ 329— pri ivrdki St. StnolBh, GcljB, Houaška 1 Oglejte si talo^be ! Izjava. Podpisana izjavljam, da so od mene povzročene govorice proti g. Franju StojkoviČLi popolnomaneresnične. Hotela sem le podražiti nekega Ijubosumneža. K. Prinčič. CELJE, dne 11. decembra 1925. Velik f rgowski lokal se takoj odda. Oosposka ul. St. 2K. Za vsakogar pripravna in praktična bažična darila in sicer vse vrste usnje s pripadajočimi po- trebscinami za cevlje posebnih kakovosti, najokusneje oprem- Ijeno, kakor tudi usnje za klobuke in obiačila dobite najceneje pri J.Jellenz, Celje Prcšernova ulica St. 19. Stev. 136. »NOVA DOB*. Stran 5 Pristne kranjske klobase, os*ehe, fleänike, mandelne, rozine, likerje, konjak, čaj, Pszne sladkovLke in kekse priporoča za božič HflBOL MIMEB, CelJB. Zakonski par brez otrok prevzame gostilnio na račun ali tudi v najem v Celju ali v okolici. Pozneje tudi kupi. Ponudbe na upravo pod »Gostilna«. Prodajam svinjsko prekajenomeso, šun- ke, cena 30 Diif.SevIjudnopriporočam Josip Gorenjaki mesar in prekajevalec, Celje, Glavni t^g 13. V kroiačnici za dame in gospode IVAN BIZ JAK, CELJE PreSernova ulica, zraven magistrata so cene fazoni zelo nizke. Postrežba zelo točna in solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in nizki ceni. 1033 Se priporoča! 60 „JOB A" slaačičat-na Celje, Deckovtrg6 na dkbelo — na drobno. Lastna izdelovalnica kandlt, čokoladnih 50 bonbonöv In slaSčlc. 13s HMnmn/i 'z VSBh pudnta ririill II tf°ba.uJin ln dQS^u" 11 v as ivy |ja ng ^ FR. JOSt, CELJE, Aleksandrova ul. 4 Ptečilo tudi na obroke. PohištvOa Kdor si žeii nabaviti krasno in trpežno pohištvo, dobi proti jamstvu tudi na obroke spalnice iz trdega in mehkega lesa, jedilnice, kuhinjske oprave i. t. d. po najnižjih cenah pri flffl, Analogic, zaloga pohiStva v palači »Prve hrv. 2 štedionice«, Krekov trg. 2 Manufaktuva A. Ks-isper-, Ljubljana, Rožna ulica 19 pošilja po povzetju na toko šivane odeje (kovtre) od Din 153'-, 170"-, 198—, 216'-, 240-—, 280—, 3.8'— in 3401—, rouge po Din 141—, klot od Din 32- naprej. Gg. trgovcem se naredi vata za odeje 8 tudi po vzorcu. 2 pSTHIB Cognac Medicinal Palace Crerne Liquori, čisti vin:>ki destilati najfinejše kakovosti. Dekle s e i š č e k dvema malima otrokoma. 2 Pekarna ACHLE1TNER. 1 Obrtna zadruga gostHniČarjev in kavarnarjev v Celju javlja tužno vest, da je preminul danes njen clan, gospod V Konrad Ceček JÜaiiS^g* gostilnicar v Gaberju Pogreb pokojnika bo v nedeljo, dne 13. decembra 1925 ob 3. uri popoldne od hiše žalosti v Gaberju na okoliško pokopališče. Ohranimo blagemu tovarišu Časten spomin! Celje, 11. decembra 1925. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, pri- jateljem in znancem, da je naš skrbni soprog, dobri oče, brat, stric, gospod Konrad Ceček gostilničar in posestnik danes ob 4. uri v jutro po kratki in mučni bolezni v 56. letu starosti, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo 13. de- cembra 1925 ob 3 uri popoldne iz hiše žalosti Gaberje 16 na okoliško pokopališče. Sv. rnaša zadušnica se bo brala v pondeljek 14. dec. ob 7. uri zjutraj. GABERJE—CELJE, dne 11. decembra 1925. Rozalija Čeček roj. Inkrct soproga. Fran, Rezi, Anton, Konrad, Vili, Pavla otroci. Vsi ostali sorodniki. /tčijnGvejsči ?2?/r/i po ko72/kureneru/i cena/i modna trgovma Ke/™i^perila. ČJ/T. <=J)?rofent/i | Og/ejte s/ /z/ožbe I Telefon 434 Popravila piaalnth ln raCnnsklta «trojev. Specualni mehanik IVAN LEGAT. M-ržbor, VBTHINJSKA «JL 30. Ročsrii vo*iče6< štirikolesni.za težodo200 kg, dobro okovan, se rddi pomanjkanja prostora poceni proda. Poizve se v upravi. ^^^^ n^JL In U^k KVfl ÄtB prvovrstna | nova rt ba, povsem zrela se dobi pavsod. Prva hrvatska tvornica sa- lam, suSena mesa i masti I m. Gaurilouič-a sinooi 1 d. Petrinje. JZastopstvo za Ijubljansko in celjsko okolico: R. Cunc in drug Ljubljana - Celje. 12-10 Domsha in mošha konfekcija SS^novo dospela.^S IVAN KOS, Celje, Prešernova ul. štev. 17« Cene solidne! Izbiro velibs! lAnt. Lečnik O urai* in juvelic O Ce je, Giavfli trg It. V (^r-«-^ PaccHiaffo) „INKRA" D. Berlins & Oomp» CeSje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 53 Cene konkurencne! Ogla sujfe! I^REMOG z trboveljski 100 kg Din 44'— ormošmož, Ljubliafia, Br>ežice7 Celjes 8. dec. 1925. j=----------------------------------------_________-----------------------------------------.------------------------------------------------------------ Pupltarnovaren in javnokorisf en denarni zavod celjskega mess a Mestna liranilnica celjska Ust&novlfena /eta 1864. — Pod trojnlm državnim nadzorstvom. Y lABtni palaoi pi»i li:oloci^roic»i». VBlliranllnlčnlPoallBelzvrluJeJo naikalanlneJe,tiSlro •nlofi- no. Ugodno pbrosiovanje. Pojasnila In nasveti brezpl*ciio. Vrednost rezervnih z&kladov nad «row 25.OO0.000--, Za branilne vloge jamči mesto Celje 8 celim svojim premoženjem in z vso svojo davcno mogjo. Tiska in izdaja Zve^na tishurna. - Odgovorni so: za izdajutelja P-w.l Zabuko'iekj za tiskarno Milan Öetiaa 9 za redakcijo Wlnko W. G^berc. - Vsi v Celju.