ISO. Stranka.                                                I LUbljul. i Mrt*, 7. ngnti 1913.                                                   HVLIelo.

„ Slovenski Narod* vefja: v Ljubljani na dom dostavljen:                        v upravniStvu prejeman:
««k> leto.......K 24 —     ćelo leto....   #   ..   K 22-—
polletft  ••*,«•  #  .   # 12*—     pol leta........ 11 —
ietrt leta     • '>>••••.    .   6*—      četrt leta '......    .   550
a mesec    •   •••••   „   2*—     na mesec    •  •••••   •   1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. Vi*dnl*tve i KntfloTa mlJca *L 5 (v prttličju levo.) Ui«lon ŠL M.
Uhata vuk aa« ■▼•tor ton»it aadell« la praxalke.
lnserati veljajo:   peterostopna  petit  vnta za enkrat  po  56 vin., za.  dvakrat
po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin, Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovora.
UpravniŠtvu naj se pošiljajo nar&Čnine, reklamacije, inseratl L t (L» to je administrativne stvari.
———   Posameina itevUka w«l|a 10 vlnar|ev.   —^—
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozlra. „Marabia tukama" telefon šL ••.
.Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                                 za Nemčljo:
ce!o leto .••••••   K 25*—     ćelo leto...               .   .   K 30*—
EU^m......•'•  %    * ^^       za Ameriko in vse druge dežele:
cetrt leta     ••••••    9   6 50                                                 **
na mesec    «••««•    9   2-30     ćelo leto.......K 35.—*
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamfca. UprarnifttTO (tpodaj, dvorišče levo), KnaUova nlloa ŠL 9, telefon št 85,
Volitev v Gorici.
Pri včerajšnji ožji volitvi v me-Sfu Gorici so z neznatno većino zma-gali kandidatje italijanske kamore. Odločitev je bila v rokah Slovencev, a ker ti nišo enotno postopali, se je kamori posrećilo, da je za svoje kandidate dosegla zmago.
Pri volitvi sta si stali nasproti dve stranki: laški laži-liberalci in laški klerikalci. Laški laži-liberalci so do slej gospodovali v dežeii in gospo« dujejo na goriškem magistratu. Ta stranka je doslej proti Slovencem vedno zavzemala intransigentno sta-lišče in s skrajno brezobzirnostjo in doslednostjo vodila boj proti vsaki najmanjsi in se tako utemeljeni slovenski zahtevi. Laški klerikalci nišo mogli z dejanji doslej pokazati svojega stališča napram slovenskim za-htevam, ker nišo imeli nobene moči, kajti v deželnem zboru so bili v manjšini in v opoziciji, v goriškem mestnem svetu pa sploh nimajo no-benega zastopnika. Pač pa so laški klerikalci ponovnokrat poudarjali načelo pravičnosti tuđi proti Slovencem ter so pred volitvami zope: pri-občili program, v katerem o zahte-vali za mesto Gorico in za deželni zbor take ustavne reforme, ki so potrebne tuđi s slovenskega stališča in ki bi bile Slovencem pravične. Slovencem se je bilo odločiti med stranko, ki je z neštevilnimi dejanji tekom dolgih let pokazala svoje skrajno na-sprotje do vseh slovenskih zahtev in med stranko, ki se je načeloma izrekla za upravičene slovenske za-hteve.
»Narodni odbor združenih Slovencev« je v sporazumu z dosedaj iz-voljenimi osmimi samostojnimi po-slanci nove narodne stranke, ki se ima razviti na temelju že ustanovlje-iega »5Iovenskega političnega društva«, da naj se Slovenci udeleže ožje volitve in naj glasujejo za laško klerikalno stranko, ker je ta v opoziciji proti največjim nasprotnikom Slovencev, ker je vsaj po svojem programu Slovencem pravičnejša in ker se da ž njo paktirati.
Če bi bili Slovenci v Gorici kompaktno glasovali za kandidate laske klerikalne stranke, bi bili le-ti zma-
gali in moč intransigentne laske kamore bi bila zlomljena.
Toda — prišlo je drugače. V zadnjem hipu se je začela na slovenski strani agitacija, da Slovenci ne smejo glasovati za kandidate laske klerikalne stranke, češ, če bodo se v Gorici izvoljeni laški klerikalci, bodo v deželnem zboru premočni in se bodo lahko združili v slovenskimi novostrujarji S. L. S. v većino proti ostalim slovenskim poslancem. Ta protiagitacija je imela uspeh.  Vsled
• :' s::.u::e >ć je r^mreč odce-pilo toliko slovenskih glasov, da so pri včerajšnji ožji volitvi zmagali kandidatje — laske kamore. Razmer-ie glasov je sledečc: Laški ka-moristi so dobili od 1092 do 1109 glasov (Bombig 1109, dr. Cesciutti 1100, dr. Pascoli 1101 in dr. Pinansig 1092), laški klerikalci pa so < dobili od 1014 do 1054 glasov (dr. j Pontoni 1054. prof. Simzig 1025, inž. j Culot 1014. dr. Rebulla, ki je samo-stojno kandidiral, pa 1043). Zmagali so torej neizprosni nasprotniki Slovencev, s katerimi se ne da paktirati, nad tistimi, s katerimi se da govoriti. Ali bo to za slovensko stvar dobro je vsekakor zelo dvomljivo. Kombinacija, da bi bili laški klerikalci z zmago v Gorici, postali v deželnem zberu premoćni in se lahko združili s slovenskimi novostrujarji v većino proti ostalim slovenskim poslacem, se nam ne zdi utemeljena, že ker so v deželnem zboru le trije novostrujarji in je popolnoma ne-verjetno, da bi hoteli laški klerikalci potisniti večino slovenskih poslancev zopet v najhujšo opozicijo in izzvati v deželnem zboru zopet dobo ne-skonenih bojev. Po naši sodbi bi moralo biti Slovencem na Goriškem pred vsem na tem, da starejo moč ti-stih elementov. ki stoje na stališču načelne nespravliivosti v narodnih vprašanjih, in to so laški kamoristi. Nam gotovo ne bo nihče očital sim-natij za klerikalizem. toda v politiki ne gre slušati simpatije in antipatije, ampak je treba hladno računan. In vsi računi kažejo. da bi bili tonski Slovenci dobro storili. če bi rili pri ožji volitvi v Gorici glasovali /.a la-Ške klerikalce, ker so ti v primeri z laško kamoro vsekako in v vsakem slučaju manjše zlo.
Mir na Balkanu sHIenjen.
BukareŠta. »Agence telegraphi-que roumaine poroča: Mir je ustme-no sklenjen na podlagi, da dobe Bol-gari Strumico, Grki pa Kavalo. Mirovna pogodba se podpiše jutri ob 11. dopoldne. Jutri se podpiše tuđi pogodba glede demobilizacije.
Dunaj. Iz Bukarešte poročajo: Mirovni protokol se je pod pisni vče-raj, 6. avgusta ob 7. in 20 minut zve-čer. Pogoji miru odgovarjajo zadnjim koncesijam z majhnimi izprememba-mi. Bodoča srbsko-bolgarska meja se prične ob stari bolgarski meii ter gre proti jugu, zahodno od Strume do Belaska, tako da ostane Strumica j bolgarska, Srbi pa dobe Štip, Koča-io in gorovje Maleš. Grška meja gre od Belaska vzhodno do reke Meste, potem pa južno oo tej reki, tako da dobe Bolgari Makri, Lagos in del za-ledja Kavale.
Mir je sklenjen, velika balkanska tragedija je končana. Še trepeče-jo srca v strahu, da se prične iznova bratomorno klani«, ko oznanjajo zvonovi veselo vest: Mir je sklarijen! Še ne more človek verjeti, da je ko-nec ne/nosnih težav, konec žetve smrti, toda glasno gre skozi deželo: Mir! Mir! In vojaki z zasineiimi lici, ranjeni in bolni, starci in otroci, matere, žene, sestre, neveste blasoslav-Ijajo mir, mir na Balkanu. Bolestno-vesel trenmek! Se nišo usahnile sol-zef še ?keie rane, še trepeCejo prsi prelitih solza, toda mir se je po>rnil v jugoslovansko zemljo, mir in sre-ča za osvobojene brate. Solzeč se objemajo drug drugemu tuji; Mir se je povrnil, brate! Fn blagoslov kliCe-jo na zmagovito srbsko orožie!
Srbom se imamo zahvaliti, da se je končala strašna bratomorna vojna. Napadeni, izzvani, nišo hoteli popoinega tiničenja fvojega brata.
Ves svet občuduje velikodušnost in plemenitost srbskega naroda. Edi-ni, ki v prvi in drugi balkanski vojni nišo izgubili niti ene bitke, edini, ki zasledovani,    zasmehovani,    teptani
nišo izgubili treznega preudarka, se nišo prevzeli ter so podali svojemu nesrečnemu, zaslepljenemu, zapelja-nemu In premaganemu bratu roko. Se veC! Dali so mu pravice, spreje-majo ga kot enakopravnega, spošto-vati hočeio njegove svetinje! Kje najdeš v Evropi narod, ki bi se bil iz-kazal v vojni in po vojni takega junaka, junaka tuđi na duši?!
Velike so žrtve, ki jih je prinesla nesrečna Bolgarska. Dolgo bodo kr-vavele rane; loda če spozna sedaj svojo naloge, če skuša doseči Srbe v plemenitosti in odkritosrčnosti, jo caka lepa bodočnost ob strani Srbije. Za svojo pohlepnost je dosti kazno-vana, svojo neodkritosrčnost naj popravi z nastopom, ki ji bo prinese! srca bratov in na Balkanu bo zopet harmonija.
Pohlepno in škodoželjno so gledali tuđi Grki proti severu, Okoristili so se s krvavimi zmagami Srbov. General Ivanov s svojo vojsko se je moral umikati proti severu, če ni hotel, da ga Srbi popolnoma odrežejo od domovine, če je hotel priti na po-rnoč svojemu kralju. Bitke, ki so se bile na tem umikanju, so bile krvave in strašne, toda ko je general Ivanov dospel v blizino druge bolgarske vojske, ko se mu ni bilo več treba bati, da mu odrežejo Srbi povratek, je začela presti Grkom huda. Grki eo dosegli mnogo, mnogo več, kakor jim gre po uspehu orožja, a Grki še nišo zadovoljni, še bi hoteli več in vedno več. Naj se čuvajo, da jih za pohlepnost ne zadene usoda, ki je zadela Bolgare!
Romuni so posegli v vojno, ko je bila moč Bolgarske strta od Srbov. Dosegli so velike uspehe, zasedli le-pe pokrajine ob Donavi in Črnem morju. Okoristiti so se hoteli, ko so imele vse druge balkanske države dobiček od razpadle Turčije. Preod-daljena, da bi sodelovala, si je vzela Romunska od Bolgarske kos plena. Ni to plemenito, lahko bi rekli, da ćelo ni pošteno, toda s svojim vpadom na Bolgarsko so Romuni izdatno pripomogli do hitrega sklepa miru in so ostaii še dokaj zmerni, tuđi ko so vi-deli, da je moč Bolgarske strta. S sebičnim namenom so se pridružili za-veznikom in so hoteli biti zraven, ko se deli plen.   Še ko se je sklepal mir
v Bukarešti in ko so dosegli vse, kar so zahtevali, Romuni nišo hoteli od-poklicati svojega vojaštva iz Bolgarske. Bali so se, da priđe do obnovitve vojne in da bi ona sama ne mogla biti potem več pri razdelitvi, če bi prišlo do končnega obračuna,
Edini Srbi so nastopali nesebično in pošteno ter so pokazali tuđi pri sklepu miru, da so ostali trezni in preudarni. Njim gre zasluga za mir, njim veljajo blagoslovi tako težko preizkušenih narodov.
Včerajšna seja mirovne   konfereuce v Bukarešti.
O včerajšni seji mirovne konfe-rence v Bukarešti, so dospeli le odlomki brzojavk v inozemstvo. Zdi se, da je bilo veselje nad sklenjenim mirom v Bukarešti tako velikansko, da so v prvem hipu pozabili na ves ostali svet. Zato si pridržimo obšir-neje poročati o poteku včerajšne konference na drugem mestu, tu pa podajamo odlomke iz včerajšnih brzojavk o poteku konference.
Konferenca se je sestaia ob 4. popoldne. Ko je bil protokol zadnje seje prečitan in podpisan, se je ogla-sil k besedi Venizelos, da prečita neko brzojavko kralja Konstantina, ki pravi, da je dospei k grškim pred-stražam bolgarski parlamenter, ki je sporočil Grkom, da bodo morda že včeraj Bolgari začeli zopet z vojnimi operaciiami.
Bolgarski delegati so izjavili, da o tej stvari ne vedo ničesar, in da mora biti to brez dvoma samo po-mota vsled pogrešnega sporočila kdaj se je premirje pričelo.
Ministrski predsednik Majores-cu je prebral nato verbalno noto se-veroameriških Zedinjenih držav, ki izraza željo, da naj se sprejme v mirovno pogodbo določba o popolni svobodi državljanskih in vrerskih pravic prebivalstva, ki se odloči od ene države in pripade drugi. Ministrski predsednik Majorescu je pripom« nil k tej želji, da je to že državno pravo v vseh prizadetih državah.
Načelniki vseh misij so pritrdili, da je nepotrebno razpravljati o ta-kem dostavku k mirovni pogodbi.
Predsednik je nato apeliral na zastopnike vseh prizadetih držav, da
LISTEK.
Đolga Faha.
M. Gardenhire.
(Dalje.)
»Kar bom prav gotovo tuđi sto-riT.« je rekel mladi mož s poudar-kom. »Zavedam se, koliko smo vam dolžni, in vse svoje življenje bom na to delal, da vam to poplačam. Ne po-zabite, kar sem vam omenil glede denarnega vprašanja.«
»Ne pozabim!« je vzkliknil Con-ners ter se nasmehnil.
*ln jaz bi vas rad opomnil na to, da ste pustili v knjižnici tisoč dolar-iev,c sem rekel, »ki ste jih najbrže pozabili.«
Conners se je zopet zasmejal.
»Pozabljivost je moja najmanjša napaka — ali mi hočete prinesti ta denar, mr- Vining?«
Vining je šel v sobo; videli smo, kako je stopil k pisalni mizi ter od-prl razne predale, na kar se je vrnil.
»Menda se dobro spominjam, da )e miss Wynn položila denar tja, < je rekel, »toda jaz ga ne morem najti. Hoćem jo poklicati.«
Hotel je dati znamenje slugi, ki ie stal blizu veznih duri, toda Conners mu je to preprečiL
»To je nepotrebno,- je rekel, -kajti denar je izginU in kakor boste opazili, miss Wynn tuđi. Slišal sem. kako se je odpeljal voz, ko smo bili še v sprejemnici. Vsaj se vendar spominjate mojega nasveta. naj gre v Buenos Avres? Ono malo vsoto mi boste pri priliki vrnili, ko se boste zopet pomirili, mr. Vining. Tega ni treba praviti damam, kvečjemu če smatrate to za potrebno. Jaz bi tega ne storil. Dober dan.«
$la sva navzdol po stopnicah ter vstopila v pripravljeni voz, do-čim naju je Vining z odprtimi ustami gleda!.
»Maitlandovi so bili umorjeni,« je pozneje rekel Conners. ko sva se peljala domov. »Oče in oba sina so bili umorjeni, in mati bi v doglednem času tuđi prišla na pomoč. Tako gotovo so bili umorjeni, kakor je bila tuđi mrs. Garcia umorjena, in sicer od iste roke. Dekle je skupno delalo z vedeževalko, ena v interesu svojega sina, druga v svojem lastnem interesu. Zadevo izročiti sodišču, bi bilo brez pomena, kajti dokazati se ne da umor v tej obliki. Mrs. Garcia je dala potrebna sredstva za za-strupljenje očeta in obeh sinov; miss Wynn pa jih je vporabila. Zakonitim potom bi se mogel umor le tedaj od-kriti, če bi se staro ženo prisililo, da bi priznala. Kakor hitro pa je miss Wynn začutila nevarnost v tem, da so pokficali mene na pomoč, je umo-
rila edino pričo. Tako zelo je bila zamišljena v svoj sklep, da je pozabila vpoštevati sledove, ki jih je pustila za seboj. Lahko je, vnaprej videti do-godke, ki bi jih morda človek sam povzročil, toda kdo bi si mislil, da bi tako običajna stvar mogla porajati tak vražji nacrt! Mogoče pa ravno to označuje, da ga je zamislila ženska. Kar mi imenujemo malenkosti, to smatrajo ženske za največjo nevarnost. Mrs. Garcia je bila zelo častilakomna za svojega sina, on naj bi poročil bogato dedinjo. Miss Wynn je bila zaljubljena v Vininga in bi ga brezdvomno dobila, če bi se^ Horten-za poročila z mladim Garcio. Sredstva so bila grozna, toda ti dve ženski sta se temeljito poznali še iz Londona. Ena je mrtva, druga pa je pobegnila; s tem je zadeva za naju končana.«
»Toda vi ste dopustili, da je pobegnila — vi ste ji pri tem pomagali!« sem vskliknil, prevzet od groze in nevolje.
»Pojasnil sem slučaj, ki sem ga prevzel,« je odgovoril Conners, »in sem pomagal rodbini, ki bi ne mogla več mnogo vzdržati. Čemu še s temi odkritji večati njihovo žalost? Vsaj bi vendar ne imelo nikakršnega smotra. Razentega se nikdar ne bojujem proti ženskam, vse delo bi me ne veselilo več, če bi moral to storiti.«
Ko sva se na kolodvoru ločila, sem obljubi!,   da   ga drugi dan obi-
ščem v njegovem atelijeju. Dovolj sem imel to noč tvarine za premiš-ljevanje.
Peto p ogl a v j e.
Corpus delieti.
Meseca decembra je bilo — mi-ren, meglen dan. Na strehah in hišnih nastavkih je ležal debel sneg. Marljiva kolona cestnih čistilcev je očistila Broadway vse umazanosti, in v ozkih povprečnih cestah je vrelo živahno življenje. Nenavadno zgodaj so gorele električne svetilke v atelijeju Le Droit Connersa, kajti nebo je bilo polno gostih snežnih oblakov.
V teh dneh, ko sva morala oba neprostovoljno počivati, sva sedela nekega popoldne mirno in razmiš-Ijeno skupaj ter pokadila nebroj ci-garet.
Od afere v poslaništvu ni Conners nastopal kot detektiv, vendar pa je začel pripovedovati dogodbo o nekem agentu Hudson Bay compa-nyje in njegove indijanske žene, ki me je zelo interesirala in ki mi jo je že pred časom obljubil povedati. Na ta ali oni način je morala biti v zvezi s tajinstveno sliko Indijanke v lepi Connersovi zbirki slik, ki so bile vse v dragocenih okvirih — tega sem bil gotov.
2e večkrat me je dimilo čudno, s ponosom in žalostio namešano raz-položenje, ki se je Connersa vedno polazilo, kadarkoli je začel govoriti o značajih in lastnostih Indijancev.
Njegov temni obraz, katerega studirati se nisem utrudil, je na me učinkoval z neko čudno privlačno silo, in njegovo čudovito nadarjenost za opazovanja in logično sklapanje sem moral še vedno občudovati.
Navziic temu, da je bil irskega pokolenja, kar je pričalo njegovo ime, se mi je zdel Conners še vedno nenavadno vesel; edino le dejstvo, da je imel nenavadno zmožnost, prilagoditi se vsaki situaciji, je spominjalo na to, da se pretaka po njegovih žilah irska kri.
Ceprav sva sčasoma sklenila še tako iskreno prijateljstvo, svoje pre-teklosti mi ni zaupal.
Nikdar ni bil siten, nikdar ni mrmrai, vendar pa je bil navadno ža-losten. Zdelo se je, kakor bi ga nekaj težilo. In tako je bil z dušo in tele-som detektiv, da se mi je zazdelo, da mora biti to njegovo veliko zanU manje za zločine v ožji zvezi z njegovo osebnostjo, nego sem si upal predstavljati.
Nevoljno sem se sicer branil te ideje, ker sem jo smatral za nevred-no njega in sebe, vendar pa se je nisem mogel popolnoma ubraniti. Rad je razmišljeval, bil je strogo zmeren, napram ženskam, do katerih bi imel brezdvomno veliko privlačno silo, je bil vzdržljiv. In vse to mi je zopet dalo misliti.
XDalje prihodnjiCI
Stran 2:                                                                                                       .SLOVENSKI NAROD", dne 7. avgusta 1913.                                                                                                      180 štev.
■  ■    -                                            -------------------------------------------------------------------------------------■ -  --  —*-■    ----------     mm— -         -                                           —,_--,_                     ^               —m -     - —    -m                  __                                                                                                                        .       .   .                                               ._                                                       -i--
naj medsebojne dogovore skfenejo kakor hitro mogoče, ker se mora pričeti konferenca baviti s konkret-nimi vprašanji, ker je čas do zoret-nega izbruha sovražnosti zelo kiatek in ker se premirje ne more zopet obnoviti.
Tu je brzojavka prekinjena fn o nadaljnem poteku konference ni več nobene vesti, dokler ni priila razveseljiva vest, da je
mir sklenjetu
* Grki Še nlso zadovoljni.
Da Grki v svojih zahtevah nišo zmerni, smo videli že v mirovnih po-gajanjih v Bukarešti, sedaj pa se pripravlja GrŠka popolnoma resno na odpor ćelo proti velesilam.
Iz baje zanesljivega vira poro-čajo iz Valone, da se hočejo Grki upreti sklepu veleposlaniške konference, če bi ne ugodil grškim zahte-vam. Če bi hotela albanska vlada v smislu sklepov londonske konference postaviti v južni Albaniji albanske oblasti, jih hočejo Grki z oboroženo silo pregnati. Grki razdeljujejo v ta namen med grško prebivalstvo v Albaniji orožje in municijo. Tuđi so spravili v zadnjem času topove na otok Krf in so ta otok utrdili ter proglasili nad njim obsedno stanje. V Santi Kvaranti so zadnje dni vkr-cali tuđi topove, ki jih mislijo prepe-Ijati na otok Saseno, ki zapira Valon-ski zaliv. Tuđi morski svetilnik v Sa-senu še vedno ne gorif dasiravno so to velesile že zdavnaj zahtevale. Vsled naročila družbe za morske svetilnike, je odšel, kakor poročajo iz Carigrada, agent te družbe na otok, ki so ga pa grški vojaki pregna-li. V Santi Kvaranti so izkrcali 3000 vojakov, da pripravijo odpor proti obmejitvi južne Albanije.
Otok Tasos.
Kar se tiče usode otoka Tascs, &i obvlada Kavalski zaliv in ki je velike važnosti tuđi za Dardan-de, pri-hajajo preko Pariza iz Carigrada zelo neverjetne vesti, glasom katerih se pripravljajo v tem vprašanju velika presenečenja. Otok naj dobi kediv glasom pogodbe, sklenjene z dovo-Ijenjem porte med njim in Angleško. Tuđi bo baje Angleška okupirala ta otok v kedivovem imenu, da obvlada na ta način dohod do Dardanel. Egiptovski vladar, ki faktično niti v Egiptu nima nobene moči, bi tedaj nominelno postal tuđi vladar otoka Tasova. Pariški politični krogi so mnenja, da bi Rusija odločno nasto-pila proti raki kombinaciju
* V romunski vojskf.
Tz Bukarešte poročajo. đa so Ttnele romunske čete. dasiravno so-vražnika niti videle nišo, vendar pre-cej visoke izgube. Do sedaj se je namreč konstatiralo 200 mož izgub, ćelo mrtvi so vmes. Gre pa deloma za dezercije, deloma pa za kazni zaradi upora. Tuđi so voiaki med prodiranjem ustrelili več nepriljubljenih častnikov in podčastnikov. Večina teh morilcev je pobegnila. Tuđi kolera je provzročila romunski vojski mnogo izgub. Pojavila se je v več slučajih tuđi pri nekem pešpotku. ki stoji v Stefanistiju. Polk so izolirali.
Napetost med Francosko in Italijo.
Polemike italijanskih listov proti Francoski postajajo od dne do dne bolj besne in boli strastne. Tako piše »Gazetta di Venezia«: Naša latinska sestra se je razkrinkala. Franco-ska hoče na perfiden način oškodo-vati naše interese v Jadranskem morju. Sedaj vemo in je jasno, kaj hoče Francoska!
Podobno pišeta tuđi »Perseve-ranza« in »Giornale d* Italia«, ter očitata Francoski zavist, ijubosum-nost in nepoštenost.
Ćelo neapolski »Matino«, ki je bil vedno proti trozvezi, izjavlja, da je postopanje Francoske tako, da se da sklepati, da se bo trozveza vsled iraneoskega postopanja vedno in vedno obnovila.
Milanski »Corriere della sera« piše: Grška je za Francosko samo pretveza, da more operirati proti Italiji. Italija pa ne sme popustiti. iVprašanje Kriške morske ožine je za nas najvitalnejšega pomena in vpra-šanje Egejskih otokov briga samo nas in Turčijo.
Minister polama.
Tako imenuje bivšega bolgar-sfcega ministrskega predseinika dr. Daneva znani italijanski publicist Montegazza.
Montegazza, ki Je bil v času, ko se je doigrala bolg&rska tragedija, v Sofiji, piše o dr. Da&evu ia bolgarski politiki tako-le; ^-—- •   --
Dr. Danev, poslan v Đukarešto fn kasneje v London, je postal najbolj »govoren državnik v Evropi in Je s Svojo zgovornostjo boćarski stvari iutfveč škodoval V Sofiji ni nobena tajnost, da je bila marsikatera akcija pokvarjena zategadelj, ker se dr. Danev ni ravnal po navodilih svoje vlade.
Od trenotka, ko ie prišlo do spora s Srbijo, je on, dasi rusofilskega mišljenja, vodil skori in skozi av-strofilsko politiko. Politika Danevo-vega kabineta je bila avstrotilska politika — politika dvoreznosti, ki je morala imeti težke posiedice. Možje, ki so v tako kritičnih časih tirali tako dvorezno politiko, so morali postati ministri splošnega poloma. fo-da tuđi dr. Daneva ne zadene vsa odgovornost.
Glavna in edina odgovornost pada na carja Ferdinanda.
Car Ferdinand je bil pravi samo-držec in je vodil zunanjo politiho sam.
Sobranje mu je dalo pravico odlečevati o vojni in miru, kakor turi sklepati pogodbe z drutfimi dr?a-vanii. O vsem tem je lahKO on sam odločeval, ne da bi vpraval miTiis:re. Ko je bila stvar že skleniena, jo 5e lahko predložil v odobrenje sobra-nju. primoran pa ni bil k temu.
Brez vednosti in odobrenja mi-nistrov je sklepal tajne pogodbe. Takšno tajno pogodbo je mei t'ra-gim sklenil tuđi z Avstrijo.
V   Bolgariji je odločeval osenni režim nad   vsakim zakonodajstvom, kar potrjujejo tuđi dejstva.
To je treba uvaževati, ako se presoja katastrofa, ki je zadela Bol-garsko.
To je tem bolj potrebno, ker se je našlo mnogo »prijateljev«, Ki c'o-bro vedo, kaj pomenja ta katastrofa koburške politike na Balkanu, ki je imela namen izvršiti veliki nacrt bolgarske hegemonije in zaokrože-nja na Balkanu.
Nemško časopisje prikrila z največjo vnemo prave krivce in so-deč po njegovem pisanju, ni nihče drugi kriv bolgarske nesreče. kakor Rusija in sicer samo zato, ker je bil dr. Danev, kakor pravijo, rusofil.
Toda bistroumnejšim Nemcem pa to vendarle ne gre v glavo, pa se vprašujejo: Zakaj smo pa potem pod pira I i Bolgarijo in dr. Daneva, ako je bil rusofil in čemu smo potem radi iste stvari napadali Srbijo?!
Da, da, toda treba je prikriti strašni poraz, ki ga je doživela gotova politika s polomom Bolgarske. Ta politika isče sedaj na vseh stra-neh zaveznike, toda nihče si ji ne upa približati, ker je zveza ž njo bila do sedaj še za vsakogar usod^polna.
Tragika dr. Daneva obstoji v resnici v tem, da je kot »rusofil« vodil politiko, ki je bila z rusofilstvom v največjem nasprotju.
Komisija na Češltem in nemško obrekovanje.
Nemški bivši deželni pos. nci so izdali pompozen manifest na *emce, v katerem slave uvedbo upravne komisije na Češkem kot zmago Nemcev.
V  isti    sapi    obsojajo   komisijo, ker ni sestavljena po njihovi želji ter napadajo s svetohlinsko    pozo    tuđi vlado, češ da Nemcev ni zadosti šči-tila in negovala. Manifest se konca s podlim   in  lažnjivim    obrekovanjem čeških politikov,    češ že dolgo pod-vzemajo Češki vodilni politiki, razva-jeni vsled naklonjenosti države preko mej monarhije    agitacijo,    ki    se obrača proti vsemu, kar se imenuje in kar je nemško. Panslavistično de-lo v Parizu, Londonu, Petrogradu in Belgradu je imelo kakor prej,    tako tuđi v letih 1908—1909 in 1912—1913 za Avstrijo    globoko    sramotne posiedice.
V  zaključku  famoznega manifesta se končno    povzdigujejo   sami z naravnost    smešno    samohvalo   kot državo ohranjujoč element ter poziv-ljajo vlado s protestom proti isti vladi, da naj skrbi za NemŠtvo na Ce-škem.
Na eni strani tedaj ti stebri av-strijske države božajo vlado, na drugi strani dvigajo pest k udar:u. Samo da pomaga, da zleze vlada pred njimi pod klop.
Odposlanstvo bivših nemških deželnih poslancev je bilo tuđi pri predsedniku upravne komisije grofu Schonbornu ter je izjavilo, da sma-trajo Nemci upravno komisijo kot ce-sarsko komisijo, za katere postopanje je odgovorna vlada. Pri tej prili-ki so seveda nemški bivši ooslanci zahtevali od predsednika komisije tuđi, da se izvrše vsa imenovanja v prilog Nemcem, kakor so tozaJfevno predlagali takozvan »ključ*. Zlasti so zahtevali take predpravice pri nad-zorništvu nad pivovarnami   Tuđi v
učiteliskem vprašanju so naznanili svoje zahteve. In grof Schonborn jim je obljubil, da to po motnosti podpi-ral njih želje.
Tak je tedaj sedanji veter na CeŠkem. Bivša ncmška manjšina se čuti gospodar ja situacije, zmerja in krega se na vse strani, ker ve, da se ji prezre, kar bi imelo ta češko većino pod istimi okolnostmi za posledi-co samo ie hujši pritisk.
Hopnariška debata 1 an-gleški zbornici lordov.
V angleSki zbornici lordov je opozarjal Earl of Selborne na morna-riško politiko vlade. Pritoževal se je, da ni ohranila premoč za 60 od-srotkov.
Mornar, minister lord Haldanc je nato odgovorili Kar se tiče rela-tivnega razmerja Angleške napram Nemčiji, bo imela Nemčija sele v drugem Četrtletju leta 1916 26 dre-adnoughtov, med tem ko jih bo imela Angleška že 43. V tem času bi ohranila Angleška premoč za 507^ in več, s svojim domačim brodovjem.
Resne težkoče pa se kažejo pri razmotrivanju položaja v Sredozem* skem morju, ker mora Angleška računati z možnostjo, da se rnoč voj-nega brodovja Avstro-Ogrske in Italije izpremeni. Nimamo zvez, pravi lord Haldane, priznavani pa, da pri svojih računih ne morete izkljuČiti vpoštevanja skupin, ki se bodo najbrže v prihodnjosti strnile. Zato mislim, da obstoja pri posameznih sku-pinah nagnenje, da se še tesnejše zvežejo. In če hočete delati na pod-lagi teh skupin proračune, moram omeniti, da ima Francoska v Sredo-zemskem morju vojno brodovje, ki je skoraj tako številno in močno, kakor vojno brodovje Avstro-Ogrske in Italije skupaj. Će vpoštevate pri svojem proračunu tuđi dejstvo, da smo s Francosko v prijateljskih stikih in da ima Francoska v Sredozemskem morju močno brodovje, vidite situacijo, k] ie ne moremo imenovati ne* zadovoljive. Kar se tiče dreadnough-tov v Sredozemskem morju, ie ne-mogoče, da bi se zvezale Italija, Avstro-Ogrska in Nemčija proti tem izolirano stoječim pokrajinam. Ne-mogoče pa je skrbeti že v naprej za vse slučajne možnosti. Največji vir naše moči je naše financijalno stali-šče. Dejstvo, da nadkriljujemo v industriji vse države, je vir naših do-hodkov, in če bi se ne zasigurala ta nadvalda. bi bila tuđi nadvlada naše vojne mornarice ogrožena.
Earl of Selborne je odgovoril, da je ostalo dejstvo, ki je je navedel, s temi izvajanji neizpodbito- Angleška mora imeti za čast kraljestva in za varstvo svojih interesov močno vojno brodovje v Sredozemskem morju.
Štajersko.
Iz Trbovelj. V soboto, dne 2. avgusta smo imeli Trbovci visok obisk, posetil nas je cesarski namestnik grof Clary iz Gradca. Pred občinsko hiso so ga čakali funkcijonarji naših korporacij na čelu z g. županom Gust. Voduškom in pa gasilno ter veteransko društvo z zastavami. Namestnik se je pripeljal čez hrib z avtomobilom pred občinsko hišo, kjer ga je pozdravil g. župan, poudarjajoč, da pomeni ta obisk ob tem žalostnem času, ob času nesreč-nega legarja za Trbovlje veliko upanje in obenem tolažbo, da bode tuđi država podpirala v tej nesreči in po tej katastrofi prizadeto občino z izdatno gmotno podporo, kar je g. namestnik tuđi obljubil. V veliko za-doščenje nam je bilo, da je ekscelen-ca po trikratnem ponovnem zatrdilu izrekel najtoplejšo zahvalo gospodu županu Vodušku in občini za trud, požrtvovalnost in odločnost ob tem hudem času, kajti g. župan in občina je storila, ne bojeČ se velikanskih denarnih žrtev, prav vse, kar je mogla storiti. Potem je g. ces. namestnik obiskal več rudniških hiš in stanovanj in sicer tzključno najsla-bejša. Vodil ga je c. kr. rudniški nad-komisar iz Celja g. Seefellner. Našega rudniškega ravnatelja Heinricha ie namestnik takorekoč nahrulil zaradi nezdravih in tesnih stanovanj. Izjavil je, da ga je ta sanitarna brez-brižnost in nemarnost nemalo dirni-la ter da bode moral iz tega dejstva Uvajati konsekvence. Mi bi pa Njega i ekscelenco podučili o nečem boljše-1    mu. Res je, da so nekatera stanova-
•     nja sosebno v starih hišah — osobito
•     v zloglasni ^Glažuti« — za pse, ne pa
-     za ljudi. Pa je tuđi res, da se je rav» .    no pod ravnateljstvom Heinricha — i    ne da bi ga zagovarjali — veliko no-:    vega    zidalo,      odgovarjajoč    vsem
•     zdravstvenim zahtevam. Preje se ni
>     nikdar gledalo v kakih svinjakih pre*
>     bivajo delavci, tuđi po privatnih sta-
-     novanjih, ne samo v rudniških nišan. f i Seveda, sedaj, ko Je začel legat svo-
jo smrtno pesem, so vse oblasti po-koncu, in dela druga drugo krivo za postodice malornarnosti in nemarnosti Kriva Je c. kr. mdniika oblast v Celju, ki je trpela te žalostno-nezdra-ve razmere po jamah, — kriva je sanitarna oblast in nje predstojnik dr. Keppa v Celju, ki se je premalo bri-gal za dobra in idrava stanovanja rudarjev in krivo je tuđi prejšne gospodarstvo rudokopa, ki sploh ni gledalo na snago in red. Pri vsem tem je uboga Ie občina, ker mora trpeti za grehe drugih, in plačevati take ogromne vsote, da bode težko pre-bolela ta udarec, ako jej ne priskoči država na pomoč.
Trbovlje. Ciril-Metodova podružnica priredi v nedeljo 10. t. m. po celih Trbovljah in okolici bon-bončkov in cvetlični dan v prid Ci-ril-Metodovi družbi kot odgovor na izzivalno prireditev cvetličnega dne Južne železnice. Trboveljski rodoljubi pokažite ta dan kako znate ce-niti našo prepotrebno Šolsko družbo, kupujte bonboncke in cvetlice in idite povsod požrtvovalnim gospem in gospodičnam na roko pri prodajanju, da bode dobiček tem večji. Za vzgleđ naj vam bodo vrle Zagorjanke in Za-gorjani, kateri so nabrali velikansko vsoto 500 kron. Storite tuđi vi iako. Potrkalo se bode v Trbovljah na vsaka vrata, upamo da se bodo povsod široko odprla. Na veselo svi-denje.
Iz Hrastnika. Odbor »Slov. del. podpornega društva v Hrastniku-- je sklenil na splošno Željo članov še en-krat prirediti društveno veselico in sicer v nedeljo, dne 31. avgusta t. 1. Natančni spored se bode pravočasno naznanil. Prosimo tukajšna narodna društva, da se na to ozirajo in ne pri-redijo ta dan kakih prireditev.
Skupna organizacija vseh narodnih strank na Slovenskem. O tem predmetu je napisal ljubljanski državni poslanec dr. Vladimir Rav-nihar v reviji »Napredna miseU čla-nek, ki je prav posebno ugodno učin-koval na Štajerske narodnjake. Mi že nekaj let sem (od 1. 1909) toplo zago- \ varjamo misel tesnejše združitve vseh slovenskih narodnih (naprednih) strank. Še lani se je na glavnem zboru naše narodne stranke poudar-jala potreba skupne prosvetne, politične in gospodarske organizacije. Na Štajerskem smo vsi prepričani, da je baš sedaj ugoden trenutek za združenje, za »osveženje« naših političnih ciljev in idealov, zato pri nas ne bi bilo za kake korake v tej srne-ri nobenih ovir, pač pa bi stvar po svojih močeh kar najtopleje podpira-li. Tivaležni smo ljubljanskemu drž. poslancu, da je spravil to zadevo znova v javnost in bi bilo prav želeti, da bi se o njej vnela ne samo v »Napredni Misli«, čije čitateljski krog je vendarle bolj omejen, temveČ tuđi v naših dnevnikih živahna razprava. Dobre misli in nasvete, ki se bodo gotovo pojavili, bo pa po tem prepu-ščeno vpoštevati odločilnim stranki-nim krogom.
Iz Celja. Nemški listi se postav-ljajo, koliko sta vrgla cvetlična dne-va na tukajšnji postaji Južne železnice. Nabralo se je res 920 K — a več v mestu ko na postaji. Zlasti na trgovce so se vrgli železničarji in pet slovenskih trgovcev se jim je res dalo z večjimi zneski ujeti! In to ob istem času. ko je neki Premec v ko-lodvorskem skladišču ošabno zavr-nil slovenski tovorni list. Češ, da njemu ni treba vedeti, kje ie postaja Mengeš! Postaja, ki jo pod nemškim imenom Ie malokdo pozna! Ali bi pisali komentar?
Iz Frama. Deželni potov. učitelj Goričan priredi na praznik 15. avgusta pri nas in v nedeljo dne 17. avgusta v Slivnici poučno predavanje. Podrobnosti   se oznanijo pri cerkvi.
Iz Celjske okolice. Poleg mesta smo. v sredini življenja in prometa, ali skoraj nikjer se za povzdigo kmečkega gospodarstva ne stori tako malo ko v naši občini. Tako velik okoliš, pa nima niti podružnice c. kr. štajerske kmetijske družbe! V Celju sicer eksistira ena, pa ta ne spreje-ma slovenskih članov, ker se Nemci boje za to »nacijonalno posestno stanje«. V odboru sedi par plesnivih celjskih nemškutarjev, ki seveda nič ne store, saj nimajo na kmetijstvu nobenega interesa. Tem razmeram se mora enkrat napraviti konec in kratkomalo za okolico ustanoviti kmetijsko podružnico, če se celjski Nemci tako boje za svojo, dasi nimajo ne oni ne mi od nje kakega do-bička.
Lep uspeh Ciril-Metodove družbe. »Marburger Zeitung« je priobči-la baje od Sv. Duha na Ostrem vrhu, pravzaprav pa iz Lučan ves besen dopis glede »poslovenjenja« ljudske sole pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Pri Sv. Duhu bi se morala ljudska Sola razširiti in ker občani sami nišo
Isredstev za to razširjenje zmogli, jim je C. M. D. denar posodila proti ob-vesi.  da ostane  poučni iezik sa te]
soli še dalje slovenski. Kar žvegia prismojeni »Marburgerčin« dopisnik o $lovenskem »Vorstossu« ponem-čevanju ljudstva pri Sv. Duhu (das brave deutsche Bergvolk von Heili-gengeist), so oslarije (sit venia ver-bo) in prazno hujskanje. Je sicer res, da so deli občine Gradišče že nemški (to pa vsled priseljevanja nemških kmetov in nasilnega ponemee-vanja v lučanski soli in cerkvi), am-pak šolski okoliš Sv. Duha na Ostrem vrhu je popolnoma slovenski in če so se tamošnji Slovenci obrnili za denar na C. M. D. raje ko na Schul-verein, je to Ie naravna stvar. Lu-čanske nemškutarje jezi, da so oni tako lepo priliko za ponemČenje ljudske sole pri Sv. Duhu zamudili. Na Kaplji se jim je vsled slovenske nemarnosti posrećilo, tu pa ne — in odtod vsa jeza! Če bi mi ustanovili slovenske ljudske sole na Kaplji in v Sp. Gradišću, bi tuđi Ie storili svojo obrambno dolžnost. Žal, da ni pri C. M. D. toliko denarja!
Slovenigradec. Dne 10. t. m. ob 3. popoldne se vrši redni občni zbor moške podružnice Ciril-Metodove družbe za Slovenjgradec in okolico pri g. Ferdinandu Kacu v Šmartnem pri Slov. gradcu, h kateremu se vse zavedne Slovence vabi.      Odbor.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Trga Šentlenart in Sv. Trojica sta dru?? od drugega oddaljena tričetrt ure hoda. Zgodilo se je pa, da je bilo od-dano neko pismo pri Šentlenartu na pošto 2. avgusta popoldne, pri Sv. Trojici pa dostavljeno Še Ie 4. avgusta. Je-H taka avstrijska pošta vobče ali Ie tam, kjer jo upravljajo nem-škutarji?
Iz Planine nam poročajo: V pe-tek dne 15. avgusta se vrsi nad Planino velika gozdna veselica C. M. podružnice. Na sporedu so mesani in moški pevski zbori, srečolov, šaljivi prizori, godba in drugo. ZaČetek ob pol 3. popoldne. Ker je prva vecja narodna slavnost na Planini, priča-kujemo večjega obiska.
Od Sv. Jurja ob Ščavnici. Dne 1. t. m. je praznoval 401etnico svojega službovanja priljubljeni naš nad-učitelj Josip M i h e 1 i č. Svoje službovanje je pričel v Šoštanju. Od tam ! je bil prestavljen h Kapeli in 1. 1879. j je bil imenovan za nadučitelja pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Čeravno je že osivel, je še vedno zdrav in čvrst. Velezaslužnemu možu, ki je toliko deloval v prid slovenske mladine*, kličemo:  še na mnoga leta!
Iz Ormoža. Ormoška narodna društva prirede v nedeljo 7. septembra t. 1. veselico, ki bi se imela vršiti 3. avgusta t. 1. Razven telovadbe, koncerta in govorov bo obsegal spored še razne druge zanimivosti. Slovence od blizu in daleč vabimo k obisku.
Mesto distriktnega zdravnika je razpisano za distnktni okoliš Št. Pa-vel, Grajska vas in Marija Reka s se-dežem v Št. Pavlu pri Preboldu v Savinski dolini do 15. avgusta t. 1. Prošnje se morajo vložiti do istega časa na deželni odbor v Gradcu, opremljene s predpisanimi priloga-mi. Ker je Št. Pavel v Savinski dolini ena najlepših občin in se tamkaj ravno sedaj močno razširja predilna tovarna, katera bode zaposljevala okoli 300 delavcev in ima posebno bolniško blagajno, so razmere za ob-stanek jako ugodne in je upati, da se bode priglasilo gotovo več dobrih kompetentov.
Sv. Juri ob Ščavnici. Dne 1. avgusta je slavil 401etnico svojega službovanja naš nad vse priljubljeni nadučitelj Josip Mihelič. Dolga doba let, polna trpljenja in truda. A naš jubilant je še danes trden, telesno in duševno. Danes se lahko s ponosom ozira nazaj na obdelano polje, na ti-sočeri sad, ki je zorel in dozorel potom njegovega neumornega dela in truda. Slavljencu* ki je toliko deloval v prospeh mladine želimo, da ga ohrani bog še prav mnogo let.
Sv. Juri ob Ščavnici. V nedeljo, dne 10. avgusta ob pol 3. se vrši v gostilni gospe Ivane Kreftove usta-novni občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Sv. Juri in okolico. Pridite vsi, ki Čutite narodno. Nekaterim osebam bojda naše delovanje ni po godu. Ravno isto nedeljo ima ojdijaki na katoliško narodni podlagi veselico, a nas to nič ne straši. — Nekdo si je drznil raz-trgati lepak za sokolsko slavnost v Ljutomeru. S tem se pač ne kaže posebno olika.
I* Ptuja. Nemec Henrik Starv je prodal večjo hišo Slovenki gospe Senčarjevi. Vsled te prodaje so ptuj-ski Nemci vsi iz sebe. Solicitator dr. Plachkega je priletei ves divji na sodnijo v zemljiškoknjižni oddejek in se zgražal nad tem, da »Nemci« nič ne izvejo o tem, ako in kadar se Slovenci informirajo iz zemljiških knjig. Sedaj bo moral zemljiškoknjižni vod-
Ija na povelje najvišje oblasti pri nas, nemškega Volskrata, če bo videl br-skati kakega Slovenca EQ zemJJiških
180 Stcr_____________________________________________________„SLOVENSKI NAROD«, dne 7. avgusta 1913.       __________________________________'______________Stran 3,
vložkih »deželnoknežjega mesta Ptu-ja«, to takoj povedati dr. Plachke-tnu in slovitemu peku Ornigu! Ptu]-ske Nemce pa caka še en žalosten dogodek. 14. septembra se priredi velika sokolska slavnost pred vratini »najbolj nemškega« Ptuja in to skoro na dan, ki je ptujskim Nemcem v precej kislem spominu. K tej slav-nosti bo potrebna precejšna udeiež-ba od blizu in daleč.
Iz Gradca. Pogajanja za dela-zmožnost štajerskega deželnega zbora se bo koncem avgusta in začetkom septembra obnovilo, pravi »Gra-zer Tagblatt«, ki je v ozkih stikih z večino v deželnem odboru. Ali bi se v slučaju skoraj gotovega neuspeha deželni zbor razpustilo, si pa mero-dajna gospoda Še ni na jasnem.
Hopošho.
Iz srednješolske službe. V 8. čin. razred sta bila pomaknjena: Jožei H r i b a r na državnem gimnaziju v Beljaku in Ludovik Nagele na državni realki v Celovcu.
Napad na avtomobil. Iz Beljaka poročajo: Ko je vozil šofer R. Travn-čnik gostilničarja Ravtarja 4. t. m. ob 9. zvečer proti Beljaku, je naletel na cesti na štiri do 6 m dolgih in debelih drogov, ki so bili položeni čez cesro. Avtomobil, v katerem je bilo več pasažirjev, je bil v polnem diru. Le šoferju se je zahvaliti, da se ni zgodila večja nesreća.
Nepoboljšljiv tat. Iz Trbiža poro-Sajo: 171etni. v Trbiž pristojen. že večkrat predkaznovani Friderik Mandl. je Ifi. Juni ja t. 1. vstopil pri ro-sestniku Francu Maislitzerju v Irbi-žu v službo kot hlapec. 5. julija je po-neveril 20 K ter pobegnil. 7. julija je stopil v službo pri posestniku Janezu Bulcu v Zagradu pri Kranjski gori. Ze prvo noc je, ko je sel gospodar spat, preiskal njegove hlače, vzel ključ od blagajne ter ukradel 260 K. 5 tem denarjem si je kupil novo oble-ko in perilo ter se odpeljal čez Celovec v Inomost, Monakovo in Berolin. 26. julija se je vrnil, ker mu je pošel denar. Te dni pa so ga orožniki blizu Trbiža prijeli ter ga izročili sodišču.
Primorsko.
Iz srednješolske službe. V 8. čin. razred so bili pomaknjeni: Milan Begović na državni realki v Spljitu; Artur C a p r i n i na italijan-skem državnem gimnaziju v Zadru; Steran F i g u r i ć na državnem gimnaziju v Pazinu; Viktor Kotow-sky na državnem gimnaziju v Trstu; Kristofor Krile na državnem gimnaziju v Dubrovniku; Marius Kurschenna državni realki v Gorici; Albert Kurmanić na državni realki v Zadru; Valter baron L j u -b i b r a t i ć na hrvaškem državnem gimnaziju v Zadru; dr. Jožef Miil-lerna državnem gimnaziju v Trstu; dr. Oton P a p e r na državni realki v Gorici; dr. Ernest P e r i ć na državni realki v Zadru; Martin Zgrab-1 i ć na državnem gimnaziju v Pazinu.
Vojaški koncert v Divači priredi Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov na praznik dne 15. avgusta ob pol 4. popoldne na vrtu kolodvorske restavracije. Sodelovala bode godba c. in kr. pešpolka št. 47 iz Gorice. Po končanem koncertu bo v ve-černih urah ples. Čisti dobiček te koncertne in plesne prireditve je na-menjen podpornemu skladu Društva jugoslovanskih železnšikih uradnikov. Vstopnina h koncertu 60 vin. za odraslo osebo. Nadaljne podrobnosti objavimo prihodnje dni. Slavno ob-činstvo iz bližnjih in daljnih krajev se opozarja in vabi že danes na to prireditev našega narodno-zavedne-ga železniškega uradništva.
Obsojen zaradi hudodelstva proti nravnosti. Iz Gorice poročajo: Pred kratkim so aretirali zaradi hudodelstva proti nravnosti podzdravnika v tukajšnji moški bolnici Jožefa Kras-naka-Ronhala. Sodišče ga je zdaj ob-sodilo na šest mesecev ječe.
Koze v Trstu. V zadnjem času so v Trstu konstatirali sedem slučajev koz. Stiri osebe so umrle. Začetkoma rneseca iulija je obolel neki delavec rer kmalu na to umri. Začetkoma so mislili, da gre fe za posamezne slu-čaje, toda kmalu so se pojavili nadalj-ni slučaji. 28. julija je obolel delavec v plinarni, Dubini, ter čez par dni umri. Pravijo, da se je inficiral s tem, :er je v neki ladji pobiral ostanke, hrugi dan so morali sprejeti v Mag-dalensko bolnico neko 71etno dekli-co. 30. julija je obolel neki delavec v Stabilimento tecnico«, Friderik Ger-zelj. Pred tremi dnevi so morali pre-peljati v infekcijsko bolnico nekega cestnega pometača, ki se te inficiral, ko je vozil odpadke iz hiše umrlega Dubinija. Umrla pa sta tuđi dva maj-hna otroka. Najbrže je pa še več slu-ćaiev, ki nišo bili naznanjeni. Zdrav-niki so vobče mnenja, da so epidemijo zanesli Turki, Bosnaki in ruski iz* '
seljenci, ki so se vozili skozi Trst in ki so bili mnogokrat brez kontrole in brez zdravniškega nadzorstva. Sani-tetne oblasti so vse potrebno ukreni-le, da se epidemija ne razširi. Kdor pa pozna grozne stanovanjske raz-mere, ki vladajo v nekaterih delih mesta, ne more prav verjeti, da bodo take sanitetne odredbe mnogo pomagale. Bil bi pač že skrajni čas, da bi se komora, ki vlada na magistratu, vsaj nekoliko začela zanimati za kaj drugega, nego samo za to, kako bi viačila svoje brate iz blažene Italije.
Laški regiiicoli — blagoslov za Trst. Tržaški Lahi kaj radi vabijo v Trst svoje drage brate iz Italije. Toda ti ne znajo prav ceniti te gostoljub-nosti. Kradejo, tupatam tuđi kakega svojega brata nekoliko osuvajo z nožem itd. In tako je morala tržaška policija pred kratkim zopet nazaj v blaženo Italijo poslati osem takih la-ških bratov.
Maščevanje liubosumnega ljubimca. Iz Trsta poročajo: V ulici Sporcavilla št. 2 se je dogodil v torek zvečer atentat vsled ljubosumnosti. Prejšnji ljubimec 231etne prostitutke Kornelije Ricolini je tej z britvijo za-dal 16 cm dolgo, od levega ušesa do brade segajočo rano, na kar je pobegnil. Ranjenko so prepeljali v bolnico.
Poskušeni sa mom ori. Iz Trsta poročajo: V torek ob 6. zvečer so našli za vilo Caterino v Bošketu nekega mlađega moža, ki so ga vili grozni krči. V roki je še držal steklenico, iz katere je izpil fenilno kislino. Prepeljali so ga v bolnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. Star je 20 let, vendar pa ne vedo. kdo da je. — Pri pomolu Učila l'cschiera je padel v torek zjutraj v morje 251etni Valentin Kusmanič. Potegnili so ga že pravo-časno iz morja ter ga resili. Ker pa se je nekako čudno obnašal, so ga prepeljali na opazovalnico.
Opatijski Nemci. Kakor je bilo že svoječasno v »Slov. Narodu« omenjeno. ustanovili so si Nemci v Opatiji toliko društev, da že vsak poedin iz te »plemenite« pasme tvori za sebe društvo. Od vseh teh društev vsaja se seveda najboij podružnica »Siidmarke;', ki si je zadala v glavnem nalogo, da, če bi ji šio nam-reč od roke. preplavi Opatijo in Vo-losko s svojimi ljudmi. to je, v prvi vrsti z malimi obrtniki, ki pravza-prav tuđi v vsakem kraju tvorijo odločilno maso v političnem pogledu. Tu sem vabijo; ključavničarje, peke, kovače, čevljarje, krojače, brivce, sploh vse obrtnike nemškega mišljenja, in tuđi nemškemu odvetniku ob-Ijubljajo sijajno eksistenco. Seveda je sedel že mnogi nemški obrtnik na ta !ep in je prišel sem, s praznimi rokami, ker je mislil: če me vabijo, mi bodo tuđi gotovo preskrbeli ob-stanek. Pa se je vsak kruto prevaril. Vsaj oni sami nimajo nič drugega, kakor prav Široka usta in jezik (fdalj-ši kakor krava rep) s katerim vedno otepavajo po tistih, ki jih hranijo. V Opatiji in Voloski je že mesta za male obrtnike, ali za take, ki se morejo samostojno etablirati in nišo odvisni že prvi dan od milosti drugih. A ti obrtniki morajo biti v prvi vrsti slo-vanske narodnosti. Nemških kriča-čev, ki hoćejo liki »trotov« živjti na tuj račun, imamo tu toliko, da ima policija vedno dovolj opravka ž nji-mi, in da se jih sami ugledrujši in trezno misleči Nemci branijo z semi štirimi, pa se jih še ne morejo ubra-niti. Tako je, pa nič drugače, s temi opatijskimi Nemci.
Občinstvo Voloske-Opatije in seje občinskih zastopnikov. Pred par leti sezidala se je v Voloski občinska palača, ki je pač ena najlepših stavb v Voloski-Opatiji. V ti palači je po-leg krasno urejenih pisarniških pro-storov tuđi velika in po vzgledu parlamenta vrejena dvorana za seje ob-činskih zastopnikov, v kateri dvorani se nahaja tuđi obširna galerija za občinstvo, na katero more priti vsak, kogar zanima delovanje naših ob-činskih zastopnikov. Na žalost je pa ta galerija vedno prazna, iz česa bi se moglo posnemati, da goji naše občinstvo popolno zaupanje do ob-činskih zastopnikov, oziroma njih de-lovanju. To pa, sodeč po kritiziranju raznih oseb zaradi raznih sklepov obeinskih zastopnikov. še ćelo javno po novinah, ni slučaj. Tako kritiziranje seveda nobenemu ne koristi, am-pak škoduje v prvi vrsti seveda stranki, ker vedno se najdejo Ijudje, ki najmanjšo stvarico izrabijo v agi-tacijsko svrho proti sedaj gospodu-joči hrvaški stranki, in da je takih ljudi v Opatiji dovolj, ni potreba po-sebej poudarjati. Naj se naše občinstvo že enkrat navadi, prisostvovati obeinskim sejam, kjer bode o vsaki stvari slišalo razpravo, in bo vsled tega tuđi dobro informirano o delo-vanju zastopstva, a nepotrebne kritike, s katerimi se kritizuje stvari, o katerih kritik niti pojma nima, ampak je slišal le od daleč nekaj zvoniti, bodo izostale. Galerija je vedno odprta in ima vsak pravico prisostvovati se-
jam občinskih zastopnikov. Torej malo več zanimanja za delovanje občinskega zastopništva, pa bode vse v redu.
Oblici
#
Narodne strokovne organizacije prirede prvi svoj kongres v đneh 15., 16. in 17. vel. srpana letos. Namen tega kongresa je, da položimo slovenski javnosti račun o dosedanjem svojem delovanju, da položimo temelj še tem intenzivnejšernu delovanju, da sklenemo svoje vrste v tem trdnejšo in popolnejšo organizacijo. Pomnožiti nam je število članstva, raztegniti pa moramo delovanje svoje tuđi na stroke, ki še pogrešajo organizacije tuđi v našem smislu. Z utrditvijo gmotnega stališča, z izbolj-šanjem gopodarskega življenja naših delavnih poklicev, dajemo demokrat-skemu narodu slovenskemu novih temeljev. V stremljenju za socijalno pravičnost svojemu članstvu nudimo neprecenljivih koristi svojemu narodu. Preverjeni smo, da z delom za svoj obstanek, za ojačenje gospo-darskega stališča pospešujemo rast in veličino svojega naroda. Le v vseh svojih slojih krepak narod ima pravico do samosvoje bodočnosti. — Prav zategadelj stojimo v službi na-rodovi in pa tuđi zato, ker smo prepričani, da v narodnostnem okvirju lahko dosežemo neposredne svoje ci-lje. Prezreti tuđi ni dejstva, da ob politični konstelaciji, ki se v njej nahaja slovenski narod, je gospodarsko in socijalno vprašanje njega delav-skih poklicev prav dostikrat združeno z vprašanjem njihove narodnosti.
Pripravljalni odbor za prireditev kongresa je določil kongresu ta - le spored:
L
Dne 15. vel. srpana ob 11. do-poldne v mali dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani otvoritev kongresa.
Popoldne od 3. do 7. ure ter v sobeto, dne 16. vel. srpana od 9.—12. dopoldne, od 3.—7. popoldne poroči-la in razprave o predmetih:
1.   Položaj na Slovenskem:    a) Delavstva     in     uslužbencev    vseh strok; poroča gosp. dr. Josip Mandič iz Trsta;    b) trgovina in industrija: poroča gosp. dr. Emil    Brezigar    iz Gorice; c) o splošnem položaju; poroča gosp. dr. Vladimir Ravnihar iz Ljubljane;    d) ljudsko in strokovno šolstvo;    poroča gosp. Ivan Dimnik iz Trsta; e) glede ženskega vpraša-nja; poroča gospa Minka Govekarje-va iz Ljubljane;  soporočevalka gdč. Manica    Komanova iz Ljubljane;  f) glede  mladinske  organizacije;   poroča gosp. Dragotin Širok iz Trsta.
2.   Socijalno   zakonodajstvo:    a) obrtni   zakon,  b)   bolniska   blagajna, c) zavarovalnice proti nezgodam, c) starostno zavarovanje, d) zavarova-nje za brezposelnost in onemoglost; poroča gosp- dr. Tone Gosak iz Ptuja.
3.  Zadružmštvo in samopomoč; poroča gosp. Miloš Stibler iz Celja.
4.  Naše naloge in cilji: a) o or-ganreatoričnem smislu,    b) program dela. c) taktika in sredstva:  poroča gosp. Kami! Černv iz Ljubljane.
II.
V  nedeljo,    dne 17. vel. srpana dopoldne prihod vnanjih    udeležen-cev. Sprejem gostov na kolodvoru ob prihodu posebnega vlaka, ki ga prirede  tržaški  Slovenci.  Sprevod  po mestu do »Mestnega doma«, kjer se vrši  ob  11. dopoldne
manifestaciisko zborovanje,
poroča kot glavni govornik g. dr. Josip Mandič iz Trsta.
III.
V  nedeljo, dne 17. vel. srpana se vrši na vrtu »Narodnega doma«
velika ljudska veselica
v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Slovenci! Vabimo vas na te prireditve! Nimajo na sebi bleska in si-jaja! V znamenju resnega dela se vrše, v korist in prospeh slovenskega naroda!
Pripravljalni   odbor:
Dr. Vladimir Ravnihar 1. r.
predsednik.
Kamil Cera? 1. r.
blagajnik.
Rudolf Juvan 1. r.
tajnik.
Anton Pesek 1. r-; Ljudevit Mlakar 1. r.; Fran Rak 1. r.; Ivan Kelc 1. r.; dr. Pavel Pestotnik 1. r.; De A neona Oskar 1. r.; Manica Komanova 1. r.; Fran Jeraj 1. r.; Luka Jelene 1. r.; Fr. Planinšek 1. r.; Ivan Robavs 1. r.
Za   Štajersko: Ivan Kejžar 1. r.; Ernst Vargazoo I. r.; Ivan Deržič 1. r.; dr. Tone Gosak
1. r.
Za   Primorje:
Dr. Sosič 1. r.; dr. Ki»ov«c 1. r.; A. Đraodtoer 1. r.; Dr. J. Maodic L r.
Dnevne vesti.
■+ Katoliški shod. Letošnji kato-liški shod v Ljubljani ne bo prvo zborovanje te vrste. Doživeli smo jih že več in vsi so bili to, kar bo tuđi letošnji, namreč, klerikalna stran-karska prireditev, prirejena pod cer-kvenim plaščem. Doba, za katero je izvoljen sedanji deželni zbor, se bliža svojemu koncu in klerikalci se voli-tev boje, ker poznajo veliko nevoljo, ki je zavladala v najširših krogih proti klerikalni politiki sploh in zlasti proti klerikal. gospodarstvu z de-želnim imetjem. Z letošnjim katoli-škim shodom začnejo klerikalci svoje priprave za deželnozborske volitve. Vzlic temu pa, da je ta katoliški shod politična manifestacija klerikalne stranke in bo naperjen tako proti naprednjakom kakor proti socijalnim demokratom, vendar zavzemata obe ti stranki skrajno lojalno stališče glede te priredbe. Nobenega odpora ni proti katoliškemu shodu, nobene agitacije ni. Naprednjaki kakor socijalni demokratje stoje na stališču,naj ima vsaka stranka popolno svobodo zborovati in manifestirati kakor se ji zdi potrebno; to pravico zahtevajo zase, priznajo jo pa tuđi klerikalcem. Toda klerikalci še s tem nišo zadovoljni. Radi bi svojo strogo stran-karsko prireditev predstavili kot nekaj vseslovenskega in nekaj skupne-ga. Od naprednjakov zahtevajo, na] dajo udeležnikom katoliškega shoda stanovanja, naj prispevajo denar za stroške katoiiškega shoda in naj z zasta\i*Mii ; 7'. " ■ :-tjr ki pridejo v Ljubljanu demonstrirat proti naprednjakom in brusit meče za nove boje proti naprednemu gibanju. Od naprednega časopisja pa ćelo zahtevajo, da bi vsaj nič ne pisalo o kato-liškem shodu. Ne zadostuje jim, da ni nobene agitacije proti shodu in nad-legovanja naprednega občinstva. Naprednjaki bi z agitacijo gotovo lahko dosegli, da bi klerikalci ne dobili ne stanovanj, ne denarja, niti bi videli zastave — pa v svoji skrajni dobro-srčnosti in gostoljubnosti niti tega ne store. Nobenih ovir ne delajo katoliškemu shodu, tega pa klerikalci ne bodo doživeli, da bi napredno časo-pisje ne pisalo o politični strani katoiiškega shoda, in kar je z njim v zve-zi, zakaj katoliški hod je skozinskoz strankarska in politična priredba. Tako smo n. pr. pojasnili, kako gredo proti narodnernu načelu hrvatski pra-vaši, če se udeleže katoliškega shoda, če pridejo torej podpirat in mani-festirat za stranko, ki je izdala in prodala najvažnejže slovanske narodne interese in iz najbolj nečednih nagibov dala Nemštvu na Slovenskem ogromno moč. »Slovenca« je to hudo razbudio in prišel je s čen-čarijami, ki se jim mora vsakdo sme-jati. Kako se more primerjati priob-čenje inserata v kaki zasebni brošuri s svoječasnini skandaloznim pismom Ijubljanskega škofa in pisanjem kle-rikalnega časopisja za nemško hra-nilnico? Še krava se mora taki pri-meri smejati. Nič pametnejše ni, kar piše o Ciril - Metodovi družbi. Pravi, da so klerikalci sli iz družbe, ker so jih naprednjaki ven vrgli. Stvar je bila že tolikokrat pogreta, da je pač ne homo zopet pojasnjevali. Če bi bili klerikalci le iz družbe izstopili, bi človek že nič ne rekel, dasi se tako društvo mora soditi edino po svojem delovanju. Toda klerikalci nišo samo Šli iz družbe, ker ni bil izvoljen odbor po njihovem diktatu, nego so vodili najbesnejši boj proti družbi in ji skušali škodovati, kolikor so mogli, dai je delovanje družbe tako, da mu ni niti z narodnega, niti s katoliškega stališča niti najmanj ugovarjati. Kdo se ne spominja infernalne gonje v -Slovencu« proti Ciril - Metodovi družbi. Ubiti družbo, naj nastane slovenskemu narodu še taka škoda, to je bil cilj klerikalne vojske in odne-hali so sele, ko so spoznali, da je narodna požrtvovalnost večja in moč-nejša, kakor vsa klerikalna hudobija. Kar piše »Slovenac« o gledališču, ni nič bolj pametno, kakor to, kar je zapisal o Ciril - Metodovi družbi. Naj gre raje pogledat na ljudski oder, kjer se zdaj le misi in podgane ženi-jo, pa bo videl sadove klerikalne ne-rodnosti. Ćelo nekdanjo zvezo med naprednimi in veleposestniškimi po-slanci je spravil »Slovcnec« na dan. Naj nam enkrat pove, če le ta zveza slovenski stvari le najmanjšo škodo storila- Nikdar ni imela slovenska stvar tako moč na Kranjskem, kakor ravno takrat, nikdar ni tako napredovala. Sele odkar je ta zveza raz-padla, so klerikalci podprli Nemštvo, vse so jim prodali. Preskrbeli so jim dve nemški gimnaziji, kjer se nemški naraščaj vzgaja v duhu največje-ga fanatizma, preskrbeli so jim nemškega šolskega nadzornika, tako da na nemško solo ne priđe nobena slovenska učna moč več, pomagali so Jim spraviti na vsa važnejša javna mesta nemške fanatike, ki mečejo slovenski Jezik iz uradov, tako da slovenski uraduiki m sluge še moa
seboj ne smejo slovensko govoriti; zagotovili so jim deset zastopnikov v deželnem zboru in oropali Ljubljano samoslovenskega značaja s tem, da so spravili sedem Nemcev v občin-ski svet ter pokazali Nemcem, kako z importiranjem in koloniziranjem lahko še pomnože svojo moč. Nemcem ne bo nihče zameril, da so z obema rokama sprejeli, kar so jim klerikalci ponujali. Uspeh teh klerikalnih izdajstev pa je, da so Nemci postali moč ni, kakor nišo bili nikdar. od leta 1879., ko jim je Vesteneck prisleparil večino v deželnem zboru in da so po zaslugi klerikalcev postali Slovenstvu skrajno nevarni. Ce bi hrvaški pravasi to uvaževali, bi si trikrat premislili, predno bi prišli na katoliški shod v Ljubljano.
-h Teorija in praksa. Zelezniški minister dr. baron Forster je pre-tekli teden potoval po nemškem delu Češke. V Chomutovu mu je ravnatelj državnih železnic dvorni svetnik Marek predstavil predstojnike uradov drž. železnice. Pri tem je podal železniški minister jako značilno in velepomembno izjavo. Izjavil je, da je njegova želja, da se pri namešča-nju uradnikov vedno kolikor mogoče vpošteva narodnost prebivalstva, da se na ta način ustvari med uradni-štvom in prebivalstvom čim najbolj prisrčno razmerje. Ćeprav dozdaj ni bilo mogoče, te tendence popolnoma izvesti, vendar on odkrito za tem stremi, polagoma v te] smeri ugoditi željam prebivalstva, ker se s takimi odredbami ustvarijo najboljši temelji za prijetno in neoporečno izvedbo službenih dolžnosti uradništva. — Lepe besede! Ne vemo, kaj porečeta k temu dvorni svetnik Galamboš in goriški Wieser. Eno pa je gotovo. Če naj se te ministrove besede uresniči-jo, tedaj mora prvi iti postajenačel-nik goriški tja, kamor ga žene njegovo nemško - nacionalno srce. In če bo železniški minister konsekventno izvajar te svoje lepe besede, tedaj si bo uprava državnih železnic prihranila tuđi ogromne vsote denarja. Dejstvo je namreč, da uprava državne železnice izmeče mnogo denarja za šulferajnske sole v slovenskih krajih, kjer so po milosti nemškega »Volksrata« nemški železniški nastavljenci. Mi le želimo, da bi železniški minister baron Forster iz-polnil svoje besede ter nastavil po slovenskih deželah slovenske želez-niske uradnike in uslužbence, ker bo s tem v resnici ustvaril prisrčno raz-merje med prebivalstvom in uradni-štvom. Pričakujemo torei dejstev!
-r Zakaj je sistirana ustava na Češkem, na to vprašanje daje toČen odgovor modri »Domoljub«, ki piše v svoji današnji številki to - le:; > Svoj čas so se naši poslanci roko v; roki borili s Čehi in skupno so branili svoje pravice. Nemci so se tei zveze bali. Kratkovidni voditelji češke politike so pa krenili na druga pot . . . MladoČehi in en del agrarcev so zabavljali proti zvezi z nami, gr-i dili našo stranko in kričali, da ne? gredo pod dr. ŠusteriŠčevo komando ... Ko bi Čehi ostali nam zvesti, bi do tega, kar se je zdaj zgodilo, ni-koli ne bilo prišlo . . .« Ali veste sedaj Čehi. zakaj je vlada sistirala de-želno ustavo na Češkem in zakaj je imenovala upravno komisijo? Zato, ker niste hoteli pod Šusteršičevo komando! Ševe, dr. Šusteršič je mo-gočen mož in če hoćete Čehi Čim najprej vzpostaviti svojo deželno samoupravo, hajdi pod njegov podplatfc
4- Kako se spremlnjajo    nazori.
Par mesecev, par tednov je od tega, ko so nemški listi v redki enodusno-sti gonili Iajno o srbskih »ušiveih« in »kostrunskih tatovih«. Sedaj po si-jajnih uspehih srbskega orožja na Makedonskem bojišču pa je mahoma utihnila v nemškem časnikarskem logu ta pravljica in nemško časopisje kar tekmuje v hvali in v slavospevibi na naslov Srbije in srbskega naroda. Tako piše berolinski list »Die Wo-che« med drugim: »Srbija je neprn Čakovano hitro prebolela svoje gospodarske nesreće iz preteklega sto-letja in dvignila svojo moč do za-divljajoče visine. Avstrijsko-srbska vojna je pokazala Srbiji pot na Jadransko morje in danes ni srbskega kmeta, ki bi se ne zavedal ogromne važnosti Jadranskega morja za Srbijo. Avstrijski odpor proti izhodu Srbije na Jadran samo povečuje so-vražna čustva srbskega naroda proti politiki avstro-ogrske monarhije. Uvaževati je treba, da je Srb Slovan z najlepšimi svojstvi tega plemena: on je nadarjen, plemenit, razumen in se zna prilagoditi razmeram, česar ni opažati pri Bolgarih, ki v gospo* darskem oziru daleč zaostajajo za Srbi. Srbi se zavedajo svoje sijajne bodočnosti in se odločno postavljajo v bran proti vsakomur, ki bi skušal preprečiti njihove nacrte.« — Nedavno tega so bili Srbi še »ušivci in koštrunski tatovi, danes pa so Slova-ni z najlepšimi svojstvi tega pleme-oa,« naiod — »nadarien, Plemenit in
Stran 4._________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD«, da« 7. avgui* 1*1*.                            ^^^^^^^   ____________________180. štcv.
razumen!« Kako se pač *pr#min)ak> Čaši in I njimi tuđi IJudje!
+ Ironija usod«. Prav đanes, ko se pod piše balkanski mir v Đukare-šti, Je nam v roke bolgarski list »Mir«, oficijozno glasilo prejšnle bol-garske vlade, z dne 6. julija t. 1. Na Čelu lista je tiskana pesem znanega bolgarskega pesnika Ivana Vazova, naslovljena »RazgromU (Razpad). V tej pesmi pravi Vazov med drugim: >Povsod le zmagosiavje — poražen vrag leži na tleh, — ves svet začu* den gleda — poraz nezvestih srbskih čet. — Pač strašna je usoda — ne uteče nihče ji lahko — zdaj Kajna roka smela — zdrobljena je strašno.« ■— In v članku *I krv — ta se leje« izjavlja »Mir«: »Mi Čakamo popol-noma mirno na konec te najljutejše in najbolj krvave borbe, da pokliče^ mo potem na odgovor krivce .. .« -^ Čudno je človeku pri srcu, ako čita vse to na dan, ko je bil podpisan za Bolgarsko tako usodepolen balkanski mir!
-t- Skadcr ie pridobljen. Da je Skader bil iztrgan iz crnogorskih rok in postal albanski, za to so žrtvovali avstrijski davkoplačevalei kar sto milijon. kron. In za to milijonsko žrtev so dobili sedaj — sijajno plači-lo. Avstrijska pošta v Skadru je namreč dobila lep nov pečat, na ka-terem se blešči, kakor smo se prepričali na postni nakaznici nekega našega skadrskega naročnika, napis »Skutarl in Albanien, Oesterr. Post.« Nemški napis in označba »in Albanien« gotovo bogato odtehtata mili-ionske naše žrtve in upravičujeta tuđi našo zunanjo poiniko proti Crni gori! Da, da. sijajno uspešna je t*ika politika, ki troši za en nemški pošt-ni pečat par sto milijonov!       *
-4- Volitve v inženirsko komoro, ki so se vršile 6. t. m., še nišo definitivno končane, vsled diierenc, ki so se pojavile v italijanski sekciji. Naj-več glasov v tej sekciji je dobil ing. Piani, ki je avtoriziran kot »inženir iz vseh gradbenih strok«. Vladni za-stopnik je interpretiral to avtoriza-cijo tako, kakor bi bil ing. Piaai avtoriziran kot inženir za gradbensivo, inženir za arhitekturo, inženir za strojništvo in kot zernljemerec. Vsled tega je izključii Pianija od volitve v smislu tozadevne ministerijalne naredbe 4. kategorije. Ker je bila s tem takozvana Maglicheva stranka moč-no prizadeta, je proti tej interpretaciji naredbe protestirala, na kar se je volilni akt za italijansko sekcijo su-spendiral, dokler ne poda ministrstvo za javna deia interpretacije o avto-rizaciji »civilnega inženirja iz vseh tehničnih strok«. Namestništvo bo prosilo za to interpretacijo telegra-fično. Slovanska sekcija je izvolila komornim svetnikom ing. Dragotina GustinčiČa in ing. Josipa Skoberne-ta, namestnikom pa geometra Kristi-jana Pertota. Ker pa ne srne iedeti v načelstvu več, kakor ena tretjina svetnikov iz iste kategorije, ni še odločeno, ako obdržita oba izvoljena svetnika svoja mandata. Nemška sekcija je izvolila svetnikom ing. AVegererja in ing. Schiestla. Volitev se bo nadaljevala najbrže že drugi teden. Izvolitve se sedaj še ne publi-cirajo.
-f- Osebne vesti. Stavbni adjunkt Fran Enimer v Kranju je bil imenovan za c. kr. inženirja, stavbni praktikant Alojzij K r a 1 v Ljubljani pa za c. kr. stavbnega adjunkta za državno stavbinsko službo na Kranj-skem.
-4- C. kr. obrtna šola v Ljubljani. Učiteljica Martina L i n d t n e r na drž. obrtni soli v Trstu, ki ie bila do-deljena ženski obrtni soli društva »Šolski dom« v Gorici, je prestavlje-iia na c. kr. obrtno   solo v Ljubljani.
—  Narodne dame,   članice ljubljanskih in okoliških  Ciril in  Meto-dovih podružnic, na čelu ga. Županja dr. Tavčarjeva,   sodelujejo na veliki narodni veselici dne 17. avgusta, zato smo prepričani, da bode imela veselica popolen uspeh, ker je znano,   da naše požtrvovalne    dame    priredilo vedno   kaj posebnega.     Prepričani smo, da se zategadelj udeleži veselice vsak zaveden Slovenee-
—  Gospod profesor Rajko Peru* Šek, predsednik I. ljubljanske moške Cirii n Metodove podružnice, je darova! 10 kron mesto sodelovanja pri veselici dne 17. avgusta.      Najlepša hvala! Želimo in prosimo, da enako storijo vsi tišti, ki se ne bi mogli ude-ležiti veselice.   Darove sprejema odbor za prireditev kongresa narodnih strokovnih organizacij v Ljubljan.
Z Vica, Zadnji čas smo dožtveli "dva slučaja^ ki nam pokažeta viške duhovne v najgrši luči. Navidez spo-korna meniška kuta pokriva naj-ostudnejše lastnosti sovraštva in ne-vošljivosti. Gasilci so imeli veselico. Društvo ima najblažji namen: bližnjemu na pomočl Kogar zadene ne-sreča, k temu hitijo, da bi mu oteli in resili, kar se resiti da; nihče ne vpraša, kakega političnega miSlienJa je nesrečnež, vsak do Je društva: bližnji. Poštenjak bi pričakoval, **
bo<k> tuđi patri prišli na veselico,' vsaj Je znano o njih, da pogostokrat zapustijo svoje celice in stopijo med veselo ljudstvo, Toda nismo jih vi-deli, A ne samo, da društva ne pod-pirajo, c*lo škodovati so mu hoteli: naročili so »Slovencu*, naj ne sprej-me nikake reklame e& viške gasilee, sami pa so priredili v »Katoliškem domu« igro, da bi ja koga odtegnili od gasilske veselice. Kljub tolikemu nasprotovanju je gasilska veselica najlepše uspela. Radovedni smo, če bo v slučaju požarja pri klerikalcu Campa gasilce spodil rekoč: bodeva že s Teodorjem pogasila, Teodor bo namesto »lojtre«, jaz bom pa vodo nosil. — V nedeljo priredi Ciril - Me-todova podružnica veselico. Lepo število otrok na Viču je že podružnica oblekla in obula, tisoče je že poslala za revno mladino na naših mejah; ćela občina, skoro vse niše darujejo za nedeljsko veselico; na-mestnik Kristusov,- učitelj ljubezni, p. Čampa pa priđe in pravi: naredimo isti dan v »Katoliškem domu« veselico, da kolikor mogoče oško-dujemo Ciril - Metodovo podružnico. Prvotno je razglasil čampa, da bo veselica v »Katoliškem domu« tretjega avgusta, ko pa je zvedel, da priredi podružnica veselico 10. avgusta, je nalašč preložil veselico v »Katol. domu« na 10. avgusta. Fuj takemu umazanemu sovraštvu! Mi vsi pa, ki smo spoznali te ljudi kot najgrše škodljivce bližnjega, obišče-mo v nedeljo Ciril - Metodovo veselico v tolikem številu, da bo pravici dano popolno rndosčerne!
Loski potok. Gospod kaplan Karei Skuij se baje poslavlja od nas. Ne bi radi gosp. kaplanu otežkočili slo-vesa, ki bo itak silno težko, saj je go-spod Karei pri nas pastiroval celih sedem let; vendar pa bi želeli, da nam gosp. kapan pojasni še eno stvar, predno nas zapusti. ReČ je namreč taka-le: Pred kakimi petimi leti menda so si klerikalci sezidali iz lastnih sredstev in pa žalibog tuđi s podporami nekaterih premao zaved-nih neklerikalcev Društveni dom, da so se Orli in marinarice imele kam skrivati. Zdaj pa gre glas po deželi, da je gosp. kaplan dal ta Dom prepisati naše, t. j., postal je hiŠni posest-nik. Ne vemo, če je to res, saj je no-vica izšla iz klerikalnih vrst, in tem je nerodno kaj verjeti; ravno zato pa prosimo, da nam to pojasni gospod kaplan sam. Ce vest ni resnična, borno to z obžalovanjem zabeležili tuđi v tem listu- Če pa je novica resnična, tedaj pa že danes obžalajemo, da ]e gosp. kaplan tako skromen; gospod kaplan nai bi vsaki svoji ovčici od-strigel še en šop volne. ali — z dru-gimi besedami — vsak p. n. bacek naj bi gosp. kaplanu odstopil še kos zemlje ali gozda, pa bi on danes imel več sveta kakor njegov vrhovni po-veljnik — rimski papež, najmanj pa bi bil veleposestnik. Morda se da to napraviti, še predno gosp. kaplan od-ide; če je prepozno, pa zatrdno upamo, da bo na svojem novem pa-stirskem mestu uvaževal naš biago-hotni nasvet.
Iz Ribnice nam pišejo: Naši Ijud-je se ustavljajo, kadar pridejn v Ko-čevje, navadno pri Verderbcrju, ali kakor se po domače pravi pri »Pa-derš Jožetu^. Tuđi jaz sem bil nedavno tega s svojimi znane v Ko-čevju. Stopili smo k Verder erju in priznati moram, da smo bili se dokaj dobro postreženi. Ko smo tarn sedeli, je vstopila v sobo neka služkinja rekoč, da jo je poslala njena gospodi-nja vprašat, če bi bilo mogoče dobiti skodeljico smetane. Zavrnili so jo zatrjujoč, da smetane nimajo. Ko pa je služkinja odšla, smo slišali glasen smeh in besede: »Rahm hab* ma gnua, dena verfluchten Windischen wolf ma aba nischt geba.« — Vstali smo in plaćali in Paderš Joža nas ne bo več videl.
V zadnji uri krščena in obhaja-na. Iz Novega mesta se nam poroča: Naše tercijalke so te dni doživele veliko veselje. Pripovedujejo namreč, da se je stara gospa VVindischerieva (mati trgovca in gostilničarja istega imena), ko jo je zadela kap, dala krstiti, se izpovedala in se dala obha-jati po rimsko - katoliškem obredu. Gospa Windischerjeva je bila namreč protestantske vere. Gospa Win-diseherjeva je v protestantski v«>.ri v časti in poštenju dosegla lepo starost in nič nas ne briga, iz kakih razlo-gov je zdaj prestopila h katoliški veri, bodi iz notranjih nagibov, ali pod vplivom fizične in duševne oslablje-nosti. Samo, da se spozna, kako velika je še ljudska neumnost, naj za-beležimo, kaj ljudje govore o tem prestopu. Ljudje namreč mislijo, da bi bila gospa pogubljena, Če bi ji \ slučaju smrti ne zvonili v katoliškili cerkvah in je ne pokopali katoliški duhovniki. In dalje so prepričani, dl bi gospo Windischcrjevo, Če bi umr-la v svoji veri, pokopali na kraju, k ni blagoslovljen in kjer se pokopava«
IJo — samomorilcL Oj to ubogo Uud< ,   »tvol
I H No¥#ta amta, Z novo rai-I svetljavf) je izginila ii našega mesta vsa idiličnost in poezija. Mogočne nove obločnice so s svojo prodirajo-Čo močno svetlobo pregnale iz našega trga in ulic oni tajinstveni mrak, ki je prikrival mnogo — mnogokrat zeio lepe in prijetne dogodljaje. To je bilo življenje! Tema, da nisi videl niti tal pred sabo, na vogalih y veliki razdalji so dremale male svetilke kot cerkvene večne luči, iz teme pa si samo slišal pritajene vzdihe kake kratkokrilke, visoke besede suhega Studenta, ali rožni smeh žale devoj-ke. Toda kaj se briga kultura za poezijo mladin ljudi! S par moderni-mi svetilkami nam je uničila vse, kar je bilo za nas. — A še se nam obeta lepo življenje. 10. avgusta bo pri nas veliko sokolsko slavje in tedaj se povrnejo za enkrat še stari čaši. Cei trg bo poln gostega smreko-vega drevja in zaman se bodo trudili svetli žarki novih, velikih obločnic, da bi prodrli skozi to vejevje in hi* navsko izdali svetu vse tajnosti,vese-lje in zabave mladih ljudi, ki bodo za trenotek ušli strogim ocem starih tet in papanov in se zatekli žarečih oči in kipečih želja k nemim smre-kam. Da bi ie kmalu prišel ta trenotek! Se bo prijetno!
Dolenjske Toplice. Kljub slabe-mu vremenu se razvija letošnja sezi-ja zelo ugodno, ki pa bo kakor razvidno z ozirom na naročila za stanovanja v tem mesecu še zelo napredovala. Pri letošnjem deževnem vremenu se je pokazala prednost našega kopališča pred drugimi koprilišči posebno v tem, da so sprehajališča vedno suha in neblatna. Vsi, posebno novi gostje se čudijo učinkom. Prihajajo tušem gostje, ki jih mučijo različna trganja in bolečine tako zelo, da niti ob palici hoditi ne niorejo. Take bolnike vozijo ali nosijo v ko-pališče, a že po par kopelih ]e učinek vode tak, da shodijo ter tuđi popol-noma ozdravijo. Vabimo vse one, ki jih muči kako trganje ali bolezen, ki je s tem v zvezi, naj pohite v naše dolenjske Toplice in prepričali se bodo o naši trditvi.
Ubegli tatovi. Pri sodišču v Mo-kronogu so bili zaprti trije mladi, a zelo zreli tatovi. Dne 6. avgusta bi morali biti po žandarmeriji odpeljani k okrožnemu sodišču v Novem mestu. Toda zjutraj je žandarmerija vi-dela, da so sodni zapori — prazni ter da so pticki srečno ušli iz kletke. Splezali so po dimniku na streho in od tam po žlebovih v zlato svobodo. JeČarja ne zadene nobena krivda. Ta slučaj pa je zopet pokazal, kako nujno je potrebno preskrbeti za ječe druge prostore, kajti tekom dveh let je pobegnilo iz ječe že šest oseb. Si-cer pa te stare, zaduhle in neprikladne ječe absolutno ne odgovariajo sanitarnim zahtevam.
Strela je udarila dne 6. t. m. pred 9. uro dopoldan v hlev posestnika Fr. Hribernika, p. d, Zidančka, v Virma-šah pri Škofji Loki. Hlev, ki je bil sele lansko leto dogotovljen po novem, modernem načinu, je popolnoma zgorel, ostalo je še samo zidovje. Stal je posestnika menda okoli 15.000 kron, zavarovan pa je bil, kot čujemo, le za polovico te svote. Pogorela je tuđi vsa krma in sicer okoli 40 voz sena in detelje, živino pa so vso resili, samo kobilo je puh strele nekoliko omamil, da so jo morali s silo spraviti iz hleva. Na pomoč so prihi-tela bližnja gasilna društva in sicer iz Žabnice, Godešiča, Škofje in Stare Loke. Resiti poslopja ni bilo več mogoče, zato so omeiili pomoč le na sosednja poslopja. Res, strašansko huda stvar ie ogenj: dve leti se je gospodar trudil, ogenj pa mu je pokon-čal vse v dobri uri. Dasi je posestnik eden med najtrdneisimi kmeti v škofjeloški okolici, bo vendar ta uda-rec težko prebolel.
Kinematograf »Ideal«. Danes se predvaja zadnjikrat velikanska, velezanimiva mistišna drama »Pogodba Don Juana s satanom ter živ-Ijcnska slika »Odvetnica«. Jutri spe-cialni večer z Nordiskdrama    »Spe-
Ikulanti«.   V   soboto kriminalna igra »Kolo sreče«. Nesreča. Včeraj je doma z voza padel 57letni mizar Alojzij Mrva, pri-
■    stojen v Litijo ter zadobil tako moč-ne notranje poškodbe, da so ga mo-
:    rali do ljubljanskoga iužnega    kolo-
•    dvora pripeljati z vlakom, od tuka]
•    pa z rešilnim vozom v deželno bol-l   nišnico.
Izgubljeno je bilo od   Poljanskc .   ceste št. 13 pa do Martinove   ceste
■    nihalo stenske ure, katero naj izvoli i    pošteni najditelj oddati v Poljšakovi i    gostilni na Martinovi cesti.
'           Pogreia m od ponedeljka   4. t
i m. lćletni ljučavničarski vajenec AJ-i fonz Koleša. Tant no$l dclavniSkc i   crno obleko, rjav klobuk in   modre
-    ključavničarsko srajeo. Obraz je za-I    gorel, oči, lasje in obrvi Crni. Kdor b
-    kaj vedel o njem, št proti, nai spo-
-    roči policiji.   _______^
Hipodna obramba.
Praim b#»#d« imajo tišti, ki tr-dijo, da Toistovrška slatina ni tako dobra, Kot so druge kisle vode. Go-Stilničarji, gpstje prepričajte se sedaj o kakovosti Tolstovrški, ko se je vrelec zboljšal. Z novo polnitvijo bode gotovo vsak zadovoljen. —• G. veletržec Iv. Perdan je posla! C. M. družbi 20 kuponov, kar svedoči, da je naročil 20 zabojev Tolstavrške slatine, družba pa dobi za vsak kupon 20 v, torej zopet 4 K. Zbirajte te kupone za družbo!
Nekatere    C. M. podružnice   še
nišo izkazale svojih novih odborov, števila članov, imen delegatov in od-poslancev k zaupnemu shodu na predvečer velike skupščine. Sporo-čamo ponovno, da bo velika skupšći-na 8. septembra v Domžalah, zaupno zborovanje pa po § 2. prejšnji večer v Ljubljani. Ker se morajo vabila in legitimacije kmalu razposlati, prosimo ponovno, da dajo družbenemu vodstvu vse podružnice, ki tega še nišo storile, potrebne izkaze do 15. t. m. Pripominjamo obenem, da so ti izkazi potrebni tuđi za družbeni koledar - vestnik, ki se že sestavlja. — G. M. Pr. v Ljubljani za poslano sliko pokojnega prijatelja dr. KoŠmelja 2 K. — V zadevi neke kazenske ro-ravnave vposlal je g. odvetnik dr. Jos. Furlan v Ljubljani 10 K, g. dr. Iv. Zabukovšek, odvetnik v šmr.riu pri Jelšah, enakim povodom 300 K. — E. Emil Zorn, učitelj v Gorici je bil s tovarili iziciniki primoran ohe-dovati v italijanski gostilni v Krmi-nu; družba se je odkupila z izplači-lom narodnega davka 7 K 30 v. — Dijaki IV. gimn. razreda so pos'ali v spomin umrlega sošolca Vinka Raz-borška po g. Iv, Grebenšku 15 K 30 vin. Hvrffa!
Društvena noznonila.
Dobitki za veselico povodom kongresa strokovnih organizacij   naj
se blagovolijo poslati na naslov re-stavraterja Keržišnika v »Narodnem domu«. Odbor prosi darovalce, da pošljejo dobitke, ki so jih namenili za veselico vsaj do sobote, dne 16. avgusta zvečer.
Šišenski »Sokol« vabi na izredni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne
9.  avgusta 1913 ob 8. uri zvečer *pri Ančniku« v Spodnji    Šiški.    Dnevni red: 1. Volitev predsedstva »Sljven-ske sokolske zveze«;    2. dopolnilna volitev    dveh    odbornikov;    3. pre-memba pravil; 4. slučajnosti. Priča-kuje se z ozirom na važnost dnevne-ga reda polnoštevilno udeležbo.   Na zdar!
Za slavnost Sokolske petindvaj-setletnice v Novera mestu podarila je češka budjejeviška pivovarna, kate-ra plačuje pogojeni delež naši slovenski šolski Ciril - Metodovi družbi od vsakega v slovenskih deželah iz-točenega hektolitra tega za svetov-noznanim plzenskim pivom najbolj-šega piva — večji kvantum njenega proizvoda, ki se bo točil v nedeljo na slavnostnih prostorih.
Telovadno društvo »Sokol« v Zagorju ob Savi priredi keglanje na dobitke na kegljišču gosp. Tomo Ko-privca v Zagorju, ki bode trajalo od
10.   avgusta  do   14.  septembra  J913 vsaki dan od 4. ure popoldan do 10, ure zvečer. ter vabi si. občinstvo k največji udeležbi.
Bazne stvari.
*  Stavka v Milanu. Iz Milana po-ročajo: Stanje stavke je neizpreme-njeno. Konflikt še ne bo    tako   hitro rešen, ker sta obe stranki zelo trdo-vratni. Izgredi v predmestjih se    še vedno vrše. Tuđi delavci državne to-bačne tovarne so začeli stavkati.
*  Velike poneverbe.    Iz   Pistoje poročajo: Pri tukajšnji »Banci popo-lare« so zasledili poneverbe v    zne-sku 150.000 lir. Blagajnik Torello, ki je kriv sleparij, se je sam javil sodišču. Poneverjeno vsoto je    upravni
{    svet doplačal.
*  Duhovnik   — detoljub    prijet Včeraj smo poročali, da iščejo tia Če-škem župnika patra Knotka, ki je po-silil in onečastil čez štirideset mlado-
;    letnih deklic. Zdaj poročajo, da so ga 4. t. m. prijeli v Chomutovu.    Radovedni smo, jc-li ga bo zadela zaslu. 5    žena kazen.
:           * Avtomobileka nesreča. \t, Gor-
I litza poročajo: Na cesti med Mer-i kersdorfom in Holtendorfom se je dogodila predvčerajšnjim velika av-. tomobilska nesreča. Tovarnai f Schimpf je bil ubit, šofer smrtnone-) varno ranjen, ostale osebe na, ki se > bil« v avtomobilu, težko ranjene. — . Ie Odanskesa poročajo: Pruski princ i Friderik Karei Je s svojim avtomobi-.   lom   p6vocil   mestnega   svetovalci
IOestcrreicha, ki )e kmalu pa to umri * MftiMrtM   *tfr*vftllkl ko«-
Igres, \z Londona poročajo: 17. med-narodni zdravniški kongres je bil včeraj dopoldne otvorjen v »Albert-halli«. Kakih 7000 zdravnikov s svojimi damami je napolnilo velikansko poslopje. V kraljevem imenu je po-zdravil kongres princ Artur con-naughtski. Državni tajnik za zunanje zadeve sir Edward Qrey je pozdravil zborovalce v imenu vlade ter pri-pomnil: To ni kongres, ki bi mogel zahtevati našo intervencijo, vsaj vendar ne gre za narodnostne in politične rivalitete. Sir Tomas Barlow >e imel na to otvoritveni govor.
*    Aretacija   sumljive trgovke z juvell. Iz Budimpešte poročajo: V pe-tek so orožniki aretirali pri Pančovl neko elegantno oblečeno damo, ki se je    imenovala gospa Lustig ter stanovala v Pančovi. Osumljena je, da je ukradene juvele prodajala kopali-škim gostom.     Neki detektiv je pre-iskal njeno stanovanje ter našel razne juvele v'vrednosti    14.000 kron. Dama je izpovedala, da je dobila juvele od svojega sina, ki je v Belgra-du nastavljen in ki je te dragocenosti prav ceno kupil od sorodnikov pad-lih častnikov in vojakov. Aretiranko so oddali sodišču v Pančovi.
*  Posledice vsled prehitre vožnje parnika. Iz Hamburga poročajo: Par-nik »Kaiserin Auguste Viktoria« je v soboto zvečer odplul iz pristanišča s tako hitrostjo,  da so  valovi,    ki so nastali vsled te vožnje, daleč naoko-li poplavili obrežje. Več sto oseb, ki so se kopale, je bilo iznenađenih. — Dve osebi sta utonili, štiri pa so valovi s tako močio vrgli ob kamenje, da so se precej poškodovale. Kakih 20 oseb pa je bilo lahko poškodova-nih. Voda je odnesla tuđi mnogo oble-ke, vsled česar ie moralo mnogo ljudi oditi napol oblečenih domov. Do-mnevajo, da je še več oseb utonilo.
*  Naskok na žensko kopališče v Kolnu. Iz Kolna poročajo:    V pone-deljek zvečer je prišlo    v mestnem kopališču do ostrega nastopa s stre-žaji, ki so s silo nazaj potisnili nekatere moške, ki so hoteli čez ograjo vdreti k svojim ženam in hčeram v ženskem oddelku.    Število    moških, ki se je nabralo ob ograji, je bilo tako veliko, da se je del ograje podrl. Strežaji so bili brez moči. Med pre-bivalstvom    vlada  že    dalj    veliko ogorčenje, ker je klerikalna   većina prepovedala   ustanovitev    skupnega rodbinskega kopališča.
*  Raf-vozovi. Reichenberška av-tomobilska tvornica d. z. o. z. Rei-i chenberg, je dobila v zadnjih dnevih zopet priznamo pismo od nekega od-jernalca. »Sele danes sem v položaju, da potrdim pravilno pošiljatev voza, ki je pravilno in neposkodovan 25. ju-nija semkaj dospel. Izvedba je v vsa-kem oziru mene vzadovoljila in kakor sem lahko konstatiral pri mojih dosedanjih turah, deluje stroj izvrst-no. — Avtomobil se dopade vsem, ki so ga videli in veselilo bi me, če bi to bilo vzrok, da dobite v tukajšnji okolici še več odjemalcev.     Z odličnim spoštovanjem inženir Rudolf Pokoi-ny. Vitkovice (Moravsko), 22. julija 1913.« — To je nov dokaz za dobroto Rafovih vozov.
* Krah fabrikanta aeroplunov. Iz Pariza poročajo: Izdelovalec aeroplanov, Deperdussin, je faliral in so ga aretirali. Ta krah bo imel velike finančne posledice in bo učinko-
;    val tuđi na politično   polje.    Deficit
1 Deperdussinov znaša skoraj 30 milijonov. Privatni bankirji so izgubili 7, neka banka pa, ki je bila z Deper-dussinom v zvezi, pa 23 milijonov. Oškodovana banka je, ko je pregledala Deperdussinove trgovske knjige, zadevo ovadila. Dokazalo se je, da je Deperdussin sleparil, ponarejal listine, s katerimi naj bi dokazal, da ima gotovo blago, katerega nakup je
1    fingiral. šio je za velike zaloge svile,
"    o katerih je pravil, da jih je kupil v
: spekulacijske svrhe z omenjeno banko. Deperdussin je jako luksuriozno živel. Vsako leto je porabil več nego
: en milijon frankov. Imel je krasno stanovanje v avenue Villiers in   tri
'    gradove. Star je 45 let.
1            *   Oficirske   orgije v Krakovu.
| Pred par dnevi so v Krakovu odkrili velik skandal, v katerega je zapletenih mnogo častnikov iz krakovskega
1 aeronavtičnega kurza. V predmestju Proudnik-Czerwony je policija areti-rala posestnico Koperovo in njene hčere.     Dokazano jim je bilo, da so
1 zvabljale nedorasla dekleta v svoja stanovanja, kjer so jih vpijanile   ter
p dajale potem na razpolaganje raznim pohotnežem. >Qlos Narodu« poroča,
■     da je izginila pred par dnevi   lSletna
•     hči nekega trgovca in še le po dolgem
•     iskanju so jo našli težko bolno v ne-
•     kem vojaškem hangarju pri Rakowi-'    tzi. Kakor so dognali, so zvabili de--    klico v stanovanje Koperove, kjer so >    jo pijano zlorabili pohotneži. Potem
■     so jo v avtomobilu odpeljali v Rako-:    witzo, kjer so Jo olicirji zaprli v han-
•     gar. Oficirjem časopisi predbacivalo \    težke stvari.     Posilili so baje mnogo «    mladih deklic. Voj^Ski yra4i 5O uved--' li preiskavo.
180. itev._________________________________________________________„SLOVENSKI NAROD % dne 7. avguita 1913.                                                                                                      Sfcan 5.
*  Prepir za obleke po modi X-iarkov.     Iz    Rochestra    poročajo: Obupni, toda brezuspešni trud mest-nih očetov, ustvariti kompromis med vročo poletno temperaturo in lahko Žensko modo, je javno mnenje v Ro-chestru odločno dovedel do tega, da je začelo priznavati, da, ćelo odobravati lahke poletne obleke, obleke po modi  X-žarkov.     In   prebivalci   tega mesta nastopajo proti policijski oblasti, ki zahteva.    naj se vsa    krasota ženskega telesa skrije pod neličnimi oblekami. Ta odpor prebivalstva se je videl pretekli četrtek popoldne, ko je množica branila neko mlado damo pred nasilstvom    dveh policistov, ki sta jo hotela aretirati, ker je bila njena obleka skoraj brez — blaga. Mlada dama, miss Alice Burnett, je do-broznana    in    splošno    občudovana krasotica v mestu. S svojo brezskrb-nostjo, s katero je šla po najživahnej-ših cestah v svoji    eterični    ohleki, kakoršne v taki finosti in nežir-sti še nišo videli, je gotovo hotela izpre-govoriti poslednjo besedo o sporu za poletne obleke. In množica jo je burno pozdravljala in odobravala    njt-n nastop. Ko sta policista hotela mlado, energično damo prijeti, jo je ob-dala neprodirna množica, skozi katero se policista navzlic grožnjam ništa mogla preriti.   Med tem sta   pa dva navdušena mlada  gospoda  od-peljala v avtomobilu ogroženo kra-sotico.
*  Pravica ženske   do guiilotine.
V krogih franeoskih boriik za žensko
Ivolitno pravico so v zadnjem času zelo nevoljni, da predsednik skoraj vedno romilosti ženske, ki s*> r:.!c radi umora obsojene na smrt. Pa-- <-e sutragetke zahtevajo svojo pravico, in če tvori ta tuđi prečej ne-prijetno pot pod guillotino. Na ne-kem ženskem shodu so označile govornice principielno pomiloščenje morilk kot znamenje zaničevanja do ženskega spola. V resoluciji pa so zahtevale. da se mora z ženskami ravnati po istem pravu, kakor se postopa proti moškim. Neki pariški časopis je potem vprasal franeoske sufra^etke in druge odlične ženske za njihove mnenje. Vojvodinja Uzes je kratko odgovorila: »HudadMstvo :\ niti moškega niti ženskega spola.« Zelo bojevita madame Anelert pravi:  »Oba spola    morata biti    enaka
red volilno omaro in gu:IL)tino.« Zđravnica madame dr. Pelletier meni: »Galanterija, ki noče videti ženike na guiHotini, je ravnotako inzul-* ran je ženskega spola, kakor vsaka
-uga   galanterija.«   Madame    Oddo
eflou, juristinja, predsednica komi-^ je za studij državijanskega prava :'ensk, pravi zelo nagajivo: -Če kaka ženska izvrši umor, in četudi na svo-Mn lastnem soprogu, tedaj se mora :ud njo izvršiti zakon.« Madame Vincent pa je proti temu, da bi se ženskam sekale glave, ker ji nišo pustili, da bi sodelovala pri zakonih, ki Joločujejo smrtno kazen. In znana novelisrka    Daniel    Lesueur    meni:
Jaz le eno natančno ne vem: Zen-^ke, ki pridejo vpoštev. namreč nio-rilke, so gotovo proti smrtni kazni.-*
*  Težko stališče župana. V tragikomični situaciji se nahaja župan mesta Cambridge, mr. Eclvard    Barry. Ženske so namreč energično izjavile, da se mora ali oženiti ali pa izgubi svojo župansko Čast.     Mr. Barry bi moral biti že v tretje izvoljen.     Pri drugi volitvi so mu ženske dale svoje glasove le pod pogojem, da se bo ta-koj oženil, ker je neporočen župan po njihovem mnenju le polovica župana, kajti druga, boljša polovica mu manjka. Kakor vsakdo, ki hoče biti izvoljen, obljubuje volilcem hribe in doline, tako je tuđi mr. Barrv obljubil, da se oženi in tako je postal župan za ceno svoje svobode. Toda ni preveč resne smatral te svoje obljube. Kakor hitro je bil župan, se ni niti več spomnil na ženitev ter se je le smejal
jpominom žensk. Toda ženske tega nišo pozabile in zdaj je prišel treno-tek, ko tuđi županu ne pomagajo več obljube. Stoji pred alternativo, ali da se kmalu oženi, na kar bo izvoljen še v tretje za župana, ali pa izgubi svojo župansko čast. Mr. Barrv se bo težko odločil, kaiti enako dragi sta mu svoboda in županska čast. Poskušal je pregovoriti ženske s trditvijo, da
Idozdaj še ni našel prave. Tedaj pa je prišel z dežja pod kap, kajti od vseh strani se mu ponujajo »prave«. Od vseh strani dobiva fotografije mladih dam in vabijo ga na vse strani. Treba je pripomniti, da je razmeroma Še mlad, lep in bogat. Zato ta — gonja.
— Umri je danes zjutra! po kratki bolezni odvetnik, c. kr. sodni ^vetnik v pok. g. Ivan P. V e ne a ? z. Pokojnik je dosegel starost 69 let. — Služboval je kot sodnik v raznih krajih na Kranjskem, bil okrajni sodnik v Krškem in naposled deželno-sodni svetnik v Ljubljani. V dobi velikih bojev za jezikovno ravnopravnost si je pokojnik pridobil velike za-I    sluge za slovensko uradovanie    pri
sodiščih. V Ljubljani je pokojnik več let deloval z vso vnemo   za razvoj
»Glasbene Matice«. Po njegovi inicijativi je »Glasbena Matica« zgradila, svoj dom in velike so tuđi pokojnikove zasluge za razvoj pevskega zbora »Glasbene Matice«. V politično življenje je pokojnik vstopil pri oni državnozborski volitvi v Ljubljani, pri kateri je bil oficijalni kon-diđat narodno - napredne stranke pokojni Kušar. Vencajz je nastopil proti Kušariu kot samostojni kandidat; sicer je kandidiral na podlagi narodno - naprednega programa, a obenem je sklenil tuđi s klerikalci kompromis, ter tako sam sebe pokopah V volilnem boju je bil Vencajz premagan, a ker je postalo njegovo stališče v napredni stranki nevzdrž-Ijivo, je z nekaterimi najožjimi so-mišljeniki prestopil v klerikalni tabor. Klerikalci so ga pač z odprtimi rokami sprejeli in mu na Dolenjskem preskrbeli mandat za državni zbor, vendar se je pokojnik kmalu umaknil iz političnega življenja. Kaj je bil vzrok, da je Vencajz izstopil iz politične aktivnosti, to se nikdar natanč-no izvedelo, vendar se je večkrat čulo, da ga je izpodrinil dr. Šuster-šič, kakor še vsakega, o katerem je domneval, da mu je nevaren tekmec. Od tedaj je pokojnik živel samo svojemu pokliču in »Vzajemni zavaro-valnicu, ki jo je bil on ustanovil in ki mu je delala velike skrbi.
Umrla je gospa Katarina F a -tur od Copič v Zagorju pri Št. Petru. Pogreb se vrši v soboto dopol-dne ob 9. uri.
Rusa sta se hotela po Savi v Bčlgratl peijati. \ čeraj Uopuldan so ljudje zapazili, da sta med Zagorjem in Trbovljami v Prusniku dva člove-ka sredi Save, kjer se jima je čoln razbil. — Občina je takoj vse pot&eb-no ukrenila. da jih resi, ter spravi na suho. Okoli opoldneva se je posrećilo resiti jih. — Izjavila sta, da sta Rusa in da sta dne 5. t. m. v Ljubljani kupila čoln, ter se nameravala od-peljati v Belgrad, a da sta še tisto noč ob 10. uri rriletela na skaL>vje, ter se jima je Čoln razbil, sama pa sta si s težavo resila življenje. Zagor-skemu policaju se je pa stvar sum-ljiva zdela ter je moža izroeil orož-nikom. Dokumentov ništa imela no-benih pri sebi. — Proti večeru se je izvedelo, da je bil čoln ukraden po-sestniku Josipu Krešu na Zgornjem Logu pri Litiji. Čoln je bil vreden 120 kron, ker je bil še čisto nov. Kolikor so ljudje rusko razumeli, sta imela moža pri sebi okoli 380 K denarja, a sta ga baje izgubila, ko se je čoln razbil.
Slovenci!       Slovenci!
dne 10. avgusta 1.1. 2537
vsi no zlet
„Slovenske Sokolske Zveze"
povodom   proslave   25 letolce
novom eškega „Sokola"
v Novo   mesio!
Telefonsko in brzojavna poFočila.
Med vojno in mirom.
Mir sklenjen. — Potek mirovnih pogajanj.
Bukarešta, 7. avgusta. Včeraj-. šnja odločilna konferenca je trajala nad 4 ure.
Na podlagi pooblastil, ki sta jih dobila Pasić in Venizelos, so storili zavezniki svoje
minimalne  zahteve.
Glasom teh zahtev se prične meta med sedanj. zavezniki in Bol ga r-sko ob stari bolgarsko - turski meji, teče ob razvodju Strume in Bregal-niče naravnost proti jugu do Belaši-ce planine, kjer se obrne proti vzho-du in gre nad Demir Hisarjem proti vzhodu do reke Meste in ob reki Mesti do mona.
Bolgarski delegati so se tuđi temu predlogu do zadnjega upirali. — Predsednik Majorescu )e bolgarske delegate ponovno svarll, da na] ne onemo^oćijo sklepa miru, ker ]e vsa-ko podafjšanje premirja popolnoma izključeno. Če bi se vojna zopet pri-dela, bi tud) Romunija, skup«] z Gr-ško, Crno goro in Srbijo nastopila proti Bolgarski.
Končno so se bolgarski delegati vdali. Bolgarski delegat Tonćev ]e vzkliknil: »Nimamo drugega izhodaM Vse nas Je zapustilo!
Se zvečer se )e sestavil protokol o tej zgodovinski se^ ter se kao-štatiralo, da k
mir sktenle«.
Poseoen redakcijski komite se Je tako) nato sestaU da sestav] tekst pogodbe.
Pogodba se podplse danes opoldne.
Bukarešta, 7. avgusta. Đolgarl nadalhtjeio svoja pogajanja z delegati zaveznlkov, da na) se pogodbi dostavi, da sprejmejo bolgarski delegati mirovne pogoje le z izrecnlm prldržkom, da se izvrši naknadna
revizija s strani velesil.
Bolgarski delegati utemeljujejo to svojo zahtevo z ozlri na notranje razmere na Bolgarskem, kamor se delegati težko vračajo z definitivno mirovno pogodbo.
V krogih zaveznikov je le malo pripravljenosti, ustreči tej želji bol-garskih delegatov. Neznano je, kako se bodo zavezniki odločili.
Bukarešta, 7. avgusta. Politični krogi poročajo, da bo, predno se danes podpiše definitivna mirovna pogodba, prečitana
nota Avstro - Ogrske in Rusije,
ki izjavlja, da si Avstro - Ogrska in Rusija pridržujeta v
vprašanju Kavale
pravico revizije.
Bolgarski delegati bodo po pre-čitanju te note izjavili, da apelirajo na revizijo velesil.
Vtisk  vesti o sklenjenem  miru.
Dunaj, 7. avgusta. Vest o skle-njenem miru med balkanskimi drža-vami je dunajske oficijozne kroge nemilo dimila. Oficiio/ni listi skušajo dokazovati, da je včeraj sklenjeni mir samo provizoričen, nekateri listi imenujejo ta mir ćelo »ein fauler Frie-den«, drugi ga imenujejo izrecno preliminarni mir. Nemški listi pa na-glašajo solidarično, da se mora izvršiti evropka revizija.
Mednarodni politični krogi pa ne dvomijo, da je vsaka evropska revizija izključena.
Pariz, 7. avgusta. Francoski listi imenujejo mir, sklenjen snoči v Bu-karešti,
Dunaj, 7. avgusta. Oficijozni listi nadaljujejo svoja izvajanja proti definitivnemu miru na Balkanu.
»Neues Wiener Abendblatt« pri-naŠa oficijozen članek, v katerem primerja mirovno pogodbo v Buka-reŠti z ono v San Stefanu ter pravi: Eno stoji. Avstrija smatra revizijo mirovne pogodbe za neobhodno potrebno, ker te sicer izključeno, da nastane na Balkanu trajen mir in red.
»Fremdenblatt piše, da je samo ob sebi tfmevno, da bo mirovna pogodba le podlaga za evropsko revizijo.
Petrograd, 7. avgusta. Ruski listi pozdravljajo z veseljem vest o sklepu miru, ki ga smatrajo za defi-nitiven.
definitiven,
ter beležijo ta izid z velikim zado-^čenjem in pristavljalo, da je mirovna pogodba tuđi
pravična.
Bukarešta, 7. avgusta. Sklep miru so pozdravili v Bukarešti in v ćeli Romuniji z velikim zadoščenjem in veseljem. Le bolgarski delegati so silno poparjeni. Zadovoljnost na Ro-munsketn je zlasti velika, ker so se že počele pojavljati gospodarske težkoče in ker se kolera v romunski armadi vedno bolj širi.
Ko bo podpisan mir, bo Romun-ska takoj
demobilizirala.
S tem dejstvom pa padejo tuđi vse kombinacije o možnosti bolgarsko - romunske aliance proti Tur-čiji.
Belgrad, 7. avgusta. Vest o sklenjenem miru je dospela sem včeraj v pozni uri. Radost nad sklepom miru je nepopisna-
Bukarešta, 7. avgusta. V včeraj-šnji mirovni konferenci so sporočili tuđi crnogorski delegati svoje koin-penzacijske zahteve. Crna gora dobi kot odškodnino za pomoć mesto Dja-kovico.
Berolin, 7. avgusta. >Berliner Tageblatt« poroča, da so se .delegati sporazumeli, da bolgarski pridržek glede evropske revizije ne bo sprejet v mirovno pogodbo temveč samo v zaključnem protokolu.
Razmerje med Srbifo in Romunijo. — Obnovitev Balkanske zveze.
Duna], 7. avgusta. Iz srbskih in romunsklb odličnih krogov izvemo, da so se vršila v zadnjih dneh tuđi privatna pogajania med delegati. l|i streme za tem, da se
Balkanska zveza obnovi.
V mirovno pogodbo se bo spre-Mi doloftba, v kateri si balkanske države nedsebojno obljubijo trajno nevtrallteto, oziroma si garantirajo tategrketo teritorija.
Ta ddoćba bi bila podtega Iumh lederacfie, keted M pristopita   taitfl
KOjBlUlSlUL
Posebno ocke zveze se priprava ljajo med Srbilo In Romunsko, med katerima državama se bo sklenila tuđi gospodarska pogodba, ki se tiče železniških zvez. Preko Donave se zgradi pri Turn Severinu most, ki bo na eni strani vezal Romunsko s srb-sko Jadransko železnico, na drugi strani pa bo odprl Srbiji pot na Crno morje.
Po sklenjenem miru. — Odrinsko vprašanje.
Duna], 7. avgusta. Pogajanja med bolgarskim delegatom Načovi-čem in porto so se popolnoma razbila. Iz Carigrada in iz Sofije se pogajanja danes dementirajo.
Sofija, 7. avgusta. Turske vesti, da je bilo v Stari Zagori poklanih 3000 turskih ujetnikov, so popolnoma zlagane. Vesti se razširjajo iz Carigrada z namenom, pripraviti javno mnenje na
vpad Turčije na Bolgarsko.
Turčija je ta vpad že popolnoma pripravila ter si hoče na ta način olajšati trajno posest Odrina in Tra-kije, ki si jo hoče zasigurati tako, da bo pozneje koncedirala Bolgarski iz-praznjenje stare ga bolgarskega ozernija proti prepustitvj Odrina in Trakije.
Carigrad, 7. avgusta. Odrinski vali je predlagal porti uvedbo diplo-matične preiskave zaradi dogodkov v Stari Zagori.
Carigrad, 7. avgusta. Včeraj po-poldne se je vršila konferenca vele-poslanikov pri avstrijskem veleposlaniku. Dosegel se le sporazum, tako da bodo storili veleposlanik! najbrže danes skupen korak pri porti zaradi Odrina in Trakije.
London, 7. avgusta. »Times« prinašaio oficijozen članek, ki pravi: Po pođpisu miru postaja vprašanje Odrina najaktualnejša zadeva Evrope. Verjetno je, da se bodo pojavile še težkoče, ker splošni položaj na Balkanu še ni popolnoma jasen.
Bukarešta, 7. avgusta. V informiranih krogih se zatrjuje, da bo konferenca po podpisu mirovne pogodbe pozvala velesile, da store pri porti korake v zadevi Odrina. Danes ali jutri se prično deta^lna pogajania delegatov glede posameznosti novih inej in glede ekonomskih in kulturnih vprašanj. Po končanem delu bo kralj Karei sprejel delegate. Romunska bo najbrže še ta tederi odpoklicala svojo armado z Bolgarskega.
London, 7. avgusta. »Dailv Ne\vs« poroča iz Sofije, da je bolgarski ministrski svet sklenil, da naj bolgarska vojska odide na vzhodne meje in se pripravi na prodiranje proti Odrinu.
Sofija, 7. avgusta. Včeraj se je slišalo v smeri proti Odrinu in Kuču-kavaku streljanje topov. Turki so od-šli iz Svilena, najbrže proti Gumul-džini ter masakrirajo na po ti Bolga-re in Grke.
London, 7. avgusta. Enver beg je imenovan za poveljnika Odrina.
Vesti o bolgarskih grozodejstvih.
Belgrad, 7. avgusta. (Izvirno po-ročilo.) Semkaj so došle uradne vesti o grozotah. ki so jih izvršili Bol-gari v borbah na makedonskem boji-šcu. (Podrobnosti o teh strahotah ne maramo navajati, ker se protivi vsem našim čustvom, da bi javno razpravljali o tej sramoti. Zato se nam naj oprosti, da poslanega brzo-javnega poročila ne priobčimo v ce-loti. Opomba uredništva.) Včeraj so pripeljali v Belgrad novih 250 ra-njencev.
Pred sklepom miru.
Bukarešta, 7. avgusta. V včeraj-šnjem razgovoru med bolgarskimi in srbskimi delegati so ponudili Srbi Bolgarom, da naj volijo med mestom Strumico in med strategično važnim gorovjem Mateš.
Avstrija In Rusija.
Moskva, 7. avgusta. »Russkoje Slovo« poroča iz Petrograda, da so se vršila v zadnjih dneh živahna pogajanja med Avstro - Ogrsko in Ru-sijo, katerim se pripisuje velika važnost, ker bi odpadla, če priđe do sporazuma, potreba revizije mirovne pogodbe v Bukarešti. Do sedaj ni prišlo do večjih divergenc.
Položaj na Bolgarskem.
Dunaj, 7. avgusta. Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov poroča, da vlada v ćeli državi popolen mir in da nj bil aretiran niti dr. Da-nev, niti kaka druga politična oseba.
Crnogorci.
Valona, 7. avgusta. Na nujno zahtevo poveljnika mednarodnega bro-dovja pred Skadrom so zapustili Crnogorci Opoti.
Romunska  demobilizacija.
Bukarešta, 7. avgusta. Romunska vlada bo še danes odredila demobilizacijo. Polki, v katerih se je pojavila kolera, bodo internirani ob Donavi.      •♦• * •* *'v v•'■■*■*•'''♦•■   i
Albanski knez.
Berolin, 7. avgusta. V tukajšnjiK merodajnih krogih ni znano ničesart o kandidaturi princa Morica Schaumburg - Lippe za albanski pre-? stol. Iz Bucke-burga se ta vest de-mentira.
Berolin, 7. avgusta. Listi potr-jujejo vest o kandidaturi princa Mo-rica Schaumburg - Lippe za albanski prestol.
Albanija.                     .
London, 7. avgusta. Dne 1. septembra prične mednarodna komisija z določevanjem južno - albanskih mej. Komisija mora izdelatj trasiranje tekom dveh mesecev.
mm
Zvišanje rekrutnega kontingenta. >
Dunaj, 7. avgusta. Ofici]ozno se poroča, da ima zvišanje rekrutnega kontingenta namen stabilizirati mirovno stanje pri polkih, ki stoje ob meji. Vsaka obmejna stotnija naj bi imela v mirnem času 130 mož, gre pri tem za 160 batatjonov, druge stotnije naj bi imele po 100 do 110 mož.
Komisija na Češkem.
Praga, 7. avgusta. Kljub oiicijoz-nim izjavam v zadevi deželne volil-ne reforme na Ceškem, poroča »Pra-ger Tagblatt«, da se bo eventualno oktroiranje deželnozborskega volil-nega reda izvršilo le v zvezi z rešlt« vijo najvažnejših spravnih vprašanj.
Triletna vojna služba na Francoskem.
Pariz, 7. avgusta. Senat je ođ-klonil z 209 glasovi proti 89 glaso* vom Herriotov predlog, da naj traja vojna služba 30 mesecev. Senat je sprejel nato člen XVIII., ki določaj triletno aktivno službo.
Pariz, 7. avgusta. Pri členu VI.f ki zahteva rekrutiranje dvajsetlet-nih, je izjavil ministrski predsednik Barthon, da zahteva vlada takoj to rekrutiranje, ker je samo sedaj mo-goče. Vlade ne vodijo politični motivi, ker se je vprašanje rekrutacije stavilo še predno so izbruhnili upori in ker ne vlada med rekrutacijo dvaj* setletnih in odpustom letnika 1910. razmerje sredstva innamena,marveč razmerje vzroka in posledice. Zakon ima pred ocrni samo narodno obram-bo. Člen je bil nato sprejet z 245 glasovi proti 48 glasovom.
Revolucija v Venesueli.
New York, 7. avgjista. Iz Cara-casa poročajo, da koraka Castro s svojimi  četami proti  glavnemu me*
stu.
Gospodarstvo.
— Učinki avstro-ogrske politike na Balkanu. Pri nas v Avstriji imamo še mnogo tako idealnih ljudi, ki upajo, da se bodo gospodarski stiki % Balkanom navzlic dosedanjim diplo-matičnim nerodnostim    zboljšali    in utrdili. Brezdvomno bodo balkanske! države v bodočih par letih zelo mnogo potrebovale najrazličnejših indu« strijskih izdelkov.     Vse ono, kar je razdrla in uničila krvava vojna, sei bo moralo popraviti, nanovo    zgra* diti. Teritorialno zvečane države se? bodo modernizirale. Gradile se bodo nove železnice in vse drugo, kar je z železnicami v zvezi. Tuđi druge industrijske panoge bodo delale dobrei kupčije.      Leta in leta bodo minila« predno bodo balkanske države samci svojo lastno industrijo tako razvile, da bo mogla ta zadoščati   domačini potrebam in zahtevam, kar bo vse-kako glavni cilj njihove gospodarska politike. Toda od vsega tega bo imelgj Avstrija zelo malo ali pa nič dobiČka« To spričujejo že zdaj različna    dej-stva. Srbija je oddala dobavo loko-motiv tovarnam v Nemčiji.   Sedem-najst lokomotiv se bo zgradilo v to-varni Linke Hoffmann   v   Breslavi, 20 pa v tovarni Borsig v Tegelu. Naša industrija lokomotiv,    ki že delj časa toži o pomanjkanju dela, naj pa mirno caka na boljše čaše in boljše — diplomate.     Srbija se emancipira tuđi od industrije za orožje in municijo..    Francoska tovarna za topove Schneider-Creuzot se bo etablirala M Kragujevacu. Belgijski in nemški kapitalisti    iz   rajha bodo ustanovili y Belgradu tovarno za usnje. Ustanovil pa se je pred kratkim tuđi Bavarski Lloyd. Dozdaj je bila paroplovba na Donavi v rokah   avstrijskih   družb, predvsem Donavske paroplovne družbe.      Zdaj pa  se je sodelovanjem bank, velike industrije in    različnih petrolejskih družb ustanovila v Mo-nakovem   pod   imenom     Bavarski Lloyd ladjeplovna družba   s   štirimi milijoni mark    akcijskega    kapitala. Gotovo, da je to   ustanovitev   pred vsem povzročil boj za nemški petrolejski trg. Standard Oil Company, ki hoče na vsak način dobiti v svoje roke svetovni monopol,   je   ustanovila Nemško-ameriško petrolejsko akcijsko družbo, Nemški trgovci s petro-lejem pa so ustanovili Nemško družbo za prodajanje petroleja (Deutsche RetrolcumverkaufsgeseUscbalO.     ta
Stran 6.____________________________________________________„SLOVENSKI NAROD", dne 7. avgusta 1913.                                                                                           180 štev.
med obema skupinama se je začel oster boj. NemŠka družba pa potre-buje predvsem petroleja. In tega bo vozil Bavarski Lloyd iz Romunske. Nemške banke in velika industrija v Nemčiji, pa tuđi politični in diploma-tični krogi so pravočasno začutili novo življenje, ki se poraja na Balkanu, vsled česar je ostala NemČija v bal-kanskem konfliktu tako lepo v ozad-ju, v rezervi. Nič ni grozila, nič rož-ljala z orožjem, ker je vedela, da bo ta njena rezerva tisočero poplaćana. Brezglavna in brezsmotrena politika Avstro-Ogrske pa je zanetila v srcih in glavah balkanskih narodov tako sovraštvo, da vse geografične ugodnosti ne bodo pomagale do onega uspeha, ki si ga žele avstrijski indu-strijci in trgovci. Bavarski Lloyd bo pač prevažal petrolej, morda tuđi žito, koruzo, les po Donavi tja gor proti Nemčiji, toda doli proti Balkanu pa bo vozil industrijske izdelke Nemči-je. Naša industrija in trgovina pa bo-ste lahko prebirali statistična poro-čila o napredovanju eksporta iz Nem-čije na Balkanu in o nazadovanju av-strijskega eksporta. Pa kaj, če diplomati tako hocejo ...
Umrli so v Ljubljani:
Dne 1. avgusta: N. i>polar. mrtvorojena hči.
Dne 2, avgusta: LavriČ Fran, paznik prisilne delavnice. 68 let.
Dne 31. julija: Šuster Juri, delavec, 36 let.
Dne 1. avgusta: Rome Bernard, delavec, 19 let. — Butara Ivana, ne-zakonska hči, 7 mesecev. — Ana Zitnik. nezakonska hči, 4 mesece.
Dne 2. avgusta: Cotman Marijan, sin ključavnicarja, 4 mesece. — Petkosig Ivana, trgovčeva žena. 52 let. — Janežič Franja, nadzorovalna dama. 25 let. — Kalan Josip, sin vpokojenega orožnika, 19 let. — Tratnik Franja, posestnica, 56 let. — Žitnik Ivana, onemogla dninarica. 64 let.
Dne 3. avgusta: Golob Helena, delavčeva žena, 59 let. — Pinosa Marija, pomožna usrniljenka. 33 let.
Dne 4. avgusta: Garbajs Leo-pold, sin pekovskega pomoćnika, 9 mesecev.
V deželni bolnici:
Dne 3. avgusta: Bohinc Ivan, tovarniški delavec, 50 let.
Dne 4. avgusta: Sešek Ivan, četrt gruntar, 40 let.
Današnji list obsega 8 strani.
Izdajatelj  in  odgovorni   aređnik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne .
Mnenje gosp. prof. Q. Pera,
v Turinu.
Gosp. J. Serravallo
Trst
Zahvaljujem se vam za dopo-s!ani vzorec vašega železnatega kina vina Serravallo, vaše vino je brez dvojbe eden najmočnejših tonikov in najboljših okrepčilnih sredstev kar jih jaz poznam. Jaz bom vedno s svojimi skromnimi močmi podpiral vaš izdelek.
Turin, 22. ianuarja 1912.
Prof. G. Pera.
Velik pomen xa dobro prebavo.
Stomoxygen, Idealno iredstro xoper motenie prebave.
Kake težke posledice zna iineti slaba prebava, dokazuje dejstvo, da imajo vnetje slepiča, bolezni prebavil in slične bolezni večinoma svoj izvor v infekciji črevesa. Dalje izvira-30 nervoziteta, srčne bolezni, bole-čine v ledicah in jetrah večinoma iz slabega ali pokvarjenega želodca. Kot izborno sredstvo pri vseh bolez-nih želodca in čreves, kakor tuđi pri niih posledicah se je izkazal preparat iz kisika Stomoxygen. Kjer so odrekla druga sredstva, tam je sigurno pomagal Stomoxygen. To je sredstvo, ki je po mnogih študijah na podlagi kisikove terapije izgotovlje-no. Da se podkrepi učinek kisika, ]e temu sredstvu pridejano već zelo dobro uČinkujocih, popolnoma neškodljivih rastlinskih snovi. Stom-oxygen razvije vželodcuvbogati me-ri kisik. Kisik pa izčisti želodec, zamori škodljive kali in učinkuje oživ-Ijajoče in osvežujoče. Prebava se po-speši, apetit zviša in zopet se pojavi popolno zdravje. — Vsak lekarnar ima Stomoxygen, ali če ga še nima, dobi ga lahko v kratkem.          2767
Žitno oono v Budimpešti.
Dne 7. avgusta 1913.
T • r n I ti.
PSenica za oktober 1913. . za 50 kg 11*38 Pšenica za april 1914. . . za 50 kg 11'86 Rž za oktober 1913 . . . za 50 kg 8 88 Oves za oktober 1913 . . za 50 kg 8.25 Koruza za avgust 1913 . • za 50 kg 8.07 Koruza za maj 1914 ...   za 50 kg   7*37
Spomlnjajte se
dijašfcgga đraaava SmM.
\ „Nuisol"
1         -         !
Bergmanna & Co. Dečin o L.   1
\                                           697   \
<    je in ostane  prej   ko si ej nedo-;    segljivo   v   svojem   popolnoma     i
<*    naravnem barvarru las in br^de.
V zalogi   v   plavi,  rjavi   in     S
j crni barvi. — Cena stekienici J K 2 50. Dobiva se pri drog. A. ' Kane,   drog.   B.   Čvančara,   O.
IFettich-Frankheim  v  Ljubljani.        m ^^^^-^^^—^J
Heteorotosttno poroOlo.
V«u Mi mttj*m M*2             Srti«)! trati) tlik 7M »a
i   Cmls'"Je~   ^
I 'SS" »"£   *s   Vctrovi      Neb0
S    ""Ja    f mm   £3  \________________
6.  2. pop. I 731-9 I    20-0 ' si. szah. |     dež
„    9. zv. i 731 1 !    163         „         nevihta
7.    7. zj. I 7311 .    161   brezvetr.   oblačno
Srednja    včerajšnja  temperatura   17*6, norm.   19 5'    Padavina v   24 urah  293 nrn.
Odda le takof Frcd Prnlanl 23
stanovanje
z dvema sobama in pritiklinami.    2771
Proda se pečeni
1 pudelj, dol^ 4 m in I štelaža z ši-pami, dolga 4V2 m, visoka 2V2 m za spravo maDufakturnega blaga ali tobaka, če je tega zaloga v zvezi z Špecerijskim blagom ud Oboje je skoraj še novo. Več se izve pri
FranuZađnck, Senožećeit 175,
Lepo pritlično
stano vonie
obstoječe   iz   4   sob   z   vsemi   pripaoki
se odda za november 1913 v Knaflovi ulici 5.
Podrobnosti v upravni Stvu „Nar. tiskarne".
in vsem onim, ki se nameravajo udele^iti letošnjega izleta Jonke Sokolske M, ie I awta 1913 v Novo mesto
ob priliki 25. letnice tamkajšnjega Sokola,   opetovano  naznanjamo,  da bode vozil posebni vlak po sledečem voznem redu;
odhod iz Ljubljane južni kolodvor    ob    6*55 zjutraj
,       „         •         dol.         ,            m     7-05
n Skofljice                                ,     7*23
m      w Grosupljega                          9     7*54
9       9 Radohove vaši                     „     8-46      „
„ Trebnjega                             „     9*07
prihod v Novo mesto                          „     9*55      „
povratek iz Novega mesta                 n     9"ll  zvecer
prihod v Ljubljano                              »   12"14 po noči.
Vozna cena tja In nazaj:
iz Ljubljane južni kolodvor II. razred 490 K    III.  razred 270 K
dol.          9        IL      ,      450  „    III.       ,      250 »
, Skofljice                              i.     „      4*10  .    III.      n      2-20 „
„ Grosupljega                        I.      „      350  „    III.       n      1*90  ,
„ Radohove vaši                   1.      n      370 n    III.       »      l'8O   „
. Trebnjega                            B.      .      2*10  .    III.      ,      110  .
Vozni listki prodajali se bodo pred odhodom vlaka pri postajnih bla-gajnah.
Da se prepreci naval osobito na ljubljanskih postajah, priporočamo bratom načelnikom, da poberejo zneske za voznino od posameznikov in skupno kupijo vozne listke.
Pozivi] amo Vas brat Je, da ^e izleta ndeleiite v čim večjem itevila!
Na zdar!
Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze.
Ivesa slovenskih odvetnikov v Ljabljanl naznanja tužno      I
vest, da je njen član, gospod                                                              I
Ivan Vencajz
odvetnik v Ljubljani                                   I
danes preminul.                                                                                 I
Pogreb se vrši v petek, dne 8. t. m. ob pol 6. uri iz hiše žalosti       I
Dunajska cesta štev. 19.                                                                          I
Ljubljana, dne 7. avgusta 1913.                                              2772       I
Zveza slovenskih odvetnikov.             I
Odvetni6ka zbornica kranjska javlja tužno vest, da    I
je njen odhćni član, gospod                                                            |
Ivan P. Vencajz
odvetaik in c. kr. sodni svetnik vp.                5
i
danes v četrtek dne 7.  avgusta ob   V26 uri  zjutraj  umri.               1
Pogreb bode   jutri v petek   popoldue ob   J/26 uri iz hiŠe     |
žalosti  Dunajska cesta št. 17. na pokopališče k Sv. Križu.            1
Ćaat njegovemu spominu!                                              I
V LJUBLJANI, dne 7. avgusta 1913.                                     I
Predsedstvo.       |
Zahvala.
Ta. vse  mnogobrojne    dokaze   srčnega   sožalja   povodom    I
tragične smrti v KamniŠkih planinab,  nalega  ljubega sina,   oz.    I
brata                                                                                                 I
Jankota Petriča
kakor tuđi za ves naporni trud pri iskanju ponesrečenca ter za    I
toliko   nepričakovano    mnogobrojno   udeležbo   pri   spremstvu    I
dragega     pokojnika   k    večnemu   počitku,    izrekamo     vsem     I
cenjenim   udeležnikom  od    daleč  in  blizu  svojo  najiskrenejŠo    I
zahvalo.                                                                                             I
Osobito   pa  bodi   srčna  hvala   rešilni   družbi   osrednjega    I
odbora >S. P. D.«   in gg.   Kunaver,  Brinšek,   Hrovatin,  Vizjak    I
ter Blažu Blazmk  iz  Solčave,  rešilni  ekspediciji  iz Jezerskega    I
na  Koroskem   pod   vodstvom  g.   dr._ Čermaka,  Češki  koloniji    I
zlasti g. dr. Frantu in milim češkim damam, nadalje šišenskemu    J
»Sokolu«, Šisenski »Čitalaici«   ter   nje pevskemu zboru,   ravna-     I
teljstvu   in   učiteljskemu    zboru   c. kr. IL  drž.   gimnazije,  uči-    I
čiteljskima zboroma  iz Spodje  in  Zgornje   Šiške,  gg.  Šolskim    I
vodjem   ter  učiteljem ljubljanskim  in iz okolice,   turistovskemu    I
klubu »Dren«,  sošolcem  ponesrečenca,  zlasti g.  Albinu  Seliš-     j
karju za njegov ganljivi nagrobni govor, vsem darovalcem kra-    I
snih Šopkov in  vecev,  kakor tuđi vsem,  ki so  nam v dnevih    |
največje žalosti na kakršenkoli način laj šah naše trpi en je.              E
Iskrena hvala prav vsem!                                   I
V SPODNJI ŠIŠKI, dne 6. avgusta 1913.                           1
Zalujoči ostali.      j
Brez vfakega posebnega naznanila«
Globoko potrti naznanjamo, da je naš skrbni soprog in dobri oče, gospod                                                                        2770       I
IVAN P. UENCAJZ
I                c. kr. deielni  sodni  svetnik v p.y  odvetnik,  državni  poslanec  itd.                I
I       po kratki mučni bolezni, previđen s sv. zakramenti za  umirajoče v 70.  letu  svoje  Starosti,  danes  zjutraj  ob   pol 6. uri mirno in      I
I       u dano v Gospodu zaspal.                                                                                                                                                               I
I                      Pogreb bo v petek, dne 3. avgusta t. L popoldne ob pol 6. uri iz Madjatove hiše na Dunajski cesti na pokopališče k      I
I       Sv. Križu.                                                                                                                                                                                I
I                     St. maše zadušnice se bodo brale v soboto, dne 9. avgusta ob 7. zjutraj v Frančiškanski cerkvi ¥ Ljubljani.                     I
I                             V LJUBLJANI, dne 7. avgusta 1913.                                                  Žalujoče rodbine:                                    I
I                                                                 Vencajz, Dr. Brelc, Dr. Senoa.      I
I                      Venci se hvalešno odklanjajo                                                                                                      .                                   I
I                                                                              I. slov. pogreM zavod Jos. Turk.                                                                              I
180 **«*•                                    __________                                        .SLOVENSKI NAROD-, dae 7. avgnsta 191«.                                              -------                                        Stran 7.
«$ Vajene  $$
knape
želi takgj najeti
rudokopno podjemstvo        2760
Prosea & Miti f ŽEtailiH torenidi Pozor!       Pozor!
Ne zamudite prilike! W68
Naprodaj je novo zidana
visokopritlicna bjjj
z dvoriščnimi stanovanji, pritiklinami in vrtom v Ljubljani, po jako nizki ceni in pod ugodnimi pogoji, plačilo takoj 5000 K, drugo ostane lahko vktajiženo. Letni donesek stanarine je 8 %• Lega jako   lepa.   —   NatančnejŠe
pri lastniku P. Martin cu, mestnemu tosarskemu  mojstrn v Ljubljani.
Icij^i pod teko ogodnl«!  pogoji, ko   ...  .  ...    vialaMR«   «•«••>•«•!■■   hMkt   *   Prigi.    ...   .   ...   Škode cenjuje UkoJ ta najkutantneje. I
■       mmh dnigasMMvvtMca.         lMMiai laMI B •l,4«.4«t't« _ 'ulitMi «W<MI« trn kapitali)« B lia,»T.«M-TT   UJha na|bofJ3l slovea. koder posluje. I
ll'ZJ' J*0*?   ""■£££, "I1* *"*"" *"" "*""* »"""M" "* **•• * ""^ "o™**-"*™ «P»»o.  PMor, Spreje^7rtdi 2avarovanja| |4o«ve<Se ta «nrt , ^njtajottal M  ____                        ,.iTT7-uS S^T" **"____^    .----------                proti vlomski tatvlni pod zelo ugod- |
r         ***'"•              |wr fMnhi rnturni i UMM 2sxayM f tamu uliti M 12. -•• nhni **•«• - z»ht^te p'osPekte! i
B——----------------■   - --------.——-------.                   t       ______________                               .__________                                                                                                                                                     ■                                                                                         H
Spreimem fn. penoOnka
mešane stroke. Reflektiram le na prvo moč za samostojno zanesljivo delo, nastop  takoj.   Plača  po dogovoru.  A«
A. Mltkai, »•▼•« mm PriMnkML
2769
Dvb krasni stanovi
(parter in I. na ds trop je) obstoječa   iz  3 sob  in  vseh pritiklin, se takoj  oddasta za novembrov termin.
Poizve se:                    2752
Prisojna ulica lf pri upravitelj«.
„Posojllnlca na Slapu pri Vlpavl"
razpisuje tem potom
delo za preilelavo piiiflega doma v Vipavi.
Delo je proračunjeno na 27550 K in se bode oddalo Da podlagi enotnih v proračunu navedenih cen ali pa pavšalno. Nacrt in proračun sta na ogled v posojilnični pisarni v Vipavi. Pismene ponudbe s 5 % varščino so doposlati na-pominani posojilnici v Vipavi. — Posojilnica si pridržuje popolno izbiro ponudb.
„Posojilnica na Slapn pri Vipavi".
Absolveit tnonke iole
išče primeroe službe.
Ponudbe pod „Slmlba 11 27*4."  na
upr.  »Slovenskega Naroda«.   2764
Učenec
s primerno  šolsko  izobrazbo
s*e>   sprejme
v trgovino z mešanim blagom.
Maks Lajovic, Litija.
Kupi se
dobro  ohranjen
pura
Ponudbe   pod „Planino"   na   uprav-
ništvo »Slov. IS'aroda« z navedbo cene.
2762
I Prava in seprava ljuta
I Povest. —  Spisal   Blaž   Pohlin.
I Cena broš. 1 K 60 tin., vex. 2 K I  50 vin., s pošto 20 vinarjev več.
I         ^B^BaB^BaBaH^B^BaMB^^BBH^HM^^^H
: Opatu piapffl.: I
I Zgodovinska povest. Spisal Iv.Reraec. I
I  Cena broš. 1 K 80 vin-, vez. 2 K  I I  70 vin., s pošto 20 vinarjev več. I
■  li   najnovejši   zabavni   in   veseh   knjigi   priporoča   najtopleje I
1 Narodna kniioarna v £iubliani.
IzŠla je znamenita   strokovna knjiga
M\ o sernniDju'.
V knjigo je ražen poljudnih razprav sprejetih 95 tabel z raznovrstnimi vzorci in338 nazornimi slikami. To knjigo bi morala imeti vsaka gostilna, brez nje ne bi smel biti nobeden natakar, nobena natakarica, sploh nobena hiša VA ima kedaj opravka z gosti- — V platno vezana knjiga stane  K  5—, po   pošti K   550,  proti povzetju  K b'70.
Naroča se pri:
„Deželni zvezi gostilničarskih zađrug na firanjskem" ali pri upravništvu „Gostilničar-skega vestnlba", LJubllana, Oradidče SL 7.
-   Pošilja se le proti naprej plačani naročnini
-                  ali proti poštnem povzetju.
Samostojnega         2759
llepaiega pouka
in   dva  učenca
terejme fm Mm, Selealiafgova ni. 6.
Prote se u lepem  prostom
pod Rožnikom St. 277    273°
mnjlino vilo
z 2 stanovanji in lepim vrtom za svoto 13.600 K.   —   Priseli   se   lahko   takoj.
Koncipijent
s substitucijsko pravico in    2755
stenooraf - sf rolepisec
se sprejmeta v odvetn. pisarni.
Ponudbe z vsemi potrebnimi podatki na
Jnitn iln. Gd¥. ii H3f. iridiikov1 i Celju.
G. Jhrbić
Zagreb, Hica 40.
«rolet, lesenih in železnih vetrnic Telefon 492. ICeniki  in troškovnik na zahtevo brezplačno.
® ozdravi brez vbrizganja pri gospodib in damah vse bo-lezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v meburju, kjer drugi pomočki odpovedo. Hernial-Dragće
Šicatlja (100 kom.) K 5—. 2 Škatlji za 3      eno zdraTljenje. — Izdeluje
Mi Lafeoratoire de Prodolts [HimiijDKa Parts
dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Ukanu liriaHill, hulapefta. TL Liizt Fimc-tir Zl I
I po povzetjo tli ako se znesek po51]e napre. I
C. in kr. intendanca 3. voja.                      ^          •                                                                                     S
St. 9903 1.  1913.                                      /%  W  l^fl                                                              "
zaradi zakupne oddaje sena, slame, drva in premoga za v postajah
Beljak..........               vojaškem filialnem preskrbavališčo               Beljak                   u. i rsi  .   .   ...«**••• Bazo vica .   .  .  .  .  • '." \  .                vojaškem preskrbovališču                 Trst                        16.        * Koper  ....."..... Kormin.........                        občinskem uradu                     Kormin                       19. Tolmin..........                                                                             Tolmin                       20. Bruck na Muri......                       ,    .           .                                                                            ~* okrajnem glavarstvu           Bruck na Muri               21.     o .           ^                                                       ,.. .._.,.                                          ^ Judenburg........5^                                                                   Judenburg                   22.      « Kobarid   . *........     2                občinskem uradu                     Kobarid                      23      ^ Ljubljana.........^                                                                    Ljubljana                                f             j Maribor                                         -         vojaškem preskrbovališču                                                25.      >            1 ,.                                                   ćo                                                                Maribor                                «             I Strass......*  .   .   .     A                                                                                                                             1 —-------------------------------•—■--------------------------------------   -J3            ______^_ ,---------------------------------------------------              ------------                               n Sežana..........o                                                                     Sežana                       26.                     IJ Radgona.........2 °"                                                            Radgona                     27.                     I --------------------------------------------  «q t=:        okrajnem glavarstvu      -----------------------------        ------                  1 Ptuj...........£*£                          &                                   Ptuj                        28. ------------------------------------------- g >                                      -----------------------------                        .   i Poreč..........     % %                                                              Poreč                       29.               2   j Rovinj..........     ~ *°                                                                Rovinj                        30.              — Trbiž..........-a Z                                                                                                                     o* Malborjet........     ° S           občinskem uradu                       Trbiž                 "      !.             "°    ! Rabi..........   .     o  (Q                                                                                            -a                        *^ Bovec..........     o o                                                           Bovec                       2.              >   ! Celje..........ž g     njiikii filialiei pnskrtevaliSd                Celje                      3.           *°   ! ------------------------------- > s-----------------------------------------------^ Slov. Bistrica.......% f                                                         SIov. Bistrica                   4.               ° —^—-———————_    £0  c                                                                            ----------------------             __^ Ajdovščina........     5 P                                                           Ajdovščina                     5.     ^ —————^—-  w "■           občinskem uradu          -----------------------        ------  ^            t Vipava..........     *                                                                Vipava                       6.    o            | Koče..........J                                                                   Koče                         9.     ^            1 Spittal na Dravi.....*o*             okrajnem glavarstvu           Spittal na Dravi               10.      ^ Kanal..........     g                                                                    Kanal                       n#     -° Kvi^ko                                     "c*              oDCinskem uraau *V1SKO..........3                                                            Kvisko                    12.     *           1 Biljana..........     3                                                                                                                       1 Celovec.........                                                                   Celovec                              *> —^-^——.^—————              vojaškem preskrbovališču   —————_—          13.     •* Gorica..........|                                                                  Gorica 1. ££:::::::::: I    Gradišće.........                     okrajnem glavarstvu                 Gradišće                     16, 1    Volšperk.........                                                                      Volšperk                    17. |   Št Vid na Ollnl.....                                                                   Št Vid na Glini               18. 1    Gradec..........               vojaškem preskrbovališčv              Gradec                     19.                   f
Za to obrarnavo vdjavne pogoje obsegajo pri gori navedenih obravnavalnih mestih razgrneni razglasi in zveski pogojev, kateri za dnji se d©biv*jo ztftonj pri vojattdh pre$kfbovalnlh skladišnih.
vihM^mim.            £ta kr. intendanca a voja.
V kavarno pri „Slonu"
se sprejmeta   2753
2 učenca
== ki ob vlada ta nemŠki jezik. ..
RemiDDton pisalni stfoii
dokler iiti je kaj v zalogi se po 100 K proilaiajo.
The Oliver Trading Oflioe Ljubljana, Miklošićeva cesta 16.
2758
Komična    tvornica   Tralsklrehen    prf Đnnajo, UebleU * Co.
Cementna malta,  beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo
STEARIT
(obi. varovano.)              2291
Najidealnejše sredstvo za osušenja vseh vrst
zadržan je talne vlažnosti.
Nepremočljive fasade z apneno malto. Zaitopstvo u zaJega: F. P. Vidje & lm, Wm
Starejši zakonski par
brez otrok           2556
i sfaeovanis
z 2 sobama in vsemi pripadki za DCH
vember t L Ponudbe pod „Mir" upr. »SL Naroda«*
H         Zbirka         M
LJ avstrljskih zafeoamr EJ
I    I     v  slovenskem  jeziku,      I    I I                   L zvezek:               I    ■
I         Kanuu sakon         I
I           o hudodelstvih, pregreSkih            ■
1 ■           In   prestopkih  z  dne 27.            ■
■             maja 1862 št 117 drž.zfik.            ■ I                            z dodanim                       ■
I        ttBk^ndmsalirami        I
I           ž dne 17. dec 1862 št d.           I
■            z. ex 1863 in drugimi no«           ■ I             vejSiml   zakoni   kazensko-              ■
■                      pravnega obsega.                    ■
I           ▼ plate« T^man  8  Kj            I
L     J(aroiiu Injigana    J
BI        v LjttMJMl.        Ifl
Stran 8._______________________________________-_______________»SLOVENSKI NAROD % dne 7. avgasta 1913,    _________^____________^____________180 štev.
r T.i«fon ««. u.                                                         T*if * *f„. i«.    982    Stavbno podjetništvo i   pisarna za arhitekturo in stavbno- |
I                             m*    ■»•ta   187S.  ustanovljen«   tatolnlftka  (Sr«****    ^H                                       .    -      -*■_       j    ■        -              *        -          -           -               a--          ■_        -          I
I             #                     ■•ii        i              •        •               tehniska dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom
Kranjski stiiiihlnskB družba n I iiljani sSx5SSS2S?iSS=
Stalni               2549
kralevni agenti\
zmožni nemščine se spre|m*|o ali  pa na-  !
stavijo  s  stalno  plačo   za  prodajanje   do-  |
voljenih srečkv Avstro-Ogrski.  Ponudbe pod   : „MERKUR", Brao, Neugasse Nr. 20.
Dva ovčarska psa
iz Italije prinesena pred 6. meseci, čistokrvne pasme, način „Dougen", pes in psića, 8 me-secev stara, sivorjave barve, za vsak lov izobraziti sposobna, stanaprodaj. Kje, pove Ivan   Rozman  v Velklh Laftčah.
Odda se s 1. novembrom na Cesti ' na južno železnico 32 v I. nadstr.
lepo Mino stanovanje
obstoječe  iz   predsobe,   3   parketiranih
sob z Ysemi pritikl. in obsežnega vrta.
2751
Proda  se  zelo lepa,  dobro  ohranieaa
kompletna                        i
renesančna oprava
za jedilno sobo.        |
Cena 800 K. — Našlo?  pove  upravn. j »Slov. Naroda«.            3693
Proda se nova
HIŠA
v Zatični na Dolenjskem
10 minut od cerkve, 20 minut od kolodvora. Krasna lega, v zdravem zraku in zlepim razgledom. 6 opremljenih sob, kuhinja in 12. metrov dolg mostovž, 3 obokane kleti, strelovod, vodnjak. Sadni vrt in vinograd s 3000 koprškimi trtami in mnogo zemljišča.  Pojanila daje
ludovik Rikobelli št. 34.Zatična-
Prva kranjska tovarna vozov Peter Kel,
nasl. brata Oroszy
=== v Spodnji Šiški pri Ljubljani ==
prodala zaradi prevelike zaloge vozov, eno- in dvo-
vnreine vozove »od ceno.
Obenem priporoča svojo bogato   zalogo drugih vozov ter poŠlje cenike brezplačno.
Tuđi vsa   tozadevna popravila   in   dela   se po   najnižji   ceni
izvršujejo.                                                                                          2611
Tovarna izdeluje ludi
avtioltt karoserije u vse mfe avtomobilov.
stev. zs. U* dllilllClf LjUlilJuilli steu. Z5.
Lastna protokolirana tovarna ur v Svici.
Največja zaloga
ur, juvelov. zlatnine in srebrnine.
Tovarniška znamka
Zastopstvo tvornice nr
„ZENITH".
OZEISTIISI   JS-A-STOlrTCT   I2:T   POĆT35TINB   FI3OSTO1
Novinka z dovršenim trpovskim tečajem   iftča službe
\mmMw ali Uisrke
vešča slovenščine in nemščine ter stenografije in strojepisa, Nastop s 1. septembrom ali še poprej.                                                      2702
Vprašanja   pod   poštno  ležeče   „Št.  17." Nova Vas pri Rakeku.
Trgovina
v večjem, zelo prometnem kraju na hrvaško-štajerski meji, obstoječa 40 let, se zaradi dru-gega podjetja daje obenem z opravo in blagom v zakup. — Potrebni kapital 8000 kron.
|           Vprašanja pod „Ć. G. 2703" na upravn.
;  .Slov. Naroda".                                         2703
\ Mirni stranki brez ofrok se odda : v suterenu vile na Erjavčevi c. 24
SU    rff 3k   IBf  &3i   ^m  ĐK Sa  Eč%  SS  fcSi   ^B ^H   ^B  ^L^^v ^B    l^Et  QB   Wp$  ž9i    **   7w ■■ BV   »3   |H   H ^^M   ^^1  ^^K^^f
z eno sobo in kuhinjo.       2740 ::    Pojasnila ravnotam pri lastniku.    ::
lilenega stenografa^
in strojepisca, eventualno stenografinjo
išče pisarna dr. Ferd. Mullerja ===== odvetnika v Celovcu. ===
Ponudbe  s sliko.   Vstop takoj   ali pozneje.                                              2706
Za najino   podružnico,   trgovino z  me-| šanim blagom in   deželnimi   pridelki v Letušu v Savinski   dolini, ISČeva
vodjo
ki Daj bode star vsaj 24.   let.   Nadalje I sprejmeva   tuđi   mlajŠega     2706 I
pomočnika]
: za trgovino zmešanim blagom. Norbert 1 Zanier & sin, St Peter v Savinski i dolini.                                         2705
\J+      • A       •            v elegantni obliki priporoča
V lZltniCc Narodna tiskarna.
I Ivan Jax & sin
■     v Ljubljani, Dunajska cesta 17
■ priporoča svojo bogato zalog«
I    uoznih  kole^
Svalnl straii
Inzp-Ai kurzi za"^0 !**^ I
£L A. JtL M< >± ^ M< jM- ^M^ -M^ >^ ^*^ J\ /\ <*+- -**^  ^  -**- ^^ ^1^ -**> /y  J*- *+- -**- ^^ i**- *\
Ljubljana,   Sj   WM        UP*w-*-«^    ^  Ljubljana,
Marije Ter.   M   »•P      HnlillC    H Marije  Ter.
cesta st  U   ti   I   I.    lili U11A    n eesta  **• U
: (KoUzef). :   H   ^*       ■•••^•■IP    pA ■ (EolizeJ). :
Zaloga poiiišlva in tapctniškepa hlapa.
j Zaloga spalBih ter jedilnib sob E otone. H ii Ma
I   :: ▼ različnih najnovejSih slogih. :;   N   =   različne kakovosti.   ===== I Primano solidno   blago  W
J                                                                                          narl_____________                                —^—^—^————■
■vaiaiaMiMiBH
NA  IZBIRO pošilja tuđi na  deželo; Krafne
Dl    II   I aL   no6ne halje,
Hl    II   I  ■    Parilo in »sako
II I    lili    modno bla9°-
U L U L Li   Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljnbliana, Stari trg 9. Lastna hisa.
Neprekosijiva v
otroškihoblekcah
ss in krstni opravi, si
•■■■■aaaaaaaaaaaaaaaaMBaaaaa^aaaaaaaaa^B^BaaaaB^aa^^a — — -
Ml HlDt / ^^
Ljubljana,        /  ^^^^^^/ Preše^nova    /     1^^^ / ulica št. 5 / #^^ % /
/ ^^bSr / najfinejših
/ iSSs^/ tn«ieskih
/    #^^^^/   koštamo?, ^*^^ / ln»c toalet M.
Ventilni vozovi.
14/18, 24/28 in 40/45 HP
se dobaviio lahko takoj.
Brc^uentllnl vozovi
25/30 In 30/35 HP
na kratek dobavnl rok.
Uberška t¥ornita avtomolillov dr. z o l Litierce.
Zastopstvo za Kranjsko:
M (amiU Kl Llip.