289. Storilka. I LJiblJflil, t tonk, 10. decembra MIZ. XLV. leto, *~4 V .Slovenski Narod* velja v Debljani a* dom dostavljen: ■ v upcavništvu prejeman: tete leto. ••••<•• K 24*— celo leto... # ... K 22*— pol leta .«••«* # . 12*— pol leta ... ^ . . . . 11 — Četrt leta . .: m jLl<& . 6 — četrt leta . • V • • • • 5*5° na mesec • •'• • *• i . 2-— ■ na mesec . « 4 • . » » 1*90 Dopisi na) se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo* Knaflova mila« M. I (v pritličja) levo, telefon št 34. Iskala -tak dara srocsr >■—■— nadalje ta pranrJaa. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta z* enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upiavniitvu naj se pošiljajo naročnine reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. ■ Posamezna številka ve 11 a 10 vinarjev. ---------------- Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. „Maroaaa tiskaru«" telefon it 99. .Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25*— celo leto......K 3f>-i pol leta ...... . t 13*— ... j j x i četrt leta ..;♦... 6*50 » Ameriko in vse drage dežele: na mesec .!••!• , 2*30 celo leto......K 35*— Vprašanjem »lede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. tpravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova nlica s št. 5 telefon št. 8§ Doslednost v klerikalni politiki. Politika naših slovenskih klerikalcev je v enem oziru dosledna v svoji naravnost fenomenalni nedoslednosti. Danes proglašajo klerikalni politiki za načelo to, da od tega načela za nobeno ceno in pod nobenim pogojem ne odstopijo niti za las, jutri pa preklinjajo isto načelo in proglašajo vsakogar, ki bi se za načelo, za katerega so še včeraj sami plamteli, zavzemal, najmanj za škodljivca narodnih interesov, ako že ne za najnevarnejšega veleizdajalca. kateremu hi državni pravdnik moral brez odlaganja stopiti za vrat. Danes se ti klerikalni politiki kar cede samega patrijotizma in same '-»ialnosri. jutri pa že groze z jugoslovansko iredento, združeno z ita-iansko. kakor je to storil vodja šta-rskih klerikalcev dr. Korošec v de- cijah dne 7. novembra. Danes zajašejo najradikalnejšega konja in mečejo najstrupenejše korie - roti vladi, jutri so pohlevni in poniž-rtj kakor jagnie ter krotko zobljejo iz rok iste vlade. Danes leže v objemu Nemcev in ::m skušajo izoolniti najskrivnejše že- iutri že groze, a samo groze, da - svojim bodalom zaklali sle- lega Nemca. Danes se laskajo v Ticem in jim krotko poljub V roka, jutri pa že patetično izjavljajo, da ima slovenska domovina še do- • olj errobov za nemško sodrgo. To je politično vetmaštvo v be-edi najpristnejšem pomenu! Ko se je pričela vojna na Balonu, so bili naši katoliki navdušeni -rijatelji in zagovorniki Turkov in Slovenec* je lomil kopje za nedolžne turške siromake, katere so baje balkanski narodi krivično napadli iz asede. Takrat so prihajali kupi »Slovenca« nazaj celo z Gorenjskega, na klance pa so romale pritožbe in .-ožnje, da bodo odpovedali nadaljno aročbo »Slovenca-, ako bo ta list še adalje tiral svojo turkofilsko politike. Takrat je prihitel z Dunaja po-^anec Jaklič in napravil red v uredništvu »Slovenca«. In takrat je »Slovenec kar pre- ko noči preokrenil svoj plašč ter postal najnavdušenejši zagovornik za svobodo se borečih balkanskih narodov. S »Slovencem« vred pa so spremenili svoje stališče tudi klerikalni poslanci. Dr. Žitnik je jel priobčevati serije člankov, ki so bili polni naj-gorkejših simpatij do krščanskih narodov na Balkanu, in v katerih se je z navdušenjem in vnemo zavzemal zlasti za aspiracije kraljevine Srbije. Za Žitnikom je nastopil sam dr. Šustcršič. V delegacijski seji dne 7. novembra je glasom »Slovenca« izjavil urbi et orbi: -Avstrija nima nobenega povoda, da bi se ustavljala likvidiranju Turčije. Povečanja balkanskih držav ne smemo ovirati. Z Rusijo moramo ustvariti prijateljsko razmerje. Naši interesi ne zahtevajo, da bi se Rusiji ne odprle Dardanele. Srbije ne smemo ovirati, da dobi sadove za svojo slavno zmagovito vojno. Tudi poti do Adrije Srbiji skozi Albanijo ne smemo zapirati, ker bi sicer iskala te poti skozi Bosno. Srbija ne bo mirna, dokler ne bo imela proste noti do Adrije.« Dne 11. novembra se je isti dr. Šustersič v razgovoru s »Slo-venčevim - urednikom izjavil ta-ko-ie: Kakor stvari danes stoje, ni nihče v stanu nastanka velike bol-garsko-srbske jugoslovanske države preprečiti. Saj se jako dobro ve. da bi vsak tak poizkus dovedel do svetovne vojske, in vsak se mora vprašati, ali bi se za monarhijo izplačalo, da riskira nevarnosti svetovne vojske samo zato. da prepreči svobodni razvoj dvigajočega se jugoslovanskega ljudstva! Mirno se lahko reče, da javno mnenje monarhije v ogromni večini tako vojsko odklanja. Albansko vprašanje se more razmotrivati in rešiti le v zvezi s temeljnim, to je z jugoslovanskim. Ako hoče monarhija vršiti resnično pozitivno jugoslovansko politiko, potem ni mogoče uvideti, zakaj nai bi se dodelitvi iadranskeea pristanišča Srbiji protivili. Taka politika bi bila pač v interesu Italije, ne pa v interesu monarhije. Drugi vodja klerikalne stranke dr. Janez Ev. Krek je na shod i na Jesenicah, kakor poroča »Slovenec* dne 16. novembra programatično izjavil: Ali ima avstrijska diplomacija prav, če hoče na vsak način pripomoči do samostojne Albanije? Ali je res v njenem interesu, ako hoče zavirati zmagoslavni pohod balkanskih Slovanov? Nikakor ne! Albanija je pokrajina, v kateri bi se v slučaju samostojnosti vzdrževal največji nered. Sedaj je Turčija na tem, da se izseli iz Evrope. Moha-medanski živeli se je izkazal, da je popolnoma nesposoben za to, da bi vodil moderno državo. Izgubil je s Turčijo tudi vso državnotvorno silo za vedno. Ako zahteva Avstrija samostojnost Albanije, s tem zahteva, da v Evropi ostane mala Turčija, kar bi bilo v nasprotju z vsem javnim mnenjem. In naši interesi na Balkanu? Imeli smo jih, pa jih je avstrijska diplomacija zamudila. Danes je naš edini interes ta, da živimo v prijateljskem razmerju z balkansko zvezno državo, da tam naša trgovina cvete. Glavna in edina moč države so zadovoljni narodi. Kaj nam pomaga, ako vržemo par milijard za brezplodno vojsko? Avstrija naj se sprijazni s težnjami Jugoslovanov, pa bo to dobro zanjo in za njene narode! Poslanec Evgen J a r c pa je v proračunskem odsekt* poslanske zbornice podal to-le izjavo: V sedanji krizi se poudarja zlasti dvoje, da Avstrija rabi pot do Soluna in da ie srbska luka proti njenim koristim. Oboje ni resnično. Solun je za nas velikanske važnosti kot glavna luka balkanska. A pot naše trgovine ne vodi v Solun po suhem, ampak po morju. Saj stane prevoz do Soluna za 100 kg po morju okrog 3 K 50 a*, po suhem bi pa stal nad 10 kron! Tnteres na Solunu imajo pač Madžari in pot do Soluna je zanje važen, ne za Avstrijo. Enako bi srbska Inka ob Albaniii naši trgovini ne škodovala, ampak šele odprla bližjo zvezo s Trstom: bila bi proti koristim veleagrarne Ogrske. Tako sodijo tudi avstrijski kapitalistični kroen. ki gotovo bolje poznajo gospodarske naše potrebe, kakor naša nezmožna diplomacija. Zato so tudi odločno proti temu, da bi Avstrija začela vojsko za interese, ki zanjo ne obstoje. Do dne 7. decembra so torej vsi klerikalni politiki brez izjeme v soglasju s svojim časopisjem v delegacijah, v državnem zboru in na shodih zastopali in razglašali kot absolutno veljavno stališče, da je avtonomija Albanije nesmisel, da imajo zmagovite balkanske države pravico, da si med sabo svobodno razdele Turčijo, pred vsem pa, da ima Srbija nesporno pravico do jadranskega pristanišča na albanskem ozemlju. V soboto, dne 7. decembra, torej točno en mesec po svojem delega-cijskem govoru, pa je priobčil dr. Iv. Šustersič v »Slovencu« članek, naslovljen »Zunanji položaj«, v katerem je pljunil na stališče, ki sta ga on in njegova stranka doslej zastopala glede balkanskega vprašanja v delegacijah, v parlamentu in na raznih shodih ter izjavil: »Vsakdo, naj si bode kdor hoče, bi izgubil naše simpatije — naj si bodo še tako žive — ko bi zakrivil vojsko z našim cesarstvom. Kar se zlasti Srbije tiče, je treba pribiti, da ni res, da bi bila zanjo teritorijalna posest ob albanskem obrežju živijen-skega pomena. Zivijenskega pomena za Srbijo je prosta trgovinska cesta do jadranskega morja. Te ceste ji pa nihče ne brani. Dobi jo takorekoč koder jo hoče. Odreka se ji le političpa posest kosa Albanije, katerega pa nikakor ne rabi za svoje življenje. Ce bi torej Srbija radi tega tirala do vojske z Avstriio, bi zadela vsa krivda Srbijo samo in izgubiti bi morala vse simpatije, koje si je znala pridobiti. To treba v resnem trenotju odkrito izreči. Nikjer ni tedaj videti zivljenskega interesa, ki bi silil Srbijo, izzvati krvav boj z Avstrijo radi kosa albanskega ozemlja. Interesi R u s i j e pa pri tej stvari sploh niso prizadeti. Rusija ima svoje interese povsod drugod, samo tukaj ne. Jasno je tedaj, da rabi Albanije ne more priti do vojske. Če bi velevlasti vendarle segle po orožju, bi jih vodili povse drugi nagibi. Avstrija bo pa gotovo zadnja, ki bi dala kak opravičen • povod za svetovno vojsko.« Sedaj pa prosimo, naj se primerja ta izjava z zgoraj citiranimi izvajanji istega dr. Šusteršiča v delegacijah in v intervievu s »Sloven- I čevim« urednikom, z Jarčevimi izvajanji v proračunskem odseku im z dr. Krekovim govorom na shodu na Jesenicah! To je vsekakor načelna doslednost, da se bogu smili! A kar je na stvari najznačilnejše, je to, da so si dali klerikalci svoje revidirano stališče nasproti balkanskemu vprašanju enostavno kupiti. Iz povsem zanesljivega vira namreč vemo, da je klerikalna zadružna organizacija dobila pri Av-stro-Ogrski banki kredita pet milijonov kron! Klerikalci so torej prodali svoja načela za kredit! Takšni kremen - značaji, morajo pač imponirati vladi in narodu! — Ćast jim! __________ Vojno na Balkonu. Iz Srbije. (Od našega posebnega po* r o č e v a 1 c a.) Belgrad, 6. okt. Vse mirno, tako mirno, kot to že zdavnaj ni bilo. Čudno, neumljivo: dunajsko časopisje vpije, razsaja in se jezi nad Srbijo, žali Srbe na vse mogoče načine in hujska nemško prebivalstvo Avstrije na Srbijo, srbsko časoDisje se pa za vse to niti ne zmeni, ignorira vsa ta izzivanja in jih samo — registrira, edino »štampač prav zafrkuje »Neue Freie Presse«, tako, da je res pravi užitek čitati te dnhovite članke, vladna »Samouprava« pa priobčuje dan na dan trezne in hladne, ali z nepobitnimi argumenti podprte članke, v katerih dokazuje pravico Srbije do Jadranskega obrežja, in nelogičnost avstro-ogrske diplomacije v njenem nastopanju proti Srbiji. Težko, zelo težko je prerokovati, kako se dogodki razvijejo. V vladni »Samoupravi« je bilo parkrat rečeno (enkrat celo v članku, pod katerim je stala šifra finančnega ministra Stojana Protiča. enega najimovitejših prijateljev ministrskega predsednika Pašića). da Srbija pri vsem tem, da je trdno prepričana o upravičenosti svojih zahtev, nima čisto nič proti temu, da pride zadeva srbskega obrežja ob Jadranskem morju pred konferenco evropskih velikih sil, ali pa pred haaško mirovno LISTEK. Odlomek iz romana. Spisal Ivan Cankar. II. Greh. Tri dni je bila Marta v službi, ko h je polkical Malinovec, gospodar, 7, dvorišča v vežo. Njegov obraz je bil svetal in zabuhel, drobne oči pa so bile zakrva-ele in ustnice zatekle. Marta je bila zasopla, visoko iz-odrecana, roke so bile gole do nad omofeev. »Ali veš kje je Lešenje?« »Vem!« vStopi tja in reci Kočarju, da naj rride!« »Večeri se!« »Kaj te je strah?« Marta si je pogladila lasć s čela, -mstila je izpodrecano krilo, da je ^glo do gležnjev, odvihala si je roka- - ter jih zapela za pestjo; in je šla. Uro hoda je bilo do Leševja; Preko močvirja, skozi samoto se je vil blatni kolovoz. Gruče samotnih rez, gruče nizkih hrastov, samujo-'h na ogromni zeleni krtini, Bog veti po kakšnem naključju izgubljenih v to žalost; in daleč tja, vse do kon--a, pusto otožno polje; tako otožno, s svoji topi bridkosti, tako pustotiho, kakor mati, ki nima kruha, da bi ga dala otrokom . . . Nebo je bilo svetlo, na močvirje pa so legale sence, že tihe in tenke, komai razločne. Marta je stopala z urnimi koraki; ni je bilo strah, toda slutila je, da se noči, videla je neprijazno samoto in rajša bi bila doma. Uro hoda je bilo, če se je človek ogibal luž in mlak in če je premišljeval, predno je stopil na vegasto brv. Marti se je mudilo, ni se ogibala ničesar in se ni bala; prišla je prej. Pozabljena vas. kraj močvirja ob razritem holmu skrita, temna in čemerna. Človek je prišel iz vasi, gibal se je nalahko; ali je bil hlapec, ki je bil pustil delo in se ob belem dnevu upijanil, ali brezposeln potepuh. »Kje so Kočarjevi?« je vprašala Marta in se je ognila. »Glej dekleta!« se je vzradostil potepuh in je iztegnil obedve roke. »Pokaži mi, kje so Kočarjevi!« ]e ukazala Marta. »Kaj bi tam? Z menoj pojdi raj-še, v krčmo pojdi, pij z menoj!« Marta je stopila urno dalje, človek se je gibal ob poti in je klical za njo ljubeznive besede, naposled se je razjezil in je zmerjal. Tam, kjer se je križal blatni kolovoz z nasuto cesto, je stala visoka hiša, vsa do vrha z bršljanom in trto ovita. Očitno je bilo poslopje že zelo staro; zidano je bilo kakor grad ali jetnišnica iz prejšnjih dob; zidovje je bilo močno, stalo je tam kakor na vekomaj, okna so bila majhna, globoka in omrežena. Okoli poslopja ie bila nekoč lesena ograja, zdaj so bili tam samo še njeni ostanki, gnili in razpali; na gredah je rasel plevel do kolena; morda so rasle tam rože nekoč. Marta se je začudila, ko je ugledala pred hišo voz in konja, pa nobenega hlapca in tudi ne odprtih vrat. Od konja, ki je bil pogrnjen, se je še kadilo, blato na kolesih je bilo še mokro. Stala je in se je čudila, ko so se nenadoma, ropotoma odprla vrata in je prihitel po pesku na cesto z drobnimi, hitrimi koraki debeli gospod Malinovec. Marta je obstrmela in se ni genila. »Kaj iščeš Kočarja?« se je zasmejal Malinovec na ves glas. »Saj sem jaz Kočar, jaz sem Kočar nocoj! ... Če bi ga bila iskala tam na vasi, bi ga ne bila našla . . . pijan je kakor toča . . . zdaj šele se morda ziblje iz mesta, ne vem, če se prizib-Ije . . . Bal sem se že, da pridem prepozno, urne so tvoje mlade noge!« Marta ni mogla govoriti, stala je ukopana. »Zbjedlo se mu je!« jo je prešinilo. »Potrpi malo!« je hitel Malinovec in jo je potrepljal po rami; stopil je par korakov na drugo stran hiše in je klical z zategnjenim, pojočim glasom. »Hana! Hana!« Čuden človek se je prikazal izza hiše; ni bila ženska, ni bil moški: na glavi je imel zimsko kučmo, dasi jesen še ni bila mrzla; zeleni predpasnik mu je segal od vratu do gležnjev, obraz je bil gol, zgrbljen, čemeren. »Odpelji!« Prijel je čemerni človek konja za uzdo, izpregovoril ni besede, ozrl se ni nikamor in vse. človek, konj in voz, je izginilo za hišo. Sele tedaj, ko se je Marta ozrla za njim.je videla, da ima človek krilo, da mu visi kratka, tenka kita, repku podobna, izpod črne kučme. »Zdaj pa najino reč!« se je nasmehnil veselo Malinovec. Marta je molčala. Malinovec ji je pogledal v obraz in je umolknil za hip tudi sam. Oblečen je bil nenavadno skrbno, kakor za veliko maso; dolga črna suknja mu je segala do kolen, svetel klobuk je imel na glavi. Še bolj napet in svetal je bil njegov obraz, in še bolj bled; tolste ustnice so trepetale. »Čemu me je pošiljal gospodar?« je rekla Marta. »Če je on tukaj, ni treba, da bi bila jaz. Sam bo opravil.« Še trenotek }e molčal; gledal je nanjo s pazljivim, komaj rahlo motnim pogledom. »Kaj nisi spoznala?« »Nisem spoznala!« »Spoznaj, dekle!« Prijel jo je za roko in Marta Je šla, kakor gre človek v začudenju, kakor gre neplah otrok v radoved-nosti. Predno sta prestopila prag, jo Je prijel za obedve roki. »Stoj, dekle, ne preko praga! Nič prej, dokler ti ne povem, da se te ne dotaknem, če se ne zasmeješ — da pojdeš takoj, če zajokaš!« »Ne znam jokati, tudi smejala se ne bom!« je odgovorila Marta. »Ampak pozno je že, že se noči, domov je treba; in jaz ne maram v to hišo!« Izpustil je njene roke. »Domov ne pojdeš, dokler ne ukažem ... Ta hiša, dokler si v nji, je tvo] dom . * * stopi preko praga in ukazuj!« Marta je stopila preko praga . . . Tako pusta in odljudna je bila hiša znotraj kakor zunaj. Na lesenih, vegastih stopnjicah je ležal debel prah, zkl je bil siv in vlažen, temni in ozki so bili hodniki. Koncem hodnika je odprl Malinovec duri in sto> pila sta v izbo, ki je bila popolnoma temna; najbrž so bila okna zelo skrbljivo zadelana in zabita. Marta je postala pred durmi. »Nič se ne boj, takoj bom luč prižgal!« Stopila je za njim; razločila ni ničesar, v obraz pa ji je puhnil težek, prijetnodišeč, skoro prevroč vzduh. (Dalje prihodnji«.); Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 284 stev. sodišče in da bo ona vsak sklep enega ali drugega foruma respektirala, ne more se pa nikakor ukloniti zahtevi ene države (i. e. avstro-ogr-ske monarhije), ki nima nobenega pravnega povoda negirati Srbiji pravico do pristanišč, ki niso njena (te države), temveč je pravna njena po-sestnica Turčija, k] jo je Srbija premagala v boju. Ta izjava in pa dejstvo, da Srbija ni nasprotna avtonomiji Albanije (seveda, ne tako velike Albanije, kot si jo zamišljajo na Dunaju!), je dala tujemu, posebno dunajskemu časopisju, povod, da je začelo pisati o nekakem popuščanju od srbske strani. To je pa napačno razlaganje! Srbija prepušča odločitev v pristaniščih konte-renci ali pa mirovnemu razsodišču iz dveh razlogov: ali za to, ker upa, da bi v tem slučaju dobro prošla, ali pa za to, ker ve, da do konference ne pride, kar se pa tiče Albanije, ni Srbija nikdar in nikjer izjavljala, da smatra delitev Albanije za nekak »conditio sine qua non«,ona je iz strategijskih ozirov okupirala polovico Albanije, zadržati pa misli samo toliko albanskega ozemlja, kolikor ga absolutno potrebuje za izhod na Jadransko morje, ker Srbija je toliko pametna, da ne bi hotela vzeti polovice Albanije, niti ko bi se ji to na krožniku in brez boja ponujalo, ker noče imeti opraviti z arnautskimi razbojniki, znajoč dobro, kake skrbi bi imela z njimi. Spomanjam se dobro, da je v Srbiji še pred začetkom vojne, vse govorilo tudi o avtonomni Albaniji, ki pa — seveda ne bi bila tako velika, kot si jo zamišlja gospod Ismail Kemal beg in — njegovi pro-tektorji. Nemško časopisje že tedne in tedne naravnost prosi Rusijo (»Neue Freie Presse«, »Kolnische Ztg.« itd.), da bi spregovorila v Belgradu * pametno besedo in svetovala Srbiji popuščanje, ali Rusija se niti ne zmeni za vse te mile prošnje, temveč trdovratno molči, ali pa njeni diplomati (n. pr. riart\vig v Belgradu) odkrito izjavljajo, da je življenski interes Srbije, da dobi izhod na Jadransko morje. Proti srbskemu pristanišču na Jadranskem morju se ni izjavila do sedaj, izvzemši Avstro-Ogrsko. niti ena država, da, celo Italija, ki se sicer zelo poteguje za avtonomijo Albanije, ne nasprotuje srbski zahtevi po pristanišču, t. j. ona si zamišlja avtonamno Albanijo v mnogo ožjih mejah, kot njena zaveznica. Zelo važen je še en moment. V onem delu Albanije, ki bi ga imela dobiti Srbija, ne živijo muslimanski, temveč po večini katoliški in pravoslavni Arnavti, ki o veliki Albaniji, v Kateri bi prevladovali muslimani, nočejo ničesar niti slišati, pač pa nimajo ničesar proti Srbiji, ki se ji v teh krajih niti eventualn. plebiscita ni bati! Tak je položaj in zato je Srbija tako čudovito mirna, zato se v Srbiji nihče ne razburja, zato srbsko časopisje skoraj nič ne reagira na napade nemškega časopisja. Kako nesramno lažejo nemški listi o Srbiji in to obrekujejo. se vidi iz nekega dopisa v »Neue Freie Presse , v katerem opisuje neki turški žumalist svoje potovanje skozi Srbijo iz Skoplja v družbi avstro- ogrskega konzula v Mitrovici, pl. Ta-hyja . Ta turški žurnalist je prišel v Skoplje. da bi šel s turško armado v Niš in Belgrad, pa je prišla srbska armada — v Skoplje. Seveda je to hudo, ali lagati mož vseeno ne bi smel in ako bi tudi on hotel lagati, ne bi smela »Neue Freie Presse*. ki bi morala biti vendar malo previdna, ali — proti Slovanom se lahko vse porabi: laž, obrekovanje, sploh vse, da se jim le škodi. Ta turški žurnalist je potoval iz Skopija do Vranje v navadnem tovornem vagonu in se mu zdi zelo za malo, da ni srbska vojna uprava poskrbela salonskega vagona za njega in konzula Tahvja! In v tovornih vagonih smo se vozili vsi: žurnalisti, ki smo se nahajali v srbskem glavnem stanu, višji srbski oficirji in uradniki in tudi narodni poslanci, ker so mešani vlaki spremljani na novem ozemlju še-le v zadnjem času, prej so pa vozili samo vojni vlaki in se je moral smatrati vsakdo srečnega, da je dobil prostora v tovornem vagonu, na katerem stoji napisano: »40 Hudi ali 6 konj.« No, pa ta kritika naj bo turškemu kolegu še dovoljena, ali je brez-primerna lumparija, da on piše da je reka Vardar v Skoplju polna trupel Turkov, ki so jih Srbi pobili! Prišel sem v Skoplje takoj do prihodu srbske armade in v celem mestu nisem videt niti enega ubitega človeka. Bilo je čez 40 tujih žurnalistov — med nami tudi *. Bettauer, dopisnik »Neue Freie Presse« — in no-beden ni videl nobenega ubitega Turka in »Neue Freie Presse« priobčuje trditev tega turškega žurnalista, da je Vardar poln turških trupel, ko bi vendar zadostovalo — ako bi se šlo >Neue Freie Pressi« za resnico — vprašati g. Bettauerja, ki ie že naDu-naju, ako je kaj resnice na tem, in on bi — ako je poštenjak — gotovo de- mentiral turškega žurnalista. Ali »Neue rreie Presse« dobro ve, da turški žurnalist laže, ali — to njej ravno ugaja, za to je njegov dopis tako rada priobčila, ni pa priobčila toliko in toliko brzojavov svojega dopisnika g. Bettauerja, ker je bil mož pravičen in Je poročal resnico! Videl sem, kake brzojavke je gospod Bettauer odpošiljal, ali v »N. Freie Presse« sem Čital prav malo teh brzojavk. Tukaj sem se ad oculos prepričal, da »Neue Freie Presse« noče priobčevati resnice o Slovanih in da njeni dopisniki poročajo resnico, ona pa njihove brzojave — meče v koš, ali jih pa prenaredi po svoje. In tak list uživa tudi pri Slovanih tolik ugled! Zvezdan. Orna gora. C e t i n j e , 5. decembra 1912. Premirje in črnogorska armada. Vest, da se je sklenilo premirje, ni bila od Črnogorske vojske sprejeta z bogve kakim velikim veseljem, nego je napravila globok, a skrajno nepovoijen vtisk. Nikdo ni mogel misliti, da more nastopiti kar nenadoma doba premirja, nikdo v celi Crni gori. a najmanj črnogorska armada okoli Skadra, Taraboša in drugih utrdb. Nikdo ga ni pričakoval ravno sedaj, ko je nastopilo krasno, čisto spomladansko vreme, ko so se usušile malo poti in je upati, da vpa-dejo v najkrajšem času tudi vode, ki so ovirale v veliki meri toliko Časa kretanje Čet. Nadziranja in inspekcije Črnogorskih oddelkov in pozicij, ki so se vršile skoro dvajset dni, ki so bile jako temeljite in ki so jih vršili poleg generalov-komandantov celo člani kraljeve hiše in kralj sam, vse to je skoro jamčilo za to, da ne more biti govora o premirju, črnogorska vojska je hrepenela — in tu ni nikakega pretiravanja ali brezmer-ne hvale — po nadaljevanju bojevanja in po njegovem naravnem koncu, zavzetju vseh turških postojank, ki se jim je doslej posrečilo obdržati se. Vojska je zahtevala juriša na Ta-raboš. da osveti ponesrečeni juriš LieŠnjanov, da se maščuje za padle brate. Vse je bilo gotovo za napad, za juriš, in trebalo ie samo rahlega pritiska na to komplicirano mašinerijo in črnogorski vojaki bi udrli med pevanjem junaške pesmi na to skoro nepremagljivo trdnjavo. Tara-boš bi se tei divji, nebrzdani sili gotovo ne bil mogel ustaviti. Pred očmi kralja, pod njegovim osebnim poveljevanjem bi moral pasti. Rešena bi bila čast črnogorskega orožja, ki se ie doslej zaman krhalo pod tem sokoliim gnezdom. — Na Cetinju se prvi hip ni verovalo v možnost premirja, dokler ni padel Taraboš. Ska-der in druge važnejše točke, ki so Še v turških rokah. Premnogokrat se je namreč že raznesla govorica o premirju, ki pa se ie vedno izkazala za prenagljeno in ki se ni uradno potrdila. Sicer se pa vtisk, ki ga ie napravil glas o premirju na cetinisko prebivalstvo zelo malo razlikuje od vtiska, ki se je pokazal med vo4eo. — Pa naj bo kot hoče: premir ! je sklenjeno in sedaj je naloga diplrma-cije. da dovrši od vojske započeto delo. Črnogorski delegatjc v Londr n. Jutri (f>. t. m.) odpošlje Crna gora na mirovno konferenco tri delegate, tri svojih najboljših sinov. Imena delegatov so: Lazar Mijuško-vić, J ovo Popović in Luio conte Vojnovič. 2e imena sama jamčijo Črnogorcem, da bodo ti trije možje v vsakem oziru izpolnili nado, ki se stavi na nje. To so sami izkušeni možje, ki imajo zastopati koristi male domovine v tujem mestu. Da je izbrala Črna gora te delegate, je storila to z ozirom na njih državniško izkušenost in previdnost. Lazar Mijuškovič je dovršil tehniške študije v Parizu. Povrnivši se v Črno goro, je bil dolgo vrsto let črnogorski konzul v Skadru. Nato je bil ne-kolikokrat minister finance in zgradb, predsednik državne kontrole, ministrski predsednik, a v poslednjem času predsednik državnega sveta, na kar je stopil v pokoj. Lazar Mijuškovič je na dvoru persona grata zbog svojih velikih zmožnosti. Bil je tudi kraljev spremljevalec na potovanju v Petrograd itd. Za časa aneksijske krize je bil poslan kot posebni poslanec v Petrograd. V Črni gori slovi kot izredno bister in razumen človek in diplomat velikih zmožnosti. Star je komaj okoli 45 let. — Jovo Popovič je sin MiŠo Popoviča, osebnega tajnika kralja Nikole I. Dolgo časa je bil načelnik črnogorske pošte in brzojava, a nekoliko časa tudi črnogorski poslanik v Carigradu. — Tretji delegat je Dubrovčan Lunio conte Vojnovič, brat slavnoznanega Iva conte Vojnoviča, dramaturga zagrebškega gledališča, ki je tudi pri nas dobro znan. Lunio Vojnovič je bil svoječasno črnogorski justični minister. Slove ga kot reformatorja črnogorskega pravosodja. Sedaj )e osebni tajnik in svetovalec kralja. — To so najvažnejši podatki iz državniškega delovanja teh treh odličnih Črnogorcev, ki Jim je naloga zastopati domovino. Turške grozovitosti v Stari Srbiji. hm) Te strašne razmere pa niso bile le v Stari Srbiji, temveč tudi po Makedoniji, Epiru in Tesaliji. Z upravičenjem pravi torej goegraf prof. Jovan C v i j i č, eden najboljših pozna-vateljev Balkana, v svojem, prvotno za angleški list »Review of Review« namenjenem spisu, »da je tu vladala oblast največje anarhije in nasilja, morda edinstvena v svetu«. Prebivalci niso bili varni ne "imetja, ne življenja. Celo nežno mladino, ki ji prizanašajo celo najrazdivjanejši narodi, so Turki, ki so se izkazali kot nedostopni za vsako kulturno stremljenje, trpinčili ter izrabljali in skrunili na naravnost bestijalen način. Zatiranje Srbov in drugih balkanskih narodov vršilo se je prav sistematično. Običajno se je v vsaki vasi najprvo naselila dvojica aH trojica muzulmanov. Pod muzulmani imamo tu kakor v objavljenem seznamu turških grozovitosti, skoraj brez izjeme razumeti mohamedan-ske Arnavte iz Albanije, torej pripadnike onega razbojniškega in nekulturnega rodu, ki so ga toprav v zadnjem času nekatere velevlasti vkl&-nile v svoje srce. Dočim so muzulmani smeli nositi orožje, je bilo Srbom to zabranjeno. Omenjena dvojica ali trojica je začela terorizirati celo vas. Izsesavali so prebivalce na vse mogoče načine, nalagali jim razne davščine, jih silili, da so jim brezplačno delali ter so jim jemali rodno zemljo. Če je prišlo do kakega odpora od strani Srbov, prišla so muzul-manom oborožene čete na pomoč in do kakih grozovitosti je potem prišlo, nam kažejo slučaji iz objavljenega seznama. Kake oblasti tu sploh ni bilo ali pa ni imela nobene moči. Posledica teh nasilstev ie bila, da so Srbi prišli ob rodno zemljo in posest. Štiri petine njih so postali »čifčije«, to je zakupniki tuje zemlje, toda zemlja, ki je bila nekdaj njih last, ki so jo nekdaj obdelavah zase, a ki so jo morali odsihdob obdelavati za muzul-manskega nasilneža. Kdor se ni hotel ukloniti temu groznemu nasilju, bodisi da je imel še nekaj premoženja, bodisi da mu ni bilo skrbeti za veliko rodbino, ta se je moral izseliti. Takih izseljencev je prišlo od leta 1876. pa do danes okoli 150.000 v Srbijo. Tu žive s podporo in v breme srbske vlade in čakajo na trenotek, da zopet zasedejo svojo imovino, zapuščena sela, v katerih so se med tem nastavili albanski kolonisti. Naravno je, da Srbija teh razmer ni mogla trpeti in prenašati, tako iz obče človeških kakor iz narodnih in gospodarskih ozirov. Prav tako, kakor proti Srbom, pa so Turki nastopali tudi proti bolgarskin in grškim prebivalcem. Pomoči ni bilo od nobene strani. Ureditev balkanskih razmer, ki so jo obljubile že leta 1878. na berolinskem kongresu, so velevlasti odlašale od leta do leta. Kaj so jim bili mar pretresljivi klici z Balkana, kaj solze mater in otrok, kaj obup z rodne grude prepodenega prebivalstva? In tako so balkanski narodi sami vzeli ureditev razmer v roke. Kako sijajno so to izpeljali, smo imeli priliko doživeti. Iz krvi, prelite na Balkanu, se je rodil nov rod, mogočen in zmagovit ! Kdor čita brezprimerne grozovitosti, ki so se godile na Balkanu, bi se ne mogel prav nič čuditi, če bi bili zmagoviti rešitelji Turkom poplačali z enako mero. Saj velja še v današnjem času v vojski načelo: »Oko za oko, zob za zob«. A nič takega se nI zgodilo. Občudovanje vsega kulturnega sveta vzbuja strogo disciplinirano in prizanesljivo postopanje balkanskih zmagovalcev. Akoravno so dobili marsikaterega znanega nasilneža v roke, ki ima nebroj grozovitosti na vesti, smatrali so ga kot navadnega bojnega ujetnika in so ga odvedli v ujetništvo, kjer se mu le predobro godi. Posameznini nedisciplinirani elementi, ki izrabljajo situacijo, se seveda nahajajo v vsaki vojski, tudi med onimi narodi, ki se prištevajo naj-kulturnejšim. In tako se n. pr. prav nič ne čudimo, da so se v Solunu zgodila posamezna nasilstva, da so vojaki s silo poskušali oropati tamošnje premožno židovsko prebivalstvo i. t. d. Zgodovina vseh vojsk pozna take slučaje in popolnoma napačno bi bilo, jih generalizirati. Sicer so pa te slučaje zakrivili grški vojaki. Tako ni tudi nič izrednega, da mora vojskovodja včasih nastopati z izjemno strogostjo. Znano je n. pr., da so nemške čete v francosko-nem- 1 ški vojski leta 1871. požgale in raz- rušile vsako vas, iz katere je padel kak zahrbten strel, osobito odkar so se začeli pojavljati francoski prostovoljci In srbskim generalom naj se šteje v zlo, da so semintja z vso strogostjo nastopili proti Albancem, tem znanim balkanskim razbojnikom, ki so jih neštetokrat varali? Opetovano se je pripetilo, da so Albanci v svojih pozicijah razobesili belo zastavo, hoteč s tem povedati, da se podajo. A ko so se približali srbski vojaki, nič hudega sluteč, so jih obsipali s krogljami in tako pomorili. Kaj zasluži vojak, ki postopa tako proti vsakemu mednarodnemu pravu, proti vsakemu človeškemu čutu? Kaj drugega je seveda s prostovoljnimi četniki, s temi hrabrimi predhodniki balkanske vojske. To so junaki, ki se posvetijo zgolj svojemu narodu, ki morajo biti silno pogumni in ki pozabijo na vse, na očeta in mater, ženo in otroke, le da morejo služiti svoji domovini. 2e davno pred vojsko so hodili po balkanskih poljanah, podžigali narod, obljubljali prostost in osveto. Pri vsakem koraku so bili v smrtni nevarnosti in če so jih turški vojaki zajeli, so jih na mestu postrelili. Kdo more tem hrabrim prostovoljcem zameriti, da tudi oni ne poznajo pardona? Rešitev svojega naroda so videli le v pogibelji Turkov in so temu primerno postopali. Ali ne veljajo enaka pravila tudi za naše »štrafune«, ki veljajo celo kot neka elitna četa? Ali nimajo tudi oni v vojnem času nalogo, da vsakega sovražnika, ki ga dobe z orožjem v roki, razorožijo in v stra-hovalen izgled obesijo na prvo drevo? Grda hinavščina je torej, in posamezni časopisi s slastjo poročajo o takih slučajih in jih dajejo na rovaš balkanskemu narodu v obče. Prav tista hinavščina, ki jo je kazala cela kulturna Evropa, ki jo je že desetletja sem vedele, ood kakimi grozovi-tostmi stokajo balkanski narodi, a vendar ni ganila prsta. Človek, ki čita poročila, dobi le en vtisk, ki ga najbolje izrazimo z besedami: »Mi vstajamo, a vas je strah!« Naglašati je treba še enkrat in to priznavajo vsi poznavalci razmer, da so vojaki balkanskih držav pokazali tako vzorno disciplino, da bi lahko marsikateri soldateski služili v izgled. Bleščečih uniform sicer niso imeli, a v najhujšem ognju in napram vsem naporom so se izkazali kot pravi možje, nasproti sovražniku pa so vkljub vsem grozovitostim, ki bi jih imeli maščevati, nastopili človeško in krščansko. Vojska je zmagovito končana. Po mestih in selih, po katerih je še pred kratkim vladal oholi in nečloveški Turek, plapola srbska troboj-nica. S kakim veseljem je prebivalstvo sprejelo svoje rešitelje, nam najbolje kažejo ganljivi prizori ob prihodu srbske armade. Doneli so zvonovi, ceste so bile posute s cvetjem, ženske z razpletenimi lasmi so padale na kolena, poljubovale vojakom noge in klicale: »Rešitelji naši, rešitelji naši!« Plakali so starci, žene, otroci, pa tudi osiveli vojskovodja in od bojnega dima opaljeni častniki in vojaki so si otirali solze veselja. Kdor pozna nadarjeni in prožni srbski narod, kdor pozna njega pravično, v najlepšem pomenu besede, demokratično upravo, kdor je videl, kako skrbe Srbi za šolstvo in javno zdravstvo, ta ve, da je Srbija kakor nikdo drugi poklicana, zopet oživiti di žavo Dušana Silnega in jo pridobiti splošni kulturi. Prav to velja za Bolgare, ki so v ravno končani vojni dokazali, da niso le dohiteli, temveč v marsičem naravnost prekosili druge kulturne narode. Naša avstrijska monarhija pa, ki je z obema narodoma v najtesnejši trgovski zvezi, naša država, ki je kot prva poklicana, da zadosti kulturni potrebi osvobojenih pokrajin in katere trgovskim in in-dustrijalnim težnjam se torej odpira nov horizont, naj lojalno podpira prizadevanja Srbije in Bolgarije. Da imajo vsi merodajni državniki Srbije resno in odkritosrčno voljo, ustvariti kar najprijateljske odnošaje med obema državama, o tem ni dvoma. Tudi na naši strani mora biti to prizadevanje, če nam je na srcu pro-speh naše avstrijske domovine, ki se ji na Balkanu odpira polje mirnega kulturnega dela. Z uresničenjem tega prizadevanja bi bilo ugodeno srčni želji vseh avstrijskih Slovanov! B. * * * Romunski prestolni govor. Romunski parlament se je včeraj sestal ter ga ie otvoril kralj s prestolnim govorom. V dvorani so kralja, ki je prišel v spremstvu prestolonaslednika Ferdinanda in princa Karla, živahno pozdravljali. Med burnim odobravanjem je nato prebral sledeči prestolni govor: Pod sedanjimi pomenljivimi okolnostmi in v trenutku, ki mene samega globoko žalosti, vidim posebno zadoščenje v tem, da me obdajajo zastopniki cele Romunske ter pozdravljam vas, ki ste se sestali k prvi seji nove legislatorične dobe, iz celega srca. Vsled sestave sedanje vlade je treba novega apela na deželo. Vi, ki vas je volilo ljudstvo v zadnjih splošnih volitvah, lahko poznate deželo bolje. Romunska politika, ki smo jo zasledovali s tradici-jonalno vstrajnostjo v mirovnih težnjah, v kolikor se je to moglo zgoditi v mejah interesov dežele, nam je omogočila, da smo imeli z vsemi državami prijateljske stike in da smo zlasti imeli velesile na svoji strani. Romunska je ohranila pri svoji težnji in pripomoči k lokaliziranju vojne, napram vojskujočim se balkanskim državam nevtraliteto, pri čemer pa je pazno zasledovala razvoj dogodkov, ki prav pogosto tangirajo interese naše države. Upravičeno je naše upanje, da bo ta naš nastop imel ugodne posledice glede našega razmerja napram balkanskim državam v svoji novi sestavi in da bodo našli naši interesi primerno vpoštevanje. Romunsko smatrajo za važen faktor evropskega koncerta in bodo poslušali pri končni ureditvi vprašanj, ki so se razvila iz balkanske krize, tudi besedo Romunske. Zaupanje, ki je stavi narod v priznano hrabrost svojega vojaštva, je skozinskoz upravičeno. Naša armada more odgovarjati temu zaupanju in je vedno pripravljena izpolniti svojo misijo. Novi krediti, ki se bodo zahtevali od nas za armado, bodo našli svojo upravičenost v našem patriotizmu. Moja vlada vam bo predložila v posvetovanje več zakonskih načrtov, ki so namenjeni v vsakem oziru omogočiti konsolidacijo in napredek romunskega naroda. Ne dvomim, da stojite pod sedanjimi okolnostmi na višku vam od dežele zaupane misije in da boste izpolnili s tem, da podpirate vlado, upravičene nade ljudstva. Bog blagoslovi vaše delo! Stališče Rusije. Da se je splošno razpoloženje nekoliko izboljšalo, kaže tudi poročilo, ki jo je izdala poloficijozna »Politična korespondenca« na Dunaju o sedanjem stališču Rusije napram najbolj spornim vprašanjem. Omenjena korespondenca prinaša iz Petrogra-da iz merodajnih političnih krogov sledeče poročilo: Z ozirom na to, da se bliža čas, ko bo prišlo do razgovora med Avstro-Ogrsko in Srbsko glede vprašanja jadranskega pristanišča, pripisujejo Rusiji vlogo k boju pripravljenega, da, celo za obroženi boj delu/o-čega zaščitnika Srbije,ko igra vendai le vlogo prijateljskega diplomatične-ga posredovalca. Ruska diplomacija ni prikrivala, da se smatra vsled svojega zgodovinskega razmerja napram krščanskim balkanskim narodom poklicano,da blagohotno podpira pravice in interese Srbije. Nedopustno pa je to prijateljsko službe smatrati kot vir spodbude Srbije k odporu, ki se niti pred skrajnim ne straši. Iz svojega tradicionalnega razmerja s Srbijo zajema Rusija tudi dolžnost tudi v Belgradu kot svetovalka opominjati k treznosti. Petro gradski kabinet je energično svetoval k treznosti in dal razumeti, da bi mogla zadeti Srbijo, Če bi pretirala svoje zahteve, usoda, da bi ostala izolirana in tako ogrožala svoje prej na bojišču dobljene uspehe. To svarilo kaže v Srbiji že sadove. Z ozirom na mirni in preudarni nastop in na miroljubnost kabinetov v Petrogradu in na Dunaju, med katerima se vrše neprestano prijateljski razgovori, in z ozirom na nemožnost srbskih zahtev, je lahko upati, ne da bi podcenjevali vira nevarnosti, da se iz vprašanja srbskega pristanišče ne bo razvilo ogroženje evropskega miru. Tudi nemški veleposlanik na pe-trogradskem dvoru, grof Pourtales, se je izrazil, da ni vzroka za skrbi. Zdi se, da se razburjeni duhovi pomirjajo in da bo mogoče vse izravnati, če uvidi Srbska, da noče nobena država za vsako ceno rabiti sile proti njej. Iz Pariza poročajo, da je sir Edvard Grev sedaj nasvetoval, da naj se posvetovanje poslanikov vrši v Parizu pod predsedstvom ministrskega predsednika Poincareja. Sedaj se vrše še pogajanja glede kraja, kjer naj se vrši konferenca. Kakor se govori v Parizu, je tudi Avstro-Ogr-ska za Pariz. Glede stališča Rusije v balkanskem vprašanju piše »Morningposttf — oprt na najvišjo avtoriteto: Rusija vztraja pri izjavi Sasonova z dne 14. oktobra, ki so jo pa ignorirali zlasti oni, katerim je bila namenjena. Kc se je vojna pričela, se je obrnil Sasonov do do Avstro-Ogrske, da doseže odknto sporazumljenje med obema najbolj prizadetima državama, nakar bi bilo lahko najti splošno zadovoljivo rešitev balkanskih vprašanj. Izhodišče te akcije je bil status quo, kar pa je pri Avstro-Ogrski očitno provzročiio sum. Velikanski uspehi Balkanske zveze so ta status quo odpravili in Rusija je predlagala princip absolutnega desinteressementa. •284 Štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. Avstro-Ogrski se }e zdelo to nesprejemljivo in je nastopila z albanskimi zahtevami. Rusija svetuje sedaj, kakor ves čas krize, Srbiji treznost, vendar pa je dala Avstro-Ogrski vedeti, da mora dobiti Srbija izhod do Jadranskega morja. Pogoji so sekundarnega pomena. Stvar sama pa je za Srbijo vitalna in Rusija vztraja pri tem. Če pa vztraja Av-stro-Ogrska na stališču, da Srbija ne sme imeti suverenitetnih pravic do Jadranskega morja, marveč samo dohod do morja čez tuje ozemlje, se bo Rusija s tem v interesu miru zadovoljila. Srbija mora dobiti dohod do morja za vse trgovinske operacije — tudi za uvoz orožja in municije. V Petrogradu pričakujejo, da bo Av-stro-Ogrska pred končno odločitvijo uvidela, da intransingentno stališče napram Srbiji ne prinaša dobička. Med tem se trudi Rusija zagotoviti mirno razmotrivanje teh in drugih točk konflikta in pomiriti valove, ki so se pojavili na gladini Balkanske zveze. Diference niso fundamentalne in se opirajo večinoma na navado, zahtevati preveč in nato se nadalje pogajati. Splošno so v Petrogradu z ozirom na mir optimistični. Gotovi časopisi v Rusiji in na Angleškem so skušali vzbuditi mnenje, da stoji Rusija zopet pred panslavističnim izbruhom, toda v Moskvi je vse mirno in dokler je v Moskvi mirno, ne more noben dogodek dobiti nacijonalnega pomena. Štajersko. Iz Celja. V nedeljo zvečer je priredilo društvo »Sokolski dom< v svoji veliki društveni dvorani v Ga-bertih običajen »Miklavžev večer«. Najprej je predaval starosta celjskega »Sokola« br. Josip Smertnik o VI. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1912. s pomočjo mnogih koloriranih skioptičnih slik. nato pa je nastopil Miklavž (Dolfc Rode) s svojim sijajnim spremstvom in je imel temperamenten nagovor v — verzih. Prinesel je malim in odraslim mnogo prelepih darov. Večer je zaključila prosta zabava s plesom. Iz Središča. Ciril-Metodova podružnica je priredila v nedeljo zvečer v stari šoli javno ljudsko predavanje. Govoril je imenom »Zveze na--odnih društev« gosp. Miloš Stibler z Celja o zgodovini jugoslovanskih narodov in o poteku sedanje vojske ria Balkanu. Predavatelj je žel s svo-im dovršenim govorom navdušeno odobravanje poslušalcev, ki se jih je zbralo skoraj 300. Podružničnemu ~ru z vrlim predsednikom gosp. .-.kobom Zadravcem smo hva-tžni za to prireditev, ki nam je nudila obilo duševnega užitka in tolažbe v sedanjih težkih časih. Iz Braslovč. V nedeljo dne 1. decembra je bila zbrana v nemškutar-^ki gostilni ^>Pri jelenu . blizu kolodvora, večja družba, ki je deloma Čakala na večerni vlak proti Celju. V tej družbi se je tudi nahajal vojak P o j n i k. doma iz naše občine, ki je -oprej organist v Škofji Loki na ci vedno vse natančno preteh-a in premislijo, posebno pa vele-zdajo — zamajale so se bistre gla-naših nemčurjev in strašen strah i je popadel, ne vemo ali radi te-ker je omenjena deklica zapisa-Serbiene, ali radi tega, ker je Izdala »Deutschland«. Sklicali so Kriegsrath« in izbacnili imenovano lico iz šole in sicer ne da bi o **m starše kaj obvestiti. Čakali so "amreč, ker je bila deklica radi borzni dva dni doma, da bi Jo, ko bi zopet prišla v šolo, v pravem pome-' csede vnn vrgli. A ne dovofj, šel m Maga duša nadzornik »Madchen-^eimac po vseh razredih, od najniž- jega do najvišjega otrokom pravit, da je ta »wegen Hochverrat« izbac-njena. Kako podlo da je pa to početje in po nobenem šolskem redu opravičeno, razvidno je iz tega, da se je ta slavni junak tega svojega čina še pred svojimi nacijonalnimi tovariši (krajnem šolskim svetom) toliko sramoval, da je to svoje početje v poročilu na krajni šolski svet komentiral z besedami: »um den im tiefsten beleidigten Nationalgefuhl der Mit-schiilerinnen eine Genugtung zu ver-schaffen«. Vas ni sram, tako podlo lagati? Niti priznati si ne upate svojih činov? Dan potem izvedeli so šele starši izbacnjene deklice po neki sošolki iste, kaj se je pripetilo v šoli. Mlada hudodelka in nje starejša sestra odpravili sta se takoj k nadzorniku, kateri je pojasnil, da je deklica v istini izbacnjjena radi veleizdaje. Ker mu je starejša gospodična odgovorila, da je nesmisel, pri 131et-nih otrokih govoriti o veleizdaji, odgovoril je: ». . . sie ist genug ver-niinftig und weiss ganz genau vvas sie tut.« Za to mnenje smo nadzorniku jako hvaležni ker je to dokaz, da nas smatra za veliko bolj bistroumne kakor nemčurje, ker pripisava že našim trinajstletnim otrokom toliko duševnih zmožnosti. Ko mu je gospodična na to odvrnila, da bi morala biti potem za vse enaka pravica in bi morale potemtakem biti izbacnjene tudi deklice, ki so zapisale »Deutschland mein Ideal« in ki so s tem pravzaprav dale povod k celi stvari, ker do sedaj menda še vendar ni Avstrija kaka nemška provinca, izustil je ta velemož znamenite besede: »Ja. das ist etwas anderes, wir simpatizieren aber mit Deutschland.« ... Torej g. nadzornik, 131etna deklica, katera za to. da bi se svojim sošo!kam maščevala za šikane izbriše »Deutschland« in zapiše »Ser-bien < kriva je »velcizdajstva , vi pa, kateri premišljeno trdite, da simpatizirate z Nemčijo, ste pa nedolžni? Kaj naj si potem mislimo? Da velja dvojna mera pravice? Da se slovenski otrok za svoje otročarije — par-don, morda ste pa g. nadzornik sami one besede zapisali na klon. notem bi bila seveda deklica zaslužila disciplinarno kazen, ker jih je izbrisala — kazen, izbacnjenje iz vseh šol. in to 14 dni pred njemin izstopom, vi pa za vaše sumljive besede nič? Ali vas naj pa morda smatramo tako revnim na duhu. da se vas za vaše besede sploh ne more odgovornim smatrati? Ako je to zadnje istina, potem pa usmili se bog vaših učenk, kaiti kaj more postati iz otrok, kateri imajo take duševne revčke za profesorje, tega si niti predstavljati ne upamo. Nadalje vprašal je ta dika vseh pedagogov deklico: -rinben sie dieses \Vort wirklich gesehrieben?« Torej dva dni potem, ko je že izbac-niena in ko pride hrez kakega poziva takorekoč po sili v šolo se informirati, vprašajo c. kr. šolski nadzornik in sicer v civilizirani državi, je li pregrešek. radi kateretra je bila iz-bacnjena. res tudi storila! Tz tesra vsakdo lahko razvidi, da ta čin ni bil nič drugeea. kakor čin sovraštva zo-ner dekličine starše, ker so Slovenci. Ko mu je pa deklica na njegovo vorašanie po resnici odgovorila z »da -. zgrozil se je ta gospod nad vse mere in izustil za pedagoga naravnost sramotilne besede: »Unć das jretrauen Sie sich mir einzir este-hen?- Sedaj vas pa vprašamo gosp. nadzornik, nimate li toliko pr na o vzgoji otrok, kot najslabša in neiz-obraženeiša dekla? Kajti tista ve, da je prvo in glavno, kar mora otroku vcepiti, resnicoljubnost. Vi pa kot pedasrog in nadzornik tega ne veste? Ako pa to veste in nasprotno delate, potem ste pa naravnost ubijalec otrojih duš in bi z ozirom na vaše odgovorno mesto zaslužili najhujšo kazen. Seveda, če zavzema veliko takih ljudi, kakor ste vi, mesta učiteljev in profesorjev, potem ni čudno, da je nemčurska mladina tako podivjana. To svojo podivjanost pokazala sta posebno lepo pred nekaj dnevi v tukajšnji kavarni dva nem-čurja, od katerih bomo imenoma navedli le hujšega razgrajača, sina sicer nemške, a obče spoštovane gospe Marije Vouk. Ta človek prišel je s svojim pajdašom v kavarno, ker pa tam menda nista našla sebi primerne družbe, odšla sta iste iskat. In res, ni dolgo trajalo, odpro se zopet vrata in prikažeta se ta dva junaka zopet, a sedaj že v družbi-------dveh psov --------. Vsakdo si lahko družbo po svojem okusu izbere. Tudi nimamo nič proti temu, če ta dva gospoda morda smatrata tako družbo sebi najbolj primerno. A komaj je bila ta četvorica v kavarni, je že začela razgrajati, to se pravi, psa ne, ta dva sta se jako taktno obnašala. Glavni junak tega večera, g. Vouk, začel se je pa psom priklanjati, skakati krog njfh in jih titulirati z imeni »kralj Peter srbski« in njegov »mini-sterprasident«. Stopil }e sredi kavarne in začudenemu občinstvu nazna- I nft» da bode njegov pes sedaj zapel I srbsko himno, na to je stopal ubogemu psu na noge, da je isti cvilil, kar se je seveda v kavarni nahajajoči se slovenski in nemški družbi do skrajnosti gnjusilo. Naposled postavil je ta žalostni vitez svojega psa še na biljard, in se mu priklanjal. Menda je bil že mnenja, primerjajoč vedenje svoje in svojega psa, da ima isti pravico do teh komplimentov. Sploh nas niti najmanj ne briga, če smatra g. Vouk svojega psa toliko vzvišenega nad seboj, da se mu priklanja, to je menda njegov šport, pač pa bomo prihodnjič govorili o gotovih veleiz-dajalskih klicih, katere pa baje, kar na našem slavnem magitratu oproste, in o maškaradi, katero je najbolj surov list celega sveta »Štajerc« razglasil kot veliki manifestacijski shod. Torej na svidenje! Ljutomer. Tukaj je umrl dne 9. t. m. trgovec gosp. Al. Vršič. Pokojni je bil vzor-značaj, blag mož in zato vsepovsod priljubljen in spoštovan ter eden najmočnejših stebrov slovenskega tržanstva v Ljutomeru. Blag mu spomin! Z dežele. S povestjo za slovensko ljudstvo v Koledarju družbe sv. Mohorja: »Preslepljeni in oteti« se čutijo, kakor je bilo pričakovati, učitelji razžaljeni. Dr. Pregelj s tem svojim strašno naivnim umotvorom pač ni imel sreče in takih reči mu ne bode kar v vlaku, ko se prvokrat vidita, pripovedoval noben še tako blebetav stari župnik. Na družbo je zdaj prišla vrsta, da enkrat pove, kdo odločuje prejem rokopisov, ali kaki odsek, ali samo nas »slovenski monsi-gnore? - — Gotovo je pa tudi, da se se s tisto »povestjo« poverjenikom (župnikom) delo zopet zelo otežko-čilo, zlasti tistim, ki hočejo z učitelji v miru živeti! Monsignore že 4 leta s svojimi »molitveniki« ljudstvu nekaj obljubuie, kar nima in ljudje se potem hudujejo čez poverjenike. Kakor lani tisti molitvenik za šolarje! Dajte kateremukoli »duhovniku Krške škofije« tri stare molitvenike in pa škarje, in v teku ene ure bo imel to gotovo, kar je ljubi mladini »sestavil msgr. V. Pod gore«. In letos ta »žajfnica«; Javna dostojnost bi morala zabranjevati. da funkcijonarji družbe vrivajo svoja dela, ta pa že dela tako 4 leta! — Zdrami se torej »Odbor družbe sv. Mohorja« in po vzgledu svojih slavnih prednikov dajaj račun od svojega hiŠevanja. Kdaj so bile odborove seje? Kaj se je sklenilo? Kaj spreielo? Kaj odklonilo? Kaki so odseki? Kako se porabi denar? To vse zanima tudi že priproste ljudi. Usodepolno bi bilo za vse Slovenstvo, če bi začela družba propadati in nečastna za tiste, ki v svoji brezbrižnosti prepuščajo vso odgovornost enemu Človeku! Celovška porota — Alflrević oproščen. Včeraj se je vršila kakor smo že poročali pred celovško poroto obravnava proti lOletnemu uči-teljiščniku Tvanu A 1 f i r e v i ć u iz Zadra. Alfirevića je obdolžilo zadrško državno pravdništvo sokrivde na atentatu Luke Jukiča dne S. junija t. 1. proti kraljevemu komisarju Čuvaju v Zagrebu. Na predlog državnega pravdništva je bilo delegirano za to obravnavo celovško sodišče. Kako so Alfirevića dobili? Med preiskavo proti Jukiču in tovarišem so dognali, da je bil med družbo, ki je snovala .Tukičev atentat tudi neki [van iz Zadra. Zadrška policija je na to dolgo iskala tega Ivana, končno pa so prijeli Alfirevića, ker so zvedeli, da se je ta dne 2. junija odpeljal iz Zadra na Reko in se vrnil od tam 6. junija. Alfirević je priznal takoj, da je bil res na Reki, toda naprej on ni šel, marveč je tam par dni krokal in se nato vrnil. Alfirevića so v Zadru fotografirali in so poslali njegovo sliko v Zagreb. Tam so nekateri izmed obtožencev pritrdili, da je bil Alfirević res v Zagrebu, da je bil v njihovi družbi in da je vedel za atentat. Alfirević se zagovarja: Ril sem res v Zagrebu. Tam nisem poznal razun realca Cesareca nikogar. Ta me je uvedel v družbo Jukića in tovarišev in zvedel sem tudi o nameravanem atentatu, ki ga snuje Jukić. Jukića sem imel za bahača in sem mu na sprehodu celo rekel, veš kaj Jukić, ne odlašaj atentata, pojdiva v mesto in ustreliva Čuvaja, ker jaz zaradi šole nimam časa čakati. Seveda sem govoril to v šali in sem najmanj verjel, da bi Jukić res izvršil kaj podobnega. Tudi to sem zvedel, da je Jukić nameraval izvršiti prvotno atentat z dmamitno bombo. Sodni dvor, kateremu je predsedoval višji deželnosodni svetnik baron Falke pl. Lilienstein je stavil porotnikom samo eno vprašanje, katero so porotniki z 11 glasovi zanikali. Nato je bil Alfirević oproSčen. »Brez denarla nI muzike In tudi žegnane vode ne«. Notica pod tem naslovov, ki smo jo priobčili pretekli teden, je bfla posneta po listu »Ar- ■ beiterwille«. Kakor pa smo se informirali, ni odgovarjala resnici. Ker pa naš list nikomur neče delati namenoma krivice, zlasti pa ne možem, katerih poštenost in osebna dostojnost je vzvišena nad vsak dvom, za to izjavljamo, da obžalujemo, da je v naš list zašla ona notica lista »Arbeiterwille«, o kateri smo se naknadno prepričali, da je naperjena proti pisatelju Ks. M e š k u , župniku pri Mariji na Žili, ki je že leta in leta v prijateljskih stikih s posamnimi člani našega uredništva. Velik požar v Spitalu ob Dravi. V petek zvečer je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju gostilničarja in posestnika »Tatenwirta« v Spitalu. Ogenj je bil kakor vse kaže podtaknjen. Požar se je širil tako naglo, da so le z največjo težavo rešili nekoliko oprave in živino. Pogorelo je gospodarsko poslopje, hiša z gostilno in nov plesni salon. Gotovo bi bil požar zahteval še več žrtev, da niso bile strehe sosednih hiš pokrite z precej debelo plastjo snega. Škodo cenijo čez 30.000 K — približno toliko znaša tudi zavarovalnina. Ogenj je bil, kot že omenjeno, skoro gotovo podtaknjen, toda o zločincu nimajo do sedaj še nobene sledi. Primorsko. Slovenci pobrigajte se za svoje pravice. — Delavska zavarovalnica v Trstu. Dodatno k temu, kar smo poročali že pod tem naslovom še sledeče: V nedeljo dopoldne se je vršil glede volitev v »Delavsko zavarovalnico v Trstu-, ki se vrše dne 20. decembra, shod ki ga je sklical centralni odbor Nar. del. organizacije v Trstu. Shod se je vršil ob nepričakovano številni udeležbi v veliki dvorani N. D. O. Na shodu sta govorila kot glavna govornika predsednik centrale N. D. O. dr. V. K i s o -v e c in strokovni tajnik Brand-n e r. Po temeljitih razpravah o pomenu teh volitev za Slovence je bila sprejeta sledeča kandidatna lista. I. kategorija, (zelena glasovnica) prevozna in skladiščna podjetja: Za pri-sednika D o r d e j Nikolaj, delovodja Balkana, Trst; za namestnika Fr. Gruden, lesni delavec, Trst; II. kategorija (rdeča glasovnica), rudarstvo, kovinarji, plavžarji i. dr. prisednik Janko Š t a h a n . strugar v arzenaln, Pulj: namestnik Jakob T r o š t. mehanik. Trst. III. kategorija (bela glasovnica), papirnice, usnjarne, mizarji, mlini in podobni kmetijski obrati: prisednik Franc O o m i š č e k . mizarski delovodja v Podmelcu, namestnik Ivan Filip-č i č . mizarski pomočnik v Trstu. Spomenik cesarice EHzabete v Trstu bodo slovesno odkrili dne 15. t. m. Odkritja se udeleži tudi nadvojvoda Franc Salvator. Tržaška porota. V petek in v soboto bi se bila morala vršiti tiskovna obravnava proti odgovornemu uredniku »Jugoslovanskega železničarja« Ivanu Preslu, ki ga toži neki Kudernatsch. Obravnava se ni vršila, ker je zastopnik obtožencev zahteval delegacijo ljubljanskega sodišča. Aretacija zaradi osumljenja umora svoje žene. Pred nekaj dnevi je nenadoma umrla v Trstu žena carinskega uradnika Frana Berlana, Ivana. Zdravnik rešilne postaje, ki so ga poklicali v zadnjem trenotku, je konstatiral smrt zaradi vnetja trebušne mrene, mrliški oglednik dr. 5avnik pa je konstatiral, da je to vnetje mrene, ki je povzročilo smrt, povzročil silen udarec v trebuh. Preiskovalni sodnik je dal truplo sodno obducirati. Obdukcija je pokazala, da je bilo dr. Šavnikovo mnenje pravilno in da je žena umrla vsled udarca v trebuh. Nato so Frana Berlana aretirali. Poskusen samomor v hotelu. Pred nekaj dnevi je prišla v Trst neka mlada žena, ki se je nastanila v hotelu >-Moncenisio« pod imenom Katarina Bazaldella iz Pirana. Snoči ob 9. je čula neka hišna tarnanje in zdihovanje iz sobe mlade tujke. Odprli so s silo vrata v sobo in našli tujko zastrupljeno na postelji. Pila je kreozot. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer upajo, da bo okrevala. Vzrok poskušenega samomora je neznan. Rimski novci. Iz Poreča poročajo, da je našel neki kmet v tamošnji okolici na svoji njivi 84 rimskih novcev izza Časa cesarja Trajana. Tretji dreadnought »Princ Ev-gen« sta peljala včeraj parnika »Hercules« in »Gigant« v arsenal v Pulj, da ga še enkrat natanko pre-iskusijo. Nato ga bodo prepeljali zopet v Trst, kjer se dovrše končna dela in kjer se bodo vršile tudi prve poskusne vožnje. Novo kopališče bodo gradili na Reki. Kopališče bo obsegalo čez 6000 m3 morja in bo razpolagalo z 230 kabinami. Stroški so proračuna-ni na 270.000 kron. Sokolski vestnik. Otvoritev nove telovadnice praškega »Sokola«. Strastno gojena želja se je izpolnila. Praški »Sokol« ima novo telovadnico in z njo priliko, razmahniti mogočna krila in dvigniti sokolsko misel do popolnosti. Ni več podoben človeku s hrepenečo dušo in nemirnim duhom, ki je obsojen živeti v ozki kletki. V četrtek, dne 28. novembra je padla stena, ki je ločila staro, Fiignerjevo telovadnico od nove. Srca sokolska so vzkipela, kakor bi zagledala deželo dolgoletnih sanj in njih misli so preskočila leta in, gledala krepke postave, polne vztrajnosti, ki prihajajo iz te nove telovadnice in gredo orat njive po domovini in sejat semena lepše prihodnjosti. Proslava tega prevažnega trenutka se je vršila zelo priprosto, čisto sokolsko. Zbor trobentačev, pohod članstva po stari in nov? telovadnici, nekaj priprostih prostih vaj in vaj na orodju in konec! Pristop je bil dovoljen samo povabljenim podpornim članom. V soboto pa se je vršila akademija v malo večjem obsegu. Starosta praškega »Sokola« br. dr. Scheiner je pred številnim občinstvom v otvoritvenem govoru poudarjal važnost nove telovadnice, omenjal veliko naklonjenost in požrtvovalnost bratov članov in končal: »Podajmo si roke tudi v novi telovadnici vsi, brez razlike stanu, premoženja in prepričanja k skupnemu delu, naj v našem novem hramu klije in gori veliko navdušenje za re«. sno in sveto delo Sokolstva. Izročam to dvorano našemu društvu, Sokol-stvu in narodu . . .« — Nato je moška skupina proizvajala letošnje jubilejne proste vaje in ženska skupina vaje s kiju Splošen aplavz so vzbudili telovadci z izvajanjem londonskih prostih vaj. Pevske, orkestralne točke in deklamacije so se vršile v novi telovadnici po prostih vajah. Nova telovadnica je bila živa potreba. Vedno večji razmah praškega »Sokola« je prisilil matersko sokolsko društvo, razširiti prostore in s tem omogočiti daljši razvoj. —-Nova stavba je k stari prizidana na ta način, da veže obe telovadni dvorani posebna meddvorana s ploščino 165*54 m2. Nova dvorana obsega 453 m2 in stara 725 m2. Dolžina celega telovadnega prostora (stara dvorana, meddvorana in nova dvo--rana) je 63 m. Tako je mogoče na tem prostoru telovaditi skupaj 200 do 250 članov. Poleg teh prostorov so še 5—6 m široke galerije. Nad meddvorano je soba za predavanja; nova stavba ima postranske prostore za seje odbora, raznih odsekov in podobno. Vsi prostori so med seboj spojeni s hišnim telefonom. Stavbni odbor je z raznimi napravami tudi popolnoma zadostil modernim higi-jeničnim predpisom. Kolike važnosti so higijenične naprave po telovadnicah. mislim,ni treba posebe omenjati Grki so v tem oziru pač dobro vedeli, kaj potrebujejo pljuča pri telovadbi in telovadili so vedno v svežem, zdravem zraku, navadno brez vsake • obleke. Pod celo stavbo so prostori, ki služijo izključno higijeničnim zahtevam. Sedem metrov pod telovadnico je kotlarna s štirimi kotli za centralno kunavo. Od tu gre toplota v vse prostore, stare in nove telovadnice in posebne naprave v kurilnici kažejo kurjačem višino toplote v kateremkoli prostoru. — Zunanji zrak prihaja do posebne dvorane, v kateri se filtrira in se ogreje v posebnih kotlih. Ogromni ventilatorji segreti zrak potem donašajo do prostorov. Ti ventilatorji izsesavajo tudi slabi, uporabljeni zrak. Na ta način Je v prostorih vedno čisti, zdravi zrak. Ventilatorji so trije, in sicer je vsak določen za posebne prostore. Prah izsesava posebni aparat sistema Borsig. Ventilatorje in aparat Bor-sig gonijo elektromotori. — Pod stavbo so še kopalnice z mrzlo in gorko vodo za moške in ženske in skladišče orodja. Tudi v garderobah so prostorne umivalnice. — Cela stavba je iz železobetona. To je pač ena najmodernejših telovadnic. Priprosta in vendar tako mogočna. Milo se stori Slovencu, ko gleda razmah in napredek češkega Sokolstva in pomisli na beračijo in brezbrižnost doma. Dnevne vesti. + Klerikalci — roparji slovenskega vseučilišča. Klerikalna večina deželnega odbora je zopet storila ukrep, kakršnega bi se sramoval vsak boljši Arnavt. — Kakor znano, so pred letom klerikalci v deželnem zboru ugrabili deželni vseučiliški fond v znesku 750.000 kron, podariv-ši ga svoji zloglasni »Zadružni zvezi« pod sramežljivim naslovom »brezobrestnega posojila«. Vsled tega pri- Stran 4. SLOVENSKI NZROD. 284 štev. prostega ropa« če že ne kapitala (?), pa vsaj letnih obresti nad 35.000 K* ki bo morala služiti pripravljalnemu delu za naše vseučilišče in seveda v prvi vrsti štipendiranju slovenskih docentov na različnih univerzah, je celo to breme padlo na mestni vse-učiiiški fond, ki pa iznaša le 50.000 kron. — Ker so se letos zglasili za štipendije iz tega fonda trije docenti, dočim letne obresti zadoščajo le za eno štipendijo, je občinski svet, uva-žuje potrebnost in vrednost vseh treh prosilcev, sklenil, da podeli vsem trem, vsakemu po 2000 K letne štipendije, to pa le za dobo dveh let, da se pa potem vsako Štipendiranje iz tega fonda ustavi za toliko časa, da se glavnica dopolni na 50.000 K. — Gotovo lep in pameten sklep, ki pa ni našel dopadajenje v očeh »Slo-vencevega« urednika, znanega odličnega rodoljuba Ivana Štefeta! In to zategadelj ne, ker se je nahajal med predlaganimi štipendisti tudi gospod, ki je pred par meseci moral tirati Štefetovega »Slovenca« zaradi ostudnega obrekovanja pred sodišče, pa je potem obrekovalcem velikodušno odpustil žalitev in tako Štefeta rešil zasluženega ričeta. Za to plemenitost se je Stefek kavalirsko in krščansko zahvalil. Vložil je v družbi enakovrednega bratca Kregarja pritožbo na deželni odbor zoper zgoraj navedeni sklep občinskega sveta in ker danes v deželni hiši, oziroma vsaj v referatu dr. Pegana velja Šte-fetova beseda vsaj toliko, kot ona deželnega glavarja, je s pritožbo seveda tudi prodrl ter tako snedel dvema slovenskima učenjakoma, ki žrtvujeta čas in denar v plemenitem stremljenju za dosego slovenske vseučiliške docenture, vsakdanji kruh. — Seveda, ti združeni roparji slovenskega vseučilišča se boje, da bi jim ne padel v malho svojčas celi mestni vseučiliški fond. To je vse. Kakor rečeno, vsak boljši Arnavt bi se take družbe izognil na pol kilometra. -f- Najvišja znanstvena instanca na Kranjskem. Ljubljanski občinski svet je pred nekaj Časom dovolil trem slovenskim znanstvenikom podpore za nadaljnje študije. Celo država, ki gotovo ne gleda s prijaznimi očmi slovenskega kulturnega gibanja, daje take podpore Slovencem in tem državnim podporam se je zahvaliti, da imamo danes že lepo vrsto mož, ki so sposobni zavzeti mesta vseučiliških profesorjev. Ce hočemo kdaj imeti slovensko vseučilišče, je vendar treba vzgojiti naj-poprej profesorje. Letos je torej tudi ljubljanski občinski svet sklenil, dati podpore po 20OO K trem znanstvenikom, namreč docentu dr. Zarniku, docentu dr. Rostoharju in docentu dr. Nachtigallu. Vsi trije so dokazali svojo znanstveno kvalifikacijo s svojimi deli, vsled katerih so dobili pravico, podučevati na visokih šolah, dva na vseučiliščih, eden na akademiji. 2e v dotični seji občinskega sveta sta podelitvi teh podpor ugovarjala dva, v znanstvenih stvareh iako kompetentna moža. Kregar in Štefe in ker njih ugovorov občinski svet ni upošteval, sta skovala pritožbo na prosluli deželni odbor kranjski. Ta famozna korporacija se je tudi res čutila poklicano, igrati najvišjo znanstveno instanco in je razveljavila sklep občinskega sveta. Kranjski deželni odbor — znanstvena instanca. Ves svet se mora temu smejati, zakaj ti klerikalni jogri, ki komandirajo v deželnem odboru, so tako inferijorni, da o znanstvenih stvareh Š- črhniti ne smejo, kaj še, da bi sodili o znanstveni kvalifikaciji takih mož, kakor so zgoraj navedeni docentje, o katerih so merodajni strokovnjaki že izrekli najboljšo sodbo. Odločba deželnega odbora je v tem oziru prava imperti-nenca. Seveda pa je ta deželni odbor razveljavil sklep občinskega sveta samo zategadelj, ker rečeni znanstveniki niso klerikalci. Na Kranjskem se javni denar ne sme porabljati za druge namene, kakor za klerikalne sleparije. To načelo uveljavljajo klerikalci pri vsaki priliki, nai se gre za malenkostne podpore znanstvenikom, ali za gorostasne garancije za crkajoče klerikalne zavode. -f Klerikalna solidarnost s Hrvati. Leta 1813 hočejo na Dunaju napraviti nekako »Adria - Ausstel-lung«. Dalmatinski Hrvatje so sklenili, da se te razstave ne udeleže in kdor pozna nagibe in smotre vseh takih dunajskih priredb, jim mora prav dati. Dalmatinski in istrski Hrvatje se torej razstave ne bodo udeležili in človek bi mislil, da bodo slov. klerikalci ž njimi solidarni. A kakor se kaže, ni tako, kajti ravnatelj kranjskega muzeja dr. Mantuani se je dal kooptirati v ta nemško - italijanski odbor ordenj&gerjev. Toliko obzira bi Hrvatje pač zaslužili, da bi se prof. dr. Mantuani odpovedal »Časti«, da sme delati stafažo ljudem, ki jih pri vsem njihovem delu vodijo le protf-slovanski nagibi. 4- Obč. volitve v Slavini. Kakor se sliši, misli c. kr. dež. vlada v Ljubljani ustanoviti novo uradniško mesto za juriste. Pokazalo se je nam- reč, da so vsi poskusi, da bi se relil meseca svečana vloženi rekurz io-per obč. volitve v Slavini dosedaj brezuspešni ostati. Rekurz )e sam na sebi tako imenitna zbloda, da je vse, kar zraven k rešitvi spada še od muh. Upajmo, da bode strokovnjak, kateri dobi to mesto in to stvar v roke, srečno ob obletnici se iz te zamotane zadeve izkobolil. — Slovensko trgovsko društvo »Merkur« priredi v četrtek zvečer javno predavanje. Predaval bo urednik Rudolf Š e g a o »Gospodarskih posledicah in učinkih vojne«. Ker je to predavanje zelo važno z ozirom na naše denarništvo, je pričakovati mnogobrojne udeležbe. Predavanje se vrši zvečer ob 9. v društvenih prostorih v »Narodnem domu«. — Predavanje v »Akademiji«. Snoči je v »Mestnem domu« predaval urednik g. Rasto Pustoslem-š e k o svojih doživljajih na potovanjih na Balkanu. Predavanje, ki so ga ilustrovale aktualne in vseskozi originalne skioptične slike, je bilo izredno mnogobrojno obiskano. Iz predavanja ti-le dve značilni sličici:»Ob progi je veselo žuborel potok, vanj so se nagibale vpogljive vrbe, ob obrežju pa je bujno rasla sočnata trava. V tej travi pa je ležalo mrtvo človeško truplo, na katerem je bila cela samo še glava. V mrtvečevem prsnem košu pa je sedel pes, pristno turške pasme, ki je mirno in nemoteno trgal izpod glave — vratni hrustanec. To je bilo en streljaj oddaljeno od železniške postaje Kumanovo, torej blizu mesta, ki šteje 15.000 prebivalcev. To je mala sličica obupnih razmer, ki so pod turškim gospodstvom vladale v Makedoniji in Stari Srbiji in ki se po trdnem našem prepričanju ne bodo nikoli več povrnile. In prav je tako! Tudi v Makedoniji in Stari Srbiji naj živi naš človek, ki je meso našega mesa, naš brat po krvi in jeziku, tako, kakor se spodobi človeku, ustvarjenem po božji podobi . . .« »Stregel je nam — na Balkanu sploh ne poznajo ženske postrežbe — natakar, po narodnosti Arnavt - Miridit, to je katoliški Albanec. Prav takrat so Arnavtje za spremembo uprizorili nekje okrog Peči malo vstajo ter poklali in po-strelili več srbskih rodbin. Zato sem vprašal tega Amavta, kako je to, da v Albancih nima človeško življenje prav nobene vrednosti in da streljajo ljudi, kakor vrabce na strehah? Mož se ie nekoliko zamislil, potem pa je filozofsko pripomnil: »Gospod, vidiš, stvar je taka - le: »Puškina patrona je pri nas dražja kakor človeško življenje. Patrono je treba drago plačati in težko jo js tudi dobiti. A človek? To je cenena stvar, ki ni ne redka, ne draga. Ako ubiješ enega, kar za plotom se ti jih rodi deset!«.« In takšno mišljenje ima nemara o vrednosti človeškega življenja vsak Arnavt in naj si bo mohamedanec ali kristjan: zato je tudi vsa njihova zgodovina samo dolga vrsta umorov, zato tudi v tem narodu ni ničesar, kar bi ga moralno dvigalo in pospeševalo njegov kulturni razvoj. Zato je arnavtski narod v svoji celoti še vedno na isti stopnji, kakor 1. 1389., ko je na Kosovem propadlo srbsko carstvo! ...» Sirotinski svet za občino Pod-gorico v ljubljanski okolici se naj-topleje zahvaljuje društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana ter tega predsedniku preblagorodnemu gospodu Albertu pl. Levičniku deželne sodni-je predsedniku v p. in gospodu sadnemu svet. Milčinskemu, kateri so z izdatnim darom 100 K in blagom pripomogli, da se je v Št. Jakobu ob Savi praznovala božićnica z obdarje-njem 19 otrok s popolno obleko, kakor še nikdar. Srčna hvala tudi gospodični sirotinski oskrbnici čast. sestri Mariji Tome, katera je s šivanjem in mnogim drugim opravilom krepko podpirala to prekoristno prireditev. — Mihael P o k 1 u k a r , predsednik. Od zgradbe belokranjske železnice. Iz Novega mesta nam poročajo: Zgredbeno delo je na celi progi v zadnjem času kljub malemu številu delavcev Še precej napredovalo. To-stran Gorjancev je zdaj proga skozi pretrgana, izvzemŠi presledkov ob nekaterih prevozih in med posameznimi vrezami. Jako težavno delo so imeli pod graščino Ruperč Vrh, kier je kruški svet posut s samimi trdimi pečinami. Jako zanimiva je ena ureza v živo skalovje 13 m globoko in 50 m v dolžini. Ta partija se nahaja tik pod birčensko šolo. Pa jo bodo morali še na obe strani čez 8 m na široko razstreliti. Predor pod Ruprč Vrhom Je, kakor »Narod* že poročal, že prevrtan, zdaj se pričnejo šele prava notranja dela ter podiranja plasti med prvim in drugim (spodnjim in vrhovnim) rovom. Sredina predora se nahaja ravno pod cesto, ki pelje iz Stranske vasi na Ruprč Vrh. Od predora Vulje proti Birčni vasi se nahajajo skoro sami večii nasipi in ureze med živimi skalami. Velik bo kolodvor Birčna vas; po-1 slopje ie že v surovem stanu izde- lano; spomladi bodo zgradili Se po- \ slopje za tovorni promet. Prevrtan le nadalje tudi predor med Lazaml in Rožnim dolom, takozvani »Sand-riegcU. Ta predor meri neka] čez 400 metrov. Uspešno napreduje delo tudi v glavnem predoru pod Gorjanci, ki bo zvezal progo to- in onostran Gorjancev, torej Dolenjsko z Belo Krajino. Od semiške strani so predor navrtali že blizo 600 m, od one strani (Preloge) pa blizo 550 m v dolžini. Vsa dolžina tega predora, kakor znano, znaša nekaj metrov manj kakor 2 km. Točasno je seveda radi mraza malo delavcev na progi. Glavno delo se zdaj vrši v predorih, kjer bodo ne glede na zimo, delali venomer naprej. Prihodnji teden se delo na odprti poti ustavi, nekaj radi mraza, nekaj pa ker delavci odhajajo na božične praznike domov. Počasi napreduje le delo pri izhodišču novomeškega predora, kjer je Kolodvorska cesta Še sedaj na dveh straneh na polovico zaprta, kar jako ovira živahni promet. Iz ilirske Bistrice. Odposlal sem v Cetinje za ranjene Črnogorce 183 komadov nove robe (zimske odeje, srajce, jopiče, spodnje hlače) in 178 komadov že obnošene robe (gornje obleke, rjuh in teles, perila). Novo robo nabavili smo v Ilirski Bistrici in Trnovem iz denarnih prispevkov za ranjene Črnogorske junake in poleg tega smo nabrali obnošeno obleko in perilo. Radovoljno so Ilirski Bi-stričani in Trnovčani brez razlike darovali denar in robe in to žev drugič; posebno požrtvovalnost za nabiranje in lepi uspeh je pokazal, kakor vedno ob enakih prilikah, gosp. Josip Brinšek, trgovec v Trnovem, kateremu bodi izrečena tem potom iskrena hvala; izrekam pa v imenu ranjenih črnogorskih junakov iskreno zahvalo tudi vsem drugim, ki so se z darovi v toliki meri odzvali! Platil bode bog! Dr. V. G r e g o r i č. Kinematograf »IdeaU. Spored za torek 10., sredo 11. in četrtek 12. decembra 1912: 1. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši do-godljaji, šport, moda itd.) 2. Lehma-nova znanstvena ekspedicija. (Vcle-komično.) 3. Zmagovalec derbyja. (Krasna amerik. športna drama v 2 delih.) Pri vseh predstavah. 4. Mo-ric in ljubezenski prašek. (Zelo komično.) 5. Ob 2.ponoči. (Nravna drama iz pariškega življenja. Velezani-mivo.) — Samo zvečer. 6. Kraljica kopeli. (Krasna učinkovita veseloigra Nordiskfilm Co.) — Samo zvečer. — Zapomnite si sledeče dneve: Sobota, 14. decembra: Blisk v temni noči. (Svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co.) S ceste. Ko se je včeraj popoldne slikar Ivan Zabjek pripeljal no Wolfovi ulici s kolesom, mu pripelje nasproti neki izvošček, s katerim sta trčila skupaj in je pri tem padel Zabjek raz kolo ter se na desni roki lahko telesno poškodoval. Zaradi prepovedanega povratka ie bil včerai aretovan leta 1$67. v Srednji vasi rojeni ter v Podhruško pri Kamniku pristojni delavec Ivan Brleč, katerega so oddali sodišču. Znamenje zime. V nedeljo zvečer je bila delavcu Jožefu Ferenčaku v neki gostilni na Martinovi cesti ukradena črnosivkasta. še nova pelerina. Komur bi bilo o tem kaj znanega, naj izvoli prijaviti policiji. Delavsko gibanje. Včeraj se je z iužneea kolodvora odpeljalo v Ameriko 2? Hrvatov in 8 Slovencev, nazaj je pa prišlo 120 Bolgarov in 110 Hrvatov. 30 Lahov se je povrnilo domov. 22 jih je odpotovalo pa v Nemčijo. Izgnhiieno in najdeno. Služkinja Marija Aetinova |e izgubila bankovec za 10 K. — Dii^k Ciril Reich ie našel kratko srebrno verižico. — O. dr. Fran Suhadobnik je našel srednjo vsoto denarja. — Ga. Mara Weisso-va je našla tri kose kožuhovine. Nov telovnik se ie izgubil na Miklavžev večer. Pošteni najditelj ga naj odda preti dobri odškodnini na mestnem magistratu ali pa pri krojaškemu mojstru Josipu Ahčinu, Vegova ulica 12. liorodno obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal gosp. Iv. Brežic v Hrastniku 10 K izgubljene stave. Iz Trbovelj nam prihajajo prav ugodna poročila o delovanju Ciril - Metodovih podružnic. Večje število nabiralnikov po gostilnah, trgovinah, trafikah in pri zasebnikih zbira prispevke za družbo. V tem oziru delujeta posebno uspešno gg. Dežman in Počivav-Šek, posebno požrtvovalna je gdč. Ocepek in dr. Sploh se obeta na tem polju vsestransko tekmovanje med prijatelji Ciril - Metodove družbe. — Rodbina Močnik - dr. Karba v Kamniku je nakazala Ciril - Metodovi družbi 20 K. mesto venca na krsto pok. prof. g. Fr. Orožna. — O. Karel Mehora Je nabral za Ciril - Metodovo družbo na H. avtomatičnem večeru dne 3. decembra v gostilni ge. Kocmur v Št. Petru na Krasu 20 K. Hvala! — Na razglednice, ki Jih je založila Ciril - Metodova družba za Božič in za navadno uporabo, opozarjamo ponovno in se nadejamo, da se oglasi toliko odjemalcev, kolikor je teh razglednic v zalogi — še pred Božičem. Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi še precejšnje število svojih koledarjev za leto 1913. Tudi ti morajo med naše ljudi! Prosimo vse Ciril - Metodove podružnice, da poiščejo odjemalcev v svojem delokrogu. Ako razpeča družba še ostale koledarje - vestnike, bo dobila zanje precej denarja, vsak koledar pa bi bil obenem buditelj slovenske zavesti vsepovsod, kjer bi prišel v roke poštenih Slovencev. Podružnica sv. Cirila In Metoda v Mengšu p zbrala mesto cvetličnega dneva 80 K 40 vin. za družbo sv. Cirila in Metoda. Darovali so: po 5 kron: Jenčič, šetina, Majzelj; po 4 krone: Drago Korošec, Reka; po 2 kroni: I. Kralj, Petrovec, Hočevar, Bogataj, Letnar, MajdiČ na Viru, Cika Grogova, Trojane; V. Oregorc, Agata Januševa: po 1 K: E. Petrovec, Tiran, Zlatko Korošec, Fr. Oregorc, Jos. Kuhar, K. Vidaii, Janko-vič, Franja Troianšek, Rezi Košak, Miči Viđali, Ivo Detala, M. Hiti, Franja Peterman, Helena Videmšek, Štepišnik na Viru, Franc Ravnikar, Josip Adamič, Rado Medic, Strmole, Neimenovan, Barašič, Praprotnik, Slokar, Korbar, Cena Čermak, Eia ?tembergar, P. Sire, M. Rabičeva, F. Debevčeva, J. Skok, Zvonko Česen, Sicherl, trije neimenovani, nabi-ralka 1 K 40 vin., Milka Reš 1 K 98 vin.; po 60 vin.: Kriegl, dva neimenovana, Franc Mahnič; po 50 v: Kircher, Pepca Mežnarjeva in Lojze Mežnarjev. Sveta Planina, Fr. Hab-jan, Vahtar, K. Mesec. Luiza Lehr-man 20 vin. Hvala! Podružnica sv. Cirila in Metoda v Loškem potoku imela je v nedeljo 8. t. m. svoj redni občni zbor. Po nagovoru g. predsednika sledile so volitve v podružnični odbor. Pri teh bili so izvoljeni sledeči gg.: Ferdo Wi-gele, predsednik; Ivan Rus, namestnik; Ciril Vizjak, tajnik; Alojzij Zbačnik, namestnik; Emil Švigelj, blagajnik; Jos. Mohorčič, namestnik; Ivan Bambič in Ivan Lavrič, odbornika; Al. Detoni in Al. Knavs, namestnika; Franc Rus in Ivan Knavs, pregledovalca računov. G. predsednik je nato vspodbujal člane z ozirom na slabe čase, k tem večjemu delu za prekoristno družbo. Sklenilo se je, da priredi podružnica dne 5. januarja zabaven večer, katerega spored priobčimo pozneje. Izpred sodišča. Vojska notarja Hafnerja. Iz Novega mesta. Notar Hafner ne more mirovati. Naznanili smo že v soboto, da je začel novo vojsko, in sicer proti novomeškemu sodišču, da bo imel opraviti z državnim pravdnikom. Za bolje razumevanje tega novega dogodka, je treba poseči nekoliko nazaj. Svoj Čas sta si stala pred novomeškim sodiščem nasproti notar Hafner in odvetnik dr. Slane. Tekom obravnave je dr. Slane rekel notarju Hafnerju: Smatram pod svojo častio z Vami govoriti. Seveda je moral notar Hafner dr. Slanca tožiti, je pa s tožbo v obeh instancah propadel, ker je dr. Slane doprinesel dokaz resnice. Prizivno sodišče je pod predsedstvom tedanjega prezidenta okrožnega sodišča dr. Kavčiča utemeljilo svojo razsodbo tako - le: »Če obtoženec dr. Slane smatra pod svoio častjo, govoriti ali občevati z zasebnim obtožiteljem, zadostuje za opravičbo tega sramotenja, ako dokaže zasebnemu obtožitelju Hafnerju, njemu, ali njegovim stanovskim tovarišem nasproti taka dejanja, kakršna so po stanovskih in družabnih nazorih nečastna in katera zadostujejo, da se prekine osebno občevanje s tako osebo in isto prezira. Tako nečastno dejanje, katero je zasebni obtožitelj (Hafner) zagrešil ravno proti obtožencu samemu, vidi vzklicno sodišče v prvi vrsti v načinu, kako se je zasebni obtožitelj uprl obtožencu, ko je terjal plačilo starega posojila; ko je obtoženec svoj Čas 231etnemu zasebnemu obtožitelju kot svojemu bivšemu koncipijentu dal posojilo, da mu pomore iz gmotnih stisk, tedaj je bilo obema pač dobro znano, da zasebni obtožitelj še ni polnoleten; posojilo se je navzlic temu dalo v zaupanju, da se zasebni obtožitelj ob svoječasnem terjanju plačila ne bo skliceval na svojo tedanjo nedoletnost. Ker se je pa zasebni obtožitelj navzlic temu, da ga je obtoženec leta in leta čakal in vrnitev posojila brez vsakih obresti Šele ob času terjal, ko je bil že v stanu dolg plačati — posluževal takega ugovora in s tem tudi dosegel delni odpust dolga, smatrati je to postopanje obtoženca nasproti za tako nečastno deianie, da isto že samo zase opra- vičuje izraženo sramotenje. Posluževal pa se tega ugovora ni samo v pismu, katero je obtožencu pisal, ko je bil baje še notarski kandidat, nego posluževal se ga je — kakor sledi \z njegovih lastnih navedeb — tudi še pozneje, ko je bil že notar v Kostanjevici in ko mu je obtoženec pretil s tožbo. Drugo nečastno dejanje je po nazoru vzklicnega sodišča zgrešil zasebni obtožitelj s svojim nastopom proti obtoženčevemu stanovskemu tovarišu, umrlemu odvetniku dr. Prevcu. Dr. Prevc, osebni prijatelj zasebnega obtožitelja, je bil bolehen in je hotel izpolniti željo svoji ženi, ter se preseliti iz Kranja v njen rodni kraj v Kostanjevico. Dasiravno se odvetniku proti notarju ni bilo treba opravičevati, mu je dr. Prevc vendar iz prijaznosti naznanil, da se namerava preseliti v Kostanjevico, in sicer s prisrčnim, skrajno vljudnim Dismom. Nato mu je zasebni obtožitelj z dne 30. januarja 1905 dal tak odgovor, da se iz istega ne posname samo neodkritosrčnost proti prijatelju, nego tudi grda zavist in sebičnost — torej prav zaničliive lastnosti. Vse kaže na to, da je zasebni obtožitelj potem vzel v najem v graščini, v kateri je okrajno sodišče, še one prostore, katere bi bil rad dobil dr. Prevc za svojo pisarno, in to osobito iz tega namena, da onemogoči bolnemu dr. Prevcu odpreti svojo pisarno v poslopju, kjer se nahaja sodišče. Dejstvo, da je zasebni obtožitelj po dr. Prevčevi smrti brez direktnega naročila in brez pravilnega pooblastila vložil v imenu dr. Prevče-vih sester pri sodišču tožbo, s katero se je izpodbijala veljavnost oporoke, kaže, da je Še po smrti zgol iz nasprotnosti ruval proti bivšemu svojemu prijatelju in vlačil njegove zasebne razmere pred sodišče. To sovražno, zavistno in sebično postopanje zasebnega obtožitelja proti dr. Prevcu, stanovskemu tovarišu, smatrati je za tako nečastno dejanje, da je tudi isto povsem sposobno, opravičiti in utrditi izraženo sramotenje. Kot nadaljno nečastno dejanje se očita zasebnemu obtožitelju posebno to, da se peča z zastopanjem strank v pravdnih in izvršilnih stvareh v taki meri, ki že daleč presega mejo dopustnega zastopanja po notarju in da je to sistematično in vztrajno ravnanje zasebnega obtožitelja proti dolžnostim notarskega poklica smatrati za disciplinarni pregrešek, torej tudi za nečastno dejanje.« Iz ugotovitev prvega sodnika pa je posneti, da posega zasebni obtožitelj v odvetniške posle res v taki meri, da je bil obtoženec s svojega stanovskega stališča opravičen, svoji nevolji dati duška s tem, da je označil pod svojo Častjo, z zasebnim obtožiteljem se prepirati; kajti ravno nastop zasebnega obtožitelja kot pravdni zastopnik je bil neposredni povod obtožencu, da je izustil one besede. Za nečastno postopanje zasebnega obtožitelja pa smatra vzklicno sodišče posebno dejstvo, da je isto ravno v Času, ko se je bil nastanil odvetnik dr. Prevc v Kostanjevici, to je v letih 1905—1906, tako intenzivno zastopal stranke v pravdnih stvareh, kar kaže, da je iz zavisti in sebičnosti delal konkurenco osobito dr. Prevcu in tako uresničeval besede, katere je zapretil dr. Prevcu, da mu je porok za to, da se bodo z njegovim prihodom v Kostanjevico razmere poslabšale in ne izboljšale!« »Tako postopanje je v istini nečastno in je to nečastno dejanje zasebnega obtožitelja (Hafnerja) zadostno, da se z njim opraviči in utrdi izraženo sramotenje obtoženčevo. Do sedaj navedena nečastna dejanja zasebnega obtožitelja smatra vzklicno sodišče kot povsem zadostno za opravičbo in utrditev ob-toženčevega sramotenja.« Tako je vzklicno sodišče v Novem mestu leta 1908 taksiralo čast notarja Hafnerja. Se ostreje jo je taksiralo dve leti pozneje okrožno sodišče v Celju, torej tisto sodišče, ki si ga je Hafner po preteku dveh let s pomočjo visokih krogov sam izprosil in ki ga je oprostilo, ker so takrat izostale priče, ki so zopet po preteku nadaljnih dveh let doprinesle dokaz o Hafnerjevi krivdi. Tudi okrožno sodišče v Celju je Hafnerju očitalo, da je »postopal nekako zvijačno,« da je »pogrešati zlasti pravniku običajnega pravnega čuta to pravega poima o pravičnosti.« Umevno je torej, če se zda] Hafner jezi tudi na celjsko sodišče in mu izreka nezaupnico ... v zahvala ker ga je oprostilo. Notar Hafner v svoji novi pravdi odklanja kompetenco novomeškega sodišča in utemeljuje te svojo odklonitev tako - le: V pravdi, za katero odklanjan1 c. kr. okrožno sodišče v Novem mestu, šlo se bo edinole za rešitev vprašanja, je-li sem jaz v resnici na* govarjal tožnika Urbana Zupančiča h krivemu pričevanju, ali pa je na- 284. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. sprotno Urban mene dolozno ali vsaj kulpozno obdolžil nagovarjanja h krivemu pričevanju. Šlo se bo torej za rešitev istega vprašanja, katero je okrož. sodišče v Novem mestu reševalo že dvakrat: prvič takrat, ko sem bil jaz obdolžen, da sem nagovarjal Urbana h krivemu pričevanju, in drugič takrat, ko je okrožno sodišče v Novem mestu, reševaje moj vzklic proti sodbi okrajnega sodišča v Kostanjevici dopustilo Urbanu dokaz resnice za svojo krivično obdol-žitev. In obakrat je reševalo okrožno sodišče to vprašanje na način, ki se nikakor ne more imenovati nepristransko. Znanemu dopisniku iz Novega mesta za »Zarjo«, »Slovenski Narod« in »Dan« se je posrečilo, v neštetih umazanih Člankih razbobnati po liberalni javnosti rešitev vprašanja, od katerega je odvisen izid te pravde, za eminentno politično zadevo. Dan na dan se je ponavljalo v navedenih Časopisih, da je imenovanje Hafnerja za ljubljanskega notarja kravja kupčija med »Slovensko Jjudsko stranko« in justičnim ministrom, m da je posledica te kravje kupčije ponemčevanje kranjske ju-stice, da je Hafner kriv, da bivši predsednik novomeškega sodišča dr. Kavčič ni predsednik deželnega sodišča v Ljubljani, skratka, vsako imenovanje v justici na Kranjskem, ki m bilo po volji liberalni in socijalno-de-mokratični stranki na Kranjskem, je zakrivil Hafner. Čudo ni, da je odij vseh liberalnih sodnikov na Kranjskem in specijalno onih v Novem mestu, osredotočen na osebi Hafnerja. Notorično je, da pripada 90 '^ sodnikov v Novem mestu odločno k liberalni stranki. Tudi iz tega razloga v konkretni pravdni zadevi ne morem imeti zaupanja do c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu. Dr. Slane je izjavil pri javni razpravi v Kostanjevici dne 14. septembra 1912, da bi ne bil zaprosil obnovo kazenskega postopanja proti Urbanu Zupančiču, če bi ga ne bil opozoril državni pravdnik v Novem mestu na razloge oprostilne razsodbe v Celju. — Iz te okolnosti se da z nekako gotovostjo sklepati, da stališče državnega pravdništva v Novem mestu v zadevah Hafner - Zupančič ali Zupančič - Hafner ni nepristransko in da je tudi državno pravdni-stvo solidarno s sodiščem. Zaupanje torej ne morem imeti i do državnega pravdništva, niti 1 do okrožnega sodišča v Novem mestu . . .« Hafner opisuje nato obširno raz-togc, zakaj da nima zaupanja in ko je zdelal njemu nasprotne priče, svoje pa postavil za vzgled verjetnosti, izreka na naslov okrožnega sodišča sledečo teško obtožbo: »Sumničenje brez podlage pa je za privatnika nečastno, za sodišče, ki ima biti zaščitnica pravice in nedolžnih, pa menim, da še kaj več!«... — Tudi mi mislimo, da bo Hafner zdaj kaj več dobil, kakor je na tako očitanje pričakoval. Hafner prijema tudi celjsko okrožno sodišče, ker mu je — v razlogih sodbe očitalo pomanjkanje pravnega čuta in predlaga: 1. Da se v pravdni stvari Cg I 193 12 (Urban Zupančič proti notarju radi odškodnine 5000 K) na 5. decembra 1912 določeni prvi narok odgodi na nedoločeni čas, iz ozirov na predležeči predlog na odklonitev pristojnega c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu v celoti in o odgo-ditvi obvesti stranka. 2. Da se predležeča vloga vpo-visokemu c. kr. nadsodišču v Gradcu, katero se vljudno prosi, da izreče odklonitev pristojnega c. kr. okrožnega sodišča Novo mesto v celoti za pravdo Cg I 193/12 za opravičeno in da delegira za to pravdo veleslavno c. kr. deželno sodišče v Ljubljani in o tem obvesti stranke.« Tako torej! S takimi razlogi meljuje Mate Hafner odklonitev ?ga sodišča, pri katerem se danes razun morda enega, ki pa tu ne pride v poštev, ne nahaja več nobeden onih sodnikov, ki so pred štirimi leti Hafnerja obsodili, kateremu načelju-le isti predsednik onega sodišča (v Celju), po katerega izredni milosti je danes g. Hafner še c. kr. notar v Uubljani; a ne samo novomeško sodišče »v celoti«, torej tudi tistega predsednika, kateremu se ima Haf-največ, sploh vso karijero zahvaliti, marveč on odklanja tudi celjsko sče, ki mu je bilo v zanj usode-em času L 1910 pred vsemi dru-; sodišči kot edino vzor nepri-nsko sodišče. Res, hvaležnost ni bna čednost gosp. Mate Hafner-Zdaj naenkrat ga je minila ljubezen do Celja, kjer in ker mu niso to^gli priznati pravnega čuta in pra-losti, če so mu tudi morda zgolj z usmiljenja do njegove družine že Marsikaj naklonili, česar ni zaslužil — dokaz zadnja novomeška obsodba. Mate se je zdaj zaljubil v tisto deželno sodišče v Ljubljani, ki ga je Preje sam odklanjal iz sličnih razlo- gov, kot zdaj odklanja celjsko in no* vomeško. Tako vodi notar Hafner vojsko proti novomeškemu in celjskemu sodišču. # < * Transvialski zaklad —Zadrška porota. V hotel Bristol, ki je eden izmed najfinejših in najdražjih hotelov na Dunaju je prišel elegentno opravljen tujec, mlad gospod, ki se je imenoval lord Hamilton. Najel si je v hotelu krasno stanovanje in je deponiral pri hotelski blagajni veliko vsoto denarja. Vse je bilo na uslugo bogatemu tujcu. Mož je živel jako udobno, delal je pridno izlete v dunajsko okolico, posebno na Semeringu je bil kmalu dober gost. Noči je užival na Dunaju v najboljših družbah, dovolj je če rečemo, da ga je stala vsaka noč malo premoženje. Seznanil se je ta bogati tujec med drugim tudi z argentinskim generalnim konzulom v Budimpešti, ki mu je končno dal potni list na ime Artur Robinzon Hamilton. S tem potnim listom je mož odpotoval iz Dunaja v Trst, kjer je nadaljeval svoje razkošno življenje. — Burska vojna je izvabila mnogo prostovoljcev mladih fantov, da so se podali v Transvaal, da pomagajo Burom v svojem obupnem boju proti Angležem za svojo neodvisnost. Takrat se je odpeljal v Afriko tudi mlad Dalmafinec, lep in podvzeten fant Anton Urlich. Toda med potjo se je možakar premislil in vstopil je za dobro plačo v angleško armado. Odlikoval se je na več krajih in dosegel je v angleški armadi dostojanstvo majorja. Kot tak je bil ranjen in v bolnišnici v Krugersdonu se je seznanil z nekim smrtno ranjenim Burem, ki mu je pred smrtjo izdal skrivnostni zaklad Čistega zlata zlitega že v palice. Ko je srečni major okreval in nesrečni Bur umrl je vzel major Urlich nekaj zlata iz skrivne zakladnice in šel v Ameriko. Tam je zlato prodal baje neki banki, bilo ga je 120 kg. Iz Amerike se je podal bogat mož v Evropo, kjer pa je izpremenil svoje pravo ime Urlich v ime lord Hamilton, češ, da se skrije pred angleškimi oblastmi, ki bi takoj zahtevale zaklad. Obiskal je novopečeni lord Pariz, Madrid, Rim, Berlin, Mo-nakovo, PetrogTad in je prišel končno na Dunaj v Hotel Bristol, kar smo v uvodu omenili. To pripoveduje bogat tujec lord sam v dunajski kavarni odlični družbi pri bogato obloženi mizi in pri penečem šampanjcu. Vsi občudujejo bogatega in srečnega junaka, mož živi v nebesih in marsikako oko poželjivo gleda na njegovo denarnico. Koliko pa je na tem resnice nam pove obtožnica zaćrskega državnega pravdništva. Res je, -da je šel v tujino za časa burske vojne mlad fant, današnji obtoženec Anton Urlich false lord Hamilton. Res je, da je obredel Urlich skoro cel svet, res pa je tudi, da se je razvil v takega goljufa in sleparja, da se skoro lahko kosa z najbolj prifriga-nimi in rafiniranimi angleškimi mednarodnimi salonskimi sleparji. Izvrševal pa je ta mož svoje goljufije sledeče. V neki benečanski livarni si je naročil Urlich palice iz zlata podobne zmesi po 140 lir vredne. Te palice je prodajal za pravo in čisto zlato. Svojo kupčijo je podpiral z že navedeno bajko o trans-/aalskem zakladu. Ker je imel mož in nastop in je znal izborno pripo-/edovati se mu je kupčija skoro vedno Dosrečila. Prodajal je zlato raznim osebam za visoke cene. Palica zlata, ti je njega stala v Benetkah 140 lir, e prodal večkrat za 5000, 6000, udi 10.000 in 16.000 kron. Bil je pri em nož tako galanten, da je vračal ljubezen celo neki 701etni bogati ruski grofici, ki se je zaljubila v njega — ako pove on — in pri kateri je dobil lenarja za svoje zlato kolikor ga je lotel. — Goljufal je povsod. Kapitan rizna, da je zapravil v zadnjih letih reč kot en milijon kron. Zasačili so Jrlicha v Zadru. Tam je prosil trgovca 4eledo, da naj mu da za eno palico :Iata 4000 kron. Denar potrebuje za 'ožnjo v Marzelj, kjer ga pričakuje ljegov prijatelj, ki mu je prinesel iz vfrike zopet 30 palic zlata. Meleda je lal zlato preizkusiti na Dunaju, kjer o dognali, da ni v kovini niti trohice lata. Sledila je senzacijonalna areta-ija, preiskava, in Urlich false lord lamilton sedi sedaj pred zadrško »oroto. Urlich dosledno taji vsako :rivdo in pove porotnikom v svojo ►brambo že znano bajko o transvaal-kem zakladu, ki je vreden baje 12 ni 1 i jenov funtov sterlingov in o za-jubljeni 701etni ruski gofici Potočki. )n trdi, da je njegovo zlato pravo in la je tisto palico, ki jo je ponudil rteledi, prodal pozneje v Parizu za 6.000 kron. Pri hišni preiskavi so pač j ašli 10 zlatu podobnih palic, ki niso »ile popolnoma zlate, toda te si je al baja za nalašč napraviti in jih i rabil za kooeJi. Deial jih je vedno * v btno z vročo vodo v kateri se je potem kopal. (Obravnava se nadaljuje. Razne stvari. * Noblova nagrada. Z Dunaja poročajo: Prvič po Noblovi smrti ne bo letos razdeljena mirovna nagrada. To motirajo s sedanjimi dogodki. * Tatvina na eksportni akademiji na Dunaju. Z Dunaja poročajo: Na eksportni akademiji na Dunaju je bilo v zadnjem času ukradenih več zimskih sukenj. Zdaj so izsledili dva eksportna akademika, ki sta kradla ne le suknje, temveč tudi druge stvari. Dobili so pri njih skripta, ki so bila ukradena pred kratkim v akademiji. Oba dijaka so izročili dež. sodišču. * Napad na nemško smodniš-nico. Berlinski listi poročajo, da je bila vojaška straža pri smodnišnici na Jungfernheide v zadnjem času opetovano ogrožena in da so celo na njo streljali. V soboto ponoči je neki neznanec zopet napadel vojaka na straži, na kar je ta streljal, ne da bi koga zadel. * Šest deklic vtonilo v Menu. Iz Ašafenburga poročajo: V sosednjem Paulbachu se je v nedeljo igralo na zamrznjenem Menu sedem deklic v starosti od 8 do 12 let. Naenkrat se je led udri. Deklice so padle v vodo. Jest jih je vtonilo, dočim so eno rešili. * Nesreča na morju. Iz Berlina poročajo: V soboto ponoči je zadel norveški parnik za Dasažirje »Jupiter« v megli blizu Sognefjorda ob skalo ter se takoj potopil. Moštvo in 10 pasažirjev je napol oblečeno po-skakalo v čolne ter se rešilo. Dva čolna je rešil drugi dan parnik, ki je mimo plul. Tretji čoln z 12 osebami pogrešajo. * Alkohol — morilec. Iz Varšave poročajo: Delavec Dombrovski je dobil pravdo. Od veselja je povabil pet prijateljev, da proslave zmago z žganjem. Pili so tako zelo, da so se vsi zastrupili.Dombrovski in 4 njegovi tovariši so takoj umrli vsled zastrupljenja z alkoholom, peti se bori s smrtjo. * Zblazneli na bojišču. Sofijski »Mir« poroča: V drugem nastropju tukajšnje vojaške bolnišnice je velika dvorana, v kateri je 20 postelj. Ti, ki so v tej dvorani, niso ranjeni na telesu, temveč so siromaki, ki so zblazneli na bojišču. Vsi so od enega oddelka. Turška granata je priletela med nje. Eksplozija je bila tako grozna, da so vsi, čeprav «i bil nihče ranjen, zblazneli. Životarijo žalostno, le tupatam se zasliši blazen smeh žrtve krvave vojne . . . * Stavka železničarjev na An- g!eške?n. Iz Londona poročajo: Stavka na North - Easteru - železnici še ni oficijalno razglašena. Vsled tega ne dobivajo stavkujoči še nikakih podpor. Kakor poročajo iz Nevvca-stla, se je tovorni promet vsled pomanjkanja ljudi zelo zmanjšal. Ladje, ki prihajajo vsak teden iz Evrope, morajo svoje tovore izkrcati v javnih skladiščih. En del blaga trgovci sami izvozijo. Tudi v nekaterih skladiščih nremoga ne delajo, železniški nastavljena v South - Shieldu ne stavkajo. * Samomor stotnika pred poroko. Iz Bukarešta poročajo: Stotnik Konstantin Mitru, ki se je pred kratkim zaročil z neko jako lepo deklico in ki je v nedeljo pripeljal svojo iz-voljenko pred oltar, se je pred oltarjem ustrelil. Starši, bratje in sestre j stotnika Mitruja so bili proti tej poroki in so še pred kratkim posredovali pri vojaški oblasti, da bi onemo- I gočili poroko. Stotnik Mitru pa se za to ni brigal, temveč se je v nedeljo proti volji svojih sorodnikov poročil. Ko je bila pa ceremonija gotova, je i nesrečni stotnik potegnil revolver ter se ustrelil pred oltarjem. Stotnik Mitru je šele pred par leti napravil izpit na višji vojni šoli z odliko. Star | je bil blizu 34 let. * Doživljaji dunajskega inženirja I v Skoplju. Na Dunaj se je vrnil pred nekaj dnevi inženir Marko Jonas, ki je bil čez eno leto v Skoplju zaposlen pri gradbi železnice. On pripoveduje: Dne 24. oktobra em bil v Semini-šte lian, kakih 30 km od Skoplja. Zjutraj na vse zgodaj me pokliče moj sluga Osman, velikan Arnavt in mi zakliče v sobo: Gospod hitro vstani-te. iti moramo v Skoplje, Srbi pridejo!« Jaz nisem tega mogel verjeti, toda na ulici sem videl celo trumo vojakov, ki so pribežali izpred Ku-manova in bežali proti Skoplju. Povedali so nam ti, da so Srbi zmagali Turke in prodirajo silno hitro naprej. — Odjahali smo. Na cesti se je trlo bežečih turških vojakov. Razbiti so bili voji in razcapani, sestradani, nad njimi pa so krokali gavrani svojo mrtvaško pesem. Vlekli so se bolj kot šli, konji in jezdeci so padali v jarek in prosili milosti, dasi še ni bilo Srbov v bližini. Zjutraj okoli 7. smo dospeli v Skoplfe. V mestu je vladalo silno vznemirjenje. Ulice so bile polne Arnavtov in pobeglih turških vojakov. Kristjani so se poskrili v svojih stanovanjih, ker so se bali, da bi jih Turki ne masakrirali. Šel sem v centralno stavbno pisarno, kamor smo se zaprli in čakali. Pripravljeni smo bili na vse. — Ceste so se vedno bolj polnile z begunci. Situacija je postajala vedno bolj resna in nevarna. Strah je zavladal nad celim mestom. Bali so se Turki, bali Arnavti, in v strahu so se poskrili kristjani. Neprestano so prihajali v mesto beguni, ki so poročali o silnem porazu turške armade in o prodiranju Srbov. Poveljnik artilerije v Skoplju se je vendar toliko ojunačil, da je peljal svoje topničarstvo (18 topov) pred kolodvor. Stali so tam turški vojaki in čakali. Toda na obrazih se jim je poznal strah, strah, ki je prevzel vse prebivalstvo. Mi smo zdeli v naši hiši in Čakali kaj se zgodi. Da poči v Skoplju strel ni nič posebnega. Prebivalci so tega vajeni, ne razburjajo se, k večjemu, da se umaknejo sosedi v svoje hiše in zapro vrata. V tem slučaju, na je počil strel, ki je bil usoden. Videli smo po strelu vojake, ki so brez povelja instinktivno z mrzlično hitrostjo razpregli konje, jih zasedli in pobegnili iz mesta. Ostali so samo topovi. Naenkrat je postalo mesto mrtvo, kot bi bilo zakleto, kristjani in Turki so bili po-skriti in zabarikadirani v svojih hišah, vojaki so pobegnili, in le peket posameznega jezdeca, turškega beguna, ki je dirjal skozi mesto je sem- J terja motil grobno tišino, ki je zavladala nenadoma nad mestom. — Čakali smo in čakali, toda zaman, Srbov ni bilo. Drugo jutro so se pojavili na trgu in kolodvoru Turki domačini. Napadli so kolodvor, kradli po mestu, da celo granate so nosili domov, češ, kar je ljudstvo plačalo je naše, če so vojaki pobegnili. Kristjani se niso smeli pokazati na ulico, kdor pa se je predrznil to storiti je plačal z življenjem ali vsaj s težkimi ranami. Silno težko smo pričakovali prihod Srbov. V mestu je zavladala popolna anarhija in bati se je bilo, da se prične splošen pokoli. Končno popoldne enkrat po mučnem čakanju sta nrišla v mesto dva srbska jezdeca. Bliža se mestu srbska armada na čelu ji prestolonaslednik Aleksander. Poslaniki in konzuli v Skoplju so šli izven mesta, da vspreimejo srbskega prestolonaslednika, in da ga prosijo, da naj hitro napravi v mestu red in napravi konec temu neznosnemu stanju. Med tem se je razširila ta novica po mestu. Turki so se poskrili, Bolgari in Srbi pa so šli na ulice, okrasili so v naglici hiše s cvetjem in zastavami. Sprejem Aleksandra in srbske armade je bil sijajen. Srbi so v kratkem napravili red v mestu. Priznati se jim mora, da so izvrstni organizatorji. Železnica, trgovine, denarni zavodi vse je naenkrat oživelo. Vse vesti o srbskih masakrih so neresnične. Da je prišlo do malih pobojev je pač gotovo, toda to je vojna. Sicer sem imel čast spoznati Srbe kot iako prijazne, dobrovoljne in dobrohotne ljudi, ki ne masakrira-jo, če se iih ne masakrira in mornm poudarjati, da so bili z nami Avstrijci posebno prijazni. \i\m ih?oi m HfMi križ balkanskih drža?. (I. blagajnik g. dr. Tone Gosak.) SL decembra: Upravništvo »SIo-venkega Naroda« 159 K; Neimenovan kočevski Slovenec nabral in izročil 40 K. — 6. decembra: Upravništvo »Tlustrovanega Tednika« iz Brežic 20 K: Fran Premru. Št. Vid pri Vina vi 5 K 70 v. — 7. decembra: Posoiilnica v Ribnici r. z. z om. zav. 100 K: Frank Sakser, Ne\v York, poslal v Ameriki nabrano 250 K: Iz kazenske poravnave Oroslav Ver-čič - Avgust Škof izročil dr. Sabotv S K; unravništvo »Slovenskega Naroda« 109 K 80 v. — 9. decembra: Leni Steblovnik, Rečica na Paki, Štajersko, poslala nabrano 54 K 10 vin.: Peter Kune, Dole nabral: Peter Kune 1 K: Lovro Bogataj 1 K; T van Peljhon 1 K; Mat. Kobal 80 v; J. Ohrin 20 v; skupai 747 K 60 v; preje nabranih 40.844 K 49 v; vsega skupai 51.592 K 09 v. Telefonska in brzojavna poročila. Državni zbor. Dima], 10. decembra. Zbornica nadaljuje razpravo o zakonu glede podpor rodbinam vpoklicanih rezervistov. Po končani generalni debati se je začela specijalna debata. Posamezni manjšinski referenti so nato podali poročila. Dunaj. 10. decembra. Danes v opoldanskih urah se je sestala konferenca načelnikov strank, da določi predbožični program zbornice. Konferenca je sklenila pred vsem rešiti vojne predloge in nato proračunski provizorij. Službena pragmatika in hnančni predlogi naj se prelože na spomladansko zasedanje. Dunaj, 10. decembra. Konferenca načelnikov strank je sklenila: Pred Božičem je rešiti vse vojaške predloge, proračunski provizorij, prov. poslovnik in nekaj manjših predlog, med temi tudi reforma društvenega prava. Jutri ni plenarne ^e]e. Stiirgkh je izjavil, da vlada zahteva, da reši zbornica zakone o vojaških dajatvah neizpremenjene. Vlada vztraja pri junktimu med službeno pragmatiko in malim finančnim načrtom. Nekaj uradniških de-putacij, ki se je prišlo informirat zaradi službene pragmatike, so odšle zelo razočarane zaradi novih odla-* sanj. Vprašanje slov. vseučilišča. Dunaj, 10. decembra. V današnji seji subkomiteja proračunskega odseka je stavil poslanec dr. Korošec na naučnega ministra Husareka vprašanje glede slovenskega vseučilišča ter zahteval takoj tudi izjavo naučnega ministra. Husarek je odgovoril, da ni rešeno vprašanje ali sploh spada vprašanje jugoslovanskega vseučilišča v ta subkomite, ki je določen samo za italijansko fakultetno vprašanje. Minister je izjavi?, da se vlada trudi doseči sporazum s hrvaško vlado glede reciprocitete zagrebškega vseučilišča. Pogajanja še niso končana. Nato je govoril Husarek o italijanski fakulteti. Vlada bi bila rajši pripravljena dati Italijanom trgovsko visoko šolo na Revoltelli, ki bi bila za Italijane koristnejša, seveda pa bi morali biti s tem tudi italijanski poslanci zadovoljni. Gosposka zbornica. Dunaj, 10. decembra. Seja gosposke zbornice, ki bi se bila morala vršiti danes, odpade, ker nove vojaške predloge v parlamentu še niso rešene. Gosposka zbornica je sklicana za torek, dne 17. t. m. s sledečim dnevnim redom: Davčne olajšave za pridobitne in gospodarske zadruge in posojilnice, drugo branje predloge glede odprave sedanje loterije in uvedbe razredne loterije, drugo branje zakona o ustanovitvi inženirskih komor. Demisija vojnega ministra. Dunaj, 10. decembra. Vest o de» misiji vojnega ministra Auffenberga in šefa generalnega štaba Schemue je vzbudila v dunajskih političnih krogih pravo senzacijo. Zatrjuje se., da formalno ta preobrat v vojnem vodstvu še ni izvršen, da pa je dal cesar že svoje dovoljenje k tej iz-premembi. Politični krogi so mnenja. j da je imenovanje Krobatina za voj* ; nega ministra in Konrada p!. Kotzen-! dorfa za šefa generalnega štaba demonstracija. Inozemstvo naj uvidL da se monarhija pripravlja za vsak slučaj in je zato postavila na čelo vojske dva najboljša svoja moža Krohatma. ki je najboljši administrativni talent, in Konrada, ki je najboljši taktični taie-tt. Oba vživata tudi posebno zaupanje prestolonaslednika. Imenovanje Konrada, ki fe bil že enkrat šef generalnega štaba, pa Je moral odstopiti zaradi spora z Aehrenthalom pomeni po sodbi poli-*ičn?h krogov popolno zmago takozvane vojne strs*«ke. Politični krogi so mnenja, da preobrat v vodstvu vojnih agend ne pomeni sam na sebi že tudi resnejši preobrat v zunanje političnem položaju. Dunaj. 10. decembra. Vojni minister Auffenberg je poda! cesarju svojo demisijo, ki Jo je cesar tudi sprejel. Tudi šef generalnega štaba Schemua je poda! demisijo. Za vojnega ministra je bi! imenovan feldcijg-majster vitez Krobatin, za šefa generalnega štaba pa general infanterije Franc baron- Courad pl. Hotzendorf. Dunaf, 10. decembra. Kakor zatrjujejo politični krogi so v glavnem zakrivile padec vojnega ministra Auffenberga razne nerednosti v vojni upravi, ki so se zlasti v zadnjem času, ko je bilo treba brezhibnega funkcioniranja upravnega aparata občutno pojavile. Zlasti so se izvršila mnoga velikanska naročila materijala, ki ni bil potreben; nujna in važna vojaška naročila pa so se zapostavljala. Na ta način se je politično že popolnoma omajana pozicija vojnega ministra Auffenberga tudi vojaško podrla. Sefa generalnega štaba Schemuo so smatrali itak vedno le za »Plalzhalterja«. Kakor znano je bil vzrok Konradovega odstopa nezadovoljnost Italije, ker se je pojavil politični odpor proti njemu. Grof Aehrenthal je z ozirom na potekajočo dobo trozveze strmoglavil Konrada, kljub temu, da je imel Konrad v osebi prestolonaslednika svojega protektorja. Po obnovitvi trozveze pa je sedaj politična situacija taka, da se delovanje Konrada ne more tolmačiti kot Italiji neprijazno. V vojaških krogih se reasumirajo dogodki s sledečimi besedami: Armada je izgubila najnezmožnejšega vojnega ministra in pridobila najzmožnej-šega voditelja. Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 284 Štev. Dunaj, 10. decembra. Lastnoročna pisma o izpremembah v vojni upravi še niso izšla. Krobatin pa je že prevzel interimistično vodstvo vojnega ministrstva. Tudi Conrad je že nastopil. Auffenberg postane ar-madni inšpektor in tudi Schemua ostane v aktivni službi. Dur i, 10. decembra. Vojaški krogi z? rjujejo, da je prišel Auffen-berg v ,dnjcm času v direktna na-sprotsrva s prestolonaslednikom in vodilnimi vojaškimi krogi. Navadil se je, da je podal o vsakem vojaškem vprašanju svoj separatni votum, ter motil potrebno harmonijo. Politični krogi zatrjujejo, da je bil Auffenberg nasprotnik vojne stranke. , Ministrski svet. Dunaj, 10. decembra. Danes skoro celo noč se je vršil ministrski svet pod predsedstvom Berchtolda. Bavil se je z zunanjo situacijo. Dunajski parlamentarni krogi presojajo situacijo za silno resno. Imenovanje Hotzendorfa je znamenje, da je Avstrija pripravljena za vsako eventualnost. Spremembo je izposloval prestolonaslednik v nedeljski avdijenci pri cesarju. V oficijoznih krogih zatrjujejo, da je razmerje med Avstrijo in Srbijo stacijonarno in da Srbija ni dala dokaza, da je voljna odstopiti od zahtev, Rusija pa je dokazala, da so ruski in avstrijski stiki naravnost zaupni. Situacija. Budimpešta, 10. decembra. »Pesti - Hirlap« prinaša članek, ki ga je baje dobil od \isoko stoječe, odlične in merodajne dunajske osebe. Čla-nek se glasi: Mučna nesigurnost v gospodarskem življenju in od ure do ure menjajoča se situacija in nesigurnost tudi z vojaškega stališča, sta postavili zunanje ministrstvo in vojno upravo pred dolžnost, pospešiti odločitev in situacijo razjasniti. Odločitev je v tem trenutku diploma-tično in vojaško popolnoma pripravljena in zadnje ukrepe je mogoče izvršiti tekom malo dni in če treba tudi tekom par ur. Vzrok in predmet teh odločitev je neodvisen od konference veleposlanikov. Če bo treba, borno napravili z nasilnimi sredstvi provokatoričnemu raz žaljivemu in nestrpnemu postopanju Srbije konec. Cc treba, še predno se sestane konferenca veleposlanikov. O tem ukrepu monarhije so podučeni vsi evropski kabineti, in ni izključeno, da bodo hoteli ti se potruditi, da pomirjevalno vplivajo na Srbijo. Če tudi to ne bo imelo uspeha, ne preostaja nič drugega, kakor udariti strašno in uničevalno srbski narod in srbsko dinastijo. O rezultatu ni mogoče dvomiti. Ali borno dobili zr.doščenie in r, ali pa 5€ Srbiia sama obsojal na smrt kot državnopravna eksistenca. Konferenca veleposlanikov. Pariz. 10. decembra. V dip^ma-tičnih kroeih se razglaša sledeči program konference veleposlanikov. Prvič vprašanje srbskega pristanišča in koridora k Jadranskemu morju. Drugič albansko vprašanje zlasti vprašanje mej bodoče Albanije. Egejski otoki, ki so jih zasedli Grki in Italijani. 4. Kreta. 5. Vprašanje turškega državnega dolga in železniškega monopola in 6. Vprašanje Soluna. Ukrepi konference niso obliga-•torični. Pariz, 10. decembra. Listi poročajo iz Valone, da namerava famozna albanska provizorična vlada tudi poslati svoje delegate k mirovnim pogr-ianjem v London. Pariz, 10. decembra. Francoski listi se izražajo zelo skeptično o konferenci veleposlanikov, ter dvomijo, če se bo konferenca sploh mogla vršiti, zlasti, ker se pojavlja v Avstriji in Nemčiji nezaupanje proti tej konferenci. Češka agrarna stranka. Praga, 10. decembra. Eksekutiv-ni odsek češke agrarne stranke je uvedel akcijo za skupni nastop vseh Čeških agrarnih strank z velepose-stvom vred. Ustavljeno Izdajanje potnih listov, Budimpešta, 10. decembra. Vlada je ustavila izdajanje potnih listov vsem onim, ki jih veže brambna dolžnost. Sploh je prepovedano takim osebam za dobo 1 leta izseljevanje. Drugo srbsko vseučlfišče. Belgrad, 10. decembra. Vlada namerava ustanoviti v Skoplju drugo srbsko vseučilišče. Romunija in Bolgarija. Bukarešta, 10. decembra. Ofici-{ozni »Roumaine« protestira proti gotovim trditvam, da bi razmerje med Romunijo in Bolgarijo trpelo v zadnjem času pod intrigami tretjega. List izjavlja k temu sledeče: Prepričani smo, da vlada med obema državama ne samo razmerje dobrih sosedov »uurvfi£ naravnost bratsko raz- merje. Ker pa je lasno, da Je obstoj prijateljstva odvisen od protiuslug obeh prijateljev, je popolnoma enostavno, da pridejo k nam sedaj bolgarski državniki, ki cenijo naše prijateljstvo in nam nudijo protiusluge za tolika izkazanja prijateljstva, ki smo jih nudili svojim sosedom. Dattev v Bukarešti. Bukarešta, 10. decembra. Predsednik bolgarskega sobranja Danev je konferiral včeraj z romunskimi ministri ter so mu ti priredili zvečer slavnostni banket. Bukarešta, 10. decembra. Misijo predsednika bolgarskega sobranja Daneva smatrajo tu za dokaz prijateljstva med Bolgarsko in Romunsko. Ni izključeno, da se bo našel kak način za še ožje prijateljske stike. ^ Duma. Petrograd. 10. decembra. Uradno se objavlja razmerje strank v novi gosudarstveni dumi. Glasom tega poročila imajo: pristaši desnice 63, nacijonalci 90, centrum 34, oktobristl 95. muzlimani 7, Poljaki 15, progre-sisti 45, kadeti 59, delavska stranka 10 in socijalni demokratje 15 mandatov. Divjakov je 9. VOJNA NA BALKANU. Mirovno vprašanje. Belgrad, 10. decembra. Danes so odpotovali bolgarski in srbski delegati preko Belgrada v London. V Parizu se sestanejo z Novakovićem in bodo imeli daljši razgovor s Po-incarejem. Včeraj je dospel v Belgrad tudi grški ministrski predsednik Venizellos preko Soluna in Skoplja ter je imel daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Pasičem. Tudi Venizellos odpotuje k mirovnim pogajanjem v London. V političnih krogih se iznova naglasa popolna solidarnost Balkanske zveze. Praga, 10. decembra. Bivši bolgarski minister Atanasov se je izrazil napram uredniku -Narodne noli-tike -. da je posest Odrina za Bolgarsko conditio sine qua non. Balkanska zveza ostane tudi po sklepu miru in ji morda pristopi tudi Turčija. Mirovna pogajanja. London, 10. decembra. Mirovna pogajanja se pricno v ponedeljek 16. t. m., ker se je odpotovanje turških zastopnikov pri mirovnih pogajanjih v Londonu zakasnilo. Sofija, 10. decembra. »Mir« piše. da se mirovna pogajanja na noben način ne smejo zavleči. Balkanske države bodo preprečile vsak poskus zavlačevanja Turčije. Teritorijalna razdelitev Bilkana se bo izvršila šele ro sklenjenem miru. Caragrad. 10. decembra. Vladni krogi zatrjujejo, da bo Grška jutri pod-:^'.:i premirje. Cetinje. 10. decembra. Ker ska-drski poveljnik ni priznal notifikacije premirja od strani nemškega poslanika nadaljujejo Turki z obrambnimi deli in prav pogosto izpadajo iz Skadra. Srbska mobilizacija. Belgrad, 10. decembra. Vlada je odredila mobilizacijo vsega do sedaj še ne vpoklicanega moštva :rne vojske. Moštvo je moralo priti ?od zastave tekom 24 ur. Iz vojne dospelo vojaštvo dobi kratek dopust, da obiščejo svojce. Častniki pa morajo ostati pri svojih oddelkih. Vse delavnice izvršujejo z mrzlično na-glco zimske obleke za armado. Zverinski Arnavti. Lipsko, 10. decembra. »Leipzi-ger neueste Nachrichten« poročajo iz Belgrada, da so se v ruski bolnišnici v Belcrradu Arnavti, ki so bili deloma teško, deloma lahko ranjeni zakleli nroti strežnikom in strežnicam. Napadli so jih z noži in več usmiljenih sester ranili. Vmes je moralo poseči vojaštvo z orožjem, da ukroti divje Arnavte. V boju, ki se je razvil, je obležalo 15 mrtvih. »Leipziger neueste Nachrichten* potrjuje tudi vest. da je dala srbska vojna uprava postaviti v belgradski trdnjavi 15 modernih teških topov, ki so jih Srbi vzeli Turkom. Nova uprava v Macedonijl. Solun, 10. decembra. Upravni uradniki za bolgarsko ozemlje so že imenovani in odpotujejo takoj na določena jim mesta. V več mestih, vaseh in selih se ustanove tudi bolgarske Šole. Za grški del orijental-ske železnice Solun - Bitolj je imenovan poseben kraljevi grški komisar. Orška vlada ie uvedla v Solunu tudi najvišje sodišče za Grke in več podrejenih sodišč v okolici z grškim uradnim jezikom. Francoski denarni trg in Balkan. Frankobrod o. M., 10. decembra. Listi poročajo, da se je že pred enim mesecem posrečilo Bolgarski, da je dobila v Parizu posojilo 40 milijonov frankov na državne zakladne bone. &edaj & dobila na ta način tudi Srbi- ja denar v Parizu. Listi pristavljajo k temu. da ti boni niso direktno zakladni boni srbske vlade marveč hipotekami boni, za katere garantira srbska vlada. Skopi)« — Alektlnovac. Belgrad, 10. decembra. Prebivalci Skoplja so prosili srbsko vlado, da bi se premenilo na čast srbskemu prestolonasledniku ime mesta Skoplje, ki naj bi se imenovalo od sedaj naprej mesto Skoplje — Aleksinovac. Prochaska. Berlin, 10. dec. „Lokalanzeiger" poroča iz dobro poučenih virov, da slikajo vsa poročila, ki so jih poslali do sedaj na Dunaj, v Mitrovico in Prizren poslani uradniki glede preiskave afere Prochaskove, celo ufero kot zelo nedolžno. Cela zadeva je rešena in sedaj čakajo le še na prihod konzula Edla, ki uredi le še morebitne formalne napake v tej cele zadevi. S tem bo afera Prochaska, ki je po zaslugi nemških listov že skoro celo Evropo razburjala, v miru zaspala. Vatona. Pariz, 10. dec. Iz Rima prihajajo poročila, da prodirajo grške Čete proti Valoni, ki jo hočejo Grki zasesti. „Matin" pa prinaša iz Belgrada brzojavko, ki pravi, da hoče Balkanska zveza ponuditi pristanišče Valono Angliji. Rusija in srbske pristaniške zahteve. Btlarad, 10. dec. V političnih krogih prevladuje vest, da je Rusija zadovoljna, če se zagotovi Srbiji eno nevtrapo albansko pristanišče zvezano z nevtralno železnico. Brzojavna zveza z Lješem. Belgrad, 10. decembra. Preko Plevlja in Črne gore je uvedena brzojavna zveza z Lješem. Poveljnik jadranskih čet. Belgrad, 10. dec. Potrjuje se vest, da je bil imenovan za poveljnika srbskih čet ob Jadranskem morju polkovnik Popovič. Podivjani Albanci. Ke!mora|n, 10. dec. Iz Vola poročajo, da so Turki in Albanci prodrli proti Elasoni, Serviji in Kožani in da strahovito razsajajo po teh krajinah. Bombni atentat. Solun, 10. dec. Turki so položili v solunski katedrali 4 bombe. Vsled tega je bilo 25 turških častnikov aretiranih. Direktna zveza s Solunom bo otvorjena prihodnji teden čez Skoplje. Prečrtane napredne časopise zbira in razpošilja tajništvo Narođ-nonapredne stranke. Časopisje je fian^s najmočnejša idejina moč. Iz-vrševalni odbor pro-»i vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tepra zbirajo krajevna politična društva prečitane časopis v svojem okraju. Datuhji list obsega 8 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne-. Umrli so v Ljubljani: Dne 7. decembra: Fran Delost, delavčev sin, 5 tednov, Streliška ul. 15. — Rudolf Fugec, rejenec, 5 mesecev, Streliška ulica 15. Dne 8. decembra: dr. Janko Vilfan, odvetnik, 50 let, Cigaletova ul. 7. — Anton Remec, zidar, 27 let, Gru-barjevo nabrežje 8. Dne 9. decembra: Fran Arhar, bivši mizarski pomočnik, 57 let, Ra-deckega cesta 11. V deželni bolnici: Dne 4. decembra: Peter Svoljšak, dninar, 42 let. Utrujenost izgine Kolikor pomočkov tudi dandanes za vse hvalisanje, pa vsi ponavadi izginejo tako hitro kakor so prišli. Ne zaupajo jim, kar se ne morejo sklicevati na dolgo vrsto let priznanih uspehov ter iskuSenega učinka. Kako drugače SC0TT0VA EMULZIJA že 37 let med zdravniki in la-jiki slavnozntno krepilno in ja-čflno sredstvo. Od dela prenapetim ljudem, ki \k1jub utrujenosti ne morejo prenehati z delom, je posebno priporočati nekoliko tednov trajajoče uživanje Scottove emulzije. Dobrodelni vpliv preparata na slast do jedi in telesna moč se kmaru pokažeta, zbudi se svež pogum in novo veseje do življenja gresta s tem roko v roki. mora pristna Scottova emulzija- Ona ©rif^n*lm steklenici S K ""•© v. Dobiva se po vreh lekarnah. Proti vpoSMjatvi r>a v v pismenih znamkah dobhe od tvrdke SCOTT&BOWME, d. %. o. z. na Dunaju VII. sklicrvaje se na na5 list enkratno ▼pošiljatev po«-kuSnjs od kake lekarne. Proti prahajem, luskinam in izpadanja las deluje imjt»*ljie priznana Tanno-cMolD Mtnra katera ©krepfiuje lasi&oe, odstranjuje lusk« in preprečuje izpadanje las. t Btelfclenlea c nahodom t krono. Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh pra'zkušenih zdravil, medic, roti, mediornal. vin, špeoHaD-tet, najflnajaFh parfum**, klrurglakfh ofcvav, »vtilh ?n!»aralniri vod itd. Det letoma imuna LensteKo iLtoblJari Rul]rm cesta i). I. poleg novoxgr*j enega Fran Jožefovega iubli. m o »ta. 17 V te) lekarni dobivajo zdravila tadl člani bo In liki h kla?*fa \ntae železnice c kr. tobačne tonrie in okr. bolniške blanatne ▼ MnblVeai. S. (Biuha vljudno vabi h nakupu zimskih potrebščin v svojo manufakturno trgovino I*od Tvcvnco Stari trg štev* 1. Serravatloz ieleznato Kina-vino Higijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni, i Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet :: Izborni okus. :: Večkrat odlikovano. v. Nad 7000 zdravnižklh spričeval. ;: J. SERRAVALLO, t, jn fr. dvorni dobavitelj TRST-Bar k o vije. 4484 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani*. Uradni korzi dnaajske borze 10. decembra 1912 ■alalbaal pa»lr)l. Đea*r•, I BlafMa 4% majeva renta .... 82*70 J 82S0 4-2e;, srebrna renta .... 86-— 8620 4°/, avatr. kronska renta . . 82 70 82 90 4°/o ogr. „ . . 8270 8290 4»/t kranjsko deželno posojilo —*— 94*50 V , k.o. čelke dež. banke . 8865 89 65 SreOke. ; Srečke Iz L 1860 % . . 442— 454 — „ „ „1864. .... 600— 612 — " tiske...... 27550 287 50 _ zemeljske I. izdaje . 256— 278 — „ „ n. ., 240*— 252 — „ ogrske hlpotečne . . 234— 246 — w dan. komunalne . 472— 484 — „ avstr. kreditne . . . 454-— 466 — „ ljublianske .... 66— 72 — n avstr. rdeč. križa , . 47— 53 — »t o*7- ti «i . . 27-— 33-— „ bazilika . • ; . . 24— 28- „ tnrlke...... 209 50 212'50 Balatee. Ljubljanske kreditne banke . 418— 420 — Avstr. kreditnega zavoda . . 595 25 j 596 25 r>tma?5kc bančne drnfbe . . 49130 ; 492*50 Jnfne leleznlce..... 96 75 | 97 75 Drlavne železnice .... 657*50; 65850 Alpjne-Montan..... 941-50 94250 Celke sladkorne družbe . . 341*— ! 343 50 Zivnostenske banke. , . . 261*50 262*50 MM Cekini ;**.**;♦» 11*44; 11*49 Marke * . . . . ^ . . 118-40; 118*70 Franki ;;;»..*. 9610' 9630 Lire , . J ;' . . a . 9470 \ 94 95 Rublp........" 253*75 254 75 • i; NoTodno-socijalna zveza (H. S. Z.] v Ljubljani. Članski prispevki in podpore določene na občnem zboru dne 6. okt. 1912. Vpisnina 50 v. — Knjižica 20 v. Razred In Članarina 20 vinarjev na teden. — Podpore: Nad 1 leto ( 52 ted.) članstva: V bolezni 10 tednov po 4 K, ali v brezposelnosti 5 ted. po 8 K. „ 3 leta (156 n) m „ 10 „ „ 5 K, „ » 5 „ „ 9 K in 1 teden 5 K. „ 5 let (260 „ ) „ m 10 „ „ 6 K, „ „ 6 „ „ 10 K. Na potovanju nad 1 leto do 20 K, nad 3 leta do 30 K, nad 5 let članstva do 40 K. Pop-ebSCina „ 1 „ „ 30 K, „ 3 „ „ 40 K? „ 5 „ „ n 50 K. Razred II« Članarina 40 vinarjev na teden. — Podpore: Nad 1 leto članstva: V bolezni 10 ted. po 8 K, ali v brezposelnosti 5 ted. po 9 K, in 5 ted. po 7 K. „ 3 leta „ „10 „ „ 9 K, in 3 ted. po 7 K, H K, „ 6 „ „ 9 K. n 5 let „ „ 10 „ „ 10 K, „ 5 „ „8 K, „ „ 6 „ „ 12 K, „ 8 „ „8 K. Na potovanja nad 1 leto do 40 K, nad 3 leta do 50 K, nad 5 let članstva do 60 K. PagrebSčina „ 1 „ „ 50 K, „ 3 „ „ 60 K, „ 5 „ „ „ 70 K. Razred III« Članarina 60 vinarjev na teden. — Podpore: Nad 1 leto članstva: V bolezni 12 tedn. po 10 K, ali v brezposelnosti 5 ted. po 12 K in 6 tedn. po 10 K. n 3 leta „ 10 „ „HK,in 6ted.polOK, „ „ 10 „ „ 13 „ „ 4 „ „10 K. „ 5 let „ „ 10 „ „ 12 K, „ 10 „ „ 10 K, „ „ 10 „ „ 15 „ „ 7 „ „ 10 K. Na potovanju nad 1 leto do 60 K, nad 3 leta do 70 K, nad 5 let članstva do 80 K. Potrebščina „ 1 „ „ 70 K, „ 3 „ „ 80 K, „ 5 „ „ „ 90 K. 1. Vstopivši član je dolžan plačati vpisnino in knjižico, ter se odločiti v kateri razred vstopi. 2. Prispevki se vplačujejo le tedaj, ako je član zaposlen. Ako dobiva član podporo, bodisi v bolezni ali brezposelnosti, isti odpadejo. Neplačevanje prispevkov sme trajati največ 26 tednov v leto. 3. Vplačanih zaporednih 52 tednov se smatra da je član 1 leto včlanjen pri »N. S. Z.«, ter ima pravico do podpor. (Vplačevanje se pa more vršiti le tedensko ali mesečno). 4. Član sme zaostati s prispevki največ 4 tedne; ako je dolžan »N. S. Z« za 5 tednov, dobi Še podporo, a Šele. i. teden: ako ic dolžan 6 tednov. dobi še podporo, a šele 3. teden; aV>o pa dolguje nad 6 tednov nima sploh več pravice do podpore. 5. Podpora v bolezni ali brezposelnosti se izplačuje, ako traja slučaj bolezni ali brezposelnosti nad tri dni. — V tem slučaju se vpoštevajo tudi prvi trije dnevi v podporo. 6. Ako je član zbolel ali postal brezposeln, mora to v teku 3 dni naznaniti »Narodno socijalni zvezi«. 7. Ako je član celo predpisano podporo porabil, dobi zopetno podporo še le po vplačilu in preteku 39 tedenske članarine. 8. Podpora pri potovanju (4 vin. za 1 kilometer) se plača, ako član nastopi delo aA drugem mestu, odda- ljenem najmanj 50 km od prejšnje^ bivališča. 9. Pogrebščina za člana se plača potomcem po doprinesku smrtnep lista. 10. Vsak član ima pravico do pravovarstva in posredovalnice dela. Odbor »N. S. Z.* Društveni prostori »N. S. Z.« so v Narodnem domu (pritličje) v Ljubljani. Uradne ure so: Ob nedeljah oti 9. do 12 dopoldne, ob sredah in sobotah od 6, do 8. zvečer. 284 Štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 7. Društvena naznanila. Društvo za oblačenje revnih Šolskih otrok vabi vse dobrotnike, otroke in njih starSe, da se udeležijo razdelitve oblek, katera se vrši v četrtek, dne 12. t m. ob 6 zvečer v dvorani Mestnega doma. Sokol »Litija - Šmartno« priredi v soboto, dne 11. januarja 1913 v »Sokolskem domu« v Litiji plesno veselico. To bo prva priredba v lastnem domu; zato se veselični odsek resno trudi isto, kar najsijajneje vprizoriti. Vsi prostori bodo posetni-kom na razpolago. Zanimanje za veselico je vsestransko, vaje v plesu — med drugim »beseda« — so v polnem teku. Godbo preskrbi »Slovenska Filharmonija«. Nastopile bodo tudi predpustne maske. Pri vsakoja-kih prireditvah naj se izvoli ozirati na sokolski ples v Litiji, dne 11. januarja 1913. Književnost. — Jng. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. — Cena 3 K. Vitez iz Rdeče hiše. (Le Chevalier de Maison rouge). Roman iz časov francoske revolucije. — Spisal Aiekander Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena 2 kroni 50 vin. — Ti dve knjigi ste izšli v založništvu dnevnika »Edinost« v Trstu. Oba romana sta znana kot zabavna in posebno segajo po njih ljubitelji historičnih povesti. Balkanski rat V založbi Janka Dujaka v Sisku je izšla pod tem naslovom hrvaška knjižica, ki opisuje balkansko vojsko. Cena 50 vin. S Telovadno društvo j „Sokol" v Ljubljani. V nedeljo dne 8. t. m, je preminul brat Valentin Krisper eden najstarejših in najzvestejših naših članov. Pogreb se vrši jutri v sredo 11. decembra ob 3. popoldne iz - še žalosti Bleiweisova cesta štev. 9, ?.i pokopališče pri Sv. Krištofu. Zbirališče točno ob polu treh oldne v telovadnici „Narodneea -orna*. Bratje, udeležite se polnoštevilno. Nazdar! Odbor. Mgfeero?9*?u!0 poročilo, Ihiui awrjea 3H-2 SttaaJI vačsi flak 7M ■■ £aS Stanje m^ i 'V"*- merr°a Ž« Vetrovi Ncbo •= ""* t mm Ž Š ___________________ 9 2.pop. 7436 —4*6 brezvetr. megla 7 9. zv. 743*5 —4*8 sL szah. 10. 7. zi. 742-5 —S*4? si. jzah. . Srednja včerajšnja temperatura —53'. norm. —0 91 Padavina v 24 arah 0'0 mti, Slovensko trgovsko društvo >Merknru v L^nbllani naznanja užno vest, da je njegov mnogoletni lan v Postojni, gospod GREGOR PIKEL nedeljo, 8. t. m. cb 2. uri zjutraj ireviden s svetotajstvi, v 54. letu voje starosti v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bo v orek, 10. decembra iz hiše žalosti na amkajšno pokopališče. Ostani mu blag sdomin. 4414 Ljubljana, 9. decembra 1912. J. ^W IDER vrtnar v Ljubljani sprejme takoj 4376 učenca. Nova enonadstropna 4406 te #^^ v Vodmatu (Ljublja- L2 ^^ na) z vrtom, priprav- '*£ iHrlinH na za Pen-^ijonista 181 m n se Pro<*a- bI Več se izve pri upra- | * ^ &M vitelju Sv. Petra cesta BIIVm štev. 40, I. nadstr. Ceno suho in sveže 4334 3^di :e s o. Vak dan sveže klano goveje, telečje aH koštrunovo meso poštni zavoj 5 kg K 5 50. Svinjsko meso surovo K 7.— Posušeno K 8—. Tirolske salame K 9 — franko po povzetju dobavlja 9COB8UB< izveš mesa, Nafjialeata, Sake-ozy-nt 3» Ogrsko. - IMo OO za živahno poštno rmzpolftjahio trgovino v Hamburgu 4410 mlada dana idi nM nspni kot ekspedienta in za lažjo slovensko korespondenco. — Ponudbe pod „*, a. ITM" na Rudolfi Mosse, Hamburg. Izgubila m Je "" majbna rjava pnca Najditelj, koji naj naznani upravništvu »Slov. Naroda« svoj naslov 4#M M K« Mtoro oeve enonadntpopna v Spodnji Šiški, z vrtom in praznim svetom, pripravna za večje podjetje, se proda. 4m Več pove upravitelj, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40, I.*nadstropje. Potrti Žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri in iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, svak, stric i. t. d., gospod Slojzij Vr$\c trgovec danes zjtraj ob > zb. po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika je v sredo 11. t. m. ob "M. uri Preblagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin! Sv. ma&a zadušnica se bode brala v četrtek ob 8. uri. Ljutomer, dne, 9. grudna 1912. Terezinka Vriič, roj. Ratatek, Angela Ceh, roj. Vršič, soproga. hčerka. Srečko, Milan, Lojzek, sinovi WqM.JDKpir Jlnviili želodca" ie najboljši liker za želodec. Sprejme se 441* otroška irtoama k dvema otrokoma, imeti mora veselje do vzgoje otrok. Ponudbe naj se pošiljajo pod „Vrt-n ari ca" na upravništvo „Slov. Nar". V najem se da s 1. svečanom 1913 pritlična h ISA z 2. sobama, čumnato, kuhinjo, kletjo in vrtom, v trgu Radeče pri Zidanem mostu Št. 43, posebno pripravna za uradnika. Natančnejša pojasnila se dobe pri gosp Miiavcu, gostilničarju v Radečah štev. 32. 4407 St. 40269 -m—^_____ o 4413 Razpis. Mestna občina ljubljanska namerava oddati ofertnim potom wA mmm tpntnptor?kona mircln LljiiiUiJii ilUifbijii iiUU|JbiyliJiiyyu iUUilill v železnobetonski konstrukciji. V smislu predpisov sestavljene ponudbe^ je vložiti v zapečatenem kuvertu z napisom: „Ponudba za zgradbo novega Sentpeterskega mostu" do 7. jaguarja 1913 do 10. are dopoldne pri kanalizacijskem oddelku mestnega stavbnega urada, Frančevo nabrežje št. I. Predno še poteče ta rok, je položiti pri mestni blagajni vadij, znašajoč 5 odstotkov ponudbene svote. Vsi tozadevni pripomočki in pogoji so do preje omenjenega dne na vpogled v kanalizačnem oddelku mestnega stavbnega urada od 9.—12. ure dopoludne. Mestni magistrat v Ljubljani« dne 9. decembra 1912. Zupan: dr. Ivan Tavčar 1. r. Bolezni prehlajenja, kakor kapelj, kafa^j influenco ublažuje in odstrani sredstvo, ki vzbuja tek in ki ima dobro slast najboljše sredstvo zoper ■ bolezni plji. Prvi lejitilii aielie in manikura 4404 po sistema instituta de Beaate Pariz-Dunaj. Marija Hocjan Ljubljana, Sv. Petra cesta 28 ii (vhod skozi hišna vrata) u priporoča cenj. damam traitemente za izboljšanje polti, to je obrazna masaža za oživljenje otrplih obraznih mišic, odpravljenje podbradka, gube na čelu, ob očeh, solznih mešičkov, ogrcev, odstranjenje kocin, debeloluknjaste kože in splošna telesna masaža tudi na domu. Odpravljanje nosne in obrazne rdečice. Dela se tudi s paro. Posojilnica v Maribora (Narodni dom) naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni član načelstva, gospod IVAN K0PRIVNIK c kr. iolskJ •▼•talk la posestalk v Karčovlal pri Maribora^ umrl danes ob pol 8. uri zjutraj. i408 Pogreb velezaslužnega pokojnika se vrši v sredo popoldne ob četrt 4. uri. V Maribora, 9. decembra 1912. Ravnateljstvo- Stran 8. ■LOVEW8fl HHOrt. 284. Štev. Odvetniški mi (začetnik) z enoletno sodno prakso, želi s 1. januarjem 1913 vstopiti v odvetniško pisarno. Naslov pove upravništvo »SL Naroda«. 4398 ! Sprejema zavarovanja tloveScega življenja po najraznovTStaiejsth kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica, Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjkajočimi se 101 vplačili. ••• • ••• viajtMiO zavarovalna banka v Pragi« - nanvval taaai K sS,Tlt~aftfr* 4. — liplalan ajaanaaaVJ ta kapitali!« B 115.3S0.603-61. to velikosti dragi najema* avartvmlaica nase drŽave t vseskozi slovaasko-narodno upravo. ——^——^—— »a* n«la*Bfl« aafai ———^—— wr Jana artatn i ijiMjai fX&e.r£i* i EotooM miti M11 -^b Zavaruje poslopja in premičnine proti | požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje, PozorI Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! Posolila po vseh kombinacijah na poljubno število let. lstotako plaćanje starih dolgov in slodtnjanfe v novo posojilo rod mnogo ugodnejšimi pogoji. Diskretno in kulantno posredovanje. — Dopisi na kreditno pisarno, €lizabeina cesta 4. Pismenim proftn(am prilagati le 90 vin. v aaamkaa. Uradne uro za stranke od 10.-11. ure dopoldne. POZOf! M Mri mm se prodaja TrQ0¥Ci! galanterijsko blago in pletenine 4054 u— iz konkurzne mase Ludovika Doienca v jjy ISp*^ Prešernovi ulici pod tvorničkim« cenami. vBVl Ni7n7Pmska Hwrowlia raa za mm llILULuUlefllll ~ Kavnateljstvo: Dana! L, Aspernplatz I a se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas vojaške službe po najugodnejših pogojih ter najnižjih premfjah. Ziam&a glanita knezi lita 1910 ekoi! 375 ailijim. — Mmi Imam leta 1913 okoli 112 milijonov Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu !., Schmiedgasse 40, kjer strogo reeini, delavni sotrndnlkl vsak čas dobe dobre službe. Nadzornik za Kranjsko : 611 = Ljubljana. Hrvatski trg št- 4. sssss LJ [PROTI LUSKINAM IN] □ aaaiaaam?An^lJaaaaaal JcLEftllONT a E. f0UET76l5EVt| [Orottenia ^ADRIJA*, LjublJMiaJJ KŠelenburfleva 5| Pitana perutnina! Meso! Košarica 9 5 kg z vsebino : debela gos ali 3—4 race, kapune ali kure za juho, ne?no, tolsto, sveče klano in skubljeno ali sveže zadnje volovsko in telečje meso, vse franko po povzetju na vse strani K 6*70. Sveže presno maslo iz kravjega mleka, zabojček s 5 k* franko K 10 50. 4090 1 ■ M. I. Schvrarr, Buczacz. - Sprejmi! $e mi ali gospodična na stanovanje in hrano v boljši rodbini. Poprava se 4373 na Sv. Petra eestl 69, I. n. desno. Proda se ozir. so odda v najem dx>brej obiskovana 4338 gtstitatpii z mešanim blagom v obljudenem lepem kraju na Gorenjskem; oddaljeno 3 minute od kolodvora, v kraiu je tudi tovarna s približno 400 delavci. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. Pristen dober 1 1 1 se dobi pri £5 L SEBEIilltU 9 SPO«. » Hodi sna vina 1912 Bela vina od 34 — 70 vinarjev rdeča vina od 48 — 68 vinarjev Teran krvno vino po 58 vin. za liter, zajamčeno naravno pristni od 56 litrov naprej. Tropinovec od K 1'20 naprej za liter od 20 litrov naprej dobavlja v posojenih sodih, ki jih ne zaračuna, franko postaja Gorica po povzetju And. Abuja, Gorica lastnik vinogradov in vinskih kleti. 3©žiena razjtatfo od 11. do 21. decembre 1912 v prostorih zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesia št. 22. s Islotam se sprejemajo tndi naročila. :: ff*i»va goren'^Ua košariška obrt v Radovljici. Izdelki državnih učnih deSavnic. 4345 Moderno pleteno pohištvo, vrtna zaslonila, popotne in kupejske košare, cvetlična in stojala za dela, obsežni senčni stoli, zakiopni stoli, vlaknaste preproge, kopalni čevlji — Vse porabnosti in luk-susno košar*štvo — Ilustrovam cenovnik zastonj. kari. motoristi, mm Vaša vozila se vzdržujejo po ceni in so vedno pripravljena za vožnjo, oko se ob času kot je sedaj dajo pregledati, vse pomankljivosti nadomestiti fn v uporabnem stanju v zato primernem prostoru ohraniti. Kakor vsako leto tako tudi letos, izgotovi to strokovnjaško natančno in po zelo nizki ceni, za to primeren prostor pa da brezplačno tvrdka Kari Čamcrnik & Ko., £jubljana ineciiaisa trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi delt. — Mehanična delavnica in garata« cftnton Sare ^erito, — epre/ne za neoeste. Romati izdelek. SPlafno in platneno blago, švicarske vezenine. Ljubljana, Šelenburgooa nI. S. Zdravnik *369 dr. Mavrini Rus se je vrnil In zopet ordinira. Najcenejši nakup ooffl in novoletnih d Air 11. JnveU, zlatnina, are-brnlna in razne ure. Vsakovrstna nova dela in popravila izvršujem v lastni delavnici. — Blago samo prve vrste. — Najnižje cene. Lud. Čeme, [avellr, trgovec b mraaml ter sapri-soienft a#dal aaallac. Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Lekarnarja Schaumanna 4073 želodčna sil i želodčno pisti aaaaam^ je 30 let preizkušeno sredstvo proti vseh vrst želod- *"9tajBT$ «*™*y črtim boleznim, motenju prebave in shujšanju. ^"^is Schaumannova želodčna sol skatljica K 1*50. Želodčne pastilje omarica K 1 50 Razpošilja po povzetju od 2 škatljic naprej lekarna Schaumann, StOCkeran pri Dunaju. — Dobiva se po vseh lekarnah in drogerijah. Ni bralni krožek. Časopisi ostanejo Vaša last. Dobavljam dunajske dnevnike in najbolj čitane tukajŠne in inozemske ilustrovane časopise v subabonnement franko na dom po polovičnih cenah n. pr. Neue Freie Presse K 7-40 | Osterr. Ulnstrierter lig. K 2-50 Neues Wr. Tagblatt » 6*10 Muškete „ 2 — Neues Wr. Journal „ 5*40 Interessantes Blatt „ 1*75 Jngend „ 2*80 Woche » 2-30 Simplicissiraus „ 2*50 Meggendorfer w 2-20 Illustration „ 8*— London News „ 7-20 Časopisni fcSrd HSRMANN GOLDSCDMEBDT, Dunaj I. WollzeiIe 11. 417 SIJAJNA ZMAGA v damskih raglamh. — ttavnoKar dospelo čez 2000 komadov 13 S cm dolgih od tO K naprej, ki so stali preje od 40 K do 60 J£. — lstotako znižane cene ragla-noi\ zimskih sukenj in oblek za gospode. „^Angleško skladišče oblek," O. Semajtov^ič, Jilestni trg št. 3. st. 1053 pr. W5£b 3BX "^Mt* SH& M ^5? 435} S ML £n» aram I H ^b> al Na porodniškem oddelku deželne bolnice, oziroma na c. kr. babiškem učiliŠču je izpraznjena služba šolske babice z letno plačo 1000 K, aktivitetno doklado 100 K ter s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg teh prejemkov uživa šolska babica Še državno nagrado ▼ letnem znesku 105 K ter prosto stanovanje in prosto svečavo v dež. bolnici. Prošnjam za to službo je priložiti krstni list, domovinski list, nravstno spričevalo, zdravniško potrdilo o fizični vsposobljenosti, babiška diploma in dokazilo o popolnem znanju slovenskega in nemškega jezika ter je v njih tudi navesti, Če je prosilka samska ali omožena in kje je do sedaj izvrševala prakso. Tako opremljene prošnje je predložiti do 10. januarja 1913 vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 5 decembra 1912. - - ——— ■—---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------— —-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------..--.. . — Zaloga poliva in; MAna blaga fr. ta Ljubljana. Marile Ter. l 11 Hej). Zaloga spolnih ter ledilnih sob v različnih najnovejših slogih. Vsakovrstno drago pohištvo. Priznano solidno blago ter najniže cono. Zalogo ofomonou đieonoy, žimnic različne kakovosti; zajamčeno trpežni izdelki. Velika izbira3408 otroških vozičkov vsakovrstnih slik. ogledal iti