Jotranfa Izdala.
(os. tovimo.
V LUblloBi v soboto. dne 19. novemtn 1910.
C«u 4 vinari*.
Letnik XLIII.

Jntrani« Izdaja v Izubijani i
vse leto................K 12'—
pol leta.................,   6*—
ćetrt leta...............„    3 —
oa tnesec...............»   1*10
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisl se ne vračftjo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (v pritHćJo levo), telefta it. 34.
Izhaja ¥sak dan zjutraj.
Ptiameua itevilka 4 vinari«.
Inseratl: 65 mm široka petit vrsta  14 vin.   Pri vcčkratni lnserdjl
po dogovoru.
Na pismena naročita brez istodobne vposlatve narotnlnc te ne ozlra.
Jvtraaia Udaja po pašti sa Avstro-Ograko:
vse leto.............%   •   K  18 —
pol leta...............,f    9-—
četrt leta.................    4 50
na mesec...............„    1150
Za inozemstvo ćelo leto..........,28 —
Upravaištvo: Kaiflevi ulica 5, (spodij, dvorišćc levo), telefon št.85.
Najnovejše vesti. — Brzojavna In telefonska poročlla „Slov. Narodu11.
Iz deleg;aeijskega  zasedanja.
S. — Dunaj, li), novembra. Vee-raj se je zaključila 44. sesija avstrijskih delegat* i j.
Sprejeti <o bili proračun o doba-vah za arinado, proračun naj visjela rai-iuiskeii'a d\o:*a ler proračun >luip-nega finančiiega ministrstva. Oclo-l-reni so- bili tutli zaključni računi.
Xa koncu seje konstatira nred-M'dnik delega-cij prof. Glombinski, iia soglašajo avstrijske delegacije z nuncijem, ki je bil ]>oslan od oirrskih delegacij, ter je nato zaključil del-> i;acijs>ko zasedanje.
Debata pa je tuđi v včerajšiiji ^eji pokazala marsikatero zaninii--ost.
Pred vsem je zunanji minUter irrof Aehrenthal doživel včeraj za svoje nervozno in netaktno postupanje v delegracijah, po katerem je na vsako neprijetno kritiko odgovarjal .iako razburJjivo ter jo zavraca 1 kot ueopravičeno in neosnovano, >vojo zasluženo plačilo. Ko je včeraj nad interpelacijo deleirata Zazvorke zo-I»et izražal jrroi* Aehrenthal svoje np-oreenje ter je kot neutemeljeno za-vračal. mu delegat Zazvorka ni ostal odgovora dolžan ter mu povednl. da #a minister pač srne skusati prepričati o neutemeljitvi interpelaciji, da si pa najodloenejše prei>ove tako. nekorektno postopanje.
Xa koncu zasedanja pa je jVriŠlo Muli do malena dramatičnega prizora. Krščansko socijalna »RimoIis-I'ost« je namreč v zadnjem časti'več-krat napadala skupnegn vojnesr.i ministra Šohunaicha ter inu podtikala razne nečedne stvari. V četrtek je iz-javil radi te«ra vojni ministar Schun-Jiich. da so te trditve »ReifFispošte« laž, da je proti »ReichspoS&J. tud i vložil tožlK> radi razžaljenja 7*asti. da pa tožba iz formalnih ozirov ni bila ^prejeta. Včeraj jra je radi t*tga nri-jfMiial delegat Stunipf ter zahteval od i:j«*ga, da naj prekliče v četrtek podn-no izjavo. Vojni minister S^lionai^b se je radi teg*a poziva nioeno razburil ter z niočnim glasom zaklicai, da ne l^r^kliče ničesar.
Interesantno je bilo opazovati, kako soglašanje so našli napadi proti vojnomu ministru Sehonniehu Dri većini delegatov.
Senzacija včerajšne seje pa je bil govor delegata Klofača, v kate-rem je ta kritiko val postof»anjc av-^trijskega želeanega kartela, ki brez-vestno izsesava avvstrijsko prebi val-stvo, pa tndi državo, kar se zlasti ob-čuti pri ladj^lehiicali in so ravno rn-<li t«»gu cpne železa za ladje kakor tuđi ladje same neprinierno visoke. V tein kartHu so združeni £idje in ka-loliški škofjp, avstrijski nadvojvodi in špekulanti v sku|>no zvezo v ?avu-rovanje njih »interesov«. Delegat Klofae je prečital njih imena. Med drujarimi so v kartelu nadvojvoda Priderik in nadvojvoda Karei Šte-fiin, dva škofa in tuđi Krnnjska in-*Justrijs»ka družba ter železarnn ? Storeh. T)olc»g?jt Klofač je predložil «l«»lega/»i.iam tuđi tajni štftnt tepa kartela ter obširno doknzovnl n 1*^2:0-ve škodljive posledice.
Govorili so še delegati: dr. Kramar, Udržal, Toniašek, Gruber in Grabmayr, uakar se je baron Sehwe-gel zali val il predsedniku prof. Glom binsktMiLu. Zunanji minister grof Aehrenthal je sporočil delegacijam /abvalo i-esarja za uspešno in stvarno delovanje avstrijskih delegacij. Nato je bilo zajedanje zaključeno.
Januarske delegacije.
S. — Dunaj, 19. novembra. Pri-hodnje delegacije bodo najbrže skli-cane za 8. januarja v Budimpešto, ter bodo najbrže zborovale do konca marea, ker morajo resiti vojasko reformo in mornariški program. Po zasedanju teli delegaeij bo sei zunanji minister grof Aehrenthal, kakor se je sam izrazil nasproti razni ta politikom, na daljsi dopust.
Konl'erenca   ni i nis trs koga   predsedni-ka barona Bienertha s češkim i državnim i poslanci.
A. — Dunaj9 19. novembra. Včeraj je bila tu konferenca med niini-strskim predsednikom baronom Bie-nerthom in nekaterimi češkimi poslanci, zlasti z dr. Kramarem, Klo-fačem in Metalom. Odločitev glede vprašanja, ali bo češki dežclni zbor odgođen, ali ne, še ni padla.
Konferenea   čeških   puslancev.
F.  — Dunaj, 19. novembra.    Češki poslanci so imeli včeraj v parlamentu   konferenco,     na  kateri   st  se posvetovali  o  konsekvenoah,     ki   jih zamorejo imeti razbita češko-neniška spravna  pogajanja za  državni    zbor. Češki   posluiif'i   zamerijo   zlasti   mini-strskeniu     predse<liiikii    balonu   Bie-nerthu, da s<? cei čas, od kar so trajala spravila pokajanja, ni  prav nič interesira I za u  ih pr(Kspeh  i u se nikakor ni   |K>trudi!.   nasvetovati  Neniceni,   ki vendar  tvo   jo   njegovo   većino,     već treznosti. rJ «> dejstvo bo 111< 1 i za stali-šče     Čeho\      naprani     nunLstrskeinn predsednikn   barunu   Bienerthu   nie-rtHlajno in z lasti se je bali, da Ceh I n^ IkhIo   do vol ili      fKHhilJMinja   državno-zborskega  poslovniškega  provizorija. O   ]H)teku   državnozlMu-skega   zasiMla-nja sodijo češki državni paslanci jr-ko skeptično.
Kaj je s češkim deželnim zborom?
G.  — Praga, 19. novembra. Odločitev o tem, ali bo vlada odgodila, ali zaključila česti deželni zbor,    Se ni padla,
Seja   parlamentarne komisije čeških deželnozborskih strank.
G. — Praga, 19. novembra. Parlamentarna komisija čeških deželno-zborskih strank je imela včeraj do-poldne sejo, v kateri je poslanec dr. Skarda poročal o političnih dogod-kih zadnjih dni. O tem poročiln se je otvorila debata, katere pa včeraj ni bilo mogoče dokončati.
Zfrornjeavstrijftki   dešelni   »bor —
B, — Liaec, 16. novembra. Včeraj je bil zaključen gornjeav«trij«ki deželni zbor.
Poljsko - rusinska pogajanju.
B. — Lvov, 19. novembra. Včeraj se je vršila tu konferenca nač*l-nikov poljskih in rusinskih deželno-zborskih strank. Prišlo je do delnega sporazuma, vsled katrn-ga odurhujo Knsiiii od svoje obstrukcije proti temu, da ostane odsek za vol i Ino reformo v permanenci. Volilni odsek ima vpoštevati podatke debate in kritike v gališkem deželnem zboru in ima na podlagi tega izdolati nov I>redlog za gališko deželnozborsko volilno reformo, ne da bi pri tem prejudieiral razdelitvi mandatov. o kateri se bodo vršila še posebna pogajanja.
Izboljšanje   odnoŠajev   med   Avstrijo in Rnsijo.
F. — Dunaj, 19. novembra. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se zatrjuje, da priđe novi ruski posla-njk na dunajskem dvoru, Giers, ko priđe na Dunaj, z izrecnim nalogom, da izboljša odnošaje med Avstrijo in Rusijo. To je namreč že dolgo iskre-iia želja avstrijskega cesarja Franea Jožefa in ruskega car ja Nikolaja.
Sekeijski   šef   Aranitzki   —   umirovljen.
S. — Zagreb, 19. novembra. Uradne »Narodne Novine« razglaša-jo včeraj, da je sekcijski šef Aranitzki  umirovljen.
Ogrski rekrutni kontingent.
A. — Budimpešta, 19. novembra. Ogrski deželnobrambovski minister predloži prihodnji teden ogrskemu državnemu zboru rekrutno predlogo. Rekrutni kontingent ne kaže nobenih izprememb.
Ogrski  minstrski  svet
A. — Budimpešta, 19. novembra. Danes dopoldne se sestane ogrski mi-nistrski svet, v katerem se bo raz-pravljalo o politični situaciji. Stali-šče justičnega ministra Szekelvja je — kakor se zatrjuje — nevzdržljivo, vendar minister Szekelv še 110 bo ta-koj odstopil, temveč še-le čez nekaj časa.
Masarykova razkritja in srln»ko easopisje.
F. — Belgrad, 19. novembra. Vse srbsko časopis je se peča z Masa-rykovimi razkritji. »Štampa« slavi včeraj prof. Masarvka kot moža, ki ima velike zasluge za srbski narod. Vsi listi zahtevajo, da naj se avstrij-ski poslanik, grof Forgaeh, odstrani iz Belgrada. Sodišče je veeraj potr-dilo odredbo, s katero je bil nad čas-nikarjem Vašićem proglašen preis-kovalni zapor.
Bolezen grofa Tol^tega. A. — Petrograd, 19. novembra. Zadnje vesti o Tolstojevi bolezni so jako vznemirljive. Grofica Tolsta bolnika še vedno ni videla, četudi grof Tolstoj vedno govori o njej. — Najstarejši Tolstojev sin izjavi ja, da je beg njegovega očeta zgolj posledi-ea njegovih religijoznih idej, ni pa v nikaki zvezi z rodbinskimi razinera-mi.
B. — Astapovo, 19. novembra. Zdravniki so imeli včeraj i>osvetova-nje in je bil izdan buletin, ki konstatira: Grof Tolstoj ćelo noč ni nič spal; dostikrat je izgubi 1 zavest. V četrtek zvečer je znašala pri pacijentu temperatura 38*4° C, včeraj zjutraj in opoldne 37*1° C, pulz 120, dostikrat preneha, dihanje 40. Bolnika j>eče v grlu in s težavo pozira, liolnik je jako slab in apatičen. Zato jt bilo potrebno, dati ni u injekcijo s ka tro.
Slovenski učnf jezik na tržaških šolah.
F. — Dunaj, 19. novembra. Včeraj je bil državni poslanec Mandić v naučnem ministrstvu, da intervenira glede slovenskega pouka na tržaški nemški državni soli, na kateri je vpi-sanih tuđi mnogo slovenskih otrok. Slovenci so zato zahtevali, naj *.* y.a te slovenske otroke vpelje obligatni pouk slovenščine, toda akoravno je vlada ugodila enakim zahtevam ita-lijanskih staršev, ni ustregla sloven. želji, češ, da ni za to potrebne vsote 400 K na razpolago. Poslanec Aian-dić je dosegeK da se prične na clržav-ni dekliski soli v Trstu s 1. decembrom  1910 slovenski pouk.
Angleške sufragetke.
B-  —  London,     19.     novembra,
Včeraj so se vršile pred parlamentom velike demonstracije angleških sufragetk. Policija je morala nasto-piti proti njim, ter jih aretirala da večera 82.
B- — London, 19. novembra. Proti večeru se je zbira lo vedno vec angrleških sufragetk pred angleškim parlamentom, tako da se je policija morala   braniti   pred   njimi.
Konferenee avstrijskih škol'ov.
F. — Dunaj, 19. novembra. Konferenee avstrijskih škofov, ki so se pričele na Dunaju dne 5. novembra, so bile včeraj  končane.
Neiuški   cesar  obisče   italijauske^a
kralja.
F. — Rim, 19. novembra. Kakor se zatrjuje, obišče prihodnjo pomlad nemški ce«ar Viljem v Rimu itali-janskega kralja. Najbrže obišče nemški cesar pri tvj priliki tud i papeža v Vatikanu.
Crnogorska kraljeva dvojica    obišee italijanskega kralja.
F.   — Berolin,    19.    novembra. Kralj in kraljica crnogorska ter crnogorski prestolonaslednik *e podaju prihodnjo pomlad v Rim, da obišČ€*jo italijanskega kralja.
Klzaška — republika«
G.  — Strassburg, 19. novembra. Okrajno zastopstvo Gornje    Elzaške je na predlog nekoga socijalno - demokrat ičnega  |k>hlanca  sklenilo,    da naj se uvede v Klzaški republika, in sicer se je dosegla za ta predlog većina 6 glasov.     lti članov o kraj ne ga /astopstva pa se je glasovanja vzdr-žalo.

Klerikalci za papeža in cerkev.
Nedavno toga so kršćanski soe»-jalei priredili na Dunaju shod, na katerem sa nastopili proti znaneinu govoru rimskega župana Nathana, naperjeiieniu proti papežu, ter se zn-vzemali za zopetno oživotvorjenje cerkvene države.
Naši klerikalni žive od nekdaj v najožjih prijateljskih* odnošajih z du-najskimi krščanskhni soeijalci, kate-ri so jim v v šakom oziru vzor, vsled česar jih tud i skuša jo prav po opič-je posn-emati v vsem njihovem deja-nju in nehanju.
Duna.jtfki kršćanski soo i jalee je zgied in vzor našim klerikalcem, da se glede njih lahko upravičeno ra-bijo Schillerjeve besede »\Vie er sich rauspert, wie er spuckt, das habt ilir ihm gliicklich abgeguckt.
Ker so torej dunajski kršćanski soeijalei priredili shod proti Nath«-i\u — satanu, kakor se je »duhovito« izvolil izraziti neki dmuijski katoliški govornik, se čutijo tuđi naši kleri-kalei dolžne, da skličojo enak shod tuđi v Ljubljani.
Ta shod bo v nedeljo in klerikalci razpošiljajo na to prireditev ta-K* vabila:
»Ljubljanski katolu-ani! Dne 20. septembra letos so, kakor vsako letu, Italijani praznovali obletnieo, kar so «v. Očetu ugrabili njegovo last. "Rimski župan, vod ja t'ramazonov, jiul Xa-tan, je imel govor, v katerem je kruto žalil svetega Očeta in se norčeval iz češčenja Marije Device.
Te žalitve so ogorčile ves katoliški svet. Ćelo med liberalnimi po-slanei v Italiji so se našli inožje, ki so obsodili Natanuvo surovost. Po-ysod prirejajo katolieani protestna z boro van ja. Posebno se je izkazal cezarski Drmaj, kjer je na tisoče in ti-soče katoliški Cerkvi z vest ih sr? na sijajnem zborovanju manifestiralo proti framazonski predrznosti ir» proti temu, da bi se, izrabljajoč ka-toliško potrpožljivost, tuđi pri nas po-časi prieele portugalske razmere.
Tuđi v Ljubljani dvigninio \ nedeljo, dne 20. novembra, svoj fflas na velikeni protestneni zborovanju, ki se vrši v veliki dvorani »Uniona« oh 4. uri pojHildne z dnevnim redom: Natan in Portugal. Govori načelnik Slov. Ljudske Stranke drž. in dež. po-hlanet* dr. Ivan Šusteršie.
Pri hitite vsi na to zborovanio! Pokažimo svetu, da hoćemo tuđi v središču Slovenije ostati zvesti katoliški Cerkvi!
Agitirajte za uajol>ilnejšo ude-ležbo! Za odbor ljubljanskih katoli-čanov: Fran Povše, predsednik. — Clani nekatoliških orsranizacij nima-jo pristopa.«
Klerikalci bodo torej na nedelj-»ki svoj^ prireditvi raspravljali o portugalskih rasmerah in o aferi med rimskim županom in rimskim papežem. Svoboduo jim, naj se za-vzemajo za portugalske menihe in naj jemljejo v zašeito rim&kega papeža proti krivici, ki se mu baje Sodi.
Ker pa bodo že govorili o krivi-cah, ki ge gode po svetu, se nadeja-mo, da bodo spregovorili pri tej pri-liki reano in odkrito besedo tuđi c krivičnostih, ki jih trpimo mi Slova-ni in ini Slovenci.
Ker se bo že govorilo o krivicah, ki se gode katoliški cerkvi in njene-mu poglavarju, je pametno in ume&t-no, da se »pregovori pogiiuina beaeda tuđi o krivicah, ki jih zadaja ista >ka~ toliška cerkev nam južnim Štovanom.
Ker poznamo naše klerikalce kot »hrabre bojevnike« za pravico in »navdušene boritelje« za dobro narodno stvar, za to smo prepričani, i\i bodo na nedeljskem svojem s!iodu pozvali na odgovor tuđi najvišjo eer-kveno upravo:
1. ker izganja slovansko bogoslužje iz cerkev v Dalmaciji in Istri.
1\ ker pre]H>veduje po istrskih cerkvah ral>o hrvaškega jezika, ki «a govori većina oiulotnega prebival-stva;
3.  ker je poslala slovenskim Ko-rošceni slovenskega jezika nevešc«?ga škofa.  ki  je obeneiu  kura tor sloven-:-ke »Družbe sv. Mohorja«;
4.  ker preganja po    krivici    duhovnika  dr.  Butignonija, ki je jana-Jko nastopil  proti korupciji, vladajo-či v višjih duhovniških krogih in
5. ker ]>oniaga nadškofu dr. Stad-lerju surovo preganjati T>osansl;e franjevce, ki so ml nekdaj se izza tež-kih turskih časov pravi poborniki vere in prosvete v deželi.
O teh točkah naj klerikalci spre-govore na nedeljskem shodu.
In da upravičijo ta svoj nnstop za pravico, naj javno na shodu ?>re-bero »Slovenčev« <v*lanek »Nova klo-t'uta«, v katerem se naiostreje ol>so ja nekatolivško postopanje visoke cer-hvene hierarhije.
Kako Bolgar sodi o Slovencih.
V lK>lgarskein listu »Rječ«. ki lzhaia v Sofiji, je napisal g. Georgi T. Pejev, ki je avgusta meseca bival stirinajst dni v Ljubljani, to-le sim-l»atično sodbo o Slovencih: »Slovenci so mal narod, toda po marljivost?, energiji in podjetnosti ne samo da dosezajo nas Bolgare, marveč nas ćelo nadkriljujejo. Slovenci, to so najboljši in najsimpatičnejši prebi-valci slovanskih Alp, Slovenci so naj-i:,krenejši prijatelji naroda bolgar-skega. A l»ela    Ljubljana, to je    bri-
ljjmt, biser, v katerem se leskece boliš« bodočno&t «lovan«tva. Pri nas v Bol fra rij i imamo Slovence raji kot rodne brate, morda za to, ker so med Slovani naj bol j preganjani in zatirani« morda pa tuđi za to, ker so tako maloštevilni (1 milijon in pol duš.) Slovenci so kristalni Slovani in govore % veliko ljubeznijo o Bolgarski. Ti, ki 8o prihajali k nam na Bolgar-sko na razne kongrese, so mnogo sto-rili, da pouče svoj narod o Bolgarih. Slovenci so tihi, a junaški delavci na i;olju slovanske vzajenmoeti.«
Usoda slovenske^« easnikarja.
Bivši večletni slovenski časni-kar nam piše k naši včerajšnji ruti i pod tem naslovroni: Resnica je, da je slovenski časnikar pravi trpin. Posebno \>o zimi, ko je večer za večerom kaka prireditev, ali kaka pred-pustna stvar ali pa zborovanje. Ce je i>o dva večera na teden prost, mora biti vesei, ker razmere so pri nas take, da hoče vsako društvo, da se njegove prireditve udeleži poročeva-!ec lista. Pa mislite potem, da i majo nekateri ljudje kaj ozirov na poro-čevalca? Prav nič. ZgtKlilo se je že, da je moral setleti v najslabšem kotu, kjer je vleklo od vseh strani nanj, da. se je ves prehladil; ko je prosil, naj se mu da v prepis sprejeta resolucija ali predlog, je enostavno ni dobi! in ko je nekoč želei, da bi se dnevni red v kratkem izvrši 1 — dasi je bilo že polu 12., še polovica dnevnega »-eda ni bila izčrpana -- dobil jih je pod nos od gospoda predsednika zbor(;va-i.ja, češ, da se na take ljudi ne more ozirati. Nekateri ljudje smatrajo slovenskega easnikarja za manj-\ redno stvar, da, kar za psa, ki £a je treba prezirati in zanicevati. In potem tište zamere, če ni porocilo tako, kot si žele gospodje zhorovalci. Zgodilo se je pa tuđi, da se je poročeval-cu stavila alternativa na zborovanju: tako in tako boš poročal, če ne, pa ne bos poročal. Xaj bi se pomislilo, kaka muka je za easnikarja, da mora presedevati po štiri in več ur v zakajeni sobi in poslušati take beda-l i je, da bi najrajši zbežal! Uvel javiti bi se moralo naeelo, da društvo, ki boce imeti porocevalca na s\ojih prireditvah, temu tuđi da prinierno odškodnino, da se žrtvuje zanj. Zgodile so se pa ćelo umazanosti, da ie bil pororevalec vabljen na prireditev, kjer je bila vstopnina, pa so tam kot kaki biriei zahtevali od n.joga vstopnino ali pa napravljali opazke, na je porocevalca moralo biti srani-Takih razmer mora biti enkrat za vselej konec!
Vseslovanski  časnikarski kongres.
Po sklepu letošnjega kongresa v Sofiji bo 1. 1911- vseslovanski čas-Bikarski kongres v Belgradu. Kakor nam  javlja prijatelj  našega  lista   iz
BelgTada, so tamkaj že- kcAaj prlč>*li 8 pripravami za ta kongren. Srbi nainreč hočejo ta kon|irres prirediti na najsijajneči način, da p<xsv«dočijo s tem, kako zelo ume ceniti važnost blovanske^a časopisja za fclovari«4k*> »tvar vobče in za srbski narod ]xme-be. Kongres se bo vršil prve dni ine-t*«ca julija 1911. Sprožila se je iniMe!, <la bi se kongres vršil jh> vzoru ;ne:i-narodnega čaKiiikarskega kongresa na parniku, ki bi vozil od Belgradi do Turn Seearina na Roinunskem in do Vidina na Bolgarakeni ter nazaj Na tem kongresu bodo i>rvič zastepa-ni vsi organizirani slovannki '"asni-karji — ker «e letos organizirajo tuđi hrvaški in ruski časnikarji, ki na to  pristopijo k zvezi.
Predavanje  na   Jenenicah  o slovan-nkem  gibanju.
. Kakor nam jx>ročajo z Jesen i c, se bodo v sokolskem društvu vršila v zimski sezoni razna predavanja, v prvi vrsti seveda poučna. Med drugi-mi bo predaval rnag. phar. g. Josip Peharec o novoslovanskem gibanju. O novoslovanskem gibanju so široki sloji našega naroda še jako malo poučeni, zato je naravnost zaslužno delo, ako se kaj stori, da se narod vsaj v širokih obrisih pouči o glavnih težnjah takozvant»ga novo-slovanstva, o katerem zlasti v zadnjem času zelo mnogo razpravljajo zlasti nemski listi. Pozdravljamo torej podjetje jeseniškega »Sokola« z velikim zadoščenjem, ter mu želimo največjega  uspeha.
Društvo slovenskih  hranilni&kih uradnikov.
Med hranilniškimi uradniki je že dl je časa opažati težnja po stanov-ski organizaciji. Kakor čujemo, s+* sedaj snuje »Društvo hranilniških uradnikov^« ki bo imelo svoj sedež v Ljubljani. Če smo dobro informira ni, so pravila že sestavljena, ter se v kratkem predlože vladi v odobrenje.
Nekaj iz  »Slovenskega     planinskoga društva.«
Kakor je znano, se je na zadnjem občnem zboru vršila živahna, mestoma oštra debata o vprašauju, ako bi ne kazalo »S. P. D.« preosno-vati v toliko, da bi glavni odbor voli-le vse podružnice in da bi se občni zbor, na katerem bi bile zastopane po delegatih vse podružnice, vršil v poletnem času, in sicer zapored po raznih krajih slovenske domovine. Takrat je bil izvoljen poseben otisek, ki bi naj proueil to stvar. Za preosno-vo v navedenem smislu se je najholj zavzemala kranjska podružnica. Ta je sedaj izdala natančen nacrt pre-osnov društva, t^r ga poslala drn-stvenemu vodstvu in članom gori imenovanega odseka. Kakor vse kaže, bo prišlo na prihodnjem občnem
LISTEK.
Na robu prepada.
Povest; spisal F. R. (Dalje.)
in.
Gospa Olga je sedela sama v svoji sobi. Svetlin se je bil po nujnem opravku odpeljal v Trst, Elvire pa Olga ni pustila k sebi pod pretvezo, da se slabo počuti, da jo boli glava in da je potre^bna popolnega miru. Elviri se je to prvič primerilo. Bila je zelo užaljena, ker je živela v do-mišljiji, da Olga ničesar ne ve o njenem nedovoljenem razmerju s Svetlinom, A tolažila se je z mislijo, da je Olga gotovo bližje smrti, kakor misli sam zdravnik, in da jo bo Olga že dala poklicat, če ji postane dolgo-časno.
Elvira se je umaknila v sobo, kjer je stal klavir in si je kratila čas z igranjem. Zvoki klavirja so se sli-šali v Olgino sobo. Pazno je Olga nekaj časa poslušala to igranje, potem je trpek usmev legel na njene obledele ustne.
Komaj se je moj mož za en sam dan odpeljal, že se ji tako po njem toži, da svira same zaljubljene, hre-penenja i>olne skladbe. Še nekaj ur ne more preživeti brez njega.
Ko je prinesla Marijanica kavo y sobo, je tako inimogrede rekla:
Ali je danes gospodična Elvira pridna. Ves mosec ni toliko na klavir igrala, kakor danes.
Olgo je to presenetilo. Ćelo posli so zapazili, da je to sviranje nekaj posebnega.
Elvira je danes res pridna, je pritrdila Olgu in naglo stopiv«i k Marijanici, vprašala: Ali ti ugajajo te skladbe, ali ti segajo ti glasovi do srca f
Marijanica se je nasmehnila, veselo in srečno.
Tako mehke, tako ljubke so te skladbe —  prav pogrevajo človeka.
Da, da, mehke in ljubke so — zaljubljene in hrepeneče, je dejala Olga, potem pa prijeka dekle za obe roki in oštro vprašala:
Ali pa tuđi kaj slutiš, zakaj gospodična Elvira ravno take skladbe igra?
Marijanica je zadrhtela in pod oštrim pogledom gospe Olge zardela do las.
O, gospa, kako naj jaz to veni... nič ne vem . ..
Marijanična zadrega je Olgi po-vedala do vol j. A ni se zadovoljila s tem spoznanjem, hotela je imeti jasno in dolocno pripoznanje.
Zakaj lažeš, dekle I je osorno za-vpila. Ali ti nisem bila vedno dobra in hvaležna gospodi nj at Ti pa si iz-dajalka__o, sram te bodi...
Nikar, gospa, proeim, nikar me ne obsojajte ... Pri spovedi so mi gospod rekli, naj molčim, dokler ne bom vprašana...
Olga je sedla na svoj stol. Resno je gledala Marijanici v obraz.
Ti torej vse veš. A molčala si, ker te nisem ničesar vprašala. Ti pač tuđi veš, da bom kmalu umrla...
Marijanica je zajokala na glas.
O, gospa, nikoli nisem na to mislila. Ko sem prvič zapazila, da se nekaj plete med gospodom in gospodično . . .
Kdaj si to zapazila? Ali je tega že dolgof
Ze več mesecev! A jaz nisem ni-komur nič omenila, nikomur pod božjim solncem, samo jokala sem. Ko je pa tuđi kuharica začela slutiti, kaj se godi, sem pri spovedi vprašala, če naj vam vse razodenem. Gospod pa so mi rekli, da posli nišo poklicani soditi svoje gospodarje in da posel ne srne gospodarja pri go-spodinji tožiti. A rekli so mi tuđi, da ne smem lagati, če bi bila vpra-šana.
Olga je Marijanioo pogladila po licu.
Pošteno dekle si, Marijanica. Ravnala si prav. Sedaj pa, ko si vpradana, ne smeš več molčati. Sedi sem k meni in povej mi po pravici vse, kar veš. Kar si videla in kar si slišala. Saj veš, da ne bom več dolgo živela.
Marijanica je sedla poleg Olge in je začela po vrsti pripovedovati, kar je vedela. Saj mnogo ni bilo. Gospod in gospodična sta se časih skriv-nostno pomenkovala in se časih poljubila, in gospod so večkrat ponoći
sli  v sobo  gospodične  Elvire  in se   I tam dolgo mudili.                                I
To je bilo vse, kar je Marijanica I vedela, a Olgi je bilo to dovolj.           I
Ti bi na to tuđi prisegla, kaj ne I Marijaniea, je vprašala Olga in Ma- I rijaniea je odločno potrdila, čudeč se, I da je kaj takega sploh niogoet1 I vpražati.                                              I
Med tem zasliševanjem in pripo- I vedovanjem je utihnil klavir, a Olga I je to sele zapazila, ko je Marijanica I že odhajala.                                         I
Še nekaj, Marjanica, je zaklicala I Olga. Poglej, kje je gospodična EI- I vira in kaj dela.                                  I
Marijanica se je vrnila čez tre- I notek in je po vedala, da je Elvira I ravnokar šla na izprehod in povedala I kuharici, da se vrne čez eno uro.         I
Zdaj  je Olga  odslovila Marija-   I nico z naročilom, naj je ne moti vs<ij   I dve    uri,    ČeŠ, da je  razburjena  iu   I slaba in da potrebuje počitka. Mari    I janici se je zdelo to zelo sumljivo in odšla je toliko raje, ker je njo san u* razgovor z Olgo hudo razburil.
Olga je nekaj časa pri vratih pri si usko val a, a ko se je prepričala, da ni nikogar na hodniku, se je tiho 8plazila iz sobe. Na koncu hodnika je odklenila vrata v sobo, v katero j^ tuđi Svetlin le malokdaj prišel. V tej sobi je hranil Svetlin svoje puške in lovsko orodje, tu se je kratkočasil z napražanjem ustreljenih ptičev in veveric in tu je hranil vsakovrstno
orodje.
(Dalje prifcodnjlč.)
zborn radi preosnove društva zopet do živahnih debat. Prav radovedni smo, katera struja bo končno zmaga-la. Razveseljivo je to, da je obema strujama pri srcu blagor slovenskoga planinstva, zato se tuđi ni bati, da bi trpe 1 a stvar sama, ako zmaga ta ali ona struja.
Današnji    zabavni  in  plesni    večer
»Narodne eitalnice« v Ljubljani
bo po neutrudljivih pripravah odbora sodeč, brezdvomno lepo uspel. — Vendar pa moramo še enkrat apelirati na sodelovanje vse ljubljanske družbe, ker le po skupnem zanimanju vseh poklicanih lahko prospeva-jo naše pri redit ve. Vabljeni so vsi elani našega društva in po njih vpe-Ijane ali povabljene družine. Sploh naj nikogar ne zadržuje prazna formalnost, vsak naj priđe z za vest jo, da je dobrodošel. Ker imamo utemeljeno upanje, da bo udeležba dam na današnji prireditvi dobra, se obraćamo do gospodov, da se v zadostnem številu udeleže tega plesa. Poskrb-Ijeno je tuđi poleg" plesa za dobro in raznovrstno zabavo. Opozarjamo samo, da je na sporedu tuđi več glas-benih in pevskih produkcij, med drugim prediiaša g. M. na klavirju fragmente iz AVagnerjeve opere »Lohen-grin« in M. Moszkowskega »Španski ples št. 4.« Izmed pevskih toek pa bo gotovo velezanimiv nastop naše dobre pevke gde. Pavle Tominškove, "ki zapoje iz Mozartove opore »Figa-rova ženitev« arijo Cherubina, nek A. Foersterjev in en češki samospev in koneno vee kuplejev in arij iz Le-harjevega »Grofa Luksemburškega.« Slišali borno pa še eno umetnico, ka-tere imena in prednašanik točk ne izdamo, da bo — vee radovednosti. — Med plesom se bodo starejši gospod-je lahko zabavali v dveh igralnih so-bah, dame imajo svojo damsko sobo itd. — Ker snio že na svojem prvem plesnem in zabavnem večeru vpelja-li neprisiljeno, domaeo zabavo in so se vsi prav izvrstno zabavali, soveda ne misli nihee o tem kaj spreminjati. Tuđi toaleta bo vedno navadna, dru-žabna. Sploh moramo še enkrat konstatirati: Intimna,prijazna in domaea zabava je glavno, vse ostalo pa naj se ravna po tem.
Velikanska tatvina redov v deželneni
muzeju   v   Braunschweigu   —   1500
mark nagrade.
V noći ti. na 7. t. ni. je bilo v Eraunsclnveigu vloniljeno v deželni muzej (Vaterlandisches Museuni) ter pokradeno mnogo redov, eastnih zna-kov, kolaju in drugih starinsko-vmlnostnih predmetov. Naj omeni-jiio Ie nekatere. Najznamenitejši so i>ili redi vojvode Henrika Leva. Iz-^finil je veliki križ z meci, zvezda vi*-likera križa, zvezda komandernoga križa I. vrste, dva komandama križa, 1 z meci, 1 brez njih, dva vitežka križa I. vrste in dva druge vrste z in hrez meeev, zaslužni križec I. in TI. \rste brez mečev in častni znak reda vojvode Henrika Leva. — Razni castniški znaki in kolajne. Razni vojni spominski križei. Razne westfal-ske, pruske, danske, angleške, Laiio-verske in franeoske vojne hrabrost -iie kolajne in križei z leta 187C/71. Križ z zvezdo reda vojvodin je Avgu-ste Doroteje,zadnje opatinje Ganders-heimske, duhovski red zvezde, kate-ro je nosil vojvoda Karei Viljem Ferdinand v bitki pri Anerstiidtu. Različni zgodovinsko - važni kov i in novci, ki spominjajo na smrti, jubileje, vojne zmage in dr. raznih monarhov. Okrvavljen napoleondor v bitki padle#a vojvodo Friderika Vi-Ijenia hraiuiKohweigske£a, 13 vitež-kih pečatov. Zlata žepna ura, katoro .ie imel pri sebi v bitki pri Gnntre-brasu paclli vojvoda Friderik Viljen.,
"i        i
kakor tuđi razne druge dragoeenosti,
ki   reprezentujejo    velikansko  zgrnio-
vinsko    vredrmšt.    Tat    je 28—30 let
star,  166—168 em     visok,    plavolas,
obrit,    Siroknlimi,    bled  ter  govori
neniško v južnonemškem narečju. Za
izsledbo tatu   in   ukradenih   prednie-
tov    je    muzealni ravnatelj obljubil
500, frankobrodska zavarovalnici pa
1000 mark.    Pri    rnzdelitvi nagrada
se bode na nekatere    najbolj    važno
f'ragocenosti posebno oziralo. Kdo si
pridobi to I*ijk> nagrado, je še vpraaa-
nje časa.
Iz sodoe dvorane.
OknOmo miSU* UrtljMak*.
V dobi kolere. Zadnje meseee je strašila na vee krajih kolera. Ker je bilo o nji v »Mestnem domu« pred par tedni velezanimivo in temeljito predavanje, bi bilo odveč o nji na dolgo in široko govoriti — in povrh bi to tuđi spadalo v »zdravstveno«, ne pa v »sodno« rubriko. Morda je ravno tisto predavanje imelo ta uspeh, da so slavni javni organi postali nekam nervozni — od najvišje-ga do najnižjega. Višji so dajali ukaze, nižji so jih pa izvrševali. In tako se je na euden način dogodilo, da je prišla tuđi kolera v to rubriko, ka-mor pravzaprav ne spada. Kolera je jela namree prav posebne skrbi dela-ti mestnemu tržneanu nadzorniku. »Kaj bo, kaj bo, Če priđe kolera v Lj ubijano i« tako so tarnali gospod-je, »mestno tržno nadzorstvo bo krivo, češ, da ni bilo dovolj pazno na trgu.« S takimi in enakimi mislimi v glavi se je napotila tržna komisija iz rotovža na trg. Obiskala je najprej tište branjevke, ki prodajajo sadje. Strogo oko postave je bilo to pot še veliko strožje, nego sicer , uiti mu ni mogel uiti najnedolžnejši bacilcek, kaj sele zarodki kolere! A ni pak kljub svoji neizprosni strogosti je komisija konfiscirala samo pri treh bra-njevkah nekaj nagnitih jabolk, pri eni pa malo gnilega grozdja. Će poni išli ino, da je ljubljanskih branjevk zelo veliko, pridemo gotovo do pre-prieajija, da so branjevke to težko izkušnjo briljantno prestale in nanovo utrdile dober glas, ki gre daleč na okrog o njih. One štiri grešniee pa so ^tale veeraj pred okrajnim S'jdišoem, zat ožene radi prestopka zakona o ži-vilih. Pri obravnavi pa se je pokazala velika težava: sodnik namree ni mogel razsoditi, ali so nagnita jabol-ka zdravju škodljiva v smislu zakona, ali ne. To vsekakor vražno vpra-sanje bo moral razrešiti tržni nadzornik sam. Sodišee je sklenilo zasli-šati ga in zato se je obravnava preložila. — Oh, ta kolera!
VABILO
ratne! obi! zboru
diiaibega potfpomBfa dnstira KaiegsJ.
ki se vrši
v soboto, dne 26. listopada 1910. leta ob taštih iveter
v MNarodnem domuu.
DNEVNI RED:
1.  Nagovor predsednikov.
2.  Poročilo tajnikovo.
3.  Poročilo  blagajnikovo.
4.  Poročilo računskih  preglednikov.
5.  Volitev predsednika,   njegovega na-mestnika in trinajstero odbornikov.*)
6.  Volitev računskih preglednikov.
7.   Slučajn-.sti.**)
V Ljubljani,  dne   10. listopada 1910.
Za odbor:
Ivan Hribar
predsednik.
Izpisok iz prawili
*) § 13. Odbor šteje polcg predsednika in njegovega namestnika 13 članov. Vsi člani morajo voljeni biti izmed ustanovnikov in rednih članov; vendar pa v odboru ne srne biti več kot 7 ustanovnikov. Poleg predsednika in podpredsednika mora stanovati vsaj sedem odbornikov stalno v Ljubljani. Ostalih 6 od-bornilcov voli se tako, da imajo Kranjska (zu-naj Ljubljane), Štajerska. Koroška, GoriSka Trst z okolico in Istra po enega zastopnika v odboru.
♦*) § 22. O samostalnih predlogih društven ikov se srne le takrat obravnavati, ako so bili teden dni prej naznanjeni društvenemu odboru. Za veljavnost sklepa o spremembi pravil treba je navzočnosti vsaj dvajset društventkov.___________
Kdor se ne more udeležtti občnega zbora se prosi, da zanesljivo posije priloženo po-oblastilo, na katerem se naj izpolni samo datum in podpts.
„SloteaskJ futUf iztaa Jnetno Jtakral
Razne stvari.
* Tolstoj in fframofon. V pismu, ki gtL je zapustil Tolstoj pred svojim odpotovanjem, se je pritoževal posebno tuđi nad vsiljivostjo raznih ki-nematografskih in gramofonskih podjetij. V prejšnjih svojih pLsuiih je pogosto potožil svojim prijateljem, da ga ćelo njegova žena sili, naj govori v gramofone in se da slikati kinematografom. In res je go-voril Tolstoj leta 1909. v gramofon. Takrat je ruski pesnik Semjonov po nalogu petrogradskega časnikarske-ga društva ovekovečil na plošci glas pesnika iz Jasne Poljane. Ko mu je Semjonov razodel svojo nakano, je govoril Tolstoj v gramofon. Pri tej priliki je izpregovoril tuđi sledeče: »Narod potrebuje koristno zabavo.Ce se mu morejo na ta način razodeti misli in pouki dobrih pesnikov, mu prineso gramofon, plošče isto korist, •kakor dobra knjiga.« V petrograd-skem arhivu stoji pet posnetkov njegovega glasu, in sicer v ruskem, an-gleškem, franeoskem in neinškem jeziku. Te plošče obsegajo: »Misli iz knjige za vse dneve.« To je bilo edi-nokrat, da se je dal pregovoriti Tolstoj, da je govoril v gramofon. Od tedaj pa so ga nadlegovali tolikokrat z enakimi prošnjami, da se ne more-mo čuditi njegovemu vzdihu v po-slednjem pismu.
Kaj bo s spomenikom Adamiča in Lundra?
Iz Belgrada nam pišejo: V listih čitamo, da je avstrijska vlada prepo-vedala  žrtvam  septembrskih  dogod-kov,   Adamiču   in   Lundru,   postaviti spomenik, dasi je preje nacrte za ta spomenik že ododbrila. Xe bom kriti-koval   te   prej>ovedi,   ker  vem,   da  bi vani  to  kritiko  takoj  zasegla strofa roka državnega pravdnika, to pa lahko pribijeni, da je ni kulturne države,    ki bi prepovedovala    na^robne spomenike,  ki  nišo ničesar drugega, kot izraz pietete.  Kakor čujemo, je dotični  spomenik  že  popoh^ma,  gotov in da ste sedaj Slovenci v veliki zadregi, kam bi sedaj dejali ta spomenik? Ali #a hoćete dati v muzej! To bi  bila nepieteta nasproti  pokoj-nikoma. Zato vam nasvetujem to-le: Ako ni na slovenski zemlji več pro-storčka,  kjer bi  naj  stal spomenik, obrnite  se  na  svoje    jugoslovanske brate, morda vam oni preskrbe ped zemlje, kjer se bo smel postaviti na-grrobni   spomenik   Adamiču   in   Lundru. Menim in prepričan sem docela, da bi niti Belgrrad, niti Sofija    niti trenotka ne pomišljala, vam dati na razpolago   za  spomenik   svoje     naj-krasnejše prostore. Kadar vam bodo sijale  ugodnejše  zvezde,     pa    zopet lahko prepeljete spomenik na doma-ča rodna tla. Druga ideja pa bi bila ta: Kakor sem čital v vaših slovenskih  listih,  so za  spomenik    mnogo prispevali vaši v Ameriki živeći ro-jaki. Gotovo je v svobodni Ameriki kaka večja slovenska kolonija, ki bi postavila spomenik, ako ga ji izroči-te, na najčastnejšem  mostu,  takisto gotovo pa je tuđi, da nihee    izmed Amerieanov —    in    bodisi    Anglež, Francoz, Španec ali Nemec — ne bo ugovarjal, ako bi se spomenik post^.-vil tuđi na kakem javnem trgu. Seve-da bi prevoz  spomenika  v  Ameriko stal par sto kron,    toda    prepričan sem, da bi se potrebni denar, ako bi se resno mislilo na izvedbo nacrta, nabral v nekaj tednih. Prispevala pa bi tako stara, kakor nova domovina. Vidite, te-le misli so se mi porodile v glavi, ko sem čital,    da   je vlada prepovedala AdamiČ - Lnndrov spomenik.    Prepoved me je  iznenadila tem bolj, ker pri nas sploh ni treba posebnega dovoljenja, ce se hoće postaviti kak nagrobni spomenik.  No, pa pri vas imate pac druge sakone, droge navade in drnge vlade.
Za kratek {as.
A^rmrci med fleboj.    »Ali veste, kdo je kriv draginje meeat«
— »Seveda, biki — ki so nas iz-volili.«
bdaJsM] fai odgovorni urednik: Buta PMtMfenfek*
Listnica uredništva*
O. P. Jo s. na J.: Na vaše cenje-no pismo vam odgovorim, čim zbe~ rem stvari, ki jih potrebujete.
Borama poročila-
Dunaj, 19. novembra. RazjK)loženje na včerajšnji borzi je bilo nekaj slabše, kakor v četrtek. Vendar so se kurzi včeraj zvečer vzdržaii na svoji visini. Popoldne je postal trg be bolj tih in tendenca je bila brez vsake vztrajnosti. Rente so bile trd-nejše; le ogrska zlata renta se ni ude-ležila tega napredka. Devize so neiz-premenjene.
wKreditna banka v Ljubljani-.
Uratfii kini disajike borze 18. novembri 1910.
■•l*l»Ml »aplrll.            »t""1      BlAC#vvl
4°/0 majeva renta    ....           9310           93-30
4 2% srebrna renta ....       9660       96'80
4«/t avstr. kronika renta   .   .       93 05       93*25
4#/t ogr.        „         „       .    .       9155       91 75
4% kranjsko deželno posoJUo       96 —       97 —
4% k. o. čeike dež. banke    .       94—       95 —
Srečke U 1. 1860 V*     •   .   .     214 -     220 —
„     „   .. 1864.....     319 25)   325-25
„     tlake......     153 75'    159-75
zemeljske   1. izdaje    .     296 75     302 75
II.     m        .     277 25     283 25
t9     ogrske hlpoteftic  .    .     247—     253 —
„     dun. komunalne     .    .     531* -      541 —
„      avstr. kreditne   .   .    .     525 —     535 —
„     ljubljanske   ....      89—       95—
avstr. rdeč. križa    .    .      63•— |     67 —
,.     ogr.                        .   .      40-       44*
„     bazilika.....       28 25       32 25
„     turfke......     25450     257Č0
O«lalo«.                                 j
Ljubljanske kreditne banke   .     444 — !   448 —
Avstr. kredltnega zavoda .   .     663'— i   664 —
Dunajske bančne družbe .    .     552 75     553 75
Južne železnice.....      115*0 1    11650
Državne žeieznice    ....     747—)   748 —
Alpine-Mcntan.....     76150     767-50
Češke sladkome družbe    .    .     248—     251 —
Živnostenske banke.    ... I 271*—     27250
Valvt«.              I
Cekin!........I    1137       1139
Marke........I 117"57*J      tl7 77*°
Franki........|   95 35       95'55
Lire.........      95- \     95*25
RublJI.........254-25     255 25
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 18. novembra 1910.
Tiraln.
Pšenica za april 1911 . . . za 50 kg 11— Rž za april 1911 .... za 50 kg 7*93 Koruza za maj 1911 ... za 50 kg 567 Oves za april 1911     ...    za 50 kg   8*30
Efekti«. 5-10 vin. višje.
Anton Šare
Ljihliau. tenrgova Dika it. i
u mili Iiiflm lim (uspriti llnn Miti)
prije svicanke vezeelne
nijcenej&i nakup            182
oprem za  neveste.
iuiflje po ulKiti
4. dodatek  h   glavuemu   delu  „Nosni,
vratni   in   ušesni   katar44.   Cena 50 vin.
Ravnokar izŠlo.               212
J. IMllftr, Br#m#a9 Sedanstrasse 94.
Eng. Francketfl
v Ljubljani, Sodnijska ulica 2,
priporoCa   svojo   elegantno   in   higijeniCno
urejeno                           J
t>x*i^rn.ioo
ta pf*4aj« razaik M*i ia toncticaili »retactev. OT#p ■ lff|BI I
Resljeva eesta            Itesljeva cesta
do dne 26. novembra
velik sejem zo posodo:
Karlovovarška   porcelanasta,   steklena,   plofcevinasta    in lita posoda, zaloga vas in nagizdnih predmetov.
»          .                        I. Kos & iL Bnblifc.
„Uo-oM banka v liiiani"
registrovana zadruga vz OM*ienIm taaastroam
Orad&i prostori: talrnpa ilita il. 7. usjnti Hane m.
Sprcjema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 41 a°;J; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejena vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. - Daje MSOJill na najrazličnejše načine. — Ravnotam nenlainica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vieUnostne papirje, sreCke itd Nakazila v Ameriko. — Esfeomptiri trgovske menice. — Preskrbnjc vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov  Itd. na  vsa tu-  in   inozemska tržišča    —   Izdaja  nakaznice
Vsa  pojasnila  se  dobe   bodisi   ustmeno  ali   pismeno  v  zadružni
pisarni.                                            10
Us nre vuk dan dopoldne od 9. do 12., popove Bd 3. dl 5.
Ustanovljena leta 1882.                                  23
Kmetska nosoillnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neoameieoo zavezo
v lastnem z?Jnižnem domu v LJnbllanl na Dnnajski cesti It. 18
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K 83,116.121*11
upravnega premo*enja................K 20,775.510-59
obrestuje hranilne vloge po 41|2°|0
brez vsakegi odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojllnloa
•ina sa vložnlke.
Sprejema tuđi vloge na tekoii ra&ua v zvezi s čekovnim promete« in Ji!i obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad...............K 20t000.000
Posojuje   nm  aemljlaea  po  S14° 0 m 1Vi°/o  nm amortizacijo  ali  pa  po 514J 0 broš amortizacije | na menico po 6%.
Posojilnica sprejema tuđi vsak drugi eaćrt glede amortizovanja dolga. UBADNE DRE; vaak dan od 8.—12. in od 3.—4. izven nedelf
in praznikov.
Telefon At 185.                    Postne hranilnlce raćtui it $28.409.
Zanimivost!                                             Zanimivost!
V Kinematografu „Ideal"
se  predstavlja  od  sobote  do   srede zanimiva  slika
M\imw lelodta z Ronfoenovimi žarki \
Poanototi Je naravno  poanot na pariikl kliniki In Je Jako poučen
ma viakega.
V nedeljo o3 3.—7. pop. igra tamburaško pevsko 9rn!tvo 99Zviez9au.
K obilnem obisku vabi  uljudno                                  258
Ravnateljstvo.
Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel                  0
Slamo lastapstva M Češke* življenste zavaravale,
najcenejii zavod nm kontinentu.
Nadalje opozarjam, da preskrbujem Iculantno
IV*   vsakovrstna posojila in kredite
kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite.
Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr.
JJajvccja, najvarnejša slovenska hranilnica
Mestii hranililta ljoblianska
v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3.
Njen denarni   promet znaša  koncem   leta   1909   518   milijOIlOV   K, obstoječe vloge nad   38   milijOIlOV   K,    a rezervni   zaklad   nad
1 milijon kron.
Vsaka Izfjnba vloženega  denarja je   nemogOČa,   ^er   je pri   tej hranilnici   isključena   TSaka   ipekulacija   s   tem    denarjem.
41   0 4     0   ^rez ^21^^3 odbitka.
Ima vpeljane domaće  hranilnike in kreditno društvo.
Posoja  na  posestva po   50/0   obresti   in   proti   odplačilu   po najmanj
V2% na leto.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuaiii.
priporoca                               StritarjOVa   UliOa   ŠteV.   2.                                pnporoća
DTomese na ognke premijske srećke} iz:,*>?+- Mm 15. nieHn il. iriitek R 240.000 DTomese oa ognke bipotečne »efte i K 5'—. Kebanje 15. novembra, ilani lilitek K 40.000
inine n 3% meli. kni nefke i R S'58. !rebaije 16. onenbra, glavni dibitek R 90.0CO
BJBF" Tri promese fkapa] saao K 25-—.   ~WM
Spreiema vlofle na knlllice In t«k*ei ratu ter Jlh okrestnje p« tistih      ^^Jo
-----   Leta 1873. ustanovljena delniska družba   =====
Kranlska stavblnska družba v Llnbljanl
Stavbeno podletalilvo; pisana sa arhltokfearo Ib stavtaMtekalika Ulm-, tosantro la atuntro i strojalm okratoa sa sta¥boaa la Haa dela; opakarao s strolalai oferatoai v bNiik ni aa ¥l*a; kaauoload w Podp^l la w Opafl|l. ..     «                               Priporo6a se sa stavbena dela vaake vrate.              163            T«i«fon m««. i«.
Telefon stev« io»                                             r
Dolžnost
vsakega Slovenca je, da Bklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki
,SLAVIJIU.
Podpirajmo torej domaČ slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti t Dajširšem obsegu.
vzajemno zavarovalna banka w Pragi
je največji slovanski zavaroralni zavod v Avstriji.
Ogroaainl reservnl fonall K 4aVS12.797— iami6lj€) sa m+mmto— tapatst
DmlM     VIHIIIIIIm ima posebno ugodne in prikladne BUIMII hALmVIJH    načine za zavarovanje življenja.
Bunim    f I Rili IHM razpolaga z najcenejšimi ceniki za MUlHll itAUlVIJil    preskrbtjenje za starost, za slučaj
smrti roditeljev, za doto otrokom.
Damlffl     fl II III IH" razdeljuje ves čisti dobiček svo-BOlKD „SUiVIJA    Jim članom
Bataalrai    fl ■IH IH11 Je re* ttovaaska zavarovalnica z vse-
5QllHD tijUlVlJH    skozl tlovansko - narodno upravo.
Dambai    f I IDI IAM gmotno podpira narodna društva, MUlM tf#UlwIvll    orgaolzadje in prispeva k narodnim dobrodelnim namenom.
Bamb«     VIHI1IIII11 stremi za izboljsanjem in osamo-BlUlRD mUJIVIJA    STOjitvijo narodnega gospodarstva.
Ta icUaila iaje đme ralje hbhM m ate JUlUf i IJalioL
11 p 1111 • i o.
Lutala« la U»k »Narodae tiduurae«.