Poštnina placana pri pošti 1290 Grosuplje 


Slika zgoraj: 
Turisticno društvo Dobrepolje je pripravilo niz pohodov ob mejah obcine. Prvi pohod je bil že opravljen, v naslednjih mesecih sledijo še drugi. 
Slika levo: 
Na mejah, kjer se stikajo po tri obcine, smo postavili prvo obeležje, nekaj takih bo postavljenih tudi na naslednjih pohodih. 

Spoštovani bralci Našega kraja. 
Bojan Novak, urednik 
Pred vami je marcevska številka našega informativnega glasila. Lahko recemo, da je za nami eden najbolj normalnih mese­cev v zadnjem letu, saj se je življenje na mnogih podrocjih precej približalo tiste-mu, ki smo ga bili vajeni pred epidemi­jo. Žal obstajajo še vedno podrocja, kjer ljudje ne morejo opravljati dela, pred­vsem velja to za turizem, gostinstvo ter tudi za organizacijo množicnih zbiranj. 
Kar nekaj je tudi prireditev, ki bi jih sicer izvajala naša društva, a jih mora­jo prestavljati na kasnejše mesece. Sem spadajo tudi obcni zbori, ki bi se odvijali v tem casu, a jih letos v klasicni obliki z druženjem clanov in razpravami o priho­dnosti še ne bo. 
Ce smo se kaj naucili v letu, je to vse­kakor spoznanje, da se na vsako, tudi povsem nepricakovano spremembo kot cloveštvo znamo in zmoremo odzvati. Drži – ne vedno prav, ne vedno takoj, dolgorocno pa znamo vendarle splezati nazaj na zeleno vejo. To mora biti tehten razlog za optimizem. Tega pa v takih ob-dobjih, kot je zdaj, potrebujemo še vec kot sicer. Žal ga neumorno gasijo stalne negativne informacije v dnevnih medijih in zdi se, kot da moramo biti obvešceni prav o vsakem negativnem dogodku, ki se je zgodil na svetu. Pa bi verjetno lepše živeli, ce bi kako tako novico preslišali ali spregledali. 
V svojem glasilu želimo biti drugac­ni in pokazati predvsem na lepe stvari. Povsem življenjsko je, da vedno to ni mogoce, in na naslednjih straneh boste našli tudi nekaj manj prijetnih novic. Te so zadnje case v naši obcini povezane 

Naš kraj 
pretežno z ekologijo. Nekaj strani tudi tokrat posvecamo problematiki nerazu­mljivega odmetavanja embalaže in dru­gih smeti v našo lepo naravo. A tudi tu je optimizem. Gotovo je vecina obcanov dovolj ozavešcena, da ne smeti ob naših cestah ter po gozdovih. Še vec, najdejo se tudi posamezniki, ki samoiniciativno, iz ljubezni do narave in do videza kraja, poberejo smeti za nevzgojenimi. 
Tokrat boste lahko prebrali tudi pri­spevka Centra za socialno delo Ljublja­na ter Nacionalnega instituta za javno zdravje, ki govorita o skritih posledicah epidemije. Med te spadajo gotovo nego­tovost, odtujenost, utrujenost, crnogle-dost, tudi nasilje … Vedno se najde reši­tev, le poiskati jo je treba. Naj bosta pri tem omenjena prispevka v pomoc. 
S posebnim veseljem vedno beremo prispevke, ki govorijo o castitljivi sta­rosti, ki jo doseže kdo, ki živi med nami. Tudi tokrat je prizadevna clanica Karitas, Marta Šuštar, za nas pripravila prispevek o 90-letni obcanki. 
Kljub relativno hladni sredini marca, še posebej v jutranjem casu, pa se neza­držno približuje pomlad. Ta bo na ceste ponovno privabila vecje število kolesar­jev. Na Policijski postaji Grosuplje so zato pripravili preventivni prispevek, ki naj bo osnova za naše ravnanje v pro-metu. Tako v vlogi kolesarja kot v vlogi voznika. 
Sledimo viziji NIC, vsi skupaj delajmo na tem, da v prihajajocih mesecih ne bomo imeli nobenega poškodovanega kolesarja na naših cestah. 
S toplejšim vremenom bodo po naših gozdovih zacele rasti tudi gobe, zato so clani Gobarskega društva Štorovke Šen­

Ustanovitelj glasila je Obcina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Clani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Šušteršic, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1300 izvodov. 
Naslednja številka 
Naslednja številka izide v cetrtek, 29. aprila. Rok za oddajo prispevkov je 19. april 2021. 
trumar pripravili strokovno bogat prispe­vek o tej tematiki. 
Ce ne bo prišlo do kakih novih za­ostrovanj zaradi poslabšanja epidemije, nas caka v prihodnjem mesecu kar nekaj dogodkov. Lastniki psov ste povabljeni na redno letno cepljenje, Društvo pode­želskih žena Dobrepolje-Struge nas vabi na cvetno nedeljo (28. marca) na tržnico (na plošcadi pred Jaklicevim domom), podjetniki se lahko udeležite izobra­ževanj v organizaciji Obmocne obrtno podjetniške zbornice Grosuplje, vsi pa smo povabljeni tudi na krvodajalsko ak­cijo (16. aprila). 
Žal dva nacrtovana pohoda Turistic­nega društva Dobrepolje cakata na ugo­dnejšo epidemiološko sliko, tudi na prvi množicni ogled kake futsal tekme v novi športni dvorani bomo morali ocitno po-cakati vsaj do nove sezone. 
Pred kristjani pa je praznik velika noc, ki je vsekakor najvecji praznik upanja. Kakor koli ga bomo lahko letos zaradi omejitev na zunaj praznovali, pa praznik uporabimo za razmislek o tem, da se še tako nemogoca situacija vedno reši in da v našem življenju ni ne casa ne prostora za pesimizem ali celo obup. 
Želim vam prijetno branje, lepo pra­znovanje velike noci ter veliko pomla­dnega optimizma. Š 

EPIDEMIJA ŠE NI KONCANA. 


SPOŠTUJMO UKREPE IN BODIMO ODGOVORNI! 





Moja Slovenija 
Spoštovane obcanke in obcani! 
Najprej se zahvaljujem vsem, ki ste poka­zali veliko srce in plemenitost ter pospra­vili v naravi kar nekaj odpadkov za neod­govornimi. 
Narava bo v prihodnosti vse bolj pri­sotna tema. Vse resneje nas namrec opo­zarja, da se moramo do nje zaceti dru­gace obnašati. Sicer se bodo uresnicile napovedi strokovnjakov, da bo v nekaj letih zacelo primanjkovati vode in hra­ne. To niso vec le poskusi vplivanja posa­meznih zelenih aktivistov, ampak resna opozorila znanstvenikov. Pred enim le-tom, ko je zacel svoj pohod koronavirus, smo bili zelo resni v razmišljanju, da se bo treba spremeniti. Danes slišimo lahko le to, kako se cim prej vrniti v stare tirnice in navade. 
Predlagam, da zacnemo, ce je le mož-no, uporabljati javni prevoz, in kdor ima možnost, naj spomladi obdela kakšno gredico in si nekaj zelenjave pridela sam. Majhni koraki, pa vendar! Ohraniti moramo zdravje in življenje, vse drugo bomo že postorili. 
Zacenjajo se pomladanska dela na polju. Prosim, pazite, kako s pogosto (pre)težkimi traktorji delate na polju in v gozdu. Kakšno unicenje skupne lastnine ostaja za vami? Koliko blata boste pustili na poteh in cestah? Koliko cestnih robov boste unicili? Vcasih so ljudje gledali, kdaj je vreme primerno za delo na njivi in v gozdu. Danes se to vse manj spoš­tuje, zato je tudi poškodovanih površin vse vec. 
Pred nami je velika noc! Ta praznik je zelo bogat po izrocilu, obicajih in hra­ni. Vse to obnovite v svojih družinah in prenesite na mlajše clane. Nikakor pa ne pozabite na najpomembnejše – na duhovno pripravo. Brez nje je praznik osredinjen samo na hrano in cloveka pusti praznega, neizpolnjenega. 
Pomlad nudi veliko. Kdor od dedkov in babic še zna narediti leseno pišcalko, rog iz lubja ali kaj drugega, naj to naredi za svoje vnucke oziroma, še bolje, z nji-mi. 
Marec je tudi mesec, v katerem obele­žujemo dva »ženska« praznika. Ob dne­vu žensk upam, da ste se spomnili na spoštovanje pravic, ki jih imajo ženske v naši družbi formalno, upam pa, da tudi v praksi. Zlasti je prav, da so na to pozorni tisti, ki odlocajo in imajo vpliv. Ob mate-rinskem dnevu pa se spomnimo svojih mater. V vseh razsežnostih. Mati je tista, ki cloveka sprejme na ta preljubi svet, mu daje oporo pri prvih korakih in potem še neštetokrat v življenju. Ženska, ki je mati, je gotovo tudi najbolj izpolnjena ženska, verjetno tudi najbolje razume življenje. 
Mati pa je tudi domovina. Letos pra­znujemo 30. rojstni dan naše domovi­ne Republike Slovenije. Morda se celo premalo zavedamo, v kako dobri državi živimo. Ceprav ni vedno vse tako, kot si želimo ali mislimo, da bi moralo biti, vendar živimo v miru, svobodi in relativ­nem blagostanju. 
Želim vam lepo obhajanje materin­skega dneva in dobro pripravo na veli­konocne praznike. Š 
Igor Ahacevcic, župan 


Porocilo s 4. izredne seje Obcinskega sveta 

Obcine Dobrepolje 
V torek, 23. februarja, je po spletu potekala kratka cetrta izredna seja našega obcinskega sveta. Sklical jo je župan, saj so zaradi odpovedi koncesionarja, dr. Štefana Campe, v Zavodu svete Terezije ostali brez zdravniške oskrbe. Koncesionar bo sicer delo opravljal do izteka odpovednega roka, v tem casu pa je treba izpeljati javni razpis za novega zdravnika. 
Bojan Novak zahteva veliko casa in energije. Obcin-V obcinski upravi bodo zdaj pripravi-
ski svet je v ta namen po krajši razpra-li vse potrebno za objavo javnega razpi­Župan Igor Ahacevcic je v uvodu vi soglasno sprejel Odlok o podelitvi sa, vsi pa upamo, da se bo nanj prijavil predstavil razloge za sklic izredne seje. koncesije za opravljanje javne službe v zdravnik, ki bo nadaljeval delo dr. Cam-Na ministrstvu za zdravje so odlocili, osnovni zdravstveni dejavnosti na po-pe v Zavodu svete Terezije. Š da je treba za cas po odhodu dr. Campe drocju programa splošne ambulante v izpeljati nov razpis, katerega izpeljava socialnovarstvenem zavodu. 

Tudi to je MOJA OBCINA 
Ker je v naši okolici, posebno ob cestah in poteh, neverjetno veliko plocevink, kar pomenljivo govori o našem odnosu do stvarstva in kulturi našega bivanja, vas vse, ki to pocnete, clanice in clani vseh društev v obcini prosimo, da prene-hate s tem. Tako boste najvec naredili zase in za svoje najdražje. Vsi pa vam bomo nadvse hvaležni. 
Župan Igor Ahacevcic in predstavniki društev ter zvez v obcini (Gasilska zveza Dobrepolje in vsa prostovoljna gasilskadruštva, Društvo gobarjev Štorovke-Šentrumar, Kulturno društvo Dobrepolje, Cebelarsko društvo Dobrepolje, ZŠODobrepolje, ŠD Dobrepolje in KD Godba Dobrepolje) 

Prizadevni in ozavešceni obcan pocistil 

za onesnaževalci naše narave 
V zadnjih tednih in mesecih smo predvsem ob naših cestah lahko spremljali invazijo smeti, ki jih ni nanesel veter, niso jih odvrgli vesoljci ali kaki drugi nepridipravi, ampak so jih odvrgli naši ocitno nevzgojeni in nekulturni obcani. S tem so naredili okolju in nam vsem, ki živimo na tem lepem košcku Slovenije, pravo sramoto in vecini obcanov dvignili vsaj pritisk, ce ne tudi želodca. 
Bojan Novak Le kdo so ti ljudje – packi –, ki one-skozi okna avtomobilov mecejo smeti 
snažujejo lepo Dobrepoljsko dolino? v naravo? Zagnani obcan, ki svojo energijo vlaga Jih ni prav nic sram, ko zavestno Imajo kaj slabe vesti ob tem? v dobro naše obcine na številnih pod-Ali to pocnejo tudi doma, na svojem rocjih, Slavko Nuzdorfer, je lastnorocno 


dvorišcu? 
pobral smeti ob cestah od križišca za 

Se udeležijo kdaj cistilne akcije? 
Malo Ilovo Goro do Zdenske vasi, od 

In na koncu: kako bodo ti ljudje 
Zdenske vasi do Predstrug in naprej do 

vzgajali svoje otroke? Vzgoja se namrec 
Ponikev. 

zacne že z malimi stvarmi – kam dati 
Od Ponikev do križišca na Rašici pa 

papircek od lizike itd. 
so obcestno sramoto pocistili mladi Po-

Ali ni to moja, tvoja, naša prelepa 
nikovci. 

mala deželica? Deželica, za katero oci-
Gospoda Nuzdorferja sem povprašal 

tno nekaterim ni prav nic mar … 
po obcutkih, ki so ga prevevali med po-
Bodimo odgovorni, ne odmetavajmo biranjem smeti, in razmišljanje je delil z 
smeti, ne smetimo narave. Opozarjajmo bralci Našega kraja: 
drug drugega, obenem pa prijavljajmo nevzgojene pristojnim institucijam. Š 


S pravilnim kurjenjem privar.ujem denar, varujem svoje zdravje in nepremi.nino 
€esa ne smemo kuriti 
• 
embalaže, obdelanega lesa (barvanega ali lakiranega), ivernih ploš, plastike in drugih gospodinjskih odpadkov; dim in pepel, ki nastajata pri njihovem kurjenju, vsebujeta veliko strupenih snovi, 

• 
vlažnega lesa; pri kurjenju vlažnega lesa ezmerno onesnažujemo okolje, poleg tega porabimo ve goriva, saj se energija porabi za izhlapevanje vode. 


Varujmo svoje zdravje! 
Od naina zgorevanja lesa je odvisna ne samo koliina izpusta prašnih delcev, temve tudi njihova sestava in s tem škodljivost. Prašni delci, ki nastanejo pri slabem zgorevanju lesa (npr. zaradi nepravilnega kurjenja, nepravilnega goriva ali zaradi vlažnega lesa), so za zdravje škodljivejši. 

Kurimo pravilno 
• 
izberemo primerno vnetivo za zakurjenje, 

• 
izberemo pravilno gorivo, 

• 
pravilno nalagamo v kurilno napravo in 

• 
poskrbimo za ustrezen dotok zraka. 


Podrobnejši napotki za pravilno kurjenje z lesom so na voljo na spletni strani: www.mojzrak.si. 
Var.ujmo! 
˜e kurimo les, ki je dobro posušen, privarujemo gorivo in manj onesnažujemo okolje.  urimo lahko le zrano suh les, to je les z vlažnost­jo do 20 odstotkov. Vsebnost vlage lahko izmerimo tudi sami z merilnikom vlage v lesu. Les skladišimo v zranih in pokritih skladovnicah, po možno­


Neustreznogorivo za kurjavo 

Ustreznogorivo za kurjavo 
Suh les Briketi in peleti iz naravnega lesa 
Star papir in Vlažen les Plastika, em alaža, 
karton o delan les in drugi odpadki 


vir: www.mojzrak.si 
Previdno pri kurjenju v naravi in kaj lahko naredimo 




za manj odpadkov 
Planet Zemlja je v resnih težavah, skupaj z njim pa vsi mi. Z vrsto malenkosti pa lahko mocno vplivamo na prihodnost planeta in s tem na našo prihodnost. Ravnanje z odpadki je eden izmed pomembnih dejavnosti, ki lahko pomembno 
vpliva na okolje. Najboljši je tisti odpadek, ki sploh ne nastane. 
Dr. Nada Pavšer, obcinska svetnica 
Zato je pomembno, da naprej pomete-mo pred svojim pragom in storimo vse, kar je v naši moci, da preprecimo nasta­janje odpadkov. Poskrbimo za življenje z manj odpadki, prispevajmo k blaženju podnebnih sprememb in varujmo naš edini dom, našo zemljo. 
Pred nami so suhi in soncni dnevi, ki jih bodo mnogi izkoristili za delo v nara-
vi. Zato poziv vsem, naj bodo pri kurjenju vejevja in drugih nenevarnih odpadnih snovi še posebej previdni in odgovorni. Pri požiganju vejevja se nemalokrat zgo­di, da ogenj uide izpod nadzora in ogrozi zdravje in življenje ljudi ter njihovo pre­moženje. Tako se z odgovornim ravna­njem lahko izognemo požarom v naravi. 
Zato morate vsi, ki nameravate v teh dneh v naravnem okolju kuriti, upošte­vati opozorila, da je v Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju do-loceno, da je treba kurišce v naravnem okolju obdati z negorljivim materialom, ga vsaj meter od zunanjega roba ocistiti vseh gorljivih snovi, ves cas kurjenja pa mora biti tudi pod nadzorom polnole­tne osebe. Ce kurimo vlažne veje, se vali modrikast dim, ki je strupen za cloveka in okolje, ker pri kurjenju nastanejo del­ci, ki povzrocajo katranske emisije (mo­der dim, ki diši po lesu), ki so rakotvorne in zato škodljive zdravju. Po koncanem kurjenju je treba ogenj popolnoma po­gasiti. 
Poleg tega pa je treba vedeti, da kur­jenje žetvenih ostankov na njivah zmanj­šuje biološko aktivnost tal, zmanjšuje humus v tleh ter onesnažuje okolje. Os-tanki, kot so slama, koruznica in drugi rastlinski ostanki, namrec predstavljajo hrano mikroorganizmom v tleh, zato se namesto kurjenja spodbuja komposti­ranje. Zaradi ognja, ki ne razvije dovolj visoke temperature, se lahko v zrak spuš-cajo tudi toksicni in karcinogeni dimi in saje, poleg tega lahko ogenj in visoke temperature stimulirajo razvoj semena nekaterih trdovratnih vrst plevela. Povr­šina po sežiganju sicer ozeleni, vendar pa se kakovost tal oziroma rodovitne prsti poslabša. 

Spomladi nam narava odkriva tudi vse vec odpadkov, ki jih malomarno odvržemo ob cestah, poteh in v gozdu. 
Ali se tisti trenutek, ko odvržemo plo-cevinko v gozdu, na gozdni poti, ob ce­stah zavedamo, da se gozdne živali do-stikrat ranijo na odvrženih plocevinkah, umrejo od lakote, ko se jim glava zatakne vanje ali zato ker pogoltnejo cigaretne ogorke? 
Premalo se zavedamo, da je dve tre­tjini vseh odloženih odpadkov mogoce predelati ali znova uporabiti, razen em-balaže, ki je sestavljena iz vecjih kosov razlicnih materialov, ki se ne da predela-ti. Najlažje je predelati papir, lepenko in organske snovi, steklo in kovine, najtežje plastiko, pri kateri je možnost predelave zelo omejena. 
Sežiganje plastike na vrtu za hišo je najnevarnejši nacin, s pomocjo katere­ga se znebimo hišnih odpadkov: v zrak spustimo nešteto škodljivih ali strupenih plinov. 
Plastika predstavlja vec kot desetino vseh gospodinjskih odpadkov. Plasticne vrecke so med najpogostejšimi vzroki za smrt morskih želv. Želve jih požrejo, ker mislijo, da so meduze, in se tako zadu­šijo. Veliko plasticnih predmetov ima le nekaj sekund dolgo koristno življenjsko dobo, razpadajo pa stoletja. Pri sežigu PVC-ja nastajajo strupeni plini, kot je denimo dioksin. Znanstveniki so na­mrec dokazali, da je plastika našla pot že v sam cloveški organizem. Plastika je postala onesnaževalec slehernega žive­ga bitja. Kot so ugotovili, bi vir plastike v telesu kot mikroplastika lahko prihajal tudi od uživanja rib in pitja iz plasticnih plastenk. 

Organski odpadki predstavljajo dob-ro tretjino gospodinjskih odpadkov. Ce biološko razgradljive odpadke kompos­tiramo sami, dobimo odlicen humus, ki ga porabimo na vrtu ali za sobne rastline. 
Aluminij je kovina, ki je na Zemlji po­rabimo najvec, odkrili pa so ga šele leta 1820. Danes je letno v obtoku okoli 100 milijard plocevink za pijaco in vecina je aluminijastih. 
Štiri petine aluminija bi lahko znova predelali, približno toliko pa ga preprosto odvržemo. Tudi steklo predstavlja približno desetino vseh go-spodinjskih odpadkov. Cetudi steklo ni škodljivo, razpada zelo dolgo – 4000 let. Vsako leto zmecemo stran 28 milijard steklenic in kozarcev. Za izdelavo ene tone stekla je potrebnih 140 litrov nafte, zato metanje steklenic v smeti pomeni veliko zapravljanje energije. Energija, ki jo prihranimo s predelavo ene stekleni­ce, zadošca za to, da 100-vatna žarnica sveti štiri ure. 
Sežiganje stiropora sprosti 57 razlic­nih kemicnih spojin, od katerih jih je ve-cina strupenih. Stiropor je nerazgradljiv. Skodelica iz stiropora bo še 500 let one-snaževala površje Zemlje. Stiropor plava na vodi in se drobi na majhne kose, ki jih živali pojedo. Ce morska želva poje stiropor, se zaradi vzgona ne more vec potopiti, zamaši se ji prebavni trakt, tako da pogine od lakote. 
Papir je ena izmed snovi, ki jih je naj­laže predelati in spet uporabiti. 
Belila (klor) spadajo med najhujše onesnaževalce okolja, zato z reciklira­njem papirja zmanjšamo tudi onesna­ževanje vode in zraka. Nekatere vrste papirja je mogoce predelati celo po se­demkrat. 
Velika pridobitev je bila Goodyearjeva iznajdba gume. Za izdelavo pol kilogra-ma surove gume potrebujemo 4,5 kWh energije, za izdelavo pol kilograma pre­delane gume pa samo 1,3 kWh. 
Predelano gumo lahko uporabimo za avtomobilske gume, lepila, izolacijo žic in cevi, zavorne obloge, tekoce trakove, podloge preprog, kolesa za vrtne kosilni­ce itn. Košcke zmlete gume lahko prime-šamo asfaltu in z njim tlakujemo ceste, pristajalne steze, igrišca in tekaške steze. Ce asfaltu dodamo gumo, bo imel tlak od 4- do 5-krat daljšo življenjsko dobo.. 
Kaj lahko naredim jaz za zmanjševanje onesnaženosti okolja? 
Stvari, ki jih ne potrebujemo vec, za­menjamo, oddamo, prodamo ali poda­rimo. 
Držimo se nacela »preprecuj – zmanj­šaj – uporabi znova – recikliraj«. 
Ko kupujemo, smo pozorni na kolici-no embalaže in jo poskušamo zmanjša-ti, tako da jo zavrnemo ali pa kupujemo izdelke v embalaži, ki jo je mogoce reci­klirati. 
Odpadke vedno locujemo na skupine, ki jih je mogoce reciklirati: steklo, papir, plasticno embalažo, kovino, plocevinke, biološke/organske odpadke, tekstil. 
Izberemo embalažo iz naravnih mate-rialov; mogoce jo je predelati. 
Ko gremo v trgovino, imamo s seboj npr. platneno vrecko za veckratno upo­rabo, poleg tega pa še vrecke za tehtanje zelenjave in sadja, ki jih lahko uporabi-mo veckrat. 
Tiskamo in fotokopiramo obojestran­sko; tako porabimo polovico manj pa-pirja. 
Na pošti lahko kupimo nalepko za nabiralnik in tako raznašalcem povemo, da ne potrebujemo tiskovin, ki jih nismo narocili. Izrabljene baterije vrnemo v tr-govino, kjer smo jih kupili. 
Kupujemo baterije, ki jih lahko zno­va polnimo. Polnilec je lahko na soncne celice, tako da sploh ne potrebujemo elektrike. 
Star avtomobilski akumulator zame­njamo za novega oziroma ga pustimo v prodajalni, da gre v predelavo. 
Motorno olje menjamo na bencinski crpalki ali pri serviserju; nikakor pa ne sodi v zabojnik za odpadke, v odtok ali na tla. 
Odslužen avtomobil in odpadne gume oddamo v predelavo. 
Uporabljajmo bombažne plenice, le redko plenice za enkratno uporabo; tako smo prijaznejši do okolja in do otrokove­ga zdravja. 
Nevarne odpadke hranimo posebej in zunaj dosega otrok. Oddamo jih v akciji organiziranega zbiranja nevarnih od­padkov. 
Zdravil, ki jim je pretekel rok, ne me­cemo v smeti; po obcinah organizirajo zbiranje dvakrat letno. 
Na vrtu kompostiramo oziroma pre­delujemo organske in zelene odpadke. Predelamo lahko tudi nekatere izdelke iz celuloze (papir, lepenko, celofan in celulozne filtre) ter oblacila iz naravnih vlaken (bombaž, volna in lan); ta stroh­nijo, ce jih zakopljemo v vlažno zemljo. 

Izbiramo oblacila iz naravnih materia­lov in se izogibamo sinteticnim in tistim, ki so oznacena kot mešanica z naravnimi materiali. 
Vse vrste odpadne bele tehnike, pohi­štva, talnih oblog, elektricnih aparatov, koles, žimnic oddamo na organiziran kosovni odvoz. 
Vse gradbene odpadke odpeljemo na za to namenjena odlagališca. 
(Delno povzeto po Vzemite manj, imejte vec Ministrstva za okolje in prostor, 2007) 


Obnova predora Golovec 2021 
Veliko naših obcanov se vsak dan vozi proti Ljubljani. Pred dnevi so stekla dela v vzhodni cevi predora Golovec, kar je povzrocilo nekaj neljubih zastojev v casu prometne konice. Z ministrstva za infrastrukturo so poslali letak s koristnimi informacijami, ki jih objavljamo v nadaljevanju. 
Zbral Bojan Novak, gradivo: Ministrstvo za infrastrukturo 
Splošne informacije 

Predviden potek prometa med zaporo 

Informacije o popustih na vlakih Slovenskih železnic: 

Slika vir: www.sz.si 
Osrednja informacijska stran: 
Obnova predora Golovec: https://www.dars.si/obnovitvena_dela/predor_Golovec 
Dodatne informacije: 
Aktualne prometne razmere: 
https://www.promet.si/portal/sl/razmere.aspx 
BicikeLJ (navodila za uporabo): 
https://www.bicikelj.si/sl/tutorial 
LPP (mreža linij po LJ): 
https://www.lpp.si/javni-prevoz/sheme-linij
SŽ (vozni redi): 
https://potniski.sz.si/ 


Porocilo o kakovosti pitne vode na obmocju Obcine Dobrepolje za leto 2020 
Na obmocju Obcine Dobrepolje se uporabniki oskrbujejo iz treh vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. 
Tjaša Šilc, JKP Grosuplje 
Letni notranji nadzor je bil izveden s strani pooblašcenega izvajalca, Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Not-ranji nadzor se opravlja na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17), interne HACCP-dokumentacije in Odloka o nacinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Obcini Dobrepolje (Ur. l. RS št. 22/14). 

V splošnem lahko ugotovimo, da se vajalca notranjega nadzora, je objavljeno hišno vodovodno omrežje (HVO) po je uporabnikom distribuirala ustrezna na spletni strani http://www.jkpg.si/ pod daljši prekinitvi uporabe pitne vode (co­zdrava pitna voda. Na vodovodnem sis-rubriko Kakovost pitne vode, kjer lahko vid-19), Navodila o prekuhavanju vode, temu Rob - Dobrepolje se je z vzorce-najdete tudi podatke, s katerega vodo-Priporocila za uporabo vode ob izda­njem potrdilo, da je vzrok neskladnosti vodnega sistema v našem upravljanju se nem ukrepu prekuhavanja vode, Pri­na hišnem vodovodnem sistemu. Upo-oskrbuje posamezno naselje. porocila lastnikom objektov za vzdrže­rabnik je prejel ustrezna navodila. Poleg tega so na tem spletnem mestu vanje hišnega vodovodnega omrežja in 
Celotno letno porocilo za leto 2020, dosegljiva: Navodila za dezinfekcijo vodovodnega pripravljeno s strani pooblašcenega iz-Priporocila lastnikom objektov za omrežja. Š 
drugim poudarja tudi, da kar 3 milijarde ljudi v letu 2017 
V razmislek … 
doma ni imelo na voljo osnovnih možnosti za umivanje rok z milom in vodo. Skoraj tri cetrtine prebivalcev najmanj razvi-
Bojan Novak 
tih držav ni imelo posebnega prostora za umivanje rok. Vsa-Ob porocilu o kakovosti pitne vode pri nas zaradi obcutka ko leto umre 297.000 otrok, mlajših od pet let, zaradi driske, samoumevnosti mogoce ne bo odvec spomniti, kako velika ki je posledica neustreznih higienskih razmer, uporabe ne­dobrina je cista pitna voda. Podatki, ki jih navaja na primer ustreznih vodnih virov in sanitarij. Neustrezne sanitarije in 
porocilo Unicefa, so namrec precej zgovorni. onesnažena voda so povezane s prenosom bolezni, kot so 
Skupno porocilo Unicefa in Svetovne zdravstvene organi-kolera, griža, hepatitis A in tifus. zacije iz leta 2019 (Napredek na podrocju pitne vode, sani-Zavedajmo se torej, na kako lepem košcku Zemlje živimo, tarij in higiene 2000–2017: Poudarek na neenakostih) med in ga ohranimo takega tudi zanamcem. 


Varno na kolo 

Kolo je eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev. Za otroke je tudi igralo, odrasli pa ga cedalje pogosteje uporabljajo ne le za prevoz, temvec tudi za rekreacijo. Vendar pa moramo pri kolesarjenju dobro poskrbeti za svojo varnost, saj so kolesarji poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. 
Damjan Lencek, pomocnik komandirja 
Kolesarji so tudi žrtve drugih udele­žencev v cestnem prometu, najveckrat prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Pogosto pa njihovo vožnjo ovirajo nepravilno parkirana vo­zila. 
Dejstvo je, da so kolesarji manj varni kot drugi udeleženci v cestnem prome­tu. Predvsem so slabše vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni. Zato, kolesarji, vozite previdno in skrbite za lastno varnost, pri cemer upoštevajte naslednja pravila in nas­vete: 
• 
Bodite pozorni na prometno signali­zacijo (prometne znake) in jih upošte­vajte, saj prometna signalizacija velja tudi za kolesarje in ne le za voznike motornih vozil. 

• 
Na mestih, kjer promet ureja semafor, morate upoštevati svetlobne znake. 

• 
Ne vozite pod vplivom alkohola! 

• 
Pred spremembo smeri vožnje veckrat poglejte, kaj se dogaja za vami, ter pravocasno in odlocno nakažite svoj namen. 

• 
Upoštevajte pravila prednosti, ki ve­ljajo za kolesarje v križišcih, še pose-bej tam, kjer so oznacene kolesarske steze. 

• 
Vozite po kolesarski stezi in kolesar­skem pasu ali poti. Vedno uporabljajte le površino, ki je namenjena kolesar­jem (oznaceno s prometnimi znaki in talnimi oznacbami). Po takšnih po­vršinah morate voziti po desni kole­sarski stezi glede na dovoljeno smer vožnje, na dvosmerni kolesarski stezi pa po desni strani steze. 

• 
Ce ni kolesarske steze ali pasu, vozite ob desnem robu vozišca v smeri vo­žnje, in sicer cim bližje robu vozišca. 

• 
Ponoci in ob zmanjšani vidljivosti morate imeti na sprednjem delu ko­lesa prižgano belo luc za osvetljevanje ceste, na zadnji strani kolesa pa rdeco pozicijsko luc. Tu mora biti namešcen 




še rdec odsevnik, na obeh straneh pe­dalov morate imeti rumene ali oran­žne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bocne odsevnike. 
• 
Ce vozite v skupini kolesarjev, vozite drug za drugim. Izjemoma, ce je pot dovolj široka, lahko dva kolesarja vo­zita vzporedno. 

• 
Promet skrbno opazujte, predvidevaj­te ravnanje drugih udeležencev. 

• 
Še posebej pozorni bodite na vozila, ki vas dohitevajo in prehitevajo. 

• 
V križišcih bodite še posebej previd­ni, z roko odlocno nakažite smer in se prepricajte, ali so vas opazili. Ce je si­tuacija nejasna, raje sestopite s kolesa in pojdite cez križišce peš. 

• 
Da vas bodo drugi udeleženci v ce­stnem prometu, pešci in vozniki, hit-reje opazili, uporabljajte zvonec. 

• 
Ponoci poskrbite, da boste še vidnejši (obvezni so luci in odsevniki, priporo-cljiva svetla oblacila). 

• 
Prtljago vozite v za to namenjeni ko­šarici ali pritrjeno na prtljažniku. Roke imejte proste za vodenje krmila in na­kazovanje smeri. 

• 
Ce je treba, za svojo varnost raje usta­vite in pustite vozilo/-a mimo. 

• 
Vaše kolo naj bo redno vzdrževano in tehnicno brezhibno. 


• 
V obvezno opremo kolesa sodijo zvo­nec, luc za osvetljevanje ceste, zadnja rdeca luc, zadnji rdeci odsevniki, ru­meni odsevniki v pedalih, brezhibna zadnja in prednja zavora, bocni od­sevniki. 

• 
Celada: Voznik in potnik na kolesu morata imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto zašcitno kolesarsko celado. Celado pa priporocamo tudi odraslim kole­sarjem. 


Da se bodo s kolesom varno vozili tudi otroci, veljajo zanje še posebna pravila: 
• 
Kolo smeta samostojno v prometu na cesti voziti otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesar­sko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. 

• 
Za vožnjo kolesa se otroci usposobijo ter opravijo kolesarski izpit in dobijo kolesarsko izkaznico v osnovni šoli, ki jo obiskujejo. 

• 
Otrok do 14. leta, ki nima opravljene­ga kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upo­števanju prometnih razmer spremlja najvec dva otroka. 


• 
Otrok do šestega leta sme voziti kolo le na pešpoti ali v obmocju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v obmocju umirjenega prometa. 

• 
Kolesar, mlajši od 18 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto homo-logirano zašcitno celado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. 


Pri tem pa morajo biti na kolesarje pozorni tudi vozniki drugih prevoznih sredstev, kot so na primer osebni avto­mobili: 

• 
Ce zavijajo na križišcu desno, mora­jo pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kole­sarski stezi, ki jo preckajo. 

• 
Pri vsakem zavijanju na križišcu, pri katerem »sekajo« kolesarsko stezo, morajo pustiti mimo vsa vozila, ki vo­zijo po kolesarski stezi. 

• 
Nikoli ne smejo parkirati na kolesar-ski stezi ali pasu, saj s tem ovirajo ali ogrožajo promet kolesarjev. 

• 
Ponoci in ob zmanjšani vidljivosti mo-rajo uporabljati predpisane luci, pri 



Od 19. novembra 2016 je obvezna uporaba zašcitne celade za vse kolesarje in potnike na kolesu ter kolesu s pomožnim motorjem do 18. leta starosti ter za vse voznike mopedov.  Ali veste, da zašcitna celada pomembno prispeva k zmanjšanju teže posledic prometnih nesrec kolesarjev invoznikov enoslednihvozil, saj šciti glavo in obraz pred hujšimi in dolgotrajnimi poškodbami. 
Raziskave kažejo, da lahko z uporabo zašcitne celade pri kolesarjih zmanjšamo težo poškodb glave za 
Cilj je povecati uporabo zašcitne celade pri mladostnikih, zato je predpisana obvezna uporaba do 18. leta.   
tem pa poskrbeti, da z njimi ne zasle­pijo nasproti prihajajocih kolesarjev, še posebej na mestih, kjer ni plocni­kov, prehodov za pešce ali pešpoti. 
• Vedno naj se zavedajo, da bodo kdaj tudi sami kolesarji. 

Rezultati opazovanja uporabe zašcitne kolesarske celade v Sloveniji kažejo, da uporablja kolesarsko celado v povprecju 15 % odraslih, pri otrocih je ta delež najvišji, najnižji pa pri mladostnikih. 

OTROCI  MLADOSTNIKI  ODRASLI  NASELJE  IZVEN 
Kakšno celado potrebujem? Celada mora biti ustrezno homologirana, ustrezne velikosti, cimbolj trdno namešcena na glavi, tako da sega spredaj dva prsta nad obrvjo. Celada mora biti vedno trdno zapeta. 
Izdala: Ministrstvo za infrastrukturo inJavna agencija RS za varnost prometa, november 2016 

Ob cepljenju OBVEZNO prinesite s seboj knjižico ocepljenju psa in EMŠO zaradi vpisa letošnjega cepljenja in potrditve knjižice. Cepljenja izven navedenega razporeda se opravlja: vsak delavnik od 8.00 -12.00 in 16.00 -19.00, v soboto od 8.00 -12.00 v Veterinarski ambulanti BUBA d.o.o., Rožna dolina 5, Grosuplje. Dodatne informacije o cepljenju in zdravljenju lahko CENA CEPLJENJA NATERENU: dobite na tel.:	 01/7864-658, dežurna št.:	 051/619-524 (velike živali), PONOVNO CEPLJENJE: 31,42 €   •  PRVO CEPLJENJE: 61,32 € 051/363-997 (male živali)  
VETERINARSKAAMBULANTA BUBA d.o.o., Rožna dolina 5, Grosuplje OBJAVLJA RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2021 ZA OBMOCJE OBCINE DOBREPOLJE  
17.00 17.20 17.40	 18.00 18.30	 17.00	 17.15	 17.30	 17.45	 18.00	  CETRTEK, 8. 4. 2021 SOBOTA, 10. 4. 2021 ZDENSKA VAS pri gasilskem domu 9.00 RAPLJEVO pri vaški lipi CESTA pri vaškem domu 9.15 LIPA, PAKA, PRI CERKVI, PREDSTRUGE	 pri železniški postaji KOLENCA VAS, PONIKVE pri gasilskem domu PODTABOR, TRŽIC	 pri gostilni Pri Šuštarju VIDEM	 pri kmetijski zadrugi 9.30	 POTISKAVEC	 na vasi 9.45 TISOVEC pri cerkvi PETEK, 9. 4. 2021 10.00	 CETEŽ	 na vasi BRUHANJA VAS	 pri Jožefovih 10.15 KOMPOLJE pri gasilskem domu ZAGORICA na športnem igrišcu 10.45	 PODGORA pri Godcevih PODGORICA pri Pecnikovih (Šuštar) MALA VAS	 pri Samcevih (Babic) HOCEVJE	 pri gasilskem domu  



PRIHAJAJOCI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE. Na www.ooz-grosuplje. si preverite pogoje subvencionirane udeležbe zaradi sofinanciranja Obcine Dobrepolje. 
• 
Usposabljanje iz varstva pri delu, sreda, 14. april 2021, ob 15.00 v Domu obrtnikov v Grosuplju. 

• 
SPLETNA delavnica »UPORABA ORODJA ZOOM ZA SESTANKE, SRECANJA IN DELO NA DALJAVO«, v cetrtek, 22. aprila 2021, ob 10.00. 


Predavateljica: Biserka Kišic, KISIK KOMUNIKACIJE. 
POMEMBNA SPREMEMBA PRI PO­ROCANJU PODJETIJ GLEDE ODPAD­KOV: Arso je nepricakovano spremenil interpretacijo o tem, za koga je konec marca obvezno porocati o odpadkih. In-terpretacija, ki je veljala vsa leta do sedaj, je sedaj spremenjena tako, da je poroca­nje obvezno za tistega, ki izpolnjuje vse navedene pogoje in ne vec le vsaj enega od njih. Prakticna posledica gre sicer na roke predvsem številnim malim podje­tjem in samozaposlenim, ki ne dosegajo vseh pogojev, saj jim o odpadkih ne bo vec treba obvezno porocati. Vsi drugi, ki ostajate zavezanci, pa porocate kot obi­cajno. 
Nova interpretacija Arsa: Skladno z navodilom Agencije RS za okolje o od­padkih torej po novem porocajo samo tisti izvirni povzrocitelji, ki presegajo vse tri pogoje iz 2. tocke sedmega odstavka 
29. clena Uredbe o odpadkih, kot so na­vedeni spodaj: 
• 
v letu 2020 so zaposlovali deset ali vec oseb in 

• 
je nastalo deset ton ali vec odpadkov v letu 2020 in 

• 
je nastalo 5 kg ali vec nevarnih odpad­kov v letu 2020. Na Arsu so pojasnili še, da to velja za 


vse odpadke, tudi za odpadna olja pri avtoserviserjih, kjer se je do letos poro-calo ne glede na nastale kolicine. Vec na www.arso.gov.si. 
NA OOZ GROSUPLJE PODJETJEM V FEBRUARJU RAZDELILI VEC KOT 
70.000 BREZPLACNIH MASK: OZS bo v imenu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) samozaposlenim in mikropodjetjem z enim do štirimi za­poslenimi razdelila še milijon brezplac­nih zašcitnih mask. Poziv je odprt do razdelitve vseh mask. Kmalu se bodo sprostile vse dejavnosti, tudi v turizmu in gostinstvu, zato bo potreba po maskah še toliko vecja. Na razpis se lahko prijavijo tudi tista podjetja, ki so maske prejela že v okviru prvega poziva novembra lani. Maske bodo prijaviteljem, tako clanom kot neclanom OZS, na voljo na obmo-cnih obrtno-podjetniških zbornicah po vsej Sloveniji oz. na OOZ Grosuplje. Na OOZ Grosuplje smo v imenu MGRT ja v okviru drugega poziva lokalnim pod-jetjem v februarju razdelili vec kot 
70.000 zašcitnih mask, skupaj do sedaj že vec kot 200.000 kosov! Vsa podjetja, ki izpolnjujete pogoje in želite maske, izpolnite obrazec na spletni strani www. ozs.si/maske. 
Predlogi OZS k PKP9: OZS je na vla-do naslovila 25 predlogov k PKP9. Iz­postavljamo nekaj kljucnih: 
– 
Povracilo stroškov za obvezna te­stiranja. Predlagamo, da se v celoti za­gotovijo sredstva za pokrivanje stroškov obveznega testiranja, in sicer do preklica epidemije. Prav tako predlagamo poeno­tenje cen testiranja razlicnih javnih zavo­dov po Sloveniji. 

– 
Regres za letni dopust za leto 2021 naj krije država. Zaradi epidemije co-vida 19 je mocno prizadeta likvidnost številnih slovenskih podjetij, ki le stežka zagotavljajo potrebna likvidna sredstva za stroške dela. Ker delodajalci nimajo likvidnostnih sredstev, naj regres za le­tni dopust za leto 2021 delavcem placa država. 

– 
Podaljšanje obstojecih moratori­jev na kredite. Kmalu potece moratorij na kredite, kar vzbuja skrb zlasti tistim, ki jim je z odlokom še vedno prepove­dano opravljanje dejavnosti (gostinstvo in turizem). Zato predlagamo sistemski ukrep, ki bi podaljšal moratorij za do-datnih 12 mesecev, ce ne vsem, pa vsaj tistim, ki ne smejo opravljati dejavnosti. 

– 
Do ukrepov pomoci naj bodo upraviceni vsi, razen davcnih dolžni­kov, pred 13. marcem 2020. Predla­gamo tudi, da se vse davcne dajatve in 


prispevki brezpogojno in brezobrestno odložijo in da se s tem prav tako ne omeji upravicenost do ukrepov pomoci. Delodajalcem naj se zaradi likvidnostnih težav omogocita daljše obdobje za izpla-cilo odpravnine in možnost obrocnega odplacila. Pri kritju fiksnih stroškov pa predlagamo razširitev lestvice. 
– 
Ukrepi aktivne politike zaposlova­nja in ukrepi pomoci po interventnih zakonih naj se ne izkljucujejo. Državna pomoc (cakanje na delo, subvencionira­nje skrajšanega delovnega casa, višja sila in karantena) naj se povrne neposredno delavcu, z namenom, da delodajalci ne zalagajo svojih sredstev in potem predol-go cakajo na povrnitev s strani države. Poleg tega predlagamo, da tistim podje­tjem, ki kljub epidemiji poslujejo uspeš-no, ne bi bilo treba vracati državne po­moci, ampak naj ta sredstva namenijo za razvoj podjetja in nagrade zaposlenim. 

– 
Predlagamo tudi, da se najemni­kom nepremicnin v zasebni lasti krije višje nadomestilo v sklopu mesecnih fiksnih stroškov ali pa se jim povrne celotna najemnina na podlagi dokazila 


o placilu. 
– Gostincem naj se povrne nadome­stilo za poslovno škodo. Clani UO OZS so zavzeli sklep, da se v PKP9 gostincem povrne nadomestilo za poslovno škodo, ki jim je bila povzrocena v casu prepove­di opravljanja storitev v segmentu B2B. Zaradi napacnih interpretacij odlokov in navodil MGRT-ja namrec gostinci v minulih petih mesecih niso poslovali s podjetji (B2B), ceprav bi lahko. 
DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse svoje clane in stranke obvešcamo, da smo na OOZ Grosuplje zaradi trenutnega epidemiološkega stanja in preventivnih ukrepov za preprecevanje širjenja koro­navirusa do nadaljnjega odpovedali vse osebne obiske brez predhodnega do-govora. Vsa komunikacija poteka po elektronski pošti: ooz.grosuplje@ozs. si in po telefonu: 01 786 51 30. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves cas sprem­ljamo aktualne razmere v gospodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno ob-javljamo na spletni strani OZS, www.ozs. si pod zavihkom KORONAVIRUS. 
Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje 

Nova Ljubljanska banka se vraca v Dobrepolje 

z mobilno poslovalnico 
Z velikim veseljem in ponosom vam sporocamo, da se NLB vraca v skoraj 40 slovenskih krajev, tudi v vašega, k svojim cenjenim strankam, vašim obcanom in obcankam. A to pot drugace: z NLB Mobilno poslovalnico Bank&Go – edino v Sloveniji. 
Tanja Ahlin, direktorica 
Epidemija covida 19 ji je žal prekrižala nacrte in jo novembra prisilno parkirala, a samo zacasno. S pomladjo in izboljša-no epidemiološko situacijo izpolnjuje-mo dano obljubo. NLB Mobilna poslo­valnica Bank&Go je zagnala motor na najvišje obrate in z zacetkom prihodnje­ga tedna starta svojo pot po Sloveniji. 
V Videm - Dobrepolje prvic pripelje v ponedeljek, 29. marca 2021, ob 14.35. Na obisku bo redno vsakih 14 dni, ved-no ob isti uri, in sicer pred stavbo NLB, kjer bodo vrata za stranke odprta eno uro. Natancen urnik rednih obiskov boste našli na spletni strani www.nlb.si/ bankgo, kjer bodo objavljena tudi vsa ak-kot sta mobilna in spletna banka, ter tis-Ob tej priložnosti se vam iskreno zah­tualna obvestila in dodatne informacije. te, ki bi želeli postoriti kak financni opra-valjujemo za vso podporo pri projektu in 
Vsem obiskovalcem bo prihranila pot vek. Za gotovinsko poslovanje, npr. dvig pozitivne odzive, ki potrjujejo, da smo na in cas, prinaša pa prednosti obeh svetov: ali polog gotovine in placilo položnic, bo pravi poti. Tudi v prihodnje bo sodelova­osebni stik bancnika in podporo sodob-na voljo bankomat, za rokovanje s kate-nje vedno prava smer, najboljše rešitve ne tehnologije. Srce mobilne poslovalni-rim pa stranka potrebuje bancno karti-pa tiste, ki jih najdemo skupaj. ce je njena ekipa, ki ima res bogate izku-co (osebnega racuna) ter številko (PIN). Iskreno se veselimo prvega in vseh šnje in obilo znanja, predvsem pa posluh Obiskovalce pozivamo, naj nikakor ne naslednjih obiskov NLB Mobilne poslo­za potrebe strank. Na obisk toplo vabimo pozabijo na preventivne zdravstvene uk-valnice Bank&Go. Njen dom je tam, kjer vse, ki bi radi dobili kakovosten financ-repe: zašcitno masko, razkuževanje rok, so naše stranke. ni nasvet pri zahtevnejših odlocitvah, ustrezno varnostno razdaljo, vstopajo pa Lepo vas pozdravljamo, ostanite zdra­usmeritev pri uporabi digitalnih rešitev, lahko le posamezno. vi in nasvidenje! Š 


OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE 
VIDEM 80, 1312  VIDEM - DOBREPOLJE Tel.: 01 7807 210  •  E-naslov: O-dobrepolje.lj@guest.arnes.si 

OBVESTILO O RAZPISU 
Obvešcamo vas, da bo v tednu od 6. do 9. aprila 2021 v casopisu Delo objavljen 
razpis za delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE JVIZ OSNOVNE ŠOLE DOBREPOLJE. 
Predviden zacetek dela bo 1. september 2021. Zainteresirane kandidate vabimo, da si razpisne pogoje ogledajo v javni objavi casopisa Delo. 
Andreja Polzelnik Marolt, predsednica Sveta JVIZ OŠ DOBREPOLJE 

Delovni cas pomembnih služb, ustanov 
ZDRAVNIŠKA OSKRBA 
Ordinacijski cas ambulante: ponedeljek popoldne, torek dopoldne, cetrtek popoldne, petek dopoldne. 
Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za narocanje na pregled), ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). 
ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOCI – dežurna služba 
Ob delavnikih ponoci (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za obmocje obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivancna Gorica. Za vsa NUJNA stanja klicite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na 031 656 000. 
ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) 
Narocanje je možno na telefonskih številkah 01 780 78 66 in 031 478 290 ali na elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net.  
ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA 
Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. 
LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM 

Ponedeljek in cetrtek: 12.00 do 19.00. Torek, sreda in petek: 7.30 do 14.30. www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00. 
FIZIOTERAPIJA KRAJNC 

www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 041 386 311. 
OBCINA DOBREPOLJE – URADNE URE 

Ponedeljek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 14.30 Sreda: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 17.00 Petek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 13.00 Kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. 
KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) 
Od ponedeljka do petka: 8.00–18.00. 
KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM 

www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. 
ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA 
Torek: 18.00 do 20.00 
POŠTA VIDEM 

Ponedeljek in sreda: 14.00–18.00. Torek, cetrtek in petek: 9.00–14.00. Sobota: 9.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. 
KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM 

Od ponedeljka do petka: 7.00–16.00. Sobota: 8.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. 
POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE (Videm 36) 
www.policija.si, kontaktna telefonska številka: 01 780 72 31. 

KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠC, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA 
Pogrebne storitve Novak 
Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276. 
ZIMSKA SLUŽBA – PLUŽENJE OBCINSKIH CEST 

JKP GROSUPLJE Telefonska številka v obratovalnem casu: 01 788 89 10. Telefonska številka – dežurstvo: 051 326 392. 
SKUPNA OBCINSKA UPRAVA 5G: 
PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA 

Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si. 
MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT 

Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si. 
MEDOBCINSKO REDARSTVO 

Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si. 


LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) 

PGD  LOKACIJA DEFIBRILATORJA  AED-JA  NASLOV  
PGD VIDEM  – JAKLICEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE)  VIDEM 34  
– ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO)  VIDEM 42  
– GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1)  VIDEM 37b  
– ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE)  PREDSTRUGE 29  
– ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI)  VIDEM 33a  
PGD ZDENSKA VAS  – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE)  ZDENSKA VAS 59  
– VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE)  CESTA 38a  
PGD HOCEVJE  – GASILSKI DOM PGD HOCEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE)  HOCEVJE 19  
PGD STRUGE  – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE)  PRI CERKVI 1, STRUGE  
PGD KOMPOLJE  – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE)  KOMPOLJE 60  
PGD ZAGORICA  – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE)  ZAGORICA 36a  
PGD PONIKVE  – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE)  PONIKVE 45  
– PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI)  PONIKVE 76  

V nujnih primerih, ko je potrebna uporaba AED-ja, poklicite številko 112. 
Ne cakajmo – stop nasilju! Nasilje je treba 


nemudoma prijaviti! 


Ob tragicnem družinskem dogodku, ki se je zgodil v zacetku marca, je treba vso pozornost nameniti tej – še vedno prikriti – problematiki. Nasilje v družini je splošen družbeni problem in pojavlja se ne glede na socialno-ekonomski položaj, spol, starost, etnicno pripadnost ali druge osebne okolišcine družinskih clanov. Leto epidemije je stiske, ki velikokrat vodijo tudi do nasilja, povecalo, in to obdobje terja še vecjo pozornost države, lokalne skupnosti, javnih institucij in drugih organizacij. Vedno pa tudi pozornost vsakega posameznika, naj bo to v vlogi soseda, prijatelja, 
družinskega clana itd. 
Špela Batis, za CSD Ljubljana 
Nasilje ni konflikt in zanj ni opravicila 
Na Centru za socialno delo Ljubljana opažamo, da je delež neprijavljenega nasilja v družini še vedno mnogo višji od uradnih podatkov. Nasilje med dru­žinskimi clani, še posebej v intimnih partnerskih odnosih, je pogosto prikri-to, dogaja se za zaprtimi vrati, zato ga je tudi težje prepoznavati in preprecevati. Žrtve pogosto potrebujejo veliko stro­kovne podpore in pomoci, da zmorejo spregovoriti o nasilju. Opažamo tudi, da je nasilje v družini v Sloveniji še vedno stigmatizirano in da je toleranca do na­silja, kljub izboljšanju situacije v zadnjih letih, še vedno prevelika. Na Centru za socialno delo Ljubljana zagovarjamo nicelno toleranco do nasilja in s svojim delovanjem dejavno ozavešcamo stro­kovno in laicno okolje pri prepoznavanju in prijavljanju nasilja. Za nasilno vedenje je vedno odgovoren povzrocitelj nasilja, nasilje ni konflikt in zanj ni opravicila! 
Podatki, ki jih centri beležijo v zvezi z obravnavo nasilja v družini, kažejo na to, da je še vedno visok odstotek primerov, v katerih so žrtve nasilja v družini žen­skega spola. Posebej poudarjamo, da so otroci žrtve nasilja tudi, ce so ob nasilju le prisotni in ne doživljajo neposrednega nasilja ali ce živijo v okolju, kjer se nasi­lje izvaja. Otroci kot žrtve nasilja imajo prednost pri obravnavi. 

Nujnost prijave 
Vsako nasilje je treba prijaviti. Vsaka žrtev ima na voljo razlicne vrste in vire pomoci, s katerimi ji lahko pristojne in-stitucije pomagajo pri reševanju njene ogroženosti. Center za socialno delo je osrednja institucija pri obravnavi nasilja v družini. Na centru bomo žrtvi ponu­dili možnost spremljevalca, ki jo lahko spremlja na policijo, da lažje pove svojo zgodbo. 

Grožnje je vedno treba vzeti skrajno resno 
Grožnje povzrocitelja in strahove žrtve center vzame skrajno resno. Najnevar­nejši cas za žensko je takrat, ko želi za­pustiti ali zapusti nasilnega partnerja, ker bo uporabil vse nacine, da jo bo pridobil nazaj. Povzrocitelji navadno to pocno toliko casa, dokler jih sistem jas-no in odlocno ne ustavi. Naloga centra za socialno delo je, da skupaj z žrtvijo naredi vse, da jo zašciti, pri tem pa je zelo pomembno, da žrtev natancno povprašamo o njenih strahovih in grožnjah, ki jih je izrekel povzrocitelj nasilja v družini. 

Nudenje informacij in pomoci žrtvam 
Kadar se oseba obrne na center za so-cialno delo zaradi nasilja v družini, ji najprej posredujemo vse informacije, ki jih potrebuje, in jo seznanimo z vsemi organizacijami, kamor se lahko obrne. Takoj od zacetka žrtvi nudimo vso po­moc, ki jo ob tem potrebuje. 

Vloga in naloge policije 
Policija kot institucija najveckrat prva vstopa v družino, se spoprijema z obrav­navo in preiskavo nasilja v družini. Poli­cija ima možnost, da žrtev nasilja zašciti tudi tako, da povzrocitelju nasilja izrece ukrep prepovedi približevanja. 

Kaj lahko žrtve pricakujejo 
• 
Center za socialno delo se je dolžan na vsak primer nasilja v družini, o katerem je obvešcen, odzvati in takoj zaceti postopke za zašcito žrtve nasilja v družini, na nacin, ki je zanjo varen. 

• 
V primeru neposredne ogroženosti zdravja in življenja žrtve svoje zace­tne dejavnosti takoj uskladi s policijo in ukrepa v zašcito žrtve – pomoc pri odhodu v krizni center za žrtve nasilje, odhodu v krizni center za mlade, var-no hišo ali drugo varno lokacijo ozi­roma napotitev v zdravstveno oskrbo. 

• 
Skupaj z žrtvijo razišce situacijo in opredeli problem nasilja, oceni njeno psihofizicno stanje in njeno social-no podporno mrežo, izdela zacetno oceno ogroženosti, pripravi varnostni nacrt z namenom zagotovitve njene trenutne varnosti in krepitve moci v konkretnem položaju. 

• 
V nadaljevanju center za socialno delo žrtev spremlja, izdela se dolgo­rocni nacrt pomoci za varnost žrtve, vkljuci druge pomembne institucije, ki so pomembne za zašcito žrtev, po potrebi sklice multidisciplinarni tim. 




Nerazumevanje položaja žrtve 
Pogosto se dogaja, da žrtve nimajo dovolj moci, da bi poiskale pomoc. V svoji oko­lici žrtve pogosto naletijo na nerazume­vanje ali se jim celo ne verjame, prisotna sta sram in strah, nekateri jih lahko celo obsojajo. Žrtev moramo opolnomociti oziroma opogumiti in spodbuditi k is-kanju pomoci ali zanje sami poišcemo pomoc. 

Skrito nasilje v casu epidemije 
V casu epidemije na Centru za socialno delo Ljubljana nismo zaznali porasta pri­merov nasilja v družini, to pa ne pome­ni, da se je nasilje v družini zmanjšalo. V casu epidemije so bili po vecini dru­žinski clani doma. Žrtev je težje klicala ali poiskala pomoc, ker je bil povzroci­telj nasilja prisoten. V tem casu so nas-tali negotovost, povecan strah, nejasna prihodnost, financna stiska in žrtve so se tudi težje odlocale za odhod od doma. Žrtve nasilja v družini so bile še bolj izo­lirane od sorodnikov, prijateljev in sebi pomembnih oseb. 

V letu 2020 zabeležili 680 prijav 
Na Centru za socialno delo Ljubljana, pod katerega sodi osem enot centra za socialno delo (Ljubljana Center, Ljublja­na Šiška, Ljubljana Vic - Rudnik, Lju­bljana Moste - Polje, Ljubljana Bežigrad, Grosuplje, Vrhnika in Logatec), smo v letu 2020 skupno beležili 680 vseh infor­macij oziroma prijav nasilja v družini, od tega je policija v 125 primerih izrekla ukrep prepovedi približevanja povzroci­telju nasilja proti žrtvam nasilja v druži­ni. Realiziranih je bilo 43 namestitev v varno okolje. 


Znak za pomoc v primeru nasilja 
Oseba, ki doživlja nasilje, pokaže znak osebi na drugi strani tako, da najprej pokaže odprto dlan, nato palec premak­ne na dlan in ga pokrije z drugimi prsti. Oseba pri tem ne uporabi nobenih be-sed in lahko to opravi na skrivaj, ne da bi povzrocitelj, ce je v bližini, to opazil. 
Ob množicni uporabi spletnih orodij in videoklicev je znak za pomoc vedno bolj prepoznaven, tudi v Sloveniji. Delite ga tudi vi! 


Kam po pomoc? 

Policija (intervencijska številka)  113  
Nujna medicinska pomoc  112  
Najbližji center za socialno delo:  
CSD Ljubljana, enota Ljubljana Center Dalmatinova ulica 2, Ljubljana  01 475 08 00  
CSD Ljubljana, enota Ljubljana Šiška Celovška cesta 150, Ljubljana  01 583 98 00  
CSD Ljubljana, enota Bežigrad Einspielerjeva ulica 6, Ljubljana  01 300 18 00  
CSD Ljubljana, enota Vic - Rudnik Tržaška cesta 40, Ljubljana  01 200 21 40  
CSD Ljubljana, enota Moste - Polje Zaloška cesta 69, Ljubljana  01 587 34 00  
CSD Ljubljana, enota Grosuplje Adamiceva cesta 51, Grosuplje  01 781 80 50  
CSD Ljubljana, enota Logatec Tržaška cesta 50 A, Logatec  01 759 06 70  
CSD Ljubljana, enota Vrhnika Ljubljanska cesta 16, Vrhnika  01 750 62 70  
CSD Ljubljana Koordinatorka za preprecevanje nasilja  031 390 265  
Društvo SOS telefon  080 11 55  
Društvo za nenasilno komunikacijo  01 434 48 22  
Združenje proti spolnemu zlorabljanju  01 431 33 41  
Krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja (Društvo ženska svetovalnica)  031 233 211  
Psihosocialna pomoc ženskam žrtvam nasilja  01 25 11 602  
Krizni telefon cez vikende  051 33 88 11  

Poskus pogleda na Franceta Kralja 


kot ilustratorja 


Umetnika Franceta Kralja (1895–1960) iz dobrepoljske Zagorice so v opombah v izdaji njegovih Spominov oznacili: »Slikar in kipar France Kralj, eno najodlicnejših imen slovenskega ekspresionizma, umetnik in razmišljevalec, svetovljan, a hkrati vse življenje zaverovan v skrivnosti svoje rojstne dobrepoljske pokrajine, umetnostni organizator, dolgoletni vzgojitelj novih umetniških rodov.« Najveckrat pa so ga opredeljevali kot: slikar, kipar in grafik; tudi z oznakami realist, poet, mistik; v Enciklopediji Slovenije pa so navedli: »Kralj je bil vsestranska umetniška osebnost, razpet med miselna razglabljanja, mistiko in poeticnost ter hkrati ukoreninjen v ljudskem izrocilu. Bil je poln kmecko prvinske in bujne eroticne sile, a tudi mocno prefinjen.« 
Drago Samec 
Tokrat nas zanima le manjši segment njegovih dejavnosti, ilustratorstvo, ki se mu je posvecal predvsem krajši cas po vrnitvi s študija na Dunaju ter v Pragi v letu 1920. 
V svojih Spominih razodeva, da je zgodaj zacel slikati, ko je še kot pestunja pazil na manjše bratce, je že »na zibko zacrtal morsko taco, peterooglo zvezdo v eni potezi z desne na levo, zoper bolez­ni«. In omenja, da je na domacem gleda­liškem odru poslikal številna platna kulis in zastorov. Že v ljudski šoli si je »drznil veckrat poslati Vrtcu svoje povestice in ceckarije« (tedanjemu šolskemu glasilu). Tudi ilustratorski zacetki niso ugledali natisa, saj omenja, da je med vojno okoli leta 1914 kot vojak naredil prve ilustra­cije za neizdano delo dunajskega pesni­ka Fritza Hellmutha. Ko se ozira nazaj v Spominih, navede tudi: »Moja nadar­jenost mi je morda rešila tudi življenje. Leto dni pred koncem vojne me je opazil regimentski adjutant W. in me s prijazno naklonjenostjo uporabil za ilustriranje Ruhmesgeschichte des Landwehr-re-gimentes Nr. 5, od katere je izšlo v držav­ni tiskarni na Dunaju pet zvezkov.« 

V letu 1920 se je France posvetil ilustraciji, saj se mu je podrocje likovne svobode razprlo pri srecanju s poezijo. Pri opremi Pesmi življenja Frana Al-brechta, ki so izšle v založbi Umetniške propagande, je z rdecim tušem upodobil alegorijo življenja na platnici, kaligraf­sko izpisal avtorja, naslov in založbo, na zadnji platnici pa upodobil simbol živ­ljenja z rožo. Pri Bevkovi knjigi Pastirci pri kresu in plesu je na platnici z zeleno barvo poudaril pastirski ogenj, otroško igro ter kaligrafsko izpisal naslov, v knjigi nad naslovi pa upodobil šest pesmi, kjer prav tako z znacilnim stiliziranim roko­pisom izpiše verz ali dva, vse iz linijskih crt s crnim tušem. Sobivanje risbe in ka­ligrafskega rokopisa se pri njem odtlej iz­postavi kot nekakšen vzorec sožitja med podobo in njenim besednim zapisom. 
Za naše okolje so najzanimivejše ilustracije, ki so bile objavljene v letu 1920 v petih številkah revije Dom svet ob besedilu Jakliceve Neveste s Korinja. 
Urednik revije, dr. France Stele, je Kraljeve ilustracije obravnaval kot grafi­ke in z njimi ravnal kot s samostojnimi umetniškimi prilogami revije, saj vsakic po dve zamejujeta leposlovni del številke in v vsaki številki služita kot oprema po­sameznih številk. Ilustracije so od Jakli-cevega besedila oddaljene tudi po 20 strani, da pa sta ilustraciji, kaže navedba v kazalu posamezne številke, kjer je bilo navedeno: »Dve risbi k 'Nevesti s Kori-nja' risal Fr. Kralj.« Ilustracija je namrec slikovna forma, ki spremlja zgodbo in ji dodaja slikovno razlago, torej se opira na besedilo, ki jo obdaja. 


Skupno deset ilustracij nadgraju­je tekst, saj je Kralj zajemal iz lastnega spomina in istega okolja kot pisatelj. Ilustracije so narodopisno zanimive in natancneje prikazujejo domacine v ob-lacilih, okolju, prostorih in ob obicajih. Natancnejši opazovalec bo s slike razbral množico podrobnosti, ki prikazana vsa­ka zase dodaja detajle, ki so domacinom polnili in pestrili spomin, od svatbe, vo­žnje bale ali pusta, saj je v pripovedni sklop vpletel tudi svoja mladostna doži­vetja. Ob ilustracijah je obicajno njegov podpis z letnico 1920. 
Po objavi v Domu in svetu pa je v letu 1926 povest izšla še v knjigi, ki jo je v Go-rici izdala Goriška Mohorjeva družba. Tudi tokrat so tekst spremljale Kraljeve ilustracije, na platnici pa je bila dodana podoba svatov na saneh skozi zasneže-no vas, o kateri Stele navaja, da je nasta-la posebej za knjižno izdajo. Kaligrafsko obkrožena podoba »potrjuje preprica­nje, da sta besedilo in spremljajoca li­kovna stvaritev enakovredna avtorska prispevka. France Kralj je na naslovnici v enaki velikosti izpisal imeni obeh avtor­jev in s tem nedvoumno postavil enacaj med likovnim in literarnim dosežkom.« Milan Šuštar, ki je bil sam iz Dobrepo­lja, je ilustracije oznacil, da »niso samo dopolnilo tekstu, ampak so same doku­mentacija obicajev in izžarevajo duha Dobrepolja«. 
Ob podpori Obcine Dobrepolje in pri­spevkov Milana Šuštarja in Tadeja Sluge ter drugih je Celjska Mohorjeva družba v knjigah ponatisnila vecino Jaklicevih literarnih del, med njimi v letu 1997 tudi Nevesto s Korinja, tudi tokrat s Kraljevi-mi ilustracijami. Zanimivo je pogledati vse tri objave Neveste s Korinja, kjer se ilustracije razlikujejo v velikosti. 
Kraljeve risbe so ucinkovale kot gra­fike in z njimi je navdušil tudi igralca Rada Pregarca, s katerim sta se spoznala v casu vojne. Oblikoval mu je naslovni-co revije Maska (1920/21), v Mariboru pa še glasilo gledališke umetnosti Drama (1921/22). 
Vsaj od leta 1913, ko zasledimo osnu­tek, pa je tlela v Francetu Kralju želja po upodobitvi ljudske pesmi Kralj Matjaž, ki je tudi sicer pogost motiv v umetnosti, v letu 1921 pa je dozorel v celostno knjižno umetnino s samostojno izdajo. 


Ilustrirane prizore je povezal s poseb-no dekorativno pisavo, ki jo je že upo­rabljal. Ritem likovno upodabljanega besedila sledi poteku zgodbe. Tedanje Kraljeve ilustracije Kralja Matjaža so ponujale moderen pristop tudi zaradi pogledov s pticje in žabje perspektive in prikaza gibanja, kar bi lahko imeli za sle­di futurizma. 
Tedanji kritik je knjigo pozitivno predstavil: »Knjiga je umetniški in tiskar-ski unikum v slovenskem knjigotrštvu. Vsebina knjige je znana narodna pesem 
o Kralju Matjažu in Alencici. Cel tekst je France Kralj spisal v posebni kaligraficni pisavi, ki si jo je sam izmislil kot dekora­tivno posebno ucinkovito in lahko prila­godljivo stilizacijo naše pisave. To stiliza­cijo si je priredil umetnik že prej in jo z uspehom porabljal pri svojih plakatih in risbah. Lahko se rece o nji, da je estetsko neoporecna.« 
Karel Dobida pa je oznacitvi dodal: »V njegovih risbah je junaški spev našel sijajno tolmacenje. Kakor pesem sama široko in mogocno opeva silna dejanja pogumnega kralja, tako slikar s pravo ep­sko širokopoteznostjo ilustrira dejanje, pretirava kakor pesem, se zdaj spušca v podrobnosti, zdaj pa se spet omejuje samo na najvažnejše poteze. Vsa pre­prostost narodne pesmi, vsa šegavost in custvena iskrenost narodne duše je našla izraza v Kraljevih risbah. … Umetnik je za pesem narisal 17 risb s svincnikom, poleg tega pa na prav toliko straneh iz­pisal vse besedilo pesmi. Besedilo že s svojo razporeditvijo samo slika notranjo vsebino pesmi. V ta namen se je Kralj poslužil linije pisave, ki se spreminja, narašca, pada, se vrtinci in spet mirno tece, kakor to potek dogajanja zahteva. Menja ozadje, ki mu je belo, kadar pesem pripoveduje vesele dogodke, crno, ko se veselje sprevrže v žalost. Dodani so sim­bolicni ornamenti, rože, polmesci, roke, pa cisto geometricni liki, ki vsi pomaga­jo tolmaciti duhovno ozadje besedila …« Na koncu je še izpostavil: »Kralj Matjaž, ki ga je ilustriral in od konca do kraja sam opremil France Kralj, je najlepša slovenska ilustrirana knjiga, pravo mojs­trsko delo visoke umetniške vrednosti in samosvoje od temeljev. To delo je zares posebnost v slovenskem književno-ume­tniškem izdajanju.« 


Tudi zato so umetnino kot reprint po­novno izdali v letu 1993 pri Moderni ga­leriji s spremno besedo dr. Igorja Kranj-ca ter z dodano objavo pesmi in reprinti originalnih risb. 
Nadalje izstopa še oprema letnika 1921 revije Dom in svet, kjer je z osmimi ilustracijami pospremil tudi epsko pripo­ved Joža Lovrencica Trentarski študent s podnaslovom: zgodba iz sholarskih ca-sov. Pristop pri tem delu mu je podoben, z linijsko crto s tušem podaja zgodbo in alegorije ubesedenja, zgodba pa se opira na ljudsko legendo, katere osrednji mo-tiv je študentova pogodba s hudicem, kar so povezovali z Goethejevim Faustom. 
V letu 1939 je ep z naslovom Sholar iz Trente izšel tudi v knjigi, a brez Kraljevih ilustracij. 
Umetnik France Kralj je v svoji po­membni ustvarjalni fazi »v casu Kralja Matjaža našel lasten izraz v linearni di­namiki tako junaških dogajanj kot religi­oznih vizij ali simbolicnih predstav in se v znacilnem ustvarjalnem dialogu s Kra­ljem Matjažem morda celo sam ugledal kot Kralja rešitelja umetnosti. … Ta ljud-ska pesem je bila Kralju ob vsem krcevi­tem iskanju novodobnih izrazov Pesem za vse case« (Komelj). Podoben pristop z linijsko crto je prenesel v vecino nave-denih oprem v zgodnjih 20. letih in pus-til sled v likovni podobi casa. Pri Goriški Mohorjevi družbi je v letu 1925 opremil še prevod knjige Sanguis martyrum s simbolicno barvano platnico in stilizira­nim rokopisom. 
Njegova zadnja samostojno opre­mljena knjiga je izšla na zacetku vojne kot sploh prva pod italijansko zasedbo. Pri Akademski založbi je z dvobarvnimi lesorezi polepšal miniaturko Josipa Jur-cica Sosedov sin, kot so zapisali, »v dobri tehniki svojih kmetskih podob«. 
V opaznejšem pregledu slovenskih ilustratorjev (Pregl: Slovenska knjižna ilustracija, 1980) deleža Franceta Kralja ni zaslediti, sta pa zajeta Mara in Tone Kralj. Zanimivo pa je, da je v tem pregle­du zajet manj znani ilustrator iz Dobre­polja Tone Žnidaršic. 
Cetudi je umetnik France Kralj v casu ekspresionizma s svojim cistim linieriz-mom dinamicnih linij razvil novo sožitje figure in besedila, kot ilustrator ostaja manj opazen, v ospredju pa ostaja kot iz­jemen slikar in kipar, ki je svojo življenj­sko pot sklenil, kot je omenil v Spominih: »Meni pa se ob tem vzbujajo trpke misli: z bogci je zacel samouški pastircek, moj oce, z bogci je koncal njegov razgledani, kulturno razocarani sin.« Š 


Možganski fitnes za vašega otroka 
Preteklo leto spopadanja z epidemijo je osvetlilo dodano vrednost izobraževanja in obšolskih dejavnosti. Leto, ki je bilo v marsicem prelomno in neponovljivo, si bodo najmlajši in njihovi starši zapomnili predvsem po pomanjkanju dejavnosti, ki bi zadovoljile otrokove telesne in miselne potrebe. V prihodnjem šolskem letu se zato pricakuje povecan vpis v mnogo obšolskih dejavnosti, a pri njihovi izbiri je treba premisliti, katera bo otroku dala najvec. Ne le za tisti dan ali teden, ampak za vse življenje. 
Nina Kaufman (za Glasbeno šolo Grosuplje), foto Robert Petric 

Nepogrešljiva popotnica za življenje 
Zagotovo ste že slišali za to, da naj bi poslušanje klasicne glasbe med nosec­nostjo pozitivno vplivalo na otroka. Tr-ditev sicer ni znanstveno dokazana, a bi ji lahko verjeli, ce vemo, da lahko med poslušanjem glasbe zaznamo precej širšo mentalno dejavnost kot na primer med branjem ali reševanjem matematic­nih nalog. Prava zabava pa se zacne med igranjem inštrumenta, ko naj bi se v mo-žganih posameznika dogajal pravi ognje-met. Prva iskrica k ognjemetu se zaneti že v otroštvu, s prvimi obiski glasbene ravno ucenje inštrumenta ponuja najbolj cas namenjajo ucenju novega in odkri­

šole. V casu, ko na vzgojo otrok vplivajo 

optimalen razvoj možganov. vanju glasbe, in pri tem opažam ocitne 
najrazlicnejši dejavniki iz okolice, je do­

»Kot ucitelj saksofona in klarineta pozitivne ucinke na njihov razvoj, kot so 
brodošlo odkritje znanstvenikov, da jim 

vsak dan delam z mladimi, ki svoj prosti izboljšava fine motorike, samodiscipline 

in delovnih navad,« poudarja Jaka Aha­cevcic, ucitelj v Glasbeni šoli Grosuplje. 
Glasba je pomemben del socialnega, kognitivnega in psihomotoricnega razvoja otrok 
Poslušanje glasbe možgane zaposli s kar nekaj dejavnostmi, za izvajanje glasbe pa lahko trdimo, da je pravi fitnes za mož­gane. Igranje inštrumenta aktivira prak-ticno vsa obmocja možganov hkrati, še posebej vizualnega, slušnega in moto­ricnega. Podobno kot pri drugih disci­pliniranih in strukturiranih dejavnostih tudi organizirana vaja igranja glasbe okrepi številne možganske funkcije. Iz­vajanje glasbe zahteva tudi jezikovno in matematicno preciznost, pri katerih je bolj vpletena leva možganska polovica, medtem ko desna polovica blesti pri ne­navadnih in ustvarjalnih vsebinah. Glede na raziskave je za glasbenike znacilno, da probleme rešujejo bolj ucinkovito in ustvarjalno, tako v poklicnem okolju kot tudi na socialnem podrocju. 

Otrok, ki igra inštrument, se nauci sledenja cilju, usmerjanja in vzdrževa­nja pozornosti in hitrega odzivanja na spremembe ritma in nacina igranja. Za vse to so zadolžene izvršilne funkcije in kognitivni procesi v naših možganih, ki vkljucujejo reševanje problemov, posta­vljanje ciljev ter odzivno in prilagodljivo mišljenje. 


Glasbena šola, ki je vec kot le to 
Z vpisom otroka v glasbeno šolo ga ne­vede vpišete v šolo za življenje. V proce­su glasbenega izobraževanja bo deloval v okolju, kjer je glavna vrednota trud, naucil se bo potrpežljivosti in cenil re-zultate, ki jih prineseta vztrajnost in trdo delo. Danes, ko so otroci vajeni, da se vse zgodi takoj, je to neprecenljiva izkušnja. Glasbena šola otroka med nastopanjem na domacih in tujih nastopih in tekmo­vanjih nauci tudi javnega nastopanja, kar je dobrodošla vrlina tako v casu šo­lanja kot kasneje v življenju. 
Glasbeno izobraževanje otrokom nudi edinstvene koristi, neprimerljive z drugimi obšolskimi dejavnostmi. To vedo tudi otroci, ki obiskujejo pri nas delujoco Glasbeno šolo Grosuplje. Že skoraj 50 let otrokom nudijo kakovostno, strokovno in prijazno glasbeno izobra­ževanje, v mesecu maju pa bodo medse ponovno vabili nadobudne ucence, ki si želijo popestriti svoj vsakdan z možgan-skim fitnesom. Vec informacij bo znanih v prihodnjih mesecih na www.gsg.si. Š 


– Veterinarska ambulanta Dobrepolje 
Tokrat v rubriki Dan v podjetju predstavljamo veterinarsko ambulanto, ki jo v Podpeci vodi naš obcan, mag. Rok Pelc, dr. vet. med. Gre za dejavnost, ki je, kljub temu da smo v obcini kar tesno povezani z domacimi živalmi, mogoce nekoliko slabo poznana. Tudi v pogovoru boste lahko prebrali, da imamo nekoliko drugacen pogled na živali kot v bolj urbanih okoljih. 
Bojan Novak 
Zgodovina podjetja: 
Ravno v letošnjem letu bomo v decem­bru praznovali desetletnico svojega delo­vanja. Ideja o odprtju lastne veterinarske ambulante pa je dozorevala že veliko let prej. Žal pa odprtje ambulante zahteva poleg izpolnjevanja vseh zakonskih zah­tev tudi kar precejšnji financni vložek. 
Kako je videti dan v vaši ambulanti? 
Naša ambulanta je odprta vsak delovnik v popoldanskem casu. Da stranke ne bi predolgo cakale, poskušamo urediti iz­vajanje veterinarskih storitev po predho­dnem narocilu. Še posebno je tak sistem ucinkovit tudi zaradi izvajanja veterinar­skih storitev na terenu (zdravljenje veli­kih živali, drobnice, prašicev idr.). Kljub temu pa imajo prednost urgentni paci­enti – nujni primeri. 
Katere storitve in izdelke ponujate v podjetju? 
Naša veterinarska ambulanta je kljub cemer imamo možnost, da s pomocjo racunalniškega programa oblikujemo nastalo RTG sliko. V ambulanti izvajamo poleg veterinarskih pregledov, zdravljenj in preventivnih cepljenj tudi UZ diagno­stiko ter razlicne operativne posege (ste­rilizacije, kastracije idr.). Izvajamo tudi terensko zdravljenje velikih živali, drob-nice in prašicev ter UZ diagnostiko bre­josti. Med preventivnimi posegi naj ome­nim, da vrsto let izvajamo tudi kastracije žrebcev, bikcev, merjascev, kozlov ipd. Poleg omenjenega ima naša ambulanta tudi koncesijo za izvajanje cepljenja psov proti steklini. 

Glavna tveganja, glavne priložnosti in izzivi za vašo ambulanto: 
Izzivov v veterini nikoli ne zmanjka. Veterinarji se moramo vsako leto ude­leževati razlicnih seminarjev ter drugih oblik usposabljanj, saj je to tudi pogoj za ohranjanje veterinarske licence. V sedanjem casu je izreden napredek pri zdravljenju živali viden tudi v veterini in udeležba na omenjenih izobraževanjih je nujna, da gre stroka v korak s casom. Majhnost ambulante vsekakor ne po­meni zaostanka pri razvoju stroke, v tem vidimo prej prednost kot pa slabost. Prav tako vsako leto vložimo sredstva tudi v razvoj veterinarske ambulante (nakup dodatne opreme idr.). Biti veterinar ni samo služba, temvec je to poslanstvo in nacin življenja. 


Konkurencna prednost vaše ambulante: 
Osebni pristop do stranke, pošten in odkrit odnos do strank in pacientov, iz­kušenost (25 dela v veterinarski praksi) in po potrebi pravocasno referiranje pacientov na drugo, bolj opremljeno in bolj usposobljeno veterinarsko ustano­vo. Zdravstveno stanje pacientov sprem­ljamo tudi na referirani veterinarski us-tanovi in smo tako seznanjeni s potekom zdravljenja. Pacienti so v naši ambulanti deležni možnosti, ki jih ponuja »oseb­ni zdravnik«. Vecino svojih pacientov dobro poznamo, kar tudi predstavlja prednost, saj smo seznanjeni s celotno zgodovino zdravstvenega stanja posa­meznega pacienta. 
Kako po vaših izkušnjah naši obcani dojemajo veterinarsko ambulanto? Obstajajo kake razlike v primerjavi z drugimi okolji, predvsem mestnimi? 
Razlicno, vsak ima svojo predstavo o delovanju veterinarske ambulante. Imel sem tudi primer, ko mi je stranka izra-cunala mojo urno postavko. Na mojo žalost pa ni tako. Stroški v veterinarski ambulanti niso sestavljeni samo iz po­rabljenega casa veterinarja za posame­znega pacienta. Gre za veliko drugih stroškov, npr. porabljenega materiala, zaloge, amortizacije, nabave dragih ve­terinarskih aparatur, vzdrževanje opre-me, izpolnjevanje zakonsko predpisanih zahtev. Zanesljivo je na podeželju delo­vanje veterinarske ambulante omejeno v primerjavi z veterinarskimi ambulan­tami v mestu, saj tu vecina strank nima takega odnosa do svoje živali in posle-dicno tako tudi manj denarja porabijo za zdravljenje in preventivna sredstva. Prav tako se premalo ljudi zaveda, da je najmanjši strošek nabava dolocene živa­li, vecina stroškov predstavlja kasnejša ustrezna skrb za nabavljeno žival. Tako smo veckrat prica, da bi lastniki žival, ki se je navelicajo, kar evtanazirali. Na sreco so se tudi na tem podrocju stvari zaostrile in se v primeru ugotovljenega prekrška lastniki tudi financno sankci­onirajo. V zadnjih letih je kljub temu viden napredek v razmišljanju, saj se relativno veliko ljudi odloci npr. za ste­rilizacijo ali kastracijo psa ali macke, kar je bilo v preteklosti redkost. Na ta nacin se bistveno pripomore k zmanjšanju ne­želene – potepuške – populacije živali. V tujini je že dolgo casa praksa, da vse hišne živali, ce niso namenjene kontro­lirani rodovniški vzreji, sterilizirajo oz. kastrirajo in tako bistveno pripomorejo k zmanjšanju števila potepuških psov in mack. 
Mnenje o podjetništvu in obrtništvu v obcini, državi in širše: 
Nad delovanjem obcine sem nekoliko razocaran, saj sem se sam npr. moral dogovoriti z lastniki zemljišca za posta­vitev kažipota veterinarske ambulante in ga tudi financirati. Glede na to, da gre za edinstven primer veterinarske ambu­lante v obcini, bi bilo sodelovanje tudi na obcinski ravni vec kot nujno. Ce pri­merjam z drugimi obcinami, so kažipoti tudi za veterinarsko ambulanto jasno oznaceni in postavljeni s strani obcine. Prav tako obcina ni pokazala interesa za sodelovanje z našo veterinarsko ambu­lanto na podrocju prostoživecih mack, temvec raje uporablja usluge zavetišca, s katerim ima sklenjeno pogodbo, kjer pa so te storitve po mojih informacijah bistveno dražje. Dejstvo je, da ce bi ob­cina imela nek sistem subvencioniranja kastracij in sterilizacij psov in mack, ne bi bilo treba toliko placevati zavetišcu ter hkrati ne bi bilo toliko potepuških psov in mack. Zadeva s subvencioni­ranjem omenjenih posegov je v drugih obcinah urejena. Pred leti je že bila neka oblika subvencioniranja tudi v naši obci­ni, vendar so bila razpoložljiva sredstva omejena, prav tako pa so bili obcani slabo obvešceni o nacinu uveljavljanja subvencij. 
Pomen sodelovanja med podjetniki: 
Naša veterinarska ambulanta sodeluje s priznanimi specialisti ter klinikami. Sam menim, da vsak ne more vedeti vsega, tako da je sistem referiranja pacientov nujen. Vsekakor pa je ob tem nujno potrebno zaupanje med veterinarji, ki pa smo si ga skozi leta delovanja tudi pridobili. 
Ambulanta ponuja priložnost za sodelovanje: 
Kot sem že omenil, je tu na prvem mestu sodelovanje z obcino, v manjši meri pa tudi morda z drugimi podjetji v obcini. Š 



V prejšnji številki sem vas povabil k sodelovanju s pesmimi o domovini. Žal tudi tokrat pricakovanega odziva ni bilo, a vseeno si lahko preberete, kako lepo so nekateri ustvarjalci pisali o naši domovini (Bojan Novak). 
Darilo moji domovini 
O slovenska domovina moja, 
kaj za tvojih 30 let naj ti dam? 
Vse imaš, na kar pomislim: reke od Gorenjske do Štajerske, od Save do Mure, domovina moja. 
Imaš Triglav, na njem Aljažev stolp. 
Imaš obale od Pirana do Ankarana. 
Ko je Bog hodil po svetu in delil nekje morje, nekje ravnine, nekje gorovje, je prišel do tebe, se ulegel in se odpocil. A ko je spal, mu je iz torbe padlo vse to: gorovje, ravnine, vodovje. 
Vse imaš. Kaj naj ti dam? Za tvoj rojstni dan to pesem ti dam. Hvaležen vse dni, ker pod svobodnim soncem rastemo mi. Še na mnoge dni moja slovenska domovina bodi ti. 
Izak Lenarcic, 6. razred; mentorica Ema Sevšek 

Moji domovini 

Moja lepa domovina si ti, Slovenija! V njej je veliko vasi in mest in še vec zaprašenih cest. 
Ljubljana glavno mesto je, ki navduši cisto vse. Reke in jezera slovenska tecejo kakor cas. 
Ceprav si majhna kot en puh, imaš še vedno kokošji duh. 
Poskrbimo za našo državo, naj ponosno nosi svojo zastavo. 
Lana Grandovec, 6. razred; mentorica Ema Sevšek 

Pod svobodnim soncem 
Pod svobodnim soncem živim in rad se ucim. 
Prav nic ne trpim, saj vem, 
da skoraj vse lahko dobim. 
Vedno ko se malo prehladim, tudi hitro ozdravim. 
Povsod so kolesa, drevesa 
in prav cudovita cudesa. 
Krka, Soca, Sava in še Drava, rek je na pretek. 
Tu imamo morje, tam dalec zadaj pa visokogorje. 

Na travnikih spomladi regrat cveti, prav lepo ga je utrgati. 
To je moja domovina, na pretek imamo tudi vina. 

Zvoncki in trobentice, vijolice cvetijo, odtrgamo cvetlice in narišemo njihove skice. 
Primož Trubar in France Prešeren, umetniki so sami znani in za vedno spoštovani. 
Ja, tako je, ni nam slabo. Prav nasprotno – pod svobodnim soncem je zelo lepo. 
Jakob Šinkovec, 6. razred; mentorica Ema Sevšek 
Tudi za naslednjo številko vas vabim k sodelovanju. Tokrat bi radi objavili vaše risbe in slike, skozi katere bo vidno vaše doživljanje naše domovine Slovenije. 
Svoje risbe ali slike pošljite na elektronski naslov (nas-kraj@dobrepolje.si) ali po navadni pošti (na Obcino Dobrepolje). Lahko se obrnete tudi na urednika in bomo našli nacin, da vaš izdelek objavimo. Sodelujte in ustvarjajte vsebino našega glasila! 



Gozdna tla in otrok 
»Zemlja otroku ni nikoli škodovala … veliko bogatejše je tisto, kar daje, kot tisto, kar jemlje. Precej boljši je denar, porabljen za otroška oblacila, kot denar, namenjen zdravnikom … Zemlja daje cist zdrav užitek, je najboljši prijatelj 
otrok.« (Ladies Home Journal 1898) 


Mateja Lohkar 
Že pred davnimi 123 leti so vedeli, kaj je dobro za naše otroke. Pristni stik z naravo in zemljo. Naš vrtec je vkljucen v gozdno pedagogiko, ki je metoda okoljskega vzgajanja in izobraževanja, ki ne ponuja samo spoznavanja gozda oziroma narave kot ekosistema, ampak bistveno posega tudi v vzgojo in celostni razvoj otrok. 
Ko vstopimo z otroki v gozd, veckrat opazujemo le visoka drevesa, veje, listje, ki se pozibava v vetru, stopinje na tleh. Na kletno etažo gozda, kakor poimenu­jemo gozdna tla, pa nehote pozabimo. Naš imunski sistem je povezan z imun-skim sistemom tal. Tla morajo biti polna malih živih bitij, ki na nas delujejo kot naravni probiotik in nam izboljšujejo imunski sistem. 
Otroci z raziskovanjem gozdnih tal hitro najdejo hrošcke, deževnike, kore­ninice, veje, odmrlo listje. V prsti so tudi mikroorganizmi, bakterije, alge, kamni, zrak, voda, trava, mrtvi hrošcki … Otrok v gozdu s kopanjem in mešanjem po tleh vdihuje mikroorganizme, ki so pomemb­ni za njegov zdrav imunski sistem. Na Finskem otroci pet dni v tednu prebijejo vec ur v gozdu, kar botruje k temu, da so uvršceni med zdrave in najbolj srecne Zemljane. Lahko recemo, da narava pod-pira imunski sistem otroka in odraslega. 
Otroci v gozdu raziskujejo in opazuje­jo. Hitro opazijo majhne hrošcke, išcejo polže, v starem preperelem storžu opa­zujejo vse, kar leze in gre, in marsikateri deževnik pristane v njihovih rokah. Ot­roci se v gozdu ucijo z opazovanjem in tudi z dotikom. Nimajo nobenega pred­sodka, da bi polž bil slinast, deževnik sluzast. V gozd veckrat vzamemo bele kose blaga, pa ne zato, da bi imeli po­dlogo za pocitek, vendar zato, da lopato zemlje stresemo na belo blago in tako otroci bolje opazujejo in vidijo, kaj vse je v zemlji. Ob tem se pogovarjamo in skupaj beležimo, kaj smo opazili. Naucili smo se tudi tega, da zemlje ne mešamo z umazanijo! 
V vrtcu smo obeležili mednarodni dan gozdov, ki je potekal 21. marca pod geslom »Obnova in nega gozda: pot do okrevanja in dobrega pocutja«. V najsta­rejši skupini smo v gozdicku posadili gozdno drevo, ki ga bomo veckrat obi-skali in opazovali njegovo rast. Gozdovi so slovensko narodno bogastvo. Delaj-mo na tem, da jih ohranimo za prihod­nje rodove. Š 



UVODNIK 
Dragi bralci in bralke! 
Pravijo, da slika pove vec kot tisoc besed. Zato smo mladi novinarji raziskali, kaj je to fotoreportaža, in se v njej preizkusili. Pa poglejte, ali nam je uspelo. Vsi smo se mudili po domacih krajih – Hana v Ponikvah, Ana na Vidmu in Dijana v Podgorici in njeni okolici. 
Pri tej številki so sodelovale: Ana, Dijana in Hana. Vse fotografije so avtorske. 

ŠOLSKI LISTIZBIRNEGA PREDMETA ŠOLSKO NOVINARSTVO 


Sveti Florijan na moderen nacin 
Sv. Florijan, poznan kot svetnik, je bil mucenik, saj v casu rimskega cesarstva in ob takratnem splošnem preganjanju kristjanov ni podlegel pozivom, naj se odrece svoji veri in casti poganske bogove. Mucili so ga ter pretepali, nazadnje pa so ga obsodili na smrt in ga z mlinskim kamnom okrog vratu vrgli v reko Enns. Cašcenje sv. Florijana je razširjeno po celotni Sloveniji, saj je priprošnjik proti požarom in poplavam ter zavetnik gasilcev. 
Uroš Gacnik 
Mnogo cerkva nosi njegovo ime, nam najbližja je cerkev v Ponikvah, kjer se gasilci vsako leto ob njegovem prazni­ku zberemo v povorki in prisostvujemo daritvi svete maše. Njegovo podobo in kipe gasilci radi postavljamo na procelje gasilskih domov. 

Gasilci iz PGD Videm - Dobrepolje smo v preteklem letu izvedli energetsko sanacijo gasilskega centra. Uredili smo toplotno izolacijo ter nanesli zakljuc­ni sloj. S tem se je žal morala prekriti stara podoba sv. Florjana, ki je bila na­risana na omet. Odlocili smo se, da bo nova podoba sv. Florijana zasedla enako mesto kot prejšnja. K sodelovanju smo povabili uspešnega tattoo in airbrush gladiatorju, saj se od njega pricakujejo mene ter gasita in rešujeta. V letu 2020 mojstra Danija Novaka, ki nam je sliko vrline in vešcine, ki nemalokrat presega-smo gasilci PGD Videm Dobrepolje za­izrisal na svojstven in poseben nacin. jo sposobnosti cloveka. beležili 120 let delovanja. Ta slika je do-S tehniko airbrush je ustvaril cudovito Na sliki je upodobljen lesen gorec ga-daten prispevek in obeležje praznovanja kombinacijo barv in odtenkov, ki daje-silski dom, ki so ga naši predniki uporab-120 letnice društva. jo sv. Florijanu novejši, sodoben pridih. ljali pred letom 1997. Slika vsebuje še dva Že v casu Dravske banovine so se gasilci motiva iz gasilske dejavnosti, en gasilec Gasilci se najlepše zahvaljujemo Da­imenovali »vitezi svetega Florijana«, so-rešuje osebo iz plamenov, dva pa se s niju za res lepo podarjeno umetnino, ki dobni gasilec pa je cedalje bolj podoben pomocjo vrvne tehnike spušcata v pla-bo krasila gasilski center na Vidmu. Š 


Intervencije 

Da gasilci v PGD Videm - Dobrepolje ne pocivamo, pricajo naslednje kratke novicke. 



26. februarja 2021 ob 18.32 smo bili poklicani na pomoc v Predstruge, kjer so se vnele saje v dimniku stanovanjske hiše. Izvoz na intervencijo je bil res hiter, saj smo ravno zakljucili z rednim vzdrže­vanjem in cišcenjem vozil. Dispecer na številki 112 je debelo pogledal, ko smo javili izvoz nemalo za prejetim pozivom. Goreci dimnik smo z gasilnikom na prah pogasili. Dimnik smo nato ocistili, pri ce-mer smo se izdatno namucili, saj je bil objekt višji in je bilo oblog nekoliko vec. S termovizijsko kamero smo pregledali objekt, pri tem nismo ugotovili poškodb dimniške tuljave, lastniku pa smo sveto­vali obisk dimnikarske službe. Ob vrnit-vi v gasilski center in pozornem ogledu smo spoznali, da bomo opremo in vozila lahko ponovno ocistili. 
12. marca 2021 nam je ob 6.45 poziv-

IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE 
nik znova zabrnel, tokrat smo bili pokli­cani na zanimivo intervencijo. Poklicani smo bili pred vrtec Ringaraja na Vidmu, kjer smo s tehnicnim posegom odprli vrata osebnega avtomobila in tako rešili dva otroka, ki sta bila zaklenjena v njem. Otroka sta se nato rešena veselila v ob-jemu svoje mame. Vsekakor neprijetna izkušnja za starše, ki se je tokrat odlicno koncala. Š 


Zaradi epidemije covida 19 nam je normalno druženje še vedno onemogoceno. Nekako smo se navadili na to. Vsak po svoje se trudimo uravnavati življenje doma in izven. Vsi bi radi ostali zdravi in seveda živi. 
Kako poteka redno delo društva? 
Ob rojstnih dnevih pošiljamo cestitke vsem 80-letnikom in starejšim, opravimo pozornost ob smrti clanov, pripravljamo letne statistike za MZULj in ZDUS ter urejamo drugo administracijo. 
Obcni zbor 
Tudi letos ga ne moremo izpeljati nor-malno tako kot prejšnja leta. Odloca­nje, še posebno o financah, pa je nujno potrebno. Zaradi posebnih razmer ena­kovredno sprejme vlogo obcnega zbo­ra upravni odbor društva. Clani UO-ja sprejmejo sklep nadzornega odbora o fi­nancnem stanju društva. Odlocili smo se za korespondencno sejo. Poklicali smo predsednika nadzornega odbora in vse clane upravnega odbora in jim predsta­vili financno poslovanje društva in jih seznanili z nacrtom dela za leto 2021. Porocilo in sklep NO-ja sta bila priprav­ljena tako kot za redni obcni zbor. Vse je bilo narejeno po zakonu. Bilanca stanja je oddana na AJPES. 
Ker pa bi moral biti letos volilni ob­cni zbor, ki pa ga ni mogoce izvesti, se dosedanjemu vodstvu, UO-ju, NO-ju in CR-ju mandat podaljša do naslednjega obcnega zbora. Do sedaj na društvo še vedno nismo prejeli nobenega pogum­nega clana, ki bi bil pripravljen prevzeti mesto predsednika, zato vas ponovno prosim, da se tisti, ki ste pripravljeni so-delovati pri vodenju društva, oglasite. 
Program dela 
Program dela za leto 2020 se prenese v leto 2021. Ocitno pa tudi letos ne bo mogoce izpeljati zastavljenega. Dogodki odpadajo drug za drugim. Tako kot nam je odpadel »pravi« obcni zbor, nam je odpadlo tudi letovanje, odpadlo nam bo srecanje z 80 letniki, pa tudi spomladan-ski izlet. Kako bo za naprej, je še v božjih rokah. Zaradi tega vam ne bomo pošiljali zgibanke s programom. Pred vsakim do-godkom vas bodo obvešcali poverjeniki po vaseh, obenem pa vas bomo obveš-cali tudi v clankih v Našem kraju. Druga-ce pa kaj poklicite, ce vas še kaj posebej zanima. 
Clanarina 
Clanarine še nismo zaceli pobirati zaradi visokega števila okužb, kajti vsak pover­jenik mora povprecno obiskati 20 hiš, ne­kateri še vec. Razmišljamo, da bi zaceli pobirati po veliki noci. Upam, da bomo do takrat vsaj mi starejši že kaj precep­ljeni, v nasprotnem primeru bomo tudi tedaj preložili pobiranje. Clanarina je nespremenjena: 12 € za društvo upoko­jencev in 12 € za clanstvo v vzajemni po­smrtninski sklad. To placajo samo tisti, ki so vclanjeni. 
Skupno letovanje 
V tretje gre rado, vsaj tako pravijo, pa vendar se nam tudi za tretjo rezervaci­jo lahko kaj zaplete. Rezervirano imamo od 8. do 15. maja. Vsi, ki ste prijavljeni in imate placano akontacijo, prosim, pokli-cite in potrdite svojo odlocitev, ali boste lahko šli ali ne. Lahko se prijavite tudi drugi, ce imate željo po morju, plavanju v morski vodi, sprehajanju ob morju itd. Ce naše letovanje tudi v tretje odpade, bomo rezervacijo prestavili na jesenski termin. Upam vsaj, da do konca leta, da bomo lahko unovcili vavcerje. 
Naj koncam, saj sem se danes kar raz­pisala, pa vendar mislim, da je tako prav, saj mnoge zanima, kaj delamo. 
Lepo vas pozdravljam in ostanite zdravi. 
Želim vam vesele velikonocne prazni­ke, veliko zdravja in druženja z bližnji-mi! Š 

Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge vas v sodelovanju z Obcino Dobrepolje in Radiem Zeleni val vabi na tržnico, ki bo 
na cvetno nedeljo, 28. marca 2021, 
od 8. do 12. ure pred Jaklicevim domom na Vidmu. 
V ponudbi bodo razlicno pecivo, potica, štruklji, žolca, šunke, klobase, butarice, košarice in še kaj. 
Vljudno vabljeni! 
Zacetek gobarske sezone – Društvo gobarjev Štorovke
Šentrumar Hocevje 
V casu, ko smo vsi obremenjeni s koronavirusom, se sprehodi po gozdu prav priležejo, to vemo tudi gobarji, saj že komaj cakamo, da najdemo prve letošnje gobe. Zato ne bo odvec, da tudi vam na zacetku gobarske sezone podamo nekaj koristnih informacij, nasvetov in pravil, ki jih moramo vsi upoštevati, ko se odpravimo na gobarjenje. 
Pavle Gregorka 
Obnašanje gobarjev in obiskovalcev gozdov doloca vec zakonov in predpi­sov: 
1. 
Zakon o gozdovih, 

2. 
Pravilnik o varstvu gozdov, 

3. 
Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, 

4. 
Zakon o ohranjanju narave, 

5. 
Uredba o zavarovanih prostoživecih glivah, 

6. 
Uredba o varstvu samoniklih gliv, 

7. 
Rdeci seznam gliv Slovenije. 


Pravi gobarji in obiskovalci gozda cenimo in spoštujemo naravo in njene prebivalce in se temu primerno obna­šamo: 

1. 
Ne motimo živali v gozdu, hodimo 3. Palico za brskanje po listju in grmovju. pa so zelo pomembne za rast in razvoj tiho, ne kricimo in poslušamo le ogla-4. Oblacila z dolgimi rokavi in hlacni-rastlin, s katerimi so povezane po pod-šanje ptic in šelestenje listja. cami. Po gozdu nikoli ne hodimo v gobju. Zato je vsako unicevanje gob z 

2. 
Ne odlagamo plastenk in podobnih kratkih rokavih in kratkih hlacah, saj vidika varovanja narave nedopustno. Ne predmetov v gozdu, saj gozd ni sme-tvegamo, da se nas oprimejo majhni glede na svojo strupenost pa so tudi stru­tišce. gozdni zajedavci – predvsem klopi, pene gobe cudovit okras gozda, saj nam 

3. 
Ne unicujemo drevja in podrasti, ker prenašalci zelo  nevarnih obolenj. pogled nanje razveseli oko in srce. s tem unicujemo pogoje za rast miko-5. Škornje ali visoke cevlje. riznih gob, ki živijo v sožitju z rastlina-6. Kapo, ki nam obvaruje glavo. Previdnost pri nabiranju gob mi in drevjem. Cuvajmo gozdove, saj Pri nabiranju gob moramo biti še po-so pljuca našega planeta. Ne nabirajmo zašcitenih vrst gob in sebno previdni pri cisto mladih gobah, ki 

4. 
Najpomembnejše za prave gobarje je: ne pretiravajmo s kolicino svojih znacilnosti še niso povsem razvile. ne brcamo, ne teptamo in ne unicu-Posameznik lahko dnevno nabere Ne smemo se zanašati na to, da pripa­jemo gob, ki jih ne poznamo. Za nami najvec 2 kg gob ali eno gobo, ki je lahko dajo vse gobe, ki rastejo tesno druga ob hodijo gobarji, ki te gobe poznajo in težja od 2 kg. Ce pravil ne upoštevamo, drugi, eni in isti vrsti. Sredi užitnih gob poberejo. Ne unicujmo najlepšega ok-smo fizicne osebe lahko kaznovane z lahko naletimo na posamezne primerke rasanaših gozdov – GOB. globo 208 €. strupenih vrst. Ce so gobe crvive ali so jih 


Proc od zašcitenih gob. Prepovedano obžrli polži, to še nicesar ne pove o nji-Za pravilno nabiranje gob mora je nabiranje zavarovanih vrst gob, kot so hovi užitnosti za cloveka; ocitno je, da so imeti vsak gobar pravo opremo: knežja mušnica (karželj), kraljevi goban, za polže in insekte tudi najbolj strupene 
1. 
Pleteno košaro (predpisano z uredbo vražji goban, žlahtni ded in še mnogi gobe neškodljive (prebavni trakt imajo samoniklih gliv) ali podobno embala-drugi. drugace urejen kot ljudje). žo, ki mora biti zracna, da lahko trosi Gob, ki jih ne poznamo, pa tudi Nikoli ne nabirajmo in ne jejmo sta­prosto padajo. Pravimo, da gobe seje-takšnih, ki jih ne prepoznamo kot stru-rih gob. Ne pozabimo, da v dežju mnoge mo. Trose pa raznašajo tudi živali in pene, ne smemo nikoli brcati ali jih gobe spremenijo svojo barvo in cvrstost. veter. pohoditi, pustimo jih nedotaknjene v Pogosto postanejo temnejše in spolzke, 

2. 
Nož (predpisan z Uredbo o varstvu sa-naravi. Goba živi v gozdu v simbiozi z robovi klobuka pa vcasih prosojni. Moc­moniklih gliv), da lahko gobe ocistimo drevesnimi vrstami, je pa tudi hrana celi nejše deževje lahko izpere tudi nekate­na samem rastišcu. vrsti živali. Mnoge gobe, tudi strupene, re od najpomembnejših znakov, kot na 



primer majhne bele krpice s klobuka rdece mušnice in panterjeve mušnice. Prav tako lahko zaradi vremenskih vpli­vov ali polžev izgineta obrocek na betu in lupina v dnišcu. Zaradi tega moramo vedno upoštevati tudi druge znacilnosti dolocene vrste gobe. 
Previdnost pri uživanju gob in za­strupitve z gobami 
Gobe so v bistvu le kulinaricni doda­tek, ki jedi oplemeniti. Njihovo cezmer-no in prepogosto uživanje je za zdravje lahko tudi škodljivo, saj so precej težko prebavljiva hrana in naj se v vecernih urah ne bi uživale. Gobe naj ne uživajo otroci, mlajši od šest let. 
Ce sumite, da ste se zastrupili z goba-mi, ne odlašajte, takoj v bolnišnico ali k svojemu zdravniku. Ne uživajte podarje-
Cvetni prah 
nih gob, dokler niste prepricani o njihovi užitnosti, posvetujte se z determinator­jem – dolocevalcem – gob. Ce pa ste se odlocili, da si gobjo jed kljub nepozna­vanju gob pripravite, je dobro, da kakšen primerek nepripravljene gobe shranite v hladilnik, in ce pride do zastrupitve, jo vzemite s seboj k zdravniku, da v zdra­vstveni ustanovi lažje ugotovijo resnost zastrupitve. 
Ob vsem povedanem pa ne smemo nikoli pozabiti: nabirajmo in uživajmo le tiste gobe, ki jih zares dobro pozna-mo. Še veliko zanimivega o gobah in go-barjenju vam bomo povedali na preda­vanju, ki ga bomo tudi letos organizirali predvidoma v mesecu aprilu ali maju 2021 v Jaklicevem domu na Vidmu, se­veda ce bodo epidemiološke razmere v Sloveniji oz. naši regiji to dopušcale. Ce bodo še vedno v veljavi ukrepi vlade za preprecevanje okužb in širjenje nalezlji­ve bolezni covid 19, bomo predavanje o gobah organizirali pozneje. 
Lahko pa se nam pridružite v društvu, saj vsako prvo nedeljo v mesecu od maja do oktobra nabiramo gobe v okolici go-barskega doma na Šentrumarju in ob 
11. uri nabrane primerke pri gobarskem domu skupaj determiniramo – doloci-mo. 
Vabimo vas, da nas obišcete na raz­stavi gob, ki jo že tradicionalno organi­ziramo vsako leto tretji vikend v mesecu septembru v vasi Hocevje. Postavili jo bomo, ce bodo razmere zaradi bolezni covid 19 to dovoljevale. 
Lep gobarski pozdrav, dobra bera, zmerna mera! Š 

Cvetni prah je eno izmed najbolj hranljivih živil, saj vsebuje skoraj vse ljudem potrebne hranljive snovi. Vsebuje okoli 25 % beljakovin, najmanj 18 aminokislin, veliko vitaminov, kot so vitamini B, C, D, E in provitamin A, okoli 28 mineralov, 11 encimov, 14 koristnih mašcobnih kislin, 11 vrst sladkorjev in antibioticne snovi. 
Tone Vodicar 
Priporocljivo je dodati svež cvetni prah v dnevno prehrano zaradi številnih razlo-gov, naštel pa jih bom le nekaj: 
1. 
Dviguje energijo, saj je odlicno na­ravno poživilo. Poleg tega povecuje tudi vzdržljivost in zmanjšuje utru­jenost. 

2. 
Pomirja kožo, saj je prisoten v izdel­kih, ki pomagajo proti vnetjem in težavam z razdražljivo kožo (encimi, luskavica). Aminokisline in vitamini šcitijo kožo in pomagajo pri regene­raciji celic. 

3. 
Izboljšuje prebavo – encimi, ki jih vsebuje cvetni prah, pomagajo telesu iz zaužite hrane posrkati vsa potreb­na hranila. 

4. 
Pomaga pri zaviranju nezdravih na­vad, še posebno glede navad prehra­njevanja, saj zavira potrebo po pre­najedanju ali nezdravi hrani. 

5. 
Zdravi dihala z antioksidanti, ki ima­jo protivnetni ucinek na tkivo v plju-cih. Prav tako preprecuje nastanek astme. 

6. 
Zmanjša imunski odziv pri alergijah 



(tudi na cebelji pik) in pomaga lju­dem, da se znebijo vecine simpto­mov alergij. 
7. 
Krepi imunski sistem in brani telo pred virusi. Poleg tega je bogat anti-oksidant, ki šciti celice pred škodljivo oksidacijo prostih radikalov. 

8. 
Krepi kardiovaskularni sistem, to so krvne žile ali kapilare, pomaga pri cirkulaciji, znižuje raven holestero-la, preprecuje nastanek strdkov, torej zmanjšuje možnost srcnega infarkta ali možganske kapi. 

9. 
Zdravi neplodnost, saj stimulira in obnovi delovanje jajcnikov in tako poveca možnost zanositve. 

10. 
Pomaga pri težavah s prostato, saj zmanjšuje vnetja in ustavi prepogos-to potrebo po uriniranju. 



Svež cvetni prah hranimo v zamrzo­valniku, lahko do treh let po pridelavi. Ce ga uporabljamo dnevno, ga lahko hrani-mo v hladilniku. 
Odrasli clovek lahko dnevno zaužije 20 gramov cvetnega prahu. Uživamo ga najbolje na tešce samega ali pa s cajem, vodo … Preventivno ga jemljemo dvakrat dnevno po tri mesece v letu. Priporoca se uživanje v zacetku jeseni in ob koncu zime. Pri zdravljenju ga jemljemo od 30 do 40 gramov na dan trikrat dnevno pred jedjo. Ce ga težje prenašamo na tešce, ga lahko uživamo z jogurtom, sadnimi so-kovi, mlekom, medenimi napitki, mlac­nim ali hladnim cajem. 
Za vec informacij in degustacijo lah­ko poklicete na telefonsko številko 041 988 211. Š 

Z GROŠ-em pestro tudi v pomladi 


Študentski klub GROŠ v pomlad vstopa z zdaj že tradicionalnim projektom za študentske družine in željo seljenja dogodkov nazaj iz virtualnega v fizicno okolje. 
Tjaša Bregar, ŠK GROŠ 
Na zacetku meseca marca smo, tako kot že nekaj let, zagnali projekt: Groševe mamice in ocki, pri katerem pomagamo clanom, ki so že v študentskih letih pos-tali starši. V sklopu tega projekta so bili študentskim družinam podeljeni boni za otroško trgovino Baby center in trgo-vino DM v Grosuplju ter nekaj prakticnih daril. V upanju, da bodo kmalu zaživele tudi odrske deske, pa je bila v zacetku marca organizirana Svetloba na odru: Delavnica gledališke luci, pri kateri smo spoznavali tehnike in oblikovanje odrske svetlobe. 
V tem mesecu nadaljujemo tudi us-pešno sodelovanje s Knjižnico Ivancna Gorica. Tako smo v okviru projekta Sre-cava se v knjižnici pripravili že drugo ulicno razstavo z naslovom Staroverec, ne pogan. Na ogled je svoje risbe posta­vila mlada umetnica Kristina Klemencic. Razstavo si je na oknih ivanške knjižnice mogoce ogledati do 15. aprila. 
V upanju na ponovno brezskrbno rike. Vsi, ki bi želeli potovati z nami po ZDA, se nam lahko pridružite 26. marca ob 19. uri na platformi Zoom. V prihod­nje pa nacrtujemo tudi lov na lokalne vrhove v obcinah Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, s cimer spodbu­jamo aktivno življenje v karantenskem casu ter oddih od vsakdanjega vrveža v naravi. Zato lepo vabljeni, da se nam pri­družite pri projektu Pofockaj se na vrhu in se srecamo na vrhu. 

Uradne ure se po vec mesecih vracajo v normalno delovanje z rahlo spreme­njenimi termini izvajanja. V Grosuplju bodo uradne ure potekale ob ponedelj­kih, sredah in petkih med 18. in 20. uro, v Ivancni Gorici se bodo izvajale zgolj ob torkih med 18. in 20. uro, v Dobrepolju pa bodo uradne ure potekale po pred­hodnem dogovoru. Vec informacij o pri­hajajocih dogodkih in delovanju kluba najdete na spletnih omrežjih, zato vas lepo povabimo k spremljanju objav na naših Facebook in Instagram profilih ter spletni strani www.klub-gros.si. 
Groševcu ni nikoli dolgcas! Š 

PROSIMO, DARUJTE KRI! 
V sredo, 14. aprila 2021, od 7. do 13. dre v srednji šoli Josipa Jurcica 



v Ivancni Gorici; V cetrtek, 15. aprila 2021, od 7. do 13. dre v Družbenem domu Grosuplje; V PETEK, 16. APRILA 2021, OD 7. DO 12. URE V JAKLICEVEM DOMU, VIDEM - DOBREPOLJE.  
Zaradi zašcite krvodajalcev in zaposlenih ter preprecevanja možnih prenosov bolezni izvajamo prilagojene krvodajalske akcije. Krvodajalce prosimo za predhoden telefonski dogovor o uri prihoda in preverjanju pogojev za darovanje krvi. 
PROSIMO, POKLICITE NEKAJ DNI PRED AKCIJO IN SE NAROCITE NA DAROVANJE KRVI! 
Vsak delovni dan od 7. do 15. ure na tel. št.: 051/ 389 270, 051/ 671 147 ali 030/ 716 796. 
Krvodajalcem se zahvaljujemo za odziv, razumevanje ter upoštevanje vseh preventivnih zašcitnih ukrepov. 
Kako in kaj smo delali v Župnijski karitas 

Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm 
v preteklem letu 

Obcni zbor Župnijske karitas Dobrepolje smo letos izvedli kar po elektronski pošti. Vsi redni sodelavci in sodelavke so dobili porocila o delu ŽK v preteklem letu in plan dela za tekoce leto. 

Marta Šuštar 
Lahko so oddali svoje pripombe in pre­dloge oz. potrdili predlagano gradivo. Kljub epidemiji in omejevanju osebnih stikov smo opravili vecino predvidenih dejavnosti. Namesto osebnih obiskov smo pogosteje uporabljali telefonske po­govore, namesto sestankov pa e-pošto. O svojem delu redno obvešcamo obcane preko obcinskega glasila ali župnijskih oznanil, zato bi navedla samo nekatere dejavnosti. 
Sodelavci in sodelavke Karitas smo spremljali stanje po vaseh in po potre-bi obvešcali civilno zašcito. S starejši-mi, osamljenimi in bolnimi smo skušali ohraniti stike s telefonskimi pogovori in jim po potrebi tudi pomagali. Nekatere mlajše sodelavke so se prijavile kot pro-stovoljke civilni zašciti in tudi aktivno so-delovale v casu najhujše epidemije. Trik-rat smo delili hrano iz evropskih rezerv in skupaj razdelili 7097 kg hrane. Poleg hrane  EU smo nekaterim družinam in posameznikom, ki so se v tem casu pan-demije znašli še v vecji stiski, pomagali s sredstvi naše Karitas, in sicer z dodatnim paketom hrane in higienskih potrebšcin ali s placilom nujnih položnic. Za veliko noc smo družinam in posameznikom z najnižjimi prejemki podarili paket hrane in higienskih potrebšcin (skupno 70 ose­bam v Dobrepolju in v Strugah).
 V lanskem letu nismo zbirali oblacil, smo pa posredovali pri izmenjavi obla-cil in tako pomagali nekaterim družinam oz. otrokom. V Strugah je bila, v organi­zaciji skrbnih sodelavk Karitas, izpeljana akcija menjave dotrajane peci za central-no kurjavo pri družini v hudi socialni sti-ski. Sredstva sta enakovredno prispevala Škofijska karitas Ljubljana in Rdeci križ Grosuplje. Prav tako je bila v lanskem letu v Strugah izvedena menjava dotraja­ne strehe ob pomoci številnih prostovolj­cev. Sredstva za material so bila, po po­sredovanju sodelavk župnijske Karitas, zbrana že v letu 2018 od Škofijske kari­tas Ljubljana, Rdecega križa Grosuplje in CSD Grosuplje. Sredstva za izvedbo del pa je prispeval g. Slavko Pajntar – Pinki od dobrodelne akcije »Kuhano vino in caj 2019«. Brez teh sredstev del ne bi bilo možno izvesti, zato se mu na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Sodelavki Karitas sta opravili veliko organizacijskih del in si mocno prizadevali, da so bila dela iz­vedena. 
V lanskem letu, žal, nismo mogli obi-skovati stanovalcev v domovih, smo pa nekajkrat priskrbeli material za pros-tocasne dejavnosti za stanovalce ZST (lušcenje fižola, lickanje koruze), vsem stanovalcem v obeh domovih pa smo omogocili, da jih je obdaril Miklavž. Prav tako smo za Miklavža ob sodelovanju Društva upokojencev in Rdecega križa obiskali in obdarili bolnike in starejše od 80 let (461 oseb). 

Bratje in sestre, modrost oznanjamo med popolnimi. Toda ne modrosti tega sveta, tudi ne modrosti voditeljev tega sveta. Ti so minljivi. Mi oznanjamo Božjo modrost v skrivnosti, tisto prikrito, ki jo je Bog pred veki vnaprej dolocil za naše povelicanje. Te ni spoznal noben mogocnik tega sveta. Kajti ko bi jo bili spoznali, Gospoda velicastva pac ne bi bili križali. Kakor je pisano: Cesar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v clovekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo, to nam je Bog razodel po Duhu. Duh namrec preiskuje vse, celo Božje globine. 
(1 Kor 2,6-10) 
Sodelavci in sodelavke Župnijske karitas vošcimo vsem obcanom veselo in blagoslovljeno veliko noc. 

Ob svojem delu smo opazili, da je v naši obcini veliko sosed­ske pomoci. Vecina teh, ki nimajo prevoza ali domacih, ki bi jim pomagali, je našlo razumevanje pri sosedih, da so jih kam peljali ali jim kaj prinesli iz trgovine. Veliko so pripomogle tudi dostavne službe, ki ljudem do praga pripeljejo osnovna živila. 
Zahvaljujem se vsem, ki nam velikodušno pomagate in pri­spevate tudi denarna sredstva, da lahko rešimo ali vsaj omilimo nekatere stiske obcanov. Hvala Obcini Dobrepolje, ki prispeva del sredstev preko razpisa »Pokroviteljstvo obcine«, in Zavodu sv. Terezije za donacijo. Hvala rednim sodelavcem in sodelav­kam Župnijske karitas za vse, kar ste v lanskem letu dobrega naredili. Še posebej se zahvaljujem mladim sodelavcem, ki so lansko leto veliko pomagali, saj starejših sodelavcev nismo smeli izpostavljati nevarnosti okužbe. Potreb in stisk je vedno vec, kot jih lahko rešimo, a šteje vsako dobro delo, ki je narejeno iz ljubezni. 
Še vedno smo v primežu epidemije covida-19, a ohranimo upanje. Za dežjem vedno posije sonce in tudi ta bolezen bo enkrat premagana. Sodelujmo in si pomagajmo, spoštujmo ukrepe in izkoristimo možnost cepljenja, da zašcitimo sebe in druge. 
Pred nami je velika noc. Jezus je sprejel strašno trpljenje, zato tudi nas razume v naših cloveških stiskah in trpljenju. 
Obiskali smo gospo Danico Krnicar 
Gospa Danica Krnicar je že v januarju dopolnila 90 let življenja, a je prav v tistem casu obolela za koronavirusno boleznijo. Zbolela je tudi njena snaha Veselka Pevec, ki požrtvovalno skrbi zanjo. Zdaj, ko sta premagali covid, sta nas prijazno povabili na obisk. 
Marta Šuštar 

Gospa Danica se je rodila v Zagorici. V  
družini je bilo sedem otrok. Zdaj ima  
še eno sestro, ki živi v Ljubljani. Dva  
brata sta umrla mlada, enega so komaj  
15- letnega med vojno ubili Italijani, ko  
so obstreljevali vas Zagorico, drugi pa je  
umrl zaradi bolezni.  
Vec kot 20 let je bila zaposlena v  
Ljubljani. Delala je v raznih kuhinjah.  
Najprej v gostilni Šestica, potem v porod­ 
nišnici na Ulici stare pravde deset let in  
nato še v vrtcu Angelce Ocepek deset let.  
Ko je bil drugi sin star tri leta, ji je umrl  Ge. Veselki se zahvaljujem za prija­ 
mož. Bila je mama samohranilka z dve- zen sprejem. Na obisku smo bile Zden- 
ma otrokoma. Pri gospe, ki ji je varovala  ka Vovk – Društvo upokojencev, Jožica  
otroka, je spoznala njenega brata Janka  Omahen – KO Rdecega križa in jaz kot  
Krnicarja, ki je kasneje postal njen drugi  predstavnica Župnijske karitas. Pocutile  
mož. Rodila se jima je še hcerka Danica.  smo se prav domace. Ob prijetnem kle- 
Preselili so se v Dobrepolje. Kupila sta mladosti, ampak z za nimanjem spremlja petu je cas kar prehitro minil.  
zemljo in zgradila hišo. V Dobrepolju se življenje okoli sebe.  Vesela in ponosna je Draga ga. Danica, še enkrat vam vo­ 
je zaposlila na osnovni šoli, kjer je delala na svoje otroke, na p et vnukov in sedem šcim vse najboljše za castitljivi življenj- 
do upokojitve. pravnukov. Spoštuje  in ceni snaho Vesel-ski jubilej. Želim vam zdravja, Božjega  
Gospa Danica je popolnoma bistre­ko, s katero živita v prisrcnem prijatelj­blagoslova in še veliko lepih trenutkov v  
ga uma. Ne spominja se le dogodkov iz stvu.  krogu svojih dragih. Š  


Utrinki iz Zavoda svete Terezije 
Sonce ni nic sramežljivo, le vcasih mu nagajajo mraz, sneg, megla … Ko sije v svoji velicini, nas lepo greje in vabi, vabi ... Pri nas v domu se prav radi pogrejemo na soncu. Ni pa nam všec, ce prevec piha skozi Dobrepoljsko dolino. Ko je vreme neugodno, zaposlimo svoje roke in misli pod varnim okriljem svojega doma. 

Marinka Merzel, Zavod sv. Terezije 
Tako so gospe ob dnevu žena pekle piško­te. Tudi gospodje so bili seveda zraven. Ko je pa tako lepo dišalo. Vonj po pece­nih piškotih se je širil po celi hiši. Nas­tajali so navadni keksi na strojcek, lepo izrezani srcki, pticki in huzarski krapki z marmelado. Tako smo se lahko »pocrk­ljali« s sveže pecenimi piškoti in seveda kavo. Da so na vrsto prišli tudi naši moš­ki, smo ob prazniku 40 mucenikov pova­bili v goste »Fante z vasi«. To so pevci, ki prihajajo iz Rogaške Slatine in nastopajo po vseh domovih Slovenije. Pri nas so iz­vedli svoj 80. nastop. Prepevali so ljudske pesmi, popevke in zaokrožili s prisrcnim povezovanjem. Mocni moški glasovi so se razlegali po pritlicju naše hiše. Uživali smo pri ubranem nastopu, saj so bili to prvi zunanji gostje po res dolgem casu. Zato smo uživali še bolj. 
Da nam ni dolgcas, se trudimo, da se zaposlimo. Vsakodnevno telovadimo, razgibamo že malo okorno telo. Mož­gancke zaposlimo z razlicnimi miselni-mi igrami. V teh mesecih, ko se pomlad približuje, si naredimo kakšno rožico iz krep papirja, da polepšamo dom s cvet­jem. Ceprav so naše roke utrujene in okorne, nastane cudovit cvet. To nam daje zadovoljstvo, da še zmoremo. 

Da veselo zakljucimo, vam povemo še to, da smo se tudi mi poveselili. Prip­ravili smo skupno praznovanje rojstnih dni vseh, ki so praznovali svoj praznik v mesecu januarju, februarju in marcu. Skupaj smo zapeli, si vošcili in se pove­selili. Posladkali smo se z okusno torto. Lepo nam je bilo. Še na mnoga leta slav­ljencem. 

Na koncu vas še pozdravljamo in vam želimo, da ostanete zdravi. Š 


Za nami je prvi pohod po poteh obcinskih meja 
V organizaciji Turisticnega društva Dobrepolje in sodelovanju clanov Društva gobarjev Štorovke Šentrumar je v soboto, 6. marca, potekal nekajurni prvi pohod po naših obcinskih mejah. Na idilicno zimsko jutro se nas je zbralo nekaj pohodnikov, ki smo uživali v odlicno vodenem pohodu. To je bil prvi od sedmih tovrstnih pohodov, s katerimi bomo obhodili svojo obcinsko mejo. Na sticišcu treh obcin od pohoda naprej stoji tudi posebno obeležje. 



Bojan Novak 
Veliki vecini obcanov je lahko žal, da so zamudili še en odlicno organiziran in voden pohod. Uigrana ekipa Turisticne­ga društva Dobrepolje je v zadnjih letih pripravila že toliko zanimivih pohodov in podobnih srecanj, da s svojimi izku­šnjami in bogatim znanjem vedno po­skrbi za odlicno vzdušje in veliko novih informacij. Ko se temu pridruži še hoja v neokrnjeni naravi, tokrat še posebej sli­koviti zaradi svežega snega in soncnega vremena, lahko govorimo o dobitni kom­binaciji. 
Izhodišce prvega pohoda, ki ga je si­cer epidemija prestavila za en mesec, so bile Jauhe. Do tja smo se odpeljali, se srecali s predsednikom in clani Go-barskega društva Štorovke Šentrumar, ki so »na svojem teritoriju« vodili pot. Ta je vodila prav v smeri njihovega doma na Šentrumarju, ki je ponudil prvo mož­nost krajšega postanka. Po okrepcilu nas je pot vodila naprej proti Hocevju, od tam pa po še vedno zasneženi pokra­jini, pretežno po gozdu, mimo zaselka Hrib do sticišca treh obcin – Dobrepo­lja, Grosuplja in Ivancne Gorice. S seboj smo prinesli tri kamne, vsakega druge barve, in jih postavili na kamen, ki je že sicer oznaceval tromejo. To obeležje zdaj vsakega mimoidocega spominja na sticišce meja treh obcin. 
Zadnji del poti nas je vodil v smeri Male Ilove Gore, kjer pa so nas ob toplih soncnih žarkih že pricakali pomladni prizori. Zaokrožila je šala, da smo po-hod zaceli pozimi, koncali pa spomladi. Sicer smo v dobrih štirih urah prehodili 13 kilometrov. 

Ves cas poti sta predvsem vodnika Edi Zgonc in Pavle Gregorka z nami delila številne zanimivosti o krajih in ljudeh ob poti, tako iz zgodovine kot iz sedanjosti. Na avtobusni postaji Mala Ilova Gora so se clani Turisticnega društva Dobrepo­lje vljudno zahvalili clanom gobarskega društva, sledil pa je še prevoz nazaj na Videm. 
Vsi udeleženci pohoda smo že spra­ševali po datumu naslednjega, ko bomo prehodili drugi del ob svoji obcinski meji. Vabljeni tudi vsi drugi! Zagotovo vam ne bo žal. Š 

Po poti Brodnikove rodbine: 
Duhovnik, katehet in ucitelj Anton Brodnik 
Pred sicer nacrtovanim, a žal zaradi ukrepov proti epidemiji prestavljenim, drugim pohodom po poti Brodnikove rodbine iz Ponikev predstavljamo nekaj drobcev o zanimivem življenju in delu nadarjenega govornika in izvrstnega kateheta Antona Brodnika. Pohod bomo sicer organizirali, ko se bodo sprostili še nekateri ukrepi, predvsem omejitev 
števila oseb, ki se lahko zbirajo. 
Andreja Štorman Vreg 
V septembru 2020 je bil prvic izveden spominski pohod po poti Brodnikove rodbine od Velikih Lašc do Ponikev. Pot je posvecena bratoma duhovnikoma Ja­nezu in Antonu Brodniku ter pevcu Juli-ju Brodniku. Ob tej priložnosti je v lan-ski poletni številki Našega kraja Manfred Deterding predstavil novo spominsko pohodno pot ter Janeza in Julija Brodni­ka. Tokrat še nekaj besed o Antonu. 
Anton Brodnik se je rodil 24. aprila 1831 pri Kolencevih v Ponikvah, takrat številka 1, danes 30. Oce je bil Janez, mati pa Marija, rojena Praznik, ki je prihaja-la iz Dvorske vasi. Tako kot starejši brat Janez (rojen 1813) je tudi Anton postal duhovnik in bil v mašnika posvecen 30. julija 1854. Njegova življenjska in po­klicna pot je bila zelo pestra, kar nam nakazuje že kratka biografija, shranjena v Nadškofijskem arhivu Ljubljana. Bio-grafijo je napisal Brodnikov sodobnik, duhovnik in zgodovinar Franc Pokorn (1861–1940). Slovenska biografija o Po-kornu navaja, da »je bil kot zgodovinar delaven kakor mravlja, natancen in za­nesljiv«. Postavil si je nalogo zbirati ži­vljenjepisno in krajepisno gradivo, zlasti 
o škofjeloškem podrocju, od koder je bil doma, in tudi o številnih duhovnikih. Opravljal je obsežno in naporno delo zbiranja podatkov iz župnijskih arhivov domace škofije, mnogokje te arhive sam urejal in razpošiljal gradivo za župnijske kronike. Gradivo je crpal in povecini tudi uredil v ljubljanskem škofijskem arhivu. Kot »možu reda« in prizadevnemu zgo­dovinarju mu je škof Jeglic dal službo škofijskega arhivarja. To mesto je bilo na novo ustanovljeno in Pokorn ga je opravljal od 1911. V njegovih zapiskih o kaplanih v župniji Kranj - Šmartin pod številko 175 najdemo zapis o Antonu Pa-dovanskem Brodniku. 

Po mašniškem posvecenju sredi leta 1854 je Anton Brodnik odšel v uciteljske vode. Najprej je postal »suplent« in »ek­shortator« (vzgojitelj, »dušebrižnik«, pri­digar) na nižji gimnaziji v Ljubljani, kjer je ostal dobra tri leta. Jeseni 1857 se je kot katehet preselil v Zagreb in pouceval na »zgornji gimnaziji«. To je bil cas Bacho­vega absolutizma, ki je uveljavljal centra­lizacijo in enoten nemški jezik v celotni 
habsburški monarhiji. Germanizacija v šolah je tudi na Hrvaškem povzroci-la veliko nezadovoljstva. Doc. dr. Irena Gantar Godina z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je v clanku Slovenski izobraženci na Hrva­škem od 1850 do 1860 zapisala: »Anton Brodnik je prišel na zagrebško gimnazijo na povabilo nadzornika Jarca v šolskem letu 1857/58, ravno v casu, ko je oblast ukinila tudi verouk v hrvaškem jeziku – do tedaj je bil verouk edini predmet, ki so ga lahko poslušali v 'deželnem' jeziku – in s tem nekako 'zaokrožila' proces germa­nizacije srednjih šol. Brodnik, ki hrvaško sploh ni znal, je vestno opravljal svoje delo in predaval le v nemškem jeziku, zato je bil med dijaki in narodnozaved­nimi Hrvati zelo osovražen. Celo zagreb­ški nadškof Havlik, ki je Brodnika sprejel po priporocilih ljubljanskega škofa, je bil z njim nezadovoljen.« Hrvaški pedagog Antun Cuvaj ga je v svojih spominih imenoval kar »niemacki propovjednik«, dodaja Gantar Godina. 
Katehetsko službo v Zagrebu je Bro-dnik opravljal do sv. Jakoba 1860, ko se je zopet preselil v Ljubljano. Štiri leta kas­neje je še enkrat stopil za šolski kateder. Meseca marca 1864 so ga namrec imeno­vali za kateheta na gimnaziji v Kranju. Iz arhiva omenjene gimnazije izvemo, da je pouceval verouk, pa tudi slovenšcino in lepopis. 23. aprila 1868 je službovanje zakljucil. Leto poprej je bil sprejet Za­kon o splošnih pravicah državljanov, ki je dolocil, da država prevzema vodstvo in nadzor nad vzgojo in izobraževanjem. Po enoletnih pogajanjih so spomladi 1868 
••• Iz društev; Šport ••• 

dosegli sporazum, po katerem je Cerkev naziji Kranj. »Naposled se 'Kolencev gospod' po mno-v državni šoli ohranila samo versko os-Kot kaplan je Brodnik kasneje službo-gem prestanem trudu in boju poda v po­krbo in nadzor pri verouku. Verjetno so val v mnogih župnijah. Ob koncu aprila koj kot starosta med kaplani. Preseli se v bile ravno te spremembe razlog, da je 1868 je odšel iz Kranja kaplanovat v Ka-Leonimem v Ljubljano, kjer je pa ustavil Anton Brodnik odšel s kranjske gimna-mnik do 1870, nadalje v Komendo do 16. to solzno dolino 12. februarja 1899. Bil je zije. »Ker ni hotel priseci na nove šolske novembra 1874. Nato je bil premešcen v izredno nadarjen mož, izvrsten govornik postave,« pristavi v zapisu kronist Franc Moravce do 28. oktobra 1878, pa za dve in obcudovanja vreden katehet, pa cudak Pokorn. leti v Radovljico do 20. oktobra 1880. v svojih navadah.« 
Skupno je Anton Brodnik pouceval Svoje poslanstvo je nadaljeval v Postojni Poklicna in življenjska pot Antona kar deset let. Na nižji gimnaziji v Ljublja-do leta 1883. Zadnja leta je bil kaplan pri Brodnika iz Ponikev je bila zares pestra ni tri leta, ravno toliko na gornji gimnaziji Sv. Križu pri Litiji (danes Sv. Križ - Gab-in raznolika. Služboval je v mnogih kra-v Zagrebu in kasneje še štiri leta na gim-rovka), kjer je služboval od oktobra 1883 jih, v številnih župnijah. Kljub prizade­naziji v Kranju. do septembra1887. Od tod se je preselil vanju, da bi v katerem od arhivov šol in 
Vrnimo se v leto 1860. Iz Zagreba se je v Šmartno pri Litiji. Pokorn navaja, da župnij, kjer je služboval, našli tudi nje-Anton Brodnik vrnil v Ljubljano na mes-je bil tukaj dvakrat, v letih 1893 in 1896, govo fotografijo, nam to žal ni uspelo. Š to stalnega vikarja. To službo je opravljal župni upravitelj. V tem obdobju so se v dve leti, nato se je podal v Gradec h kar-Šmartnem že intenzivno pripravljali na melitom, kjer je bil sprejet 20. septembra gradnjo nove cerkve. Leta 1895 je v Šmar­
Zaradi še veljavnih ukrepov za zaje­

1862. Že po nekaj mesecih je prišel nazaj tno prišel duhovnik Ivan Lavrencic, ki je 
zitev epidemije drugega pohoda Po 

in za kratek cas ostal na Jesenicah, kjer je v letih od 1889 do 1901 zgradil novo ne­
poti Brodnikove rodbine ne moremo bil kaplan od 29. aprila do 25. novembra ogotsko cerkev sv. Martina. realizirati v predvidenem terminu. O 1863. Od tam se je preselil na Brdo do Duhovnik, zgodovinar in arhivar datumu izvedbe vas bomo obvestili, leta 1864, ko so ga, kot smo že omenili, Franc Pokorn zapis o Antonu Padovan-ko bodo razmere to dopušcale. v marcu imenovali za kateheta na Gim-skem Brodniku zakljucuje z besedami: 
Futsal sezona še vedno deluje okrnjeno 
Kljub temu da so bili pred tedni sprošceni nekateri ukrepi ob epidemiji, treningi, predvsem pa tekmovanja v futsalu še vedno tecejo na okrnjen nacin. V Futsal klubu Dobrepolje tecejo treningi, ligaško tekmovanje pa za zdaj poteka le za mladince, selekcijo U-19. Clansko ekipo caka tekma osmine finala slovenskega pokala. 
Jure Žnidaršic 
Dan po izidu marcevske številke Naše­ga kraja se bo na parketu nove športne dvorane po nekajtedenskem premoru v tekmi osmine finala letošnjega futsal pokala predstavila naša clanska ekipa. Nasprotnik bo favorizirana ekipa Siliko z Vrhnike, ki je naše fante letos v liga­škem tekmovanju dvakrat tesno prema-gala. Naši fantje, ki so v zadnjih tednih pridno trenirali, bodo poskusili odigrati po najboljših moceh in pripraviti prese­necenje. V osmini finala bo odigrana le ena tekma. 

Ob sobotah in nedeljah pa tekme v zadnjih tednih igra selekcija U-19. Po- V ligi sodeluje kar 14 ekip, ekipa lepo novico. V zacetku marca je naš vra­novni start se ekipi ni najbolje posrecil, Futsal kluba Dobrepolje trenutno zaseda tar U-19 in clanske ekipe, Luka Đorde­saj je morala priznati premoc na domaci sredino lestvice, jo pa v naslednjih kro-vic, na podlagi vpoklica prvic sodeloval tekmi ekipi ŠD Mlinše, nato pa še na go-gih caka nekaj lažji razpored. Fantje, ki na kvalifikacijski tekmi za evropsko pr-stovanju vodilni ekipi KMN Meteorplast. trenirajo in igrajo pod vodstvom trenerja venstvo v izbrani clanski vrsti Srbije. Šele V tretjem poskusu pa je ekipa le okusila Saša Đordevica, se bodo krcevito borili 18-letni nadarjeni vratar se je na trenin­slast zmage. V domaci dvorani je kar s za vstop v koncnico, kjer se bo pomerilo gih zelo izkazal, v klubu pa smo veseli, da 
17:7 premagala sicer višje uvršceno eki-najboljših šest ekip. je prvi igralec našega kluba sodeloval v po Futsal klub Trzin.Naj ob koncu delimo z vami še eno clanski ekipi katere koli reprezentance. Š 

Hodim, torej sem – hoja ni samo hoja 


Še pred casom nisem nikoli razmišljala o tem, zakaj je hoja pomembna. Zakaj moramo hoditi, ce pa je hitreje, ce se peljemo? Kaj je smisel pocasnega premikanja od enega kraja do drugega? Torej, zakaj hodimo? Zakaj hodim? 
Stanka Kuplenk 
Ko sem obula cevlje, polagala eno nogo pred drugo – sem hodila. 
Vsak zdrav clovek se v starosti enega leta in nekaj mesecev postavi na noge in naredi prvi korak. Vsak starš je tega ko­raka nadvse vesel. Obcudujemo otroka, ko naredi prve korake, spodbujamo ga, da jih ponavlja, se uri v spretnosti hoje. Cez nekaj casa – leta –, pa na to kar po­zabimo. 
Tako smo zatopljeni v svoj vsakdan, da pozabimo nase, tako nam je korak domac, da o njem ne razmišljamo. Raz­mišljamo šele, ko nas nekaj zadrži in se ne moremo premakniti. Takrat si želimo hoditi, vendar nam telo ne da. V življenju pa je tudi tako, da za vse potrebujemo navodila, tudi za hojo. 
Našla sem navodila za hojo (Kajetan Kovic – Navodila za hojo): 
Iti, hoditi, 
po cestah, po stezah, 
po travi, po mahu, 
iti, hoditi, 
in vcasih zagledati kakšno drevo 
in kadeci se dimnik 
in kakšnega psa, 
iti, hoditi, 
prekladati misli, 
sladke, turobne, 
blede, zanosne, 
iti, hoditi, 
v krogu, na mestu, 
kakor v maneži, 
kot na vadišcu, 
iti, korakati, 
stopati, tekati, 
zmeraj na kraju, 
kjer se prihodnost 
neizogibno, 
neodvrnljivo 
zliva 
v preteklost, 
iti, hoditi, 
ne, ker to hoceš, 
ne, ker je treba, 
ampak ker tukaj 
razen te hoje drugega ni, iti, hoditi, sam, brez prijatelja, ženske, živali, oceta, boga, da bi se našel, kjer si v resnici, in bi potem s samotnega tira (iti, hoditi) mirno odšel na izvoljeni prostor v zvezdnem oboku ene od rimskih cest v silnem vesolju. 
(Kajetan Kovic, Poletje, Maribor, Obzorja, 1990) 

Ko razmišljam, kaj hoja naredi cloveš­kemu telesu, obcutim tole: 
• 
Premakne me iz položaja; ko se pre­maknem, zacutim svoje telo – mišice, skelet, krvni obtok, dihanje, bolecino, lahko tudi breme, na koncu sprostitev. 

• 
Moje telo se prebudi, hodim, hodim, hodim – korak za korakom se gibljem, moje tole je ustvarjeno za gibanje, gi­banje skozi prostor, cas, življenje. 

• 
S hojo krepim življenjsko energijo, pridobim vecjo vzdržljivost, moc, rav­notežje. 


• 
Obvladujem telo, razum in duha. 

• 
Prebujeno telo bolje obcuti morebitno utrujenost, žejo, lakoto – uravnovesim potrebo po hrani. 

• 
S hojo zaviram proces staranja. 

Kako to, da te, cloveškemu telesu tako zelo blagodejne dejavnosti ne cenimo bolj? 

• 
Hoja je tako vsakdanja, da je cisto ne­zanimiva. 

• 
Hoja sploh ni fancy – ni oglasov, pro-mocij in, ja, vsi hodimo. Ali res? 

• 
Marsikdo si sploh ne upa hoditi. 

• 
Izgovori so zelo popularni – nimam casa, vse me boli, nima smisla, bolijo me noge, saj vsak dan hodim po hiši, okoli hiše, po vrtu. 

• 
Hodim vsak dan, ker mi je to samo po sebi umevno – postalo je rutina. 

Kaj je meni hoja? 

• 
Hodim vsak dan – vsako jutro, da zac­nem dan, vsak vecer, da se poslovim od dneva. 

• 
Vsak izdih mi daje nov vdih – svežino in povezanost s seboj, s svojim diha­njem. 

• 
Svet sprošcenosti – hoja v naravi te upocasni, vse se odvija pocasneje, imaš cas in možnost, da stopiš iz ka­osa. Sebe povežeš z naravo in zuna­njost vstopi in postane del tebe. 

• 
Kot je napisala Petra Škarja: »Vse, kar je zunaj mene, je to odsev moje notran­josti.« 


VABLJENI NA NORDIJSKO HOJO 
Vsak ponedeljek in cetrtek ob 18. uri, zacnemo 8. aprila 2021. 
Dobimo se v rekreacijskem centru »Gmajna« – na koncu Bruhanje vasi. 
Pridi in poskusi hojo! 

Nova vrsta rekreacije v Dobrepolju – badminton 
Po delni sprostitvi ukrepov na podrocju športa smo se v Športnem društvu Dobrepolje odlocili, da kljub temu da je bila že sredina marca, vzpostavimo novo rekreativno vadbeno skupino – badminton. Odziv je bil neverjeten, saj smo 
napolnili tri skupine. 
Bojan Novak 
Šport, še posebej rekreativni, je bil zadnje mesece zaradi epidemije na stranskem tiru. Ocitno je zavedanje o pomembnosti športa in gibanja nasploh v naši dolini na visoki ravni, saj smo brez posebne rekla-me v nekaj dneh napolnili tri številcno omejene skupine rekreativcev. Trenutni ukrepi na podrocju rekreacije namrec omejujejo število vadecih v skupini na deset. 
Sicer je bila želja, da popestrimo mož­nosti za rekreacijo z igranjem badminto­na, zrela že prej in bi vadbeno skupino oblikovali že ob zacetku sezone, oktobra 2020. Upamo, da bo jeseni rekreativno igranje badmintona zaživelo kot sezon-ska ponudba. 

Vabimo vas k spremljanju informacij 
o razlicnih vrstah rekreacije na Facebo­ok strani Športnega društva Dobrepolje. Tudi vnaprej se bomo trudili ponujati razlicne oblike rekreativne vadbe (aerob-no vadbo za ženske, vadbo za zdravo telo in hrbtenico, sodobne gibalne programe (npr. pilates …), košarko, futsal, odbojko, badminton, funkcionalno vadbo, nordij­sko hojo, tek). 
Spodbujamo vas k dejavnemu pre­življanju prostega casa. Ni boljše naložbe v svoje telo in zdravje kot redna športno--rekreativna vadba. Š 

VABIMO K VPISU V POLETNO TENIŠKO SEZONO 2021 
INFORMACIJE 

Z novo poletno sezono 2021 vpisujemo v programe teniške šole, ki 
se bo odvijala na teniških igrišcih v Predstrugah (Zalipovcu). Razpisujemo tri otroške programe in eno skupino za odrasle. Vse treninge bo vodil mag. kineziologije ter teniški trener Nal Dobnikar. 
Mala šola tenisa (4 8 let) skupina 1 

V malo šolo tenisa sprejemamo predšolske in šolske otroke, ki se ucijo osnov teniške igre, udarcev in pravil. Ucenje temelji na igri, zabavi in spoznavanju športa kot celote, kjer razvijamo osnovne motoricne sposobnosti ter se hkrati ucimo tudi teniških osnov. 
Treningi so prilagojeni otrokovim sposobnostim in znanjem, za 
ucenje uporabljamo mehkejše in vecje teniške žoge ter manjše igrišce. V ospredju ni rezultat, temvec pridobivanje cim vec gibalnih izkušenj in znanj. Na igrišcu bo 6 8 otrok in vsakemu se optimalno posvetimo. 
Rekreativni tenis (9 11 let) skupina 2 
Skupina je namenjena mlajšim igralcem, ki bodo spoznali teniško tehniko, taktiko, razvoj motoricnih sposobnosti ter svoje znanje redno izpopolnjevali skozi igro s svojimi vrstniki. Na igrišcu bodo najvec štirje igralci na trenerja, s cimer zagotovimo optimalen in kakovosten trenažni proces. 
Rekreativni tenis (12 15+ let) skupina 3 
Skupina je namenjena tako starejšim zacetnikom kot tudi naprednim igralcem, ki si želijo izpopolniti teniško tehniko in taktiko ter nadgraditi svoje teniško znanje, ki ga lahko kasneje prenesejo tudi v 
tekmovalne pogoje. Na igrišcu bodo najvec štirje igralci na trenerja, s cimer zagotovimo optimalen in kakovosten trenažni proces. 
Teniška šola odraslih 

Poskrbljeno bo tudi za odrasle, ki si želijo vstopiti v svet tenisa ali morda zgolj nadgraditi svoje znanje in vešcine ob druženju, igri ter kakovostnem ucenju. 
URNIK 

Teniška igrišca Zalipovc  
URA  PON  TOR  SRE  CET  PET  
14.00 15.00  SKUPINA 2  SKUPINA 2  
15.00 16.00  SKUPINA 3  SKUPINA 3  
16.00 17.00  SKUPINA 1  SKUPINA 1  
17.00 18.00  ODRASLI  ODRASLI  

OKVIREN ZACETEK treningov je nacrtovan v drugi polovici aprila oz. 
po ureditvi teniških igrišc. 
Dodatna vprašanja sprejemamo do 15. aprila 2021, število mest na skupino je omejeno, zato si cim prej zagotovite svoje mesto. Prijave sprejemamo na nal.dobnikar@siol.net ali 041 247 582 (Nal). 
VSE OTROKE IN ODRASLE, KI JIH VESELI IGRANJE TENISA, VABIMO K VPISU V TENIŠKE PROGRAME! 
Ni te vec na vrtu, ne v hiši, nic vec glas se tvoj ne sliši, ce lucko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. 


Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej vec ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi. 
ZAHVALA 

ZAHVALA 

V 79. letu si za vedno odšel med angele, naš ati, mož in stari ata 
ANTON PUGELJ 
(1942–2020) iz Ponikev. 

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vašcanom, sosedom in znancem za izreceno sožalje, podarjene svece in dar za maše. Hvala lepa tudi g. župniku Francu Škulju za sveto mašo in pogrebni službi Zakrajšek. Iskrena hvala tudi gasilcem iz Ponikev, ki so pomagali pri oživljanju oceta. Hvala lepa za vsa prispela sožalna vošcila, ki ste jih poslali po pošti, kajti verjamemo, da bi se od njega poslovili na dostojen nacin, ce bi bilo to mogoce. Za vedno boš ostal v naših srcih. 
Žalujoci: vsi njegovi domaci 
Ob boleci izgubi našega dragega moža, oceta, dedka in pradedka 
FRANCA BLATNIKA 
(10. 11. 1939–11. 3. 2021) s Ceste 
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vašcanom za darovano cvetje, svece, svete maše, za vsa izrecena sožalja, tolažbo in molitve. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku Francu Škulju in diakonu Boštjanu Dolinšku za poslednji obisk, opravljen obred in ganljive besede ob slovesu. Hvala pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo pogreba, pevcem in Tiani Gacnik za odpete pesmi, hvala trobentacu. Zahvaljujemo se tudi Jožici Grandovec za molitev v vežici. Vsem iskrena hvala. »Srce je omagalo, dih je zastal, a na njega spomin bo vecno ostal.« 
Žalujoci: njegovi domaci 
......... ......... ... ..................... .............. .....	 .	 ........... .	 .... ........ ............... .... 
.............	 ......... ................. 


....... !"#$.......... 

..$%.$%..$.%........... 	................... 	.. ......	...&......................'........ 	... 	......................... 
&........... 	......... 	.	..........& 	... ....... 	.....................'.......... .. 	(................&.....	.......	(. ..........&............... 	.	................. ..(....... 	..... 
............'........ 	..............	(. .......	(....	 &... 	.....	(.........	(. 
...	..................... 	.................. 
......(....... 	.................. 
..........	 ....	 .............. 

................................. ... 
Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašèe 105, 1315 Velike Lašèe, 
01 7881 999,  031 331 919  www.avtohisa-zalar.si, prodaja@avtohisa-zalar.si, FB, Instagram, Twiter 

Market Videm Dobrepolje 
DELOVNI CAS: od ponedeljka do sobote od 7. 00 do 20.00 ure 
vaš novi sosed vas pricakuje 
• otvoritveni popusti 
• pestra izbira svežih in ostalih izdelkov 



Cvetlicarstvo, 
pogrebne in pokopališke storitve 

Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašce t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si 



JANEZ POZNIC s.p. 
Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 
Hvala za obisk – se priporocamo! 




Matej    
Stane    



info@brata-tomsic.si 
www.brata-tomsic.si