Leto LXXn., št. 126 L}aU)aaa, ponedeljek 5. Junija 1939 Cena Din i.- Izhaio vsak dan popoldne tzvzemsi nedelje m praznike H Inserati do 80 petit vrst d Din 2, do 100 vrst d Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—k Popust po dogovoru, inserotni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugošioviji Din IZ—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi s« ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPIIAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOWO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEDE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenovo ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Četrti dan berlinskega obiska Včeraj sta bila Nj. Vis. knez namestnik Pavle in mestnik si je ogledal letalsko akademijo in kneginja Olga šolo — Danes maršala Coringa — Knez na' zapustita Berlin Berite. 5. junija. AA. Včeraj četrti dan Turadnega obiska M% kr. Visočanstev kneza Pavla in kne«rinje Olg? v Berlinu je maršal Goring- obiskal dopoldne Nj. kr. Via. kneza namestnika v dvorcu Bellev-ue ter se odpeljal z njim v Doberitz in Gatow. kjer je visokemu postu razkazal letalske ureditve in ustanove. Tudi ob tej priliki se je velika množica ljudstva zbrala pred dvorcem Bel-Jewe ter ob Spreeji. Z navdušenim vzkli- kanjem je pozdravljala visokega gosta in generala Goringa. Ga. maršala Goringra je prispela nekoliko pozneje v dvorec Bellevue ter se odpeljala z Nj. kr. Vis. kneginjo Olgo v Gato\v. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je obiskal v Doberitzu lovsko eskadriljo Richthofen in vojno letalsko akademijo ter vojno letalsko šolo v Gatowu. Opoldne je bilo kosilo pri maršalu Gdring-u. nakar so se visoki gostje na motorni jahti ^Karin 2c vozili po Hawelskem jezeru. Ko sta visoka gosta zapuščala Gatov. jima je prebivalstvo priredilo ponovne burne manifestacije, ki so se ponovile pred dvorcem Bellevue. ko sta se Nj. kr. Visocanstvi ob 16. vrnili v spremstvu maršala Goringra in njegove gospe. Ljudstvo je potrpežljivo čakalo pred dvorcem in ulicah Berlina ves popoldan, da bi moglo pozdraviti Nj. kr. Visocanstvi. Ob 20.10 sta Nj. kr. Visocanstvi krenili v spremstvu ministra za zunanje zadeve dr. Cincar-Markovica. ministra dvora An-tića. prvega adjutanta Nj. Vel. kralja generala Hristića in ostalega spremstva v dvorec Charlottenburg. po vsem potu burno pozdravljeni od ljudstva. Nj. kr. Visocanstvi sta prispeli v Charlottenburg ob 20.30. Slavnostna večerja je bila v zlati galeriji dvorca. Ob 22. je bila slavnostna razsvetljava ter je bil prirejen veličasten ognjemet. Vatikan proti sklenitvi zavezništva med Anglijo, Francijo in Rusijo V nadomestilo namerava ponovno predlagati sklicanje konference velesil London. 5 junija, br V tukajšnjih političnih in diplomatskih krofih so izzvale veliko začudenje vesti, da namerava Vatikan pri angleški vladi protestirati zaradi Pogajanj z Rusijo in zaradi nameravane sklenitve vojaške zveze Anglije. Francije in Rusije. Zatrjuje se. da bo papeškj delegat v Londonu še danes izročil angleškemu zunanjemu ministru v tej zadevi posebno noto Vatikana. Iz vatikanskih krogov se doznava, da Vatikan z bojaznijo gleda na podajanja z Rusijo. Sklenitev zavezništva med Anglijo in Rusijo bi po sodbi vatikanskih krogov na široko odprla pot boljševiški propagandi in širjenju ateizma. Da se to prepreči, namerava Vatikan ponovno predlagati skliranie mednarodne konference velesil, na kateri naj bi se uredili vsi mednarodni spori brez sodelovanja Rusije, da hi na ta način postalo zavezništvo med Anglijo in Rusijo nepotrebno. V londonskih političnih krogih prevladuje mnenje, da postopa papež v sporazumu z italijansko vlado, ki ji je prav tako mno-pn na lem. da se Rusija izloči od sood-looevanja v F v ropi ter da se najde spora-rem, ki bi omogočil, da bi \elesilp ustvarile novo lire F\ rope ter se medsebojno pobotale tudi glede razdelitve življenjskih prostorov. Proučevanje ruskega odgovora Pariz. 5 AA V 7 nji z Rusijo poroča londons*. dopisnik vjoura-. da bo odbor ministrov za zunanje za-leve proutfl danes vse b: no odgovo- ra. Danes bodo živahna posvetovanja med Parizom in Londonom za določitev novih, smeri, da bi se pospešila pogajanja z Moskvo. Dopisnik Petit Parisiena« poroča, da uradni krogi v Londonu pozorno in s simpatijo proučujejo odgovor Moskve. V Londonu se smatra, da neenotnost stališč Moskve. Londona in Pariza ni taka. da se ne bi dalo doseči sporazuma. Vorošilov ne pride v London Moskva, 5. junija. AA. Havas: Izve se iz dobro obveščenega vira, da je Vorošilov poslal angleškemu generalnemu štabu svoj odgovor na vabilo, naj prisostvuje angleškim manevrom. V svojem odgovoru maršal Vorošilov na ljubezniv način obžaluje, da ne more osebno prisostvovati manevrom angleške vojske, ker se bodo istočasno vršili manevri sovjetske vojske. V odgovoru pa Vorošilov obljublja, da ga bo zastopala pr: angleških manevr:h skupina -;ih sovjetskih vojaških funkcionarjev. Ze takrat, ko je bilo objavljeno vabilo an-Sleškega generalnega štaba Vorosilovu. se je dvomilo ali bo sovjetski maršal mogel prisostvovati manevrom. Znano je. da člani političnega biroja potujejo ▼ inozemstvo samo v izjemnih primerih. Vorošilov je zapustil Sovjetsko Rusijo samo enkrat ia to ob priliki proslave 10 letnice turške republike leta 1933. Vsekakor pa odgovor maršala Vorošilova ni v nobeni zvezi S potekom angleško-francosko-ruskih pogajanj. Francija Je složna in močna Predsednik francoske republike Lebrun o požrtvovalnosti francoskega naroda Pariz. S. junija, e. Predsednik republike Lebrcm je na službenem potovanju obiskal mesti Roubaix in L:lle. kjer si je ogledal veiiki gospodarski razstavi. Lebrun je imel pri tej pnliki govor, v katerem je med drugim dejal: Veseli me. da vas zadnji razburljivi dogodki niso odvrnili od dela, ki ste si ga zamislili v mirnejši dobi. Castitam vam tudi, da ste to delo dokončali kljub vsem težavam in napetostim sedanje dobe. S lem ste dali primer hladnokrvnosti, hrabrosti ki zaupanja. To mora prinesti uspeh vaši razstavi. Francija je spet zedinjena in močna. Francija je močna, ker je zbrala svoje otroke v demokratskih razmerah, kjer uživajo polno svobodo, da je življenje veselo, delo pa polno vrednosti. Francija se zaveda žrtev, ki jih je v zadnjih 20 letih država doprinesla za slogo naroda. Popolnoma se pa tudi zaveda, da sodeluje z narodi, ki so pristaši neodvisnosti in svobode vseh držav, malih in velikih, in ki so organizirane v fronti miru. v organizaciji zveze, katere edini namen je varnost držav in obrambe miru in svobode. Grožnje gdanskih nacistov Poljski Računajo na moč nemške vojske Gdansk. 5. junija, e. Okrožni vodja narodno socialistične stranke v Gdansku Forster je včeraj govoril v Zopotu o razmerju Gdanska do Poljske. Po opisu zadnjih dogodkov je naglašal. da je senat v Gdansku poslal Poljski noto in zdaj je odMsno od poljske vlade, kako se bodo razvijali dogodki. Ce bo dala Poljska primeren odgovor in pristala na naše zahteve, potem bo dobro. Če pa bo njen tisk nadaljeval s sovražnimi izpadi in bodo še nadalje preganjali Nemce, potem bo Polj- ska sama odgovorna za posledice. Gdansk bo ohranil mirne živce, ker zaupa Fiihrer-ju. Nemci v Gdansku dobro vedo, da je nemška armada zdaj močnejša kakor kdajkoli. zaupajo v njeno moč in njeno nepremagljivost. Nemška vojska je njihov ponos. V Gdansku pa je govorii okrožni vodja Gerl, ki je poudarjal, da je Gdansk ohranil svojo zvestobo Nemčiji tudi v najtežjih časih, v dobi versajske sramote in tak bo ostal tudi v bodoče. Kralj Zogu se preseli v Francijo Nastanil se bo v bivšem grada vojvode Windsorskega v V< P*ri*. S. junija. Bivši albanski kralj Žoga ra kraljica Geraldina. ki sta zdaj še '»•dno v Carigradu, bosta konec tega tedna odpotovala v Francijo. Nastanila se bosta ▼ Versaiiiesu, in sicer v gradu La Maye, kjer sta stanovala svoječasno voj-TOda in vojvodinja Windsorska. Grad sta najela pred binkoštnimi prazniki za mesece junij, julij in avgust. Nekaj svoje prtljage je Zogu že poslal v grad. Med poslanimi pror,"^r" ie * M <-■- i \\-tei c jC i m. - , . ^ !vTi van.i«i v Alr>an,ji na avuji pu*.....luži. V Parizu živita Zogujeva sestra kneginja S eni se. ki je orno že na z princem Hamidom in Zo-gujev nečak, ki je gojenec vojaške šole v Saint Cyru. V Carigradu se peljeta bivši kralj Zogu in kraljica Geraldina skoraj vsak dan na izprehod v avtomobilu. Usoda hoče, da se vozita v izgnanstvu z avtomobilom, ki jima ga je kot poročno darilo poklonil nemški kancelar Hitler. I AH sem prispevat zrn sokolski dem v T Največja tragedija angleške mornarice Podrobnosti tragičnega konca podmornice „Tnetis" — Skupno je našlo smrt 99 ljudi Liverpool, 5. junija, z. O katastrofi podmornice »Thetis<: poročajo sledeče pretresljive podrobnosti: Devetnajst ur po nesreči sta se rešila s pomočjo Davisovega aparata kapitan Cram in poročnik Woods. V nasprotju s pravili, da morajo oficirji poslednji zapustiti ponesrečeno ladjo, sta ta dva prva zapustila podmornico, ker nista bila člana posadke, čeprav sta vodila poizkusno vožnjo. Poveljnik podmornice jima je dal navodila za reševanje posadke. Kapitan Cram se je že drugič rešil iz take nesreče. V juliju L 1929. je njegova podmornica »L 12« trčila pod vodo v podmornico •H 47« na odprtem morju v angleških vodah. Podmornica »L 12« se je potopila; v njej je bilo 21 mož. Kapitana Crama in njegove ljudi so rešili. Dve uri po rešitvi kapitana Crama in poročnika Woodsa sta se rešila iz jeklene leče pod morjem še dva, in sicer mehanik Arnold in Frank Shaw, eden izmed ravnateljev družbe Cammel Laird, ki je podmornico »Thetis« zgradila. Ko je Sha\v prišel k zavesti, je rekel, da ni upanja za rešitev ostalih. Pripovedoval ie. da je posadka ostala po nesreči popolnoma mirna; nekateri so govorili o sportu, kakor da se ni ničesar zgodilo. V trenutku, ko je ShaA-zapustil podmornico, je bilo v njej že toliko strupenih plinov, da je večina mornarjev ležala že v nezavesti. Ostali so bili preslabi, da bi se mogli rešiti in so vedeli, da bodo morali umreti. Trije so se skušali rešiti skozi kiosk, dva sta utonila, tretji je prišel živ na površje, a se mu je omračil um. Med ponesrečenci sta tudi dva natakarja in sedem natakarskih pomočnikov, ki so bili najeti samo za tri ure, da bi stregli gostom in posadki na poizkusni vožnji. Nenavadno junaštvo je pokazala žena poveljnika podmornice kapitana Bolusa. Šla je od hiše do hiše, v katerih so stanovale družine ponesrečenih mornarjev in je žene in otroke tolažila in vzpodbujala. Tudi mehanik Arnold se je že drugič to pot rešil iz ponesrečene podmornice Pred dvema letoma so ga rešili po 36 urah iz neke podmornice, ki se je pogreznila na dnu morja v bližini Malte. Ženi poveljnika Bolusa so sporočili vest o nesreči podmornice ^Thetis* v trenutku, ko je šla iz nekega kina v Liverpoolu. kjer je gledala v žurnalu, kako so reševali posadko ameriške podmornice Squalus«. Spričo katastrofe podmornice Thetis« so Angleži zelo vznemirjeni in se vpra- Švica za obrambo svoje svobode Curih. 5. junija, i. Včeraj je bilo v Švici ljudsko glasovanje o predlogu vlade, da se za okrepitev državne obrambe dovoli naknadni kredit 175 milijonov frankov. Ta predlog, kakor tudi dodatni predlogi za pobijanje brezposelnosti so bili sprejeti z ogromno večino 444.000 proti 198 000 glasovom. K izidu tega glasovanja pripominja list i Berner Zeitung«. da se je pokazala zrelost švicarskega ljudstva, ki se zaveda pomena demokracije in je prevzelo nase nova bremena, da očuva svojo svobodo. v Ameriki Bu^nos Aires. 5. junija, e. Sem je prispela prva učiteljica iz Jugoslavije Niki-ca Defranceschi. ki bo vodila j u gosi o vensko šolo v Doksidu. 2e poprej je bil poslan v Magalazo. v Cbile učitelj Kokalj. V Doksidu je 70 otrok in je potreben še en učitelj. Tam je namreč večja jugoslovenska kol^iija*. Ljudje so zelo zavedni, sami vzdržujejo šolo. ter žele. da oodo otroci vzgojeni v materinem jeziku. Zenica, 5. junija, e. Včeraj popoldne je prišlo do velike železniške nesreče na postaji Modrinja na progi Sarajevo-Zenica Na postaji Modrinja je premikal tovorni viak št 153. Ko je pasiral kretnico, je šujejo. zakaj ni bilo mogoče rešiti posadke iz podmornice, ki je ležala komaj 40 m pod površino, dočim so rešili iz podmornice >Squalus , ki je ležala 73 m pod vodo, 33 ljudi, in zakaj niso mogli v podmornico Thetis« dovajati svežega zraka. Glede teh vprašanj so strokovnjaki odgovorili, da je podmornica »Squalus« ležala v vodoravni legi na trdih tleh in v mirnem morju, dočim je bila »Thetis« nagnjena za 45 stopinj in se je njen nos zapičil globoko v morsko dno Morje je bilo izredno nemirno, globinski tokovi so silno ovirali reševalna dela. Svežega zraka ni bilo mogoče dovajati, ker se ni posrečilo predreti jeklene lupine v tistem delu podmornice, kjer je bilo moštvo. Najbrže v podmornici ni bilo toliko rešilnih aparatov, kolikor je bilo oseb. kajti »Thetis« je bila na poizkusni vožnji. Štirje so se kljub temu rešili z Davisovim aparatom. Rešeni kapitan Cram je izjavil, da je pri izhodu štirih rešenih mož vdrlo toliko vode v podmornico, da bi vsi ostali utonili, če bi se skušali na isti način rešiti. Nekateri strokovnjaki trdijo, da bi zaradi vdora vode podmornica morala priti v vodoravno lego in bi moštvo lahko zapustilo podmornico skozi sprednji izhod. Zakaj se ni tako zgodilo, je velika zagonetka, katero bodo morda razvozljali. ko bodo ponesrečeno podmornico dvignili. Na ponesrečeni podmornici Thetis« so bili tudi štirje oficirji podmornic »P. U-« in Trider« sestrski!] ladij ponesrečene podmornice. Dva od teh oficirjev sta bila določena za poveljnika novih podmornic. V angleški javnosti je zaradi katastrofe Thetisa« veliko razburjenje in vsi listi obširno poročajo o nesreči, zahtevajoč najstrožjo preiskavo in kaznovanje onih, ki so odgovorni za to nesrečo. Današnji listi napovedujejo, da bo danes tudi v parlamentu razprava o vzrokih katastrofe »Thetisa«. Vse ladje, ki so bile poslane na kraj katastrofe, so se vrnile. Potapljač, ki je vzpostavil prvo zvezo s podmornico, je novinarjem izjavil: Ko sem se spustil na morsko dno, pokrito s peskom, sem kmalu našel podmornico in začel trkati. Takoj sem dobil odgovor, a bilo je takoj jasno, da so odgovarjali ljudje, ki so bili že popolnoma izčrpani. Morska struja me je neprestano zanašala od ladje. Ko sem se s tovariši spet spustil na morsko dno. s ponesrečenci v podmornici nisem več mogel vzpostaviti nobene zveze. privozil tovorni vlak 150. ki je drvel s polno paro. Strojevodji sta sicer opazila, da vozita lokomotivi druga proti drugi in sta v zadnjem hipu zavirala, a bilo je že prepozno. Obe lokomotivi sta trčili in hkrati skočili s tira, potegnili sta pa za seboj tudi več vagonov. Strojevodji in kurjača so pravočasno odskočili in so dobili le lažje poškodbe. Škoda pa je zaradi razbitih vagonov in deloma uničenih lokomotiv zelo velika. Na progi je zastal ves promet in so morali 10 ur naporno delati, da so očistili tire in obnovili reden promet. Nesreča nemškega turista pri Dubrovniku Dubrovnik, 5. junija, e. Iz Hamburga se je te dni pripeljal skupaj s svojo ženo z novim avtomobilom Nemec Schulz Ger-hard v Jugoslavijo. Ko se je vozil proti Dubrovniku, je na ostrem ovinku, ki je bil sicer pravilno označen z mednarodnimi znaki, treščil v breg. Avtomobil se je prevrnil. Schulzeva žena je dobila smrtnone* varne poškodbe. Schulz sam pa je bil lažje ranjen. 2eno so prepeljali v bolnico, vendar zdravniki nimajo upanja, da bi ji redili življenje. Vodja angleške opozicije nevarno obolel London, 5. junija, e. Vodja angleške opozicije major Atlee je moral danes v ool-nico, da se podvrže precej težki operaciji, ki je posledica nevarnega padca. V bolnici bo moral ostati več tednov. Predsednik vlade v Ljubljani Ljubljana, 5. jun. Dopoldne ob 10. je prispel zopet na velesejem predsednik vlade dr. Dragiša Cvetkovič v spremstvu bana dr. Natlačena. Sprejela sta ga ravnatelj velesejma dr. Milan Dular in predsednik Zveze industrijcev Avgust Praprotnik. Predsednik vlade dr. Cvetkovič je izrazil željo, da bi si ogledal velesejem brez vodstva, češ včeraj stm si ga pod Vašim vodstvom, danes bom pa vodil jaz Na vele-sejmu se je zadržal približno eno uro. Pohvalno se je izrazil zlasti o razstavi pohištva in je kupil pohištvo izdelane v slovenskem slogu, več lestencev in raznega drugega blaga. Natančno si je ogledal razstavo slovanskih narodnih vezenin in v znak priznanja je poklonil Splošnemu ženskemu društvu in Zvezi gospodinj vsaki po 10.000 din subvencije. Ob tej priliki so bili na velesejmu tudi učen-i dveh šol, borovniške in cerkljanske, ki jih je predsednik vlade pogostil. pcCitieni oljcrnž* „Evo, najbolj zanesljiva pot k zbližanju" Sofijski »Mir« objavi ju tote razveseljivo poročilo: »V sredo 24. maja ob 8. /jutraj je bo-siljgradski sreski načelnik razglasil da je došlo odobrenje, da se lahko vrši še isti dan svoboden sestanek prebivalcev to in onstran državne meje v Strezimirovcih. Kakor po električni žici se je raznesla ta radostna vest po vseh vaseh to in onstran meje. Med 12. in /.>. popoldne je bilo na meji v Strezimirovcih zbranih nekaj tisoč ljudi iz Jugoslavije in še enkrat toliko iz Bolgarije. Uradne osebnosti obeh držav so to pot pozabile, da predstavljajo državno oblast. Nihče se ni brigal za mejo, vendar pa je bil red in mir vzoren, množica se je vedla v vsakem oziru korektno in ljudje so naravnost zgledno uvaže\%ali m spoštovali vse odredbe državnih organov. Tu je vsakdo imel samo eno željo, da vidi svoje sorodnike. s\'oje prijatelje in znance. S\r>bo-da je bila popolna. Ljudje so se vsedli k mizam in pričela se je gostitev. Pečeni janj ci. potice, n"/io, rakija, vsega je bilo \- izobilju. Toda bili so v manjšini oni. ki so jedli in pili. Od radosti in zadovoljstva prav mnogi niso mogli ne jesti ne piti. Dve godbi sta zaigrali obe državni himni, nakar se je vsa množica razvrstila v kolo. Vse, kar je bilo mlado in zdravo, se je zavrtelo v živahen ples. Vojaki, orožniki, uradniki, oficirji — vsi so stopili v kolo z narodom. Zadovoljnost in hvaležnost sta zaniadali med ljudsko množico, stari ljudje pa so se s solzami v očeh križali in blagoslavljali tiste, ki so omogočili ta sestanek. — Evo. to je najbolj zanesljiva pot k zbližanju! — je vzkliknil eden izmed odličnih jugoslovenskih udeležencev tega sestanka na bolgarsko-jugoslovenski meji.*: Glasilo naših Slovakov na Slovaškem zabranjeno • • • Slovaki, naseljeni v Jugoslaviji, imajo svoje kulturno središče v Petrovcu v Bački. Tu izhaja tudi njih glasilo »Narodna jed-nota«. List ima slovanski in nacionalni slovaški program, zato ostro obsoja dogodke, ki so dovedli do odcepitve Slovaške od bratske Češke in do ustanovitve tako zvane »neodvisne« slovaške republike. Ostra kritika »Narodne jednote« službene slo\ra~ ške politike gre vladajočim krogom v Bratislavi močno na živce, zato so listu odvzeli poštni debii za Slovaško in mu tako zaprli slovaške meje. Hkrati je »Narodno jednoto« ljuto napadel organ slovaške vlade in Hlinkove stranke »Slovak« očitajoč listu, da je narodni izdajalec in da stoji v češki službi, zlasti pa. da goji simpatije do bi\>ših političnih strank na Slovaškem* Na te očitke odgovarja »Narodna jedno-ta« in pravi: »Ne simpatije do bh'ših strank na Slovaškem, marveč iskreno slovaško in slovansko čustvo nam narekuje spoznanje, da je nam brat bližji, vedno bližji in dražji, kakor tujec, ker pač kri ni voda. Pri tem pa tudi ne pozabljamo, da je ta brat prelival kri za Slovaško, svoje kosti se jat širom zemeljske krogle, da bi maščeval s-traŠne krivice, ki so jih zadajali nam in Slovanom vobče skozi celo tisočletje naši neprijatelji s severa in z juga, hoteč pomesti slovansfvo s površine zemlje, ker jim je bilo na poti pri njih prodiranju. Zavedamo se. da je bita ustanovitev svobodne Slovaške mogoče samo v slogi Slo\Takov in bratov Čehov. Tega ne pozabimo, ne moremo pozabiti, ne smemo pozabiti. Mi vemo. zelo dobro vemo. da tudi vi tam, bratje — skupaj z mnogimi najvi-šimi — ne nos/e pozabili na fo, vendar pa tega priznati ne smete. Ne smete? AH je prav tako? Sorzna poročila. Curih, 5. junija. Beograd 10.—, Pariz 11.7275, London 20.7275, New York 442.50, Bruselj 75.35, Milan 23.30, Amsterdam 236.50, Berlin 177.50, Praga 15.125, Varšava 83.75, Sofija 5.40, Bukarešta &2a. poa* lil j«.. Stev. 120 Pestra športna nedelja SfaspftAna JZSS je prinesla ponirjeaje notrajef Ijen}* — Težka zmaga Italije mm* Jugoslavijo — T< vanje za Daviaov pokal Ljubljane. 5. junija Najvažnejši domači včerajšnji dogodek je bla glavna skupščina Ju g oalo venskega zimsko športnega saveza v beli dvorani hotela »Union-. Zborovanja so se udeležili zastopniki Nj. Vel. kralja, bana, komandanta divizije, mestne občine, nvnistra za teiesno vzgojo in olimpijskega odbora. Zastopanih je bilo 57 klubov, glasovalno pravico pa jih je imelo 51. Zborovanje je vo-dJ poslevodeči L podpredsednik \r. Ivo Pire. Zborovale! so poslali udanostno brzojavko častnemu preise-Iniku Nj. Vel. kralju Petru TI. in pozdravni brzojavki predsedniku vlade Cvetkoviču :n vojnemu ministru generalu Nediču. Ker ao klubi prejeli tiskana poro^iln odbora, je sledila takoj razprava. Kritika je bila v vsakem pogledu stvarna in se je največ nanašala na poročilo tehničnega odseka. Govorniki so naglnšali. da se pri sestavi državne reprezentance ni postopalo popolnoma v skladu s športnimi načeli. Zlasti je bilo opaziti, da manjka potrebna ožja povezanost med tehničnim odborom in tekmovale. Naš tekmovalni kader še ni dovoli zrel. da bi lahko sam opravljal trenerske posle in sicer zlasti glede skokov in alpske kombinacije. Pri odgovoru na kritiko je načelnik tehničnega odseka. Stane Predalič precej ostro napadel reprezen-tanta Smoleja. ki je nato užaljen zaoustil zborovanje. Nekatere načelnikove očitke je nato omilil vodja tekmovalne vrste v Ru-muniji. Kramaršič. toolo pa se je zavzel za Smoleja tud: Goreo (tovorniki so posvetili mnogo pozornosti pripravam za izvedbo tekmovanja za svetovno prvenstvo ki bo 1. 1942 pri nas. Že zdaj je treba zaepti z delom in je bilo zadevno več predlogov. Po vsestranski debat' mtt r.borovalcl 5*0-glasno sprejeli vsa poročila in dali odboru razrešnico. Zaradi obilice gradiva hočemo v nadaljnjem ■■vesti le najvažnejša sklepe skupščine. Klubi gorenjskega podsaveza bodo odsVj plačevali članarino narvanost savezu. Sprejete .so bik1 spremembe in dopolnila raznih pravil in pravilnikov. Ustanovil se ho poseben odbor ki ho v ekonomskem, propagandnem, tehnično-upravnem in prometnem pogledu izvršil vsa dela glede svetovnega, prvenstva in bo njegova funkcija trajala neodvisno od menjav saveznega odbora do k^nca svetovnega prvenstva Savezni odbor mora v šestih mesecih najti zadovoljivo rešitev prestopa tekmovalcev iz kluba v klub. V pogledu kapranja* bo uvedena • \a preiskava. Pri volitvah, ki so se zelo zavlekle, je bira. končno izvoljena sporazumna lista ki je znatno spremenila dosedanjo upravo. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ivo Pire. za generalnega tajnika pa ponovno Tone Kon-stelj. Skupščina se je najtopleje zahvalila odstopiv.5rmu dolgoletnemu predsedniku dr. Cirilu Pavlinu, ki je znatno pripomogel k v^likt mu ra zrna mi zimskega sporta v JugustaviJL Zborovanje je trajalo od 8 30 do 14.30. ITALIJA — JUGOSLAVIJA 2 : 1 Za reprezentančno tekmo med svetovnim prvakom Italijo in Jugoslavijo je vladalo v Beogradu velikansko zanimanje. Tekmi je prisostvovalo 35.000 gledalcev, med njimi mnogo ministrov. Naša reprezentanca je glede na glas. ki ga uživa italijansko moštvo, dosegla prav časten uspeh čeprav se ji ni posrečilo ponoviti nedavnega uspeha proti Angliji. Italijanski nogo- metaši so nudili izvrstno igro in \o bili v rahli premoči, vendar so ae nafti pokazali povsem enakovredne. Borba je bila na tre-notke zelo ostra in razburljiva. Proti koncu, ko je naša enajstorica z vao sik) hotela izenačiti, so se gostje začeli posluževati nedovoljenih sredstev, na kar so naši reagiral. Na obeh straneh je bilo več poškodb najtežjo pa je utrpel Dragi&evič, ki so ga n orali odnesti z igrišča. Moštvi sta nastop 11 v sestavah: 1 tali m: Olivieri. Foni. Rava. Depetrini, Andreolo Locatelli, Biavati, Perasolo, Pio-la. Meazza. Collaussi. Jugoslavija: Lovrić. Požega. Dubac. Ma-nola. Dragičevič, Lechner, Glišović. Vuja-dinovič. Petrovič. Matošić ml., Perlić. Sodil je Belgijec Langeuus. stranska sodnika pa sta bla Nemec Beranek in Bolgar Atanasov. Prvi gol je padel v 35. min. po naši krivdi. Lechner je slabo podal Dragi če viču in je žogo dobil Biavati. ta jo je oddal Pioli •n Lovrič je bil premagan. V drugi polovici so naM stalno oblegali Italijane, kljub temu pa so t v 21. min. povišali na 2 : 0 in sicer zaradi napake bran. Požege. Strelec je bil Colaussi. V 24. min. je bil kot proti Italiji in je Gl šovič z glavo znižal na 2 • 1. Italijani so zaradi nepravilno prisoje ne enajstke imeli malo pred koncem pri-1'ko povišati rezultat, vendar je Meazza strel jal. Konec tekme je bil precej mučen, ker je bilo občinstvo zaradi nastopa italijanskih graleev zelo razburjeno. Na več onem hnnketu so vso zadevo poravnali. DAVISOV POKAL Včeraj se je nadaljevalo tekmovanje za Oavisov pokaJ med Jugoslavijo in Belgijo v Zagrebu. V igri v dvoje je belgijska dvojica Lacroix-Boorman nepričakovano gladko premagala našo dvojico Punčee-Mitič s 6:2. 6:2. 6:3. Belgijca sta bila bolje vigrana. dočim sta naša zastopnika igrala raztrgano in globoko pod običajno formo. Stanje je zdaj 2 : 1 za Jugoslavijo. Danes sta na sporedu še dve igri posameznikov. V Berlinu je Nemčija dosegla nasproti Angliji tretjo točko in se tako plasirala v evropski finale. Henkel in Metaxa sta premagala dvojico Shafi-Wilde 6:4, 6:2, 6 : 2. KAJAŠKI SLALOM Na Sav. pod tacenskim mostom Je bilo včeraj tekmovanje za državno prvenstvo v slalomu s kajaki. Prireditev je gledalo veliko število občinstva. Državni prvak je postal član ljubljanskega kluba Rudi Ma-iahovski, ki je prevozil 300 m dolgo progo polno hudih zaprek v 4 mm. 56 5 sek., točno 20 sekund pred sledečim Zagrebčanom Don a valom. OSTALE PR1UEDITVE V Ljubljani je bil jubilejni turnir Svobode. Zmagala je SK Ljuljana. Najprej sta igrala Svoboda in Kranj 1 :1, žreb pa je prisodil zmago Kranju. Ljubljana je gladko premagala Hermesa 5:1. Končni tekmi sta dali naslednja izida: Hermes-Svoboda 2 : 0, Ljubljana-Kianj 2 : 0. V Mariboru je v prvi kvalifikacijski igri za vstop v ligo Bata premagal Maribor s 5 : 2. V Zagrebu je Gradjanski porazil Vienno 3 : 1. V Nemčiji je bil polfinale za državno prvenstvo. Schalke je kljub podaljšku igral z Dresdner SC 3 : 3. Admira pa je premagala Hambuger SV 4 : 1. V Bruslju je Nemčija premagala Belgijo v vvaterpolu 2 : 1. z« Đva prisrčna dogodka v Ljubljani "roka v mestnem zavetišču — 61 mater rotilo 841 otrok Ljubljana, 5 iunija Vcera bila v Ljubljani dva zelo pri- srčna d'*jt>dka. ki sta našla nanovo (MJTneva mod ljudmi. V mestnem zavetišču so praznovali zlato poroko zakonevv Z.:.ti7- :<^v. popoldne je pa Mla v resta^raciji »1 r»io-na« lepa počastitev mater, ki so rodile 13 ali več otrok. Zlate poroke so dandanes ?e redke, a redko se tudi pripeti, da bi zlato poroko praznovali v mestnem zavetišču, kjer i« našlo evo j dom skoraj 300 stark in starcev. Nt lahko dočakati tako lepe starosti, da bi pragova! 501etnico zakonskega življenja, če te je življenje tepJo tako. da so te končno srprejeli v ubotžnico. Zato je bilo včerajšnje praznovanje zlate poroke za zlatopo ročenca v resnici izredno lep praznik in slo-^esnorst ju je vzrado«.t'la ter ganila, da srta se čutila poplačana za veliko mero trpljenja, ki jima ga je prizadejalo življenje. Ziatoporočcnca sta se odpeljala ob 10.30 v .spremstvu matfi<*tnatneropila k oltarju s šopki cvetja v rokah. d«*«9tojanPlava patruljac in »Ne pozabi me!« Kino diska: Materinstvo Večer narodne umetnosti ob 20. velika dvorana hotela Union Klub trgovskih akademikov občni zbor ob 20. v dvorani Trgovske akademije Filozofsko društvo: predavanje prof. dr. Franceta Vebra > Ovojna narava čutenja« ob 18. v mineraloški predavalnici univerze I. sklepna produkcija šole Glasbene Matice ob 18.15 v mali Filharmonični dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 5. Ku-ralt, Gosposvetska cesta 10. Bohinec. ded.. Cesta 29. oktobra 31. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Ponedeljek. 5. junija: zaprto Torek, 6. junja: zaprto Sreda. 7. junija: Utopljenca. Red Sreda Četrtek, 8. junija: Upniki, na plan! Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol * Javna produkcija gojencev konse rva torija, ki obiskujejo šolo pri prof. Sestu. bo v torek 13. t. m. v drami. Gojenci bodo izvajali kot predmet deklamacijo in odlomke iz različnih iger. Nastopili bodo pa tudi z recitacijami Zupančiča, Golie in Prešerna. Vse, ki se zanimajo za naš dramatski naraščaj, opozarjamo na ta večer po znižanih cenah od 10 din. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 5. junija: zaprto Torek. 6. junija: zaprto Sreda. 7. junija: ob pol 20. uri: Lohen-grin. Red A VVagnerjevo opero »Lohengrin« bodo peli v sredo za red A. Začetek predstave bo ob pol 20., na kar posebno opozarjamo. Delo spada med najčešče vpri zor jene VVagnerje-ve umetnine ter se odlikuje z lepo podanimi partijami. Naslovno vlogo poje Franci, nadalje sodelujejo: Betetto, Janko, Dolni-čar, v glavnih ženskih partijah pa Viđali jeva in Kogeieva. Dirigent: dr. Švara, re-.iser: Primožič. Sokoli! Posečofte in podpirajte SohoUhi kino v šišhi! Prošnja železniški upravi Menda ni treba dokazovati, kako mučno je. če moraš čakati vlak dalje časa, zato se tudi ne smemo čuditi delavstvu z Gorenjskega, če se pritožuje, da mora čakati na vlak dan za dnem po dve do tri ure Po novem voznem redu. ki je s»topil v veljavo 15. maja, vozi zadnji vlak na Gorenjsko zelo pozno. Že prej so morali delavci, zaposleni v Kranju. čakati zvečer dobro uro na vlak, sedaj pa še skoraj tri-čerrt ure več. Prizadetih je okrog 100 delavcev, ki se vozijo na delo zjutraj zelo zgodaj, domov pa se vračajo šele med 21. do 22. Ti delavci so najmanj po 15 ur brez tople hrane, ker si večina vozi kosilo s seboj ter ostanejo tako po ves dan brez primerne hrane. Razen tega so delavci zelo prizadeti tudi zato. ker nimajo nikdar časa niti za najnujnejša domača de-la. Zato so se te dni obrnili s pismeno prošnjo na direkcijo državnih železnic, naj bi delavski viak. ki vozi iz Ljubljane v Kranj in Tržič, vozil tudi na Jesenice. Tako bi ifm prihranili na dan najmanj 2 uri čakanja in ogromno dragocenega časa, ki bi ga lahko porabili doma. Hkrati bi se tega vlaka lahko posluževali tudi drugi potniki, saj je zadnji vlak. ki vozi zvečer na Gorenjsko, prav tako za marsikoga prepozen-Upanje je, da bo prošnja ugodno rešena. Velik rudarski shod v Trbovljah Ptoviianje mezd v revirjih TPD V Kranju so tekmovale godbe Posrečena prireditev naših glasbenih društev — Prvo mesto si je priborilo Kranjsko glasbeno društvo Kranj, 4. junija Danes se le ob krasnem vremenu vršilo prvo tekmovanje slovenskih godb na pihala. Čeprav ni bila udeležba godb velika, je vendar tekmovanje uspelo v vsakem pogledu. Tekmovanje je pričelo ob 9. takoj po sprejemu godb iz drugih krajev in sprevodu skozi meato. Kranj je bil ves v zastavah, po ulicah pa so odmevali zvoki koračnic naših godb. Slabo finančno stanje godbenih društev je marsikatero zadržalo doma, zlasti iz oddaljenejših krajev. Mnogim hi bila udeležba *e omogočena z znižano voznino. a te prireditelj nikakor ni mogel izposlovatL Vekakor bi bilo potrebno, da bi želez direkcija pokazala malo več razumevanja »a slične prireditve, ki bi bile brez dvoma tudi v njeno korist. Splošna sodba je bila, da je nivo naših godb nadpovprečen in da ao se godbeniki za tekmovanje odlično pripravili. Vse skladbe, s katerimi ao godbe nastopile, ao bue tako precizno in da je ocenjevalna komisija le težko določala mesta. Vse nastopajoče godbe so žele s strani mnogoštevilnega občinstva, ki je prisostvovalo tekmovanju, splošno odobravanje. Prvo mesto v I. skupini je doseglo kranjsko glasbeno društvo, prvo mesto v n. skupini pa odlična godba »Zarja« 12 ftoštanja, drugo mesto v H. skupini god-beno društvo »Ljubnik« iz škofje Loke, tretje mesto v n. skupini delavsko glasb, društvo »Zarja« iz Ljubljane, četrto pa rudarska godba iz Hrastnika. V m. skupini je doseglo prvo mesto g od beno društvo steklarjev iz Hrastnika, drugo pa mladi, a izredno dobri godbeniki glasbenega društva »Stol« iz Žirovnice. Zal so morale takoj po tekmovanju nekatere godbe že oditi m niso sodelovale na popoldanskem koncertu, ko je bil razglašen tudi izid tekmovanja in razdeljene diplome. Prireditev je posetilo ogromno ljudstva, kar kaze, da ao slične tekme pri nas potrebne da ae bodo s časom razvile v pravo ljudsko manifestacijo naše glasbe. Trbovlje, 4. junija Včeraj popoldne je bil v delavskem domu velik shod rudarskega delavstva, ki ga je aklicala tukajšnja podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije z namenom, da pojasni delavstvu potek mezdnih pogajanj 31. maja s TPD v Ljubljani. Shod, ki ae ga je udeležilo 500 do 600 delavcev in tudi nekaj žensk, je vodil predsednik podružnice ZRJ g. Alič, ki je po kratkih uvodnih pojasnilih podal besedo centralnemu tajniku ZRJ g. Juriju Ar-hu is Zagorja. Govornik je orisal najprej priprave za mezdno gibanje, ki se je začelo z znano konferenco dne 13. aprila v Trbovljah, ko so zastopniki rudarskega delavstva formulirali svoje zahteve. Pri razpravi 31. maja med TPD in zastopniki delavskih organizacij je imelo delavsko zastopstvo trd boj in je spočetka vse kazalo, da uspeh ne bo tak. kakor je bil pozneje dosežen. Družba je končno pristala na zvišanje temeljnih mezd, ki bodo v bodoče v I. kategoriji 41.75 din v n. kategoriji 36-50 din, v IH. kategoriji 31-50 din. v IV. kategoriji 27.75 in v V. kategoriji 21 din. A korane mezde se bodo določile po akordnih tarifah, ki se bodo zvišale za 4«/^. Družba je pristala tudi na ureditev doklad na temeljno mezdo onim profeslonistom in delavcem, ki so jih prejemali že pred podpisom pogodbe od 1. maja 1938. enako se priznajo doklade tudi onim profesionistom, ki so se vrnili k prvotnemu profesionalnemu delu, kjer so prejemali doklade. Tudi nočni čuvaji dobe dnevni dodatek 4 din. dalje se prizna Sv. Štefan kot praznik. Delavec, ki se po od- služenem vojaškem roku vrne na rudnik, bo uvrščen v isto kategorijo, v kateri je bil pred odhodom k vojakom. Uredilo se bo vprašanje onih kopačev, ki so bili svoj-čas reducirani in znova sprejeti v delo. kakor tudi vprašanje doklad strojnemu oaobju. Ko je g. Arh piečital dodatek in zapisnik o mezdni razpravi, so nekateri mlajši ljudje in ženske postavili razna vprašanja. G. Arh je nato Izjavil, da je delavsko zastopstvo v polni meri izvršilo svojo dolžnost, da pa uspehi niso taki, kakor bi bilo želeti, če nekatera vprašanja ni bilo mogoče popolnoma zadovoljivo rešiti v korist delavstva, so krivi pač oni, ki stoje ob itrani in kritizirajo delo delavskih zastopnikov, na mestu da bi se organizirali in jih po organizaciji pri delu podprli. V istem smislu sta podčrtala potrebo organizacije tudi predsednik g. Alič m zaupnik g. Vrtačnik. ki sta Izjavila, da je uspeh vedno odvisen od organiziran? moči delavstva, nikdar pa od nedelavnosti in pasivnosti delavskih množic. Rudarsko delavstvo je doseglo nov uspeh v pogledu izboljšanja svojega položaja in je z doseženimi rezultati popolnoma zadr>-voljno. Zaveda se. da se z mirnim, treznim in preudarnim nastopom zamore veliko več doseči kakor pa s kakršnokoli drugo akcijo, ki bi imela name nkake socialne pridobitve izsiliti kajti le predobro je našemu delavstvu se v spominu poletje iz leta 1!>23. ko je z nepremišljeno akcijo doživelo neuspeh, ki ga je rudarsko delavstvo dolga lela bridko čutilo. Učiteljska samopomoč je zborovala Uspešno socialno delo učiteljske organizacije Ljubljana, 4. junija V dobro zasedeni telovadnici ljud&ke šole na Grabnu je zborovala davi US. katere ime je postalo od lani dalje, ko se je pričela borba proti pravilniku o Človekoljubnih ustanovah, dobro znano v vseh vrstah naših stanovskih humanitarnih ustanov. Skupščino je otvoril in vodil dolgoletni predsednik g. Ivan Kocijančič, ki je nagla šal veliko pomembnost ustanove, ki je ublažila mnogo bolečin in rešila nebroj njenih članov pred stisko. t"6 vpliva socialno na ves ne.š učiteljsk' stan, ki bi se moral vselej zavedati, da je reševanje stanovskih gospodarskih vprašani najmanj tako važno, kakor njegova pripravljenost za delovanje na polju organizacije in pedagogike. Upravni odbor US si je smotrno prizadeval, da US še dvigne, da jo okrepi in da ji da še več življenja. US opravlja nesebično svojo vzvišeno nalogo in njeno delo je delo v korist države. Lepih 41 let delovanja ima US za seboj in to pove. da so take ustanove življenja zmožne, ker slone na medsebojnem zaupanju članstva in m odseboj n i opori. Skupščina je sprejela tehtna izvajanja s toplim odobravanjem, potem pa je veljal njen pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II, ki mu želijo zbrani zdravja in sreče. O predsedniškem poročilu ni bilo razprave, ker *je bilo objavljeno že v stanovskem gilasilu, pač pa so se zadružniki dalje zamudili pri zaključnem računu za leto 1938. Članstvu so bile do pare natančno objašnjene posamezne postavke iz bilance in je bilo govorjeno o računu zgube I in dobička, o upravnih strotšikfh. o prometu. o posmrtni tiskih izplačilih, o deležih, terjatvah in denarnih naložbah, o predplači lih, o skladih in o vrednostnih listinah. Ob tej priliki je bilo sklenjeno, da bo US pristopila k Učit. doBohemi«; zopet se je uveljavil kot igralec in velesimpatičen oblikovalec pesnika, zopet je briljiral s svojo pevsko tehniko* Toda Rudolf ob gosti zasedbi Puccinijevega orkestra zahteva večje prodornosti glasu in v petju močnejših izrazitejših linij, kakor jih moreta podajati Solarijev glasovni zaklad in pevska umetni ja. Zato pa je bil Sol ari ponovno v Donizettijevi Luciji Lajnmermoorski kot Ed-gar junak večera. V svoji partiji je rasel igralski in pevski od dejanja do dejanja ter žel s svojo silno kreacijo v zadnji 3fa-J ki, ki jo je pel krasno, močno in pretres-■ ljivo, umetniški u^peh, ki je nanj zopet lahko ponosen. Občinstvo ga je obilno odlikovalo »po vseh dejanjih, in prejel je tudi cvetje. S Solarijem je nastopila bivša naša priljubljena pevka Alda Nolijeva in pela Lucijo italijanski, 3 čimer je bila dosežena jezikovna skladnost v glavnih dveh partijah. Nolijeva je izreden pevski talent, ki naglo zori v zrelo umetnost. Odlikuje jo posebno lepa, izdatna in topla srednja lega glasu, vobce velika muzikalna inteligenca, živahna, zmerom okusna igra, prijetna dekliška zunanjost, pa kajpak virtuoznost tehnično dognane koloraturke, ki se po vsem nakit ju melodij vzpenja lahkotno do viškov in jih vzdržuje z osupljivo izdatnim dihom. Kreacija Lucije, ki jo je Nolijeva ustvarila za zagrebško opero, je našla tudi pri našem občinstvu vsesplošno priznanje in prinesla mladi pevki tudi dosti cvetja. Prizor bla zn en j a je podajala odlično in mestoma svojski. Pri tem srečnem gostovanju, ki je napolnilo gledališče docela z navdušeno publiko, pa smo se radi spominjali naše prve, nepozabne Lucije. Zupevčeve in pa tudi' naših prvih dveh Kdgarjev Gostita in mojstra Rijavca. *Trm G. Ozadje umora v Ljubnem Truplo umorjene Ceferiaove so včeraj obducirali in pokopali ob veliki udeležbi občinstva Ljubno,. 5. junija Truplo pokojne Marije Ceferinove, ki je bila umorjena na tako strahovit način, je bilo včeraj obducirano, dopoldne pa ob veliki udeležbi občinstva iz Ljubnega in okolice pokopano na pokopališče v Ljubnem. Kakor je zdaj že znano, je morilec pokojne Micike 40-letni posestnik iz Zalega Loga oziroma iz Zbont Janez Ran t. Ran t. ki je oženjen, ae je spoznal z Mi ciko, ko je njena družina še živela v Zalem Logu, kjer so imeli starši malo hišico, a ao jo morali nedavno zaradi težkoč prodati. Ce-ferinovi so se preselili kasneje v Ljubno, kjer je poročena starejša hči. Rant je Mi-ciko zasledoval že dalje časa in jI govoril, da jo bo poročil, seveda, kadar umrje njegova žena. Nadlegoval jo je tudi potem, ko se je preselila v Ljubno in sla služit k posestniku Kokalju, po domaČe Čuku, na Posavec pri Ljubnem. Tudi v petek se je z vlakom pripeljal na Otooe, nato pa odšel peš do Ljubnega, kjer je nadel na progi Micikinega očeta Franceta, ki je železniški delavec. Povpraševal Je po MScikl in mu je oče slednjič pokazal kam naj jo gre iskat. Po*sm» ko jo je «aW a seboj. aU odšla na dom Ceferinovih, kamor je prišla za njima tudi Micikina sestra Slavka, ki je dobro vedela, da Rant zasleduje Miciko. Ker je bila nanj baš zaradi tega že od nekdaj jezna, ni štedila z besedami in ga je pošteno ozmerjala. Ta pa jo je zavrnil in dejal, da ga ona ne bo ^komandirala« in če je' Micika za to, da se bosta po smrti njegove Žene poročila, ju ne bo ničesar več ločilo. Slavka se je tedaj še bolj razburila in je skušala Ranta s silo pahniti iz sobe, čemur pa se je možak uprl. Z Miciko sta nato očividno odšla skupaj proti gozdiču, kjer je sledil strašni zločin. Iz položaja trupla je bilo razvidno, da se je med obema razvila huda borba, v kateri je slednjič podlegla slabotnejša ženska. po zločinu je Rant odšel na Otoče, nato pa se odpeljal z vlakom v škof jo Loko. Ker je vedel, da bo zločin kmalu rišel na dan in k^r ga je grizla vest, se je končno sam javil orožnikom. Ranta so orožniki po zaslišanju spravili v sodne zapore. Vse podrobnosti in ozadje zločina bo spravila na dan šele sodna obravnava, ki bo najbrže razpisana že v kratkem, [nterirajte v *SL Narodu"! Se*. 126 »SLOVENSKI NARODcpm***. & jontft m. Stran 3 DNEVNE VESTI — Socialno i topim»Akega delavstva v Sloveniji. Glavna Bratovska skladnica v Ljubljani je izdala obširno poslovno poročilo za lansko leto. Poročilo nam kaze, da se je število zavarovancev lani znatno povečalo. Polnopravnih, članov glavne Bralovske skladnice v Ljubljani je bilo 12.332 ali 292 več kakor predlanskim. K temu članstvu je treba pri« šteti še svojce in upokojence ter vdove. Povečalo se je tudi število upokojencev in sicer za 2S1 na 4244. Ponesrečencev je bilo lani 48 ter znaša skupno število invalidov 1002. V pokojninskem oddelku so znašali dohodki 16.5 milijonov din. izdatki za 16.4 milj, din. V nezgodni stroki zavarovanja so znašali dohodki 3.4 milj. din. izdatki pa 3.7 milj. din ter je bilo torej nekoliko primanjkljaja. V bolezenskem zavarovanju so ! znašali doh^lk: 11 4 milj. din in prav to- I liko izdatki. Premoženje pokojninskega od- i delka je znašlo lani ob koncu leta 14.6 : milj. din < pre■ilanskim 13.71. premoženje nezgodnega oddelka je znašalo 5.2 milj. din — Vreme. Vremenska da bo deloma oblačno, spremenljivo brez padavin. Včeraj je bila najvišja temperatura v Zagrebu in Dubrovniku 26, v Ljubljani, Beogradu. Splitu, Kum boru in Rabu 25, v Mariboru 24.7, v Sarajevu 14, na Visu 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763-8, temperatura je 134. — Usnja, ERJAVEC, Start trg. Proti sončarici uporabljajte Fli. Kr. dvorni dobavitelj, DBOGEBUA GREGOR! C", I Jutri Jana, Prešernova 5. in se je povečalo za 100.000 din od pred lanskega leta. premoženje bolezenskega oddelka je pa znašalo 20.7 milj. din (predlanskim 19.9 milj. din). _ Krediti za melioracijska in regulacijska dela v Prekmurju. in Med ji mu r ju. Gradbeno ministrstvo je obvestilo Vodno : zadrugo v Holnji Lendavi, da je odobrilo | kredit 5 37". 6^4 din za melioracijska in regulacijska dela. Ta vsota bo podeljena iz j naslednjih fondov: 3.000 000 din iz notra- j njega državnega posojila, ki znaša 4 mi-ljarde din, 1.000.000 din iz melioracijskih fondov in 1.373.684 din iz proračuna dravske banovine. Melioracijska in regulacijska dela so razdeljena v tri odseke. Najprej bodo končana regulacijska dela pri potoku Lendavi za 1.250.000 din, dalje popravili nasip potoka Crne (150.000 din) in obrambni nasip Mure pri Benici (200 000 din). V drugi etapi bodo regulirali potok Kobilje z vsoto 750.000 din. 850 000 din bodo pa porabili za regulacijo Lendave, a za nujna melioracijska dela v ob?ini P-o-gojini in Ivanjcih ter za regulacijo potoka Kobilje bodo porabili 250.000 din. V tretji etapi nameravajo nadaljevati regulacijo Lendave, za kar bodo izdali 330 000 din. dalje očistiti in r*oprnviti Radmožansk: prekop (150.000 . da izkaže d revi simpatije našim akademikom in jim omogoči izvedbo njihovih lepih načrtov. Vstopnice so še na razpolago in sicer pri vratarju univerze do petih popoldne, od sedmih dalje pa pri blagajni l mona. Sedeži so po S. 70. 15. 20. 25 in 30 din. stojišča pa so po 5 diru Hitite in zberite se drevi v Unionul —lj Osrednji odbor Bran-i-bora poziva svoje člane, naj se udeleže koncerta »Večera narodne umetnosti«, ki bo drevi v veliki dvorani hotela >Uniona« in ki ga bo priredil akademski narodno-obrambni svet. —lj Seja mestnega sveta. Jutri ob 17. bo mestna seja z obširnim dnevn.m redom. Na nji bodo razpravljali med drugim o računskem zaključku Mestne hranilnice ljubljanske za lansko leto. o likvidaciji terjatev Siemens-Schukert VVerke proti Splošni maloželezn<ški družbi in o kreditih za razna mestna dela. —lj Ljubiteljem umetnosti priporočamo, naj ne zamude prilike, ki se jim nudi z ogledom umetnin Franceta Kralja na jubilejni razstavi v Jakopičevem paviljonu, da dobe vpogled v slovensko umetnost. Poslužite se tudi kataloga z lepimi ilustracijami in uvodom dr. Fr. Steleta. —lj Varietejne predstave so na velesejmu pred veliko restavracijo ob drevoredu vsak dan med 19. in 24., ob nedeljah in praznikih pa tudi popoldne ob 16. Nastopajo mednarodni plesalci in plesalke, klovn na kolesih, 141etni deček, ki z neverjetno spretnostjo uganja razne vragolije, komični par ter skupina petih svetovnih žong-lerjev in ekvilibristov. Vidi se tudi višek pasje dresure, psa, ki ugane celo misli. Vstopnine k tem predstavam ni. —lj Ga. Stella R. Vlade*cu iz Rumunije je prispela danes dopoldne v Ljubljano. Odlična dama je naša velika prijateljica in je napravila našim čipkaricam tako velike usluge kakor še doslej zlepa niti katera izmed domačih dam. Obiskala je drž. osrednji zavod in mu čestitala k dvajsetletnici, ki jo letos obhaja. Hotela je obiskati tudi grob blagopokojne ge. Franje Tavčarjeve, ki jo je obiskala predlani na Visokem, pa zaradi pomanjkanja časa ni mogla tega storiti, želimo, da bi odnesla ugledna gostja najboljše spomine iz naše bele Ljubljane. —lj Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredilo drevi ob 6. uri zvečer v mineraloški predavalnici na univerzi svoje zaključno predavanje v tej sezoni. Predaval bo g. univ. prof. dr. France Veber o temi: Dvojna narava čutenja. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost. —lj Cerkveni koncert Trboveljskih slav-čkov bo jutri v frančiškanski cerkvi. Nastopilo bo 130 mladih grl iz črne doline ter izvajalo Grbčevo mašo, komponirano na staroslovensko besedilo. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Risarska razstava na T. drž. realni gimnaziji je odprta še danes v risalnici v I. nadstropju. — lj Sokol Ljubljana II vabi vse narodno občinstvo k telovadni akademiji 7. junija ob 20.. za 8. junija pa k javni telovadbi, zabavi a plesom itd. Rezervirajte se za tedaj, da damo duška svojim čuvstvom in da dostojno manifestiramo sokolsko kse$a Potrebujemo opore, da dokončamo sokolski dom kolikor ga je sedaj zgrajenega. 275—n —lj Trboveljski slavčki bodo zapeli nekaj pesmi obiskovalcem Ljubljanskega velesejma jutri 6. junija ob 16. Nastopili bodo na odru pred veliko restavracijo ob drevoredu. Vstopnine ne bo. — Na prvi sklepni produkciji šole Glasbene Matice bo nastopilo drevi 25 gojencev, ki so obiskovali pouk klavirja, violine in flavte. Nastopili bodo gojenci od 1. do 4. razreda. Program obsega dela domačih in tujih skladateljev, izmed domačih pa bo predvsem zastopan škerjanec, ki je v zadnjem času napisal celo vrsto skladb za najmanjše izvajalce. Produkcija aa bo pridela ob 1U5 v mali filharmo- produkcija bo v sredo 6. t m. Podrobni sporedi v knjigarni Glaahfjt Katica. —lj PeiafJS ainirvi sjjjjssejai priredi svoj koncert v frančiškanski dvorani v petek 9. t m. ob 30. Po prvih obvestilih bi se imel koncert vršiti v petek 2. t, m., zaradi nepredvidenih zaprek pa je moral biti društveni pevski nastop prenesen na navedeni datum. Program ostane nespremenjen, kot je bil le delno javljen. »Slavec« vabi naklonjeno mu občinstvo, da aa te njegove pevske prireditve v obilnem Številu udeleži. (—) —lj Umrla je Gregorc Marija, žena tudi Se umrlega Antona Gregorca. viš. železn. uradnika v p. Bila je v 73. letu starosti. Bila je dobra in blaga mati vsem poznanim v šentpetrškem okraju. Pogreb bo iz zavetišča sv. Jožefa na Vidov danski c jutri ob pol 3. popoldne. Bodi jI ohranjen blag spomin! —lj Najdeno truplo male Erne Vrtiov-eeva, Pred dobrim tednom sta utonila v Ljubljanici ob Zaloški cesti v Mostah 2!etru Janezek in 5 letna En-i Vrhove c. sinček in hčerka sedlarja Emesta Vrhovca iz Most. ki sta sla z dedom Jakobom Vr-kovoem na travnik ob Ljubljanici. Trupelce malega Janezka so našli po treh dneh domačini blizu kraja, kjer je padel v vodo, med bičevjem, dočim je truplo male Erne šele včeraj naplavila Sava nekje pri Litiji. V Litijo se je že včeraj odpeljal oče male Erne, ki je oskrbel pogreb. Klao Stoga — tel. 27-30 H a r r y Pielt Smo ie te ob 16.. 19. In 21. uri NjCgOV 113 j t CZ j I SlUČ3J 1 Iz Celja —c Izredno uspel sokolski nastop. Sokolsko društvo Celje-matica je priredilo v nedeljo popoldne na dvorišču mestne narodne šole javen telovadni nastop. Ob 15. je bil zbor članstva, naraščaja in dece, nakar je krenila dolga povorka z železni-čarsko godbo na čelu ter z društvenim, naraščajskim in dečjim priporom po Levstikovi ulici. Kralja Petra in Cankarjevi cesti mimo kolodvora, po Zerjavovi, Prešernovi ulici, Krekovi cesti in Gregorčičevi ulici nazaj na telovadišče. V sprevodu je korakalo 600 pripadnikov Sokola v krojih in civilu. Na ulicah so tvorile goste množice špalir in navdušeno pozdravljale viharno vzklikajoče sokolske čete. Ob 16. se je pričel telovadni nastop, na katerem so sodelovali vsi oddelki in društvena prva vrsta s pariškim in varšavskim zmagovalcem br. Konradom Grilcem na čelu. Izvajanje sporeda je bilo skladno in zelo učinkovito Velika množica civilnega prebivalstva in vojaštva, ki je ■ '^stvovala nastopu, je burno aklamira L nastopajoče oddelke in vrste. Prir«- ..jv je bila impozantna revija smotrnega in vseskozi uspešnega sokolskega dela. —c Velika sokolska tombola v Vojniku. Marljivo Sokolsko društvo v Vojniku, ki si je v Petrovi petletki zgradilo svoj dom. priredi prihodnjo nedeljo 11. t. m. na svojem letnem telovadišču svojo prvo veliko tombolo v korist dozidave svojega novo postavljenega doma. K domu je namreč treba prizidati še nekaj prizidkov, da bo popolnoma služil svojemu namenu. Zato je čisti dobiček te velike tombole namenjen tem prizidkom. Ker v trgu in okolici prevladuje kmetski sloj. je društvo izbralo kot prvi dobitek lepo plemensko kravo in ne kakor običajno motorno kolo, kolo ali kaj sličnega. Poleg tega dobitka je še pet glavnih dobitkov. 30 izbranih petork in nad 300 ostalih dobitkov. Na veliko tombolo v Vojniku opozarjamo že danes vse ljubitelje te igre na srečo! —c Letošnja prva žrtev kopanja v Savinji. V nedeljo popoldne je krasno soln-čno vreme zvabilo več kopalcev v Savinjo, ki je zaradi zadnjega deževja še vedno kalna. Med kopalci, ki so se kopali v Savinji blizu izliva Voglajne pod Starim gradom, je bil tudi 16-ietni krojaški vajenec Albin Belak iz Zavodne pri Celju. Ko je Belak okrog 15. plaval v kalni vodi, ga je očividno zgrabil krč. Belak se je začel potapljati. Gimnazijec Vladimir Ve-ble, ki se je kopal v bližini, je takoj skočil za Belakom. med tem pa je Belak že izginil v valovih. Voda ga je odnesla in trupla še niso mogli najti. —c Zaključni nastop gojencev Glasbene Matice v Celju bo drevi ob osmih v Mestnem gledališču. Nastopili bodo gojenci klavirske in violinske šole ter solo-pevci in komorni orkester. Vstopnine ni. Vstop je dovoljen samo s sporedom, ki ga boste dobili zvečer pri gledališki blagajni. —c Tatvina v trgovini. V četrtek je prišel v manufakturno trgovino g. Miloša Pšeničnika na Kralja Petra cesti 24-letni krošnjar Juro S. iz Bednje na Hrvatskem in si izbral 7 in pol metra platna, vrednega nad 200 din. Neopaženo je stlačil platno v svoj nahrbtnik in izginil iz trgovine, ne da bi bil plačal. Tatvino so takoj opazili in obvestili policijo. Stražnik je krošnjarja kmalu izsledil in našel v njegovem nahrbtniku ukradeno platno. Krošnjar je nedolžno izjavil, da nima pojma, kako je prišlo platno v nahrbtnik. Krošnjarja so izročili sodišču. —c Preselitev odvetniške pisarne. G. dr Ivan Sket. advokat v Šmarju pri Jelšah, se je s svojo advokatsko pisarno preselil v Celje. Danes nepreklicno zadnjič ! Zabavna opereta po Straus-sovem delu >Fruhlingsluft< MAGDA SCHNEIDEB VVOLF ALBACH RETTY Pomlad ljubezni Zaradi koncerta predstava samo ob 16. uri! KINO UNION — TELEFON 22-21 Prva državna subvencija za ureditev velesejma Predsednik vlade Dragiša Cvetković aa ljubljanskem velesejmu Ljubljana. 5. junija Ker je bilo včeraj vreme velesejmu naklonjeno in ker je bilo tudi v Ljubljani več prireditev, ki so privabile večje množice, je bil tudi obisk velesejma zelo lep. Glavna značilnost letošnjega pomladanskega velesejma je, da prevladuje predvsem gospodarski del ter da je nekoliko manj posebnih razstav, ki nimajo izrazito trgovskega značaja. Kaže. da so vclesejm-aki prostori, v starih že davno dosluženih paviljomrh. od leta do leta tesnejši. Zjutraj je obiskal velesejem tudi predsednik vlade dr. Cvetković v spremstvu tr-govimjketia ministra Tomića. ki je častni predsednik velese>ma. Predsednik vlade sc je zadržal več časa na velesejmu in si zJa- Konferenca ministra Tomića z našimi Ljubljana, 5. junija Po otvoritvi in ogledu velesejma je v soboto minister za trgovino in industrijo g. Jevrem Tomič v spremstvu predsednika zbornice za TOI g-. Ivana Jelačina obiskal zbornični urad, kjer so ga sprejeli poleg predsednika in generalnega tajnika g. Ivana Mohoriča tudi predsednik Zveze industrijcev g. Avgust Praprotnik in generalni tajnik g. dr. Adolf Golia ter zbornični svetnik g. Ciril Pavlin. G. minister si je z velikim zanimanjem ogledal vse zbornične urade, posebno pa se je zanimal za obrtni zbornični kataster in evidentne industrije ter si ogladal vse zbornično poslopje in imel nato konferenco navzočimi gospodarstveniki. Pri tej priliki je zbornični predsednik g. Ivan Jelačin opozoril ministra na tež-koče. ki so nastale zaradi pomanjkanja surovin v industrijski produkciji ter ga naprosil naj bi posredoval, da bi se nakazale zadostne devize za nabavo surovin. Omenjal je predvsem tekstilno, metalurško in kemično industrijo, ki je navezana na uvoz iz prekomorskih držav. Nato se je vršil razgovor o razširjenju trgovskega prometa z Levantom in Egiptom, o potrebi kompenzacij za nabavo surovin kakor sti paziljivo og'edal izdelke naših domačih podjetij. Pri tvrdici »Pamen«. kovinski zadrugi v Kropi, ki je razstavila v resnici krasne kovinske lestenec in svečnike, je predsednik vlade pokupil skoraj polovico blaga. Posebno razveseljivo je, da je predsednik vlade o priliki včerajšnjega ogleda velesejma odobril trgovinskemu ministru Tomi ću, da izp'ača kot prvi prispevek vlade za nove vele.se j make paviljone milijon din. S tem je ustvaril soliden temelj za ureditev našega velesejma in pričakovati tudi smemo, da bodo temu zgledu sledili š>e drugi činitelji, ki so prav tako dolžni skrbeti, da dobi Ljubljana dostojno ter primerno ve-iosejmišče. za trgovino Jevrema gospodarstveniki tudi o potrebi razširjenja trgovskih zvez z Anglijo in Zechnjenimi državami. Minister g. Tomič je pokazal polno razumevanje in zanimanje za ta vprašanja ter je obljubil svojo pomoč. Obenem je ob. vestil navzoče o svojih razgovorih, ki jih je imel v Parizu in Londonu in ki dokazujejo, da se bodo vsa vprašanja dala zadovoljivo urediti. Minister za trgovino in industrijo g. To. mič 9e je zadržal v zbornici celo uro v živahnem razgovoru z vsemi navzočimi gospodarstveniki. ★ — Zastopniki slovenskih trgo\cev pri ministru Tomiču. E>elegacija Zveze trgovskih združenj dravske banovine se je v soboto obrnila pod vodstvom predsednika Staneta Vidmarja na trgovinskega ministra Tomiča ter mu razložila želje in zahteve našega trgovstva. Predvsem so naglasili potrebo po odpravi krošn ijrjenja. Prcdlagali so tudi novelizacijo člena 19. obrtnega zakona glede nabavljalnih zadrug. Obravnavali so pa tudi vprašanje socialnega zavarovanja. Končno so delegati povabili ministra, naj bi se udeležil občnega zbora združenja, ki bo 17. in 18. t. m. v Murski Soboti. Iz Kranja — Nekatere stavbe so dobile novo lice. Kranj je znan po lični zunanjosti hišic. Vsako leto pobelijo eni ali drugi lastniki svoj? stavbe tako. da ima človek vedno vtis. da so hiše nove, čeprav so že zelo stare. Letos je sicer dež oviral to delo, toda kljub temu je bilo prenovljenih nekoliko fasad. Tako je občina prebelila mestno hišo. tiskarna »Sava« pa je po požaru bila tudi prisiljena popraviti in olepšati pročelje stavbe. Lepše lice bo dobilo tudi poslopje g. Maidiča. kjer je sorlišče, tako bo ves kompleks v tem delu mesta dobil nrijaznejšo zunanif st. — Telovadni nastop V nedeljo 11. t. m. priredilo sokolsko društvo v Kranju vsakoletni društveni nastop. Ob pol 13. bodo skušnje vseh oddelkov ob pol 16. pa bo nastop na letnem teTovadišču. Matično društvo gorenj, sokolstva bo ta dan pokazalo padove zimskega dela. Sestre, bratje, pripelji pohitite 11. junija na letno tei- ac'išče kranjskega Sokola. Z Jesenic — Izredno živahen avtom°bilsfci promet, v zadnjem času ie silne -iar3J=:el avtomobilski promet. Skozi mesto drvi vsak dan nešteto avtomobilov, avtobusov in motociklov. med katerimi prevladujejo nemški. Oni dan je vozil skozi Jesenice velik popolnoma zaseden avtobus iz Londona. Večina inozemskih potnikov se mimogrede ustavlja na Jesenicah kjer si v tukajšnjih gostilnah in restavracijah po- iščejo dobro pijačo in jedačo in se z raznimi dobrotami zalagajo tudi za nadaljnjo pot. Večina avtomobilov vozi med Bohinjem. Bledom in Kranj?ko goro, mnogo pa tudi na Planino, Sv. Križ. kjer so ob vznožju Golice in na njenih pobočjih narcise v polnem cvetju. Iz Maribora — Samomor. K posestniku Viljemu Em. berlu v Strihovcu je prišel 15. maja 52-letni viničar Kari Steiner in ga prosil za službo. Ostal je pri njem in dobival 7 din na dan in hrano. Gospodar je večkrat opazil, da je Steiner zelo otožen in ga je vprašal, zakaj je žalosten. Mož je dejal, da ima 191etno ženo. ki ga pa zaničuje in ne mara zanj, češ. da je prestar. Dne 19. maja je Steiner brez sledu izginil. Včeraj popoldne, ko je domači hlapec črpal vodo iz vodnjaka, je naenkrat opazil mrliča v vodi. Potegnili so ga iz vodnjaka in ugotovili, da je nesrečni Steiner. Truplo je že razpadalo, ker je ležalo dalje časa v vodi. — Pravcata bitka je nastala snoči v neki gostilni na Meljski cesti. Kozarci in stoli so frčali po zraku in zabliskali so se tudi noži. Naposled so na bojišču obležali trije junaki tepeža in sicer 341etni tekstilni tehnik Friderik Reich, ki jo je skupil s stolom po glavi, 421etni konjar Konrad Cus, ki jo je dobil po glavi in po hrbtu in 291etni Bernard Alt s Tezna, ki ga je nekdo z nožem sunil v prsa. Vse tri so prepeljali v bolnico, napadalca pa iščejo orožniki. Fiorence Riddelfova: 39 Tlevotna CiuQe%en Ehrignila ga je s tal, ga odvedla k naslanjaču in si prizadevala, da bi prenesla v njegove možgane in telo vsaj nekaj svoje moči, da bi lahko oba čimprej zapustila ta strašni dom. Kar ji je pa šinila v glavo nova misel... kako bi mogla oba oditi od tod in pustiti Vando v oblasti tega moža, čigar ljubezen se je bila izpremenila v smrtno in nevarno sovraštvo? — Vaša žena mora z nama, je dejala Fenella Arudiju. — To ni mogoče miss Graveva. — Ne morem je pustiti tu! je vzkliknila uporno. Arudi ben Gamma je dvignil oči. Tako? Ne svetoval bi vam miss Graveva, ostati z njo tu. Vanda je divje kliknila. Toda to je bil krik, ki je bila v njem tudi moritev iz strahu. — Oh, ostanite pri meni, ostanite pri meni, on me hoče ubiti. Ne dovolite, da bi iztegnil roko po meni. Oh, bože moj, usmili se me. Fenella je zapustila Dereka in stopila k molčečemu Arabcu. — Kaj hočete storiti z njo? je zacepetala s hro-pečim glasom — Toda na njegovem obrazu ni mogla prečitati odgovora na svoje vprašanje. Ne, ne more biti odpuščanja ženi, ki je onečastila dom mohamedan-skega moža. Samo smrt lahko opere ta madež. Oči ^^iiHjjfl ben Gamme so ji novedale to itrafcio ob- sodbo. Ljubezen je bila izginila, izginil je bil celo gnev — ostala je bila samo hladna mržnja. Vanda je zakrivila vse, kar se je bilo zgodilo in Vanda mora biti kaznovana. Na ženo, ki je čepela v kotu in se stiskala k steni so zrle še druge oči. V sobo je bila tiho vstopila Zora. To pa ni bilo več nedolžno in samo prestrašeno dekle. Vedela je že vse. kar se je bilo zgodilo. Eden izmed zamorskih slug ji je bil povedal, kaj se je bilo tiste noči zgodilo v Modri vili-Stala je tiho liki kip, njen obraz je bil pa spačen v gnevu in divjem odporu. Tako je stala zroč z največjim zaničevanjem na ženo, ki je bila izdala moža, katerega je ona ljubila. — Ubijate me. . . ubijate me, je kriknila Vanda. ko je zagledala Zoro. — Kaj drugega pa zaslužite, vi hči sramote in greha, je vzkliknilo arabsko dekle. Niste vredni, da bi živeli. Toda smrt je za vas prehitra, prelahka, preveč prijetna kazen. Jaz bi vas najprej mučila in smejala bi se. ko bi plakali od bolečin. Toda Arudi je mnogo plemenitejši od mene. Arudi samo ubije. — Tiho, tiho, molčite že! jo je posvarila Fenella. Vstopil je arabski sluga držeč na rokah pladeni s kavo. Nihče je ni bil naročil. Sluga je bil storil samo to, kar je storil vsako jutro. Prinesel je kavo v trenutku, ko je njegov gospod navadno zajtrko-val. Prinesel je skodelice za vse, postavil pladenj na mizo in tiho zopet odšel. Arudi je molče pogledal Zoro, ki je stopila k mizici in jela nalivati kavo. Zdelo se je, da je v nie-nem skromnem početju nekaj magnetičnega. Oči vseh so bile zdai uprte v črno tekočino, ki jo je Zora nalivala v pet skodelic. Prvo skodelico je dala Arudiju, drugo pa Fenelli. Ostale tri je pustila na pladnju. — Popij to, je zašepetala, to te bo okrepčale. 2ejno je popil kavo. Fenella je videla na njem da njegovi možgani še ne delujejo normalno. Toda kava ga je nekoliko osvežila. V njegove steklene oči, s katerimi je nepremično gledal Fenello, je stopilo tedaj vprašanje. Kar je Arudi ben Gamma nekaj zašepetal. Govoril je arabski, da bi nihče izmed prisotnih Ev-ropcev ne mogel razumeti pomena njegovih besed. Toda Zora, kateri je govoril, je pridržala sapo. Trenutek je še oklevala, potem je pa odhitela iz sobe. Kmalu se je vrnila in prinesla modro stekle-ničico z rdečim zamaškom. Molče jo je izročila Arabcu. Arudi ben Gamma se je obrnil k Fenelli. Pojdite zdaj miss Graveva in odvedite s seboj tega moža, kakor ste želeli. Toda Fenella je bila že opazila tisto modro ste-kleničico. Tudi Vanda jo je bila opazila. Napela je vse sile, da je vstala in njen divji krik je presekal ozračje. — Zastrupiti me hoče, oh pomagajte mi, odvedite me od njega. Hotela je zbežati, toda orjaški zamorec je stopil pred njo in ji s svojim težkim telesom zastavil pot. — Pojdite, miss Graveva, je ponovil Arudi ben Gamma. Toda Fenella je ponosno dvignila glavo. — Ne, ne moreva oditi, če ne odide z nama tudi gospa ben Gamma, je odgovorila. Arudi je skomignil z rameni. — Kakor želite. Tu je moj dom. Lahko bi vaju seveda dal odvesti od tod nasilno. Tega pa ne bom storil. Sklenili ste ostati tu. Dobro, pa ostanite. Pripišite sebi to, kar se bo zgodilo. — Kaj pa hočete storiti? je vprašala z drhtečim glasom. Tresla se je po vsem telesu v pričakovanju nečesa groznega. Uprl je v njo svoj srepi, mračni pogled. Izvršim pravično kazen, ki sem jo obljubil za to jutro. V naslednjih dneh se je vsaka beseda in vsako dejanje tega strašnega prizora globoko vtisnilo v Fenellin spomin. Angleško dekle je bilo že namreč drugič spoznalo, da nobena grožnja, niti prošnja ne more omehčati tega divjega za vse odločenega moža. Storil bo, kar je sklenil. In napočil je že trenutek, ki ga je bil določil za to kazen, za kazen pravično v njegovih očeh. Noče je odgoditi niti za trenutek več. Zdaj je bila to sama usoda, skrivnostna in neizprosna usoda. V polni meri se je strinjalo z njim to dekle iz njegovega plemena, ki je stalo zdaj in zrlo molče v neizprosni mržnji na kričečo ženo, obremenjeno s tako težkim grehom. Zora se je ozrla na Arudi j a, ki je dvignil modro stekleničico in izlil njeno vsebino v skodelico kave. Pokazala je svoje bele zobe liki razjarjena zver. Potem je pa sklonila glavo nazaj in se sovražno zasmejala. * 4 »SlOTEffSKf NAlODc, mil»k, & j-tfja Vse manufakturno fiJTMfi cenali Le v Vašo korist bo, če nas čimprej obiščete! MANUFAKTURNA TRGOVINA A. Žlender LJUBLJANA, MESTNI TRG 22 Proda se Grand hotel »BEOGRAD« s celokupnim komfortom in inventarjem na vogalu Nemanjine in Balkanske ulice. V izjemnem slučaju se odda v zakup hotelirju, ki razpolaga s kvalifikacijami in garancijo kake bank" v pogledu materialnih obvez. V»* potrebna pojasnila daje IMOBILIJA, Knez Mihajlova 17. mezanin cr < BO >N S < 1 i g H T * d! £ J > C t "T II 1« s' > iS > C S ^ t — C« s Z I ^ k ji *4 i x 5 s i.« C« ~~ j* ~" * C < ■■j s PS r 2 1 5 I > a. i c Š •a «-_ w R OB i « C > o •S S 1 s x S > P o S •C = o s 2 m ^ 2 e e 1 S Rt c _ ■ e. sr e C S j -* 4 - e o. o iT l JI I 1 I ""^ RAzno DVTGJTITE PISMA v upravi >Slov. Naroda«: Ančka 42, Hvaležnost 1359, Eksistenca 22, M. T., Marljiva 230 Potnik 1597, Periferija Ljubljane, Pogum, Polovična cena, Posojilo, Stanovanje, Samo jaz, Skromna gospodinja, Takoj, Weekend. Vinograd 1698. Vajenec. Zanesljiva moč, Zaupno mesto 1330. MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOL1, LJubljana, nasproti ^Nebotičnika«. GOSTILNO oddam v najem oziroma iščem osebo, natakarico, ki je usposobljena v poslovanja gostilne. N'ajOov Minkrtv, trgovina. Stari trg pri Rakekn 1833 PO PRIZNANO NIZKIH CENAH si nabavite najboljše moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila pri PRESKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 1. T. DOPISI STASA, sedmega t. m. Pzdrav! 1834 POSEST NOVO ENODRUŽINSKO HTŠO s parcelo pro Sp. Dobra- va 188 pri Teznu. Maribor. 1820 STAnOVAMA DVOSOBNO STANOVANJE sončno, z vsemi pritiklinami, se odda takoj ali s 15. junijem v Rožni dolini. Cesta X, št. 27. 1797 KUPIM Beseda 50 pai javen poseoei Vaimar. i.** znese k 8 Din PARKETE kupite v dobri kakovosti ugod no pri — ALOJZIJU KANCU, tovarna parketov. Mengeš. 1821 POUK ctrojcoisni pouV (za časa počitnic). Večerni tečaji, oddelki od U7 do %& zvečer, za starejše dame in gospode od 8. do 9. ure zvečer. Novi tečaji se bodo pričeli 5. junija 1939. Najnižja šolnina. Moderna in največja strojepis-nica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu Christofovega učnega zavoda, Ljubljana, Domobranska c. 15. Telefon št. 48-43. 1747 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din GOSTILNO S TRAFIKO v centru Zagreba, tri velike gostilniške sobe, velik vrt za 150 oseb, dnevno godba, nizka najemnina. Promet mesečno 100.000 din, prodam zaradi bolezni za 70.000 din. z vsem inventarjem. Ponudbe na Fr. Mijočka. Zagreb, Palmoti-čeva ulica 28. 1822 NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI 5c premog d rez prahu KOKS. SUHA DBVA I. POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20-59 LJUBLJANSKI VELESEJEM 3* — IX- junija 1939* Polovična voznina na železnici. 600 razstavi jal ce\ iz 12 držav. r a » n a darila ZA OBISKOVALCE VELESEJMA IZ TUZEMSTVA (Izvzete so legitimacije za Ljubljano, razstavijalske in ushižbenske). Vrednost ca lOO.ooo din Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi v zapečateno žaro ob glavnem vhodu. Dan obiska je poljuben. Vstopnico shrani. Komisijonelno žrebanje bo 12« junija 1939* DARILA: Orehova spalnica (Rok Berlič, Št. Vid), motorno kolo Phaenomen, šivalni stroj Pfaf, kolo Panax (Vok, Ljubljana), motorno kolo Bismarck (Rebolj, Ljubljana), 5 cevni radio Siera (Klemenčič. Ljubljana), kuhinjska oprema (Erman & Arhar, št. Vid), klavirska harmonika (Meinel & Herold, Maribor), pralni stroj Viktoria (G. Pue, Ljubljana), 1 šotor zložljiv za 4 osebe (Interpromet, Ljubljana), 1 kolo Axo (Suttner, Ljubljana) 1 kolo Diktator (Splošna trgovska družba. Ljubljana), 1 kolo Tribuna (Batjel. Ljubljana), 1 peč Lutz (Rupena-Lutz, Ljubljana VII), 2 preprogi, (Moderni dekor, Zagreb), 1 vrtna garnitura (Remec Co, Duplica), 1 vrtna garnitura (Učakar, D. M. v Polju), 50 steklenic Unionskega piva, 12 buteljk vina (Moser, Zemun), manicura (Vovk, Ljubljana), 1 zaboj Hneippove žitne kave, 2 zaboja Rogaške Slatine, 1 pletena zibelka (Stražišar, Notranje Gorice), 1 kaseta kosmetičnih predmetov (Cotič. Ljubljana), 20 ročk po 1 kg maslinovega olja (Prvo dalmatinsko trgovačko društvo. Dubrovnik), 2 brezplačni vožnji s pa mikom I. razreda Sušak—Kotor in nazaj (Dubrovačka plovidba in Jadranska plovidba), 21 dnevne počitnice v Nlšlri Banji, 21 dnevne počitnice v Brrstovački Banji, 10 dnevne počitnice v Slatini Radenci, 10 dnevne počitnice v Dobrni. 10 dnevne počitnice v čatežkih toplicah, 8 dnevne počitnice na Omišlju — Hotel Učka. 7 dnevne počitnice v Novem Vinodolu — Palače Hotel, 7 dnevne počitnice v Krapinskih toplicah, 7 dnevne počitnice v Mediji-Izlake, 5 dnevne počitnice v Rog. Slatini, 5 dnevne počitnice v kopališču Falič, 2 dnevne počitnice na Bledu Hotel Union. Oglejte si darila na velesejmu, paviljon „K". Vrhunec nemške izdelave na področju INDUSTRIJE TOVORNIH AVTOMOBILOV — Vam bodo na ogled na LJUBLJANSKEM VELESEJMU sledeče razstavljene znamke: '