136. številka Ljubljana, v torek 17. junija. XXIII. leto, 1890. Uhaja vsak dan iveeer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman ca avat ro-oger ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.,] za 1 eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld 10 kr, Za po&iljanje na dom raflnna ce po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poitnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če ce oznanilo jedenkrat tiaka, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredniltvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 19. Uprav niltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V l\| ubijani, 17. junija. Mi smo že večkrat pisali o tripelalijanci in nikakor nesmo prikrivali svojega mnenja, da ta zveza ne ustreza našim pravim potrebam. Tripelali-janca je delo nemškega kancelarja Bismacka, ki je pri njenem sklepanji gledal seveda le na interese Nemčije. Naši državniki so pa tedaj premalo poštovali naše koristi, morda pa tudi neso prav vedeli, kake posledice bode imela ta zveza. Tedanji avstrijski minister vnanjib zadev, grof Andrassv, je bil morda precej nadarjen mož, a vender se ni mogel meriti z Bismarckom že zaradi tega ne, ker ni imel še toliko skušenj v diplomatični službi. Da pa moremo to zvezo prav oceniti, je dobro, če vemo, kako o njej sodijo oni, ki so jo sklepali. Te dni so „Hamburger Nachrichten" prineslo o tej zvezi jako zanimiv članek, ki je vzbudil veliko pozornost. Ta list dobiva, kakor se sploh sodi, navodila iz Fridricharuhe, in baš ta članek je gotovo pisan po inicijativi kneza Bismarcka, če ga ni morda bivši kancelar sam pisal. Hamburški list pravi, da je uemškoavstrijska zveza tako trdna, da njeno obnovljenje ne bode zadelo na posebue težave. Na Dunaji sicer delujejo nekatere sile proti tej zvezi, sklicujoč se na to, da ta zveza ne zadošča „vitalnim" koristim Avstrije na Balkanu, toda Avstrija prišla bi v nevarno osamljenost, ko bi se odpovedala tej zvezi. Proti Rusiji bi bila Avstrija varna, ako popusti Bosno in Hercegovino in vse koristi svoje na Balkanu, ali pa, ako se zveze s Francijo. Svojih koristij na Balkanu se Avstrija sedaj ne bode odpovedala, zveza s Francijo bi pa iz raznih uzrokov ne bila praktična, za-tegadel je zveza mej Nemčijo in Avstrijo, kolikor se da s človeškim razumom presoditi, zagotovljena. Tako ugodno pa stvari ne stoje za zvezo mej Avstrijo in Italijo. Zveza z Avstrijo izključuje zvezo z Busijo, katera bi za Nemčijo itak ne imela take vrednosti, ker bi se ne opirala na simpatije narodov. Rečeni list dalje pravi, da morajo Nemci biti popolnoma zadovoljni s sedanjim položajem. Dokler bode trajala tripelalijanca in se bode mogla zanašati na pomoč angleškega brodovja, se evropski mir ne bode rušil. Treba bode le popolnjevati oboroževanja in skrbeti, da se obranijo dobri odnošaji mej Avstrijo in Italijo, oziroma mej tema državama in Anglijo, in pa da tripelalijanca ostane omejena na prvotni namen in se ne postavi v službo specijalnih koriBtij, za katere se ni sklenilo. Kar se tiče Nemčije, bode posebno gledala, da vse ostane pri starem. Iz tega članka posnemamo, da na Dunaji nekateri krogi neso posebno zadovoljni z zvezo z Nemčijo. Mi ne vemo, katere kroge je mislil pisatelj dotičnega članka, a toliko je gotovo, da slovanskih poslancev v državnem zboru ne, ker so ti dusedaj pokazali tako malo energije glede vnanje politike, da se v tem oziru ne morejo poštevati, kot upliven faktor. Vsekako pa nas veseli, da se na Dunaji že gibljejo moči proti tripelalijanci, ki kaj slabo upliva tudi na naše notranje zadeve. V zvezi z Nemčijo zajemajo naši Nemci vedno novih sil za zatiranje Slovanov, zaradi zveze z Italijo se pa pri nas prav ne upajo irredenti na Primorskem stopiti na prste, češ, da bi ne dali povoda Italiji za pritožbe, da se pri nas zatira italijanski element. Mi smo že večkrat pojasnili svojim čitateljem, da zveza z Nemčijo ne zadošča našim koristim in to se tudi spoznava že v nekaterih krogih na Duuaji. Zveza ta pa pred vsem ne zagotavlja evropskega miru, katerega ohranjenje nalaga leto za letom toliko žrtev. Mir se bode le tedaj ohranil, misli omenjeni list, če se ohrani prijateljstvo mej Avstrijo in Italijo, in če bode Anglija pripravljena dati svojo mornarico tripelalijanci na razpolaganje in če tripelalijanca ohrani dosedanji značaj. Mir je torej zavisnu od tacih pogojev, kateri se bodo teško dali dolgo ohraniti. V Italiji se javno mnenje vedno bolj upira zvezi z Avstrijo. Tudi v vladnih krogih neso več posebno za tripelalijanco oduševljeni, ker jim ne prinaša nobene koristi. Italija tudi i: tej zvezi ni pristopila z namenom, da pripomore ohraniti evropski mir, temveč le radi tega, ker se je nadejala, da pride do velike evropske vojne, v kateri se jej bode znova posrečilo povekšati ozemlje svoje. Ker se pa ta želja spoiniti neče, so se na Apeninskem poluotoku popolnoma ohladili za tako zvezo. Za menili bi jo gotovo z drugo, kadar se jim ponudi ugodna prilika. Zveza se pa tudi ne opira na simpatije italijanskega naroda, ki goji Še vedno v srci sovraštvo do Nemcev, posebno pa sovraštvo do Avstrije, in zatorej tudi trajna biti ne more. Na angleško pomoč se dosti zanašati ne smemo. Angleško vojno brodovje je zares Še največje, a najboljše pa ni več. Poslednja leta pokazalo se je mnogo poraaojkljivostij in zatorej je dvomljivo, bi li brodovje bilo popolnoma kos svoji nalogi. Angleži ho kramarsk narod in bi gotovo dobro preudarili, predno bi nam v vojni prišli na pomoč. Znano je, da h raznih pomislekov nečejo pristopiti tripelalijanci. Ko bi Rusija hotela začeti vojno, se bode najbrž poprej poskusila pobotati z Angleži. Ko bi pa zlepa ue hotela Anglija udati se željam Rusije, lahko nanjo poslednja pritiska v Aziji. Vedeti treba, da preti Angliji od Rusije največja nevarnost v Aziji in zatorej tudi v Angliji drugače ne bodo pripravljeni Nemčiji, Avstriji in Italiji zagotoviti pomoči svojega brodovja, ako jej te vlasti ne obljubijo, da jej' pošljejo vojakov na pomoč v Indijo. Za to bi se pa teško omenjene države odločile, ker bi tako razkropljenje vojnih Bil njim lahko več škodovalo, nego bi angleško brodovje koristilo. Razven tega pa mora tripelalijanca še ostati omejena na sedanji značaj, ne sine se raztegniti na kake specijalne koristi. S tem se hoče reči, da se ne sme raztegniti na to, da bi Avstrijo branila, ko bi zadela na Balkanu na Rusijo. Mi smo v svojem listu že dovolj pojasnili, da sedanji značaj tripelalijanco za nas nema nikake prave vrednosti, in koristi le Nemčiji. * Ker tripelalijanca ne zadošča našim interesom, je dolžnost naših državnikov, da se ozrejo po drugej zvezi. Najbolj bi nam ustrezala zveza z Rusijo, če bi se pa ne dala doseči t'ika zveza, naj bi se pa poskusilo skleniti zvezo s Francijo. Hamburški list misli, da bi taka zveza ne bila praktična, a mi smo dri'zega mnenja. Večini avstrijskih narodov bi bila taka zveza mnogo Bimpatičneja nego je zveza z Nemčijo. Res dela republičanska vladavina nekaj ovir za sklepanje zveze, pa bi se že dala najti prava oblika. Taka zveza bi nas varovala pred Rusijo, kar priznava Hamburško Bismarckovo glasilo. Ugovarjalo se bode morda, da Francozi neso zanesljiv narod. Na to odgovarjamo, da tudi Nemci neso zanesljivi. Bismarck sam si je mnogo prizadeval, da bi obnovil zvezo z Rusijo, če tudi njegovo glasilo samo priznava, da zveza z Avstrijo izključuje zvezo z Rusijo. Cesar Viljem je najprej potoval v Rusijo. LISTEK. Uničeno življenje. Češki Hpi.sal Ladislav Stroupežnicky, preložil Vinko. IX. (Dalje.) „Vem, da sem prišel Jitki na nesrečo, to dobro vem," tožil je Krištof. A Dobran je odgovoril: „V vsem zgodila se je volja Gospodova." Z Tmljubo, da prihodnjo spomlad zopet pride v Ochranov, objel je mladenič Dobrana, kateri ga je srčno poljubil, na to pa se mu je iztrgal iz naročja ter odbitel po poti proti Berthelsdorfu. Dobran je gledal za njim, dokler mu ni izginil izpred oči; potem pa je odšel na pokopališče ter molil na grobu Jitkinem. * * * Še le v pozni jeseni vrnil se je Krištof v grad. Ves ta čas preživel je na potovanji. Z veseljem vsprejela ga je mati, a kmalu je opazila veliko izpremembo v sinovem značaji. Prej je malo govoril, sedaj pa je bil še bolj molčeč. Ko je nekoč gospa Poliksena omenila, kako bi jej bilo drago, ko bi se bolj zanimal za hčer glavarja Gam-senberka, prosil jo je Krištof, da bi o tej reči nikdar več ne govorila. Sicer pa se je tudi gospa Poliksena zelo iz-promeuila, kajti materno čuvstvo ne da se izruvati iz srca. Čutila se je nesrečno. Pogrešala je svojih otrok. Izabela je bila zanjo kot mrtva, sin pa je bil proti njej kaj malo zaupljiv. Ko ga je nekdaj vprašala, kaj je uzrok njegovi otožnosti, ni dobila določnega odgovora. To jo je navdalo z novo bolestjo. Tudi pohodi Koniaševi je niso potolažili. Hladno je vsprejemala meniha, kajti sedaj je izprevidela, da se je preveč pokorila njegovemu uplivu. Njegovo prijateljstvo jej nikakor ni moglo nadomeščati ljubezen sinove in izgube hčerine. Hladno vsprejemanje ni ušlo Koniaševemu pogledu ; mudil se je le po jeden dan v gradu potem pa je zopet potoval dalje. Krištof je samo čez zimo ostal v gradu; na spomlad pa se je znova podal na potovanje in zopet najprej v Ochranov. Ko pa je vprašal po Dobranu, peljali so ga na groblje. Dobrana ni bilo več mej živimi. Ločil se je od tega sveta in njegovo telo je počivalo poleg groba Jitkinega. Tisoč spominov vzbudilo se je v srci ubozega Krištofu, ko je čital na pokopališči Ochranakem na priprostem križu napis: BJitka Kochanova s Prachova in Jurij Kochan s Prachova." Dobranova želja se ni izpolnila. Ni počival v zemlji češki. Na pokopališči v Ochranovu v Lužici, nekdanjem delu češke kroue, našel je grob poslednji potomec češkega mučenika, Valentina Kochona s Prachova, moža, ki je leta 1621. na trgu Starega mesta Praškega pod roko krvni-kovo končal svojo življenje. In na njegovem grobu je gorke solze prelival poslednji potomec Španjola in nekdanjega častnika Huerta, kateri je bil njegove prednike spodil iz rodnega gradu. Bratje Herrnhutci izročili so Krištofu list, katerega je bil zanj napisal Dobran pred svojo smrtjo. Ko bi bili v Peterburgu hoteli skleniti ivezo z Nemčijo, bi se nam bila poslednja že davno izneverila. Pa ni le dolžnost državnikov, da gledajo, da sklenejo drugo nam primernejšo zvezo, temveč tudi narodni zastopniki morajo v to porabiti ves svoj upliv. Povsod v parlamentarnih državah upliva tudi parlament na vnanjo politiko, zakaj bi pri nas bilo drugače. Posebno slovanski zastopniki bi ne smeli prikrivati svojega mnenja. Imelo bode tudi na našo notranjo politiko dober upliv, če se zveza z Nemčijo ne obnovi, ko jej poteče čas. Iz članka I?a m burškega lista se da namreč posneti, da ni sklenena na nedoločen čas. Nekaj upanja je, da se bodo omenjeni nasveti v tem oziru poštovali, ker ima zveza na Dunaji še druzih uplivnejšib nasprotnikov. Če bodo kaj pripomogli, da se ta zveza zameni z drugo, imeli bodo veliko zaslugo za Avstrijo, in imajo računati na hvaležnost večine narodov naše države. Pogozdovanje Krasa. Do sedaj pogozdilo se je okolu 950 oral Krasa. Pogozdeni prostor odstopili so posestniki po prigovarjanji c. kr. deželnega gozdnega nadzornika in prejšnjih okrajnih glavarjev dobrovoljno. Pogozduje se pa tako: Delo prične se že v meseci marci in traja do konca aprila. Iz vasij, katerih lastnina je za pogozdovanje namenjeni prostor, jemljo se delavci. Število delavcev je zavisno od kolikosti prostora. Moški služijo 60 do 70 kr. na dan, ženske 50 kr., mlajši moški in ženske 32 do 40 kr. Ker se potem pogozdovanje vsako leto, iu sicer tako dolgo, dokler ni nasad gotov, popravlja, zasluži dotična vas več tisoč goldinarjev in zraven tega dobi mesto pustega Krasa — gozd. Lansko leto stopila je v veljavo postava o pogozdovanji Krasa. Ta postava pravi, da morejo posestniki Krasa še za naprej prostovoljno odstopati svet za pogozditev, če bi se pa temu upirali, pride komisija in ceni svet. Dotična svota se potem izplača posestnikom zemljišča V prvem slučaji ostane svet njih lastnina, v drugem slučaji pripade svet državi v last. Taki prostori se potem pogozde* in se proglase kot „gozd v prepovedi". Pri prostovoljnem odstopu uživajo lastniki vse postranske dohodke pogozdenega prostora, to je: žetev, travo, nabiranje brinja itd. U mej o se, da bodo, kadar drevje doraste, uživali lastniki tudi glavne dohodke. V obeh slučajih ostati mora pa pogozdeni svet zmirom gozd, v katerem se ima pravilno gospodariti. V varstvo pogozdenih prostorov nastavljeni so gozdni tehniki in gozdno osebje. Naš državni poslanec dr. Poklukar oglaša se vsako leto pri proračunu kmetijskega ministerstva v državnem zboru za hitreje pogozdenje Krasa in prosi v ta namen višje državne podpore. Letos prosil je vlado tudi za pomnožitev gozdnih organov. Ne dvomimo, da bi ministerstvo ne ustreglo po-slančevi prošnji in večje denarne vsote ne dovolilo, ako še naš deželni zbor dovoli višjo svoto. Pričakovati smemo, da se bode v prihodnje s podvojeno silo jelo nadaljevati pričeto delo. Prostovoljnemu odstopu Krasa za pogozdovanje pričeli so pa lastniki delali zapreke. Nekateri pravijo: Čemu sadite zmirom bor, sadite rajši smereke, Krištof ga je odprl ter čital; „Moj prijatelj, moj sin, srce plemenito. Dan na dan je bolj bolno moje telo, bolna je že davno duša moja. Ko bodeš čital ta list, ne bode me več. Duša moju bivala bode tam, kamor je vzletela duša Jitkina. Ne verjamem, da bi umrle duše, ki so se ljubile na tem svetu. Živele bodo tam, kjer življenje traja večno, od ničesar kaljeno, od nikogar mučeno. Čislal sem te, mladenič plemeuiti, dobro srce . . . materi tvoji odpuščam iz vsega srca, s čimer se je pregrešila nad nami, ter prosim, da bi jej tudi Bog odpustil. Ti iu Jitka branila sla nekdaj v meni na-dejo, da Be umire in združijo v blagi mir nasprot-stva, ki se stoletja bojujejo mej seboj. A to se ni zgodilo . .. Ločila nas je usoda . . . Bogu bodi po-toženo ... On bode do poslednjega trenotka tvoj varuh. Na potih svojega življenja spominjaj se Jitke, ki te je vroče ljubila, spominjaj se mene, ki te blagoslavljam. Roka mi peša. — — Svetilnica dogoreva . . . Ostani z Bogom . . - Zate moli prijatelj tvoj Do br an." meceaen, kostanj, češnje, breskve itd. Neki župan je celo rekel, da se bo zoper sajenje bora pritožil na deželno vlado in pristavil je, da bor nema nc-bene vrednosti in kakor se je pim prepričal, tudi rasti neče. Diugi trdijo, da se bode skrčila paša, tretji pravijo, da bode pogozdeni prostor postal last države itd. Res je, da sadimo čini bor, a to delamo samo zato, ker se po storjenih skušnjah najboljše obuese. Sadili smo že smereke, mecesne, hrasto itd., a vse je poginilo koj prvo spomlad. Ako si, Čestiti bralec, kedaj hodil po Krasu, znano ti bode, da je to v v besede pravem pomenu mrUaško polje; kamnit svet z malo ali nič prsti razprostira se pred tvojimi očmi. Nobono koristno drevje no rat * v tej puščavi, k večjemu zapaziš kak brinjev giin boriti eo s smrtjo in življenjem. Po zimi silen raras in strašna burja, i > letu pa pekoče solnco mori vsako živo bitje v tej kameniti pustinji. Zahvalimo torej Boga, da smo dobili restlino, katera se more navedenim nezgodam braniti in uspešuo rasti in to je črni bor! — Črni bor premaga vse zapreke,' on si gnoji, pokrije z vejami C3tre kamne in debele skale in tako Bi varuje napravljeno sprst-nino, da je ne odnese silovita burja. Ros je, da se ima boriti z mnogimi neprili-kami, a nič ga ne uniči, on hoče uspevati in koristiti Krašovcem. Kasneje, ko bode bor zboljšal svet in se v korist posekal, saditi se bodo mogli na njegovo mesto smereke, hoje, mecesni in če hočete še mandeljni. — S tem pa ni rečeno, da se že zdaj v nekaterih krajih ne nahajajo prostori, kjer bi uspevalo tudi drugo drevje, iu sicer so to taki prostori, kateri nastanejo, ako se zadostno število bora ni prijelo. Poprej prijeti bor je odrasel in si napravil sprstenino, na jednak svet morejo bo že zdaj saditi smereke in mecesni. Kdor ve, kako težavno je pogozdovanje Krasa če se posamične občine zato čisto nič ne brigajo, mi bo pritrdil, da vršimo vestno svojo dolžnost, ako sadimo bor, če pa hočejo soseske, da se jim sadi na omenjene prostore tudi drugo drevje, naj nam pribite nekoliko na pomoč in ustreglo se jim bode v polni meri. Drugi ugovarjajo pogozdovanju zaradi paše. Vsi posestniki živine na Krasu so prepričani, da je na Krasu zelo slaba paša in da živina čestokrat na teb pašnikih tako strada, da se ji mora zvečer obilo klaje polagati, da more živeti. Vender pa pravijo, da morajo imeti pašo, kajti živina moti se celi dan po Krasu, ni je doma in nemajo celi dan nič opravka ž njo. — Nahaja pa se obilo gospodarjev po Krasu, kateri neso tega mnenja in svojo živino dado le na dobre pašnike, ali jo pa v hlevu krmijo, in živina jim donaša obilo dobička. Kar se tiče ovac je druga. Ovce pasejo se le po zimi po Krasu, po letu hodijo v gozde na pašo. Ovac pa nemajo vsi lastniki Krasa, ampak le po-samičniki in ti pasejo po skupni lastnini vseh posestnikov. Ker so taki ovčarji navadno premožnejši, nego sosedje njihovi, strahujejo poslednje in ti molče. — Konečno se nahajajo po Krasu neki nezado-voljneži in hujskajo ljudi s tem, da pravijo, da bode Solze, ki so padale Krištofu iz oči j, škropile so pismo plemenitega Dobrana. Mladenič se je gorko zahvalil bratom za ljubezen, katero bo darovali Dobranu, potem pa je s srcem, polnim tuge, polnim bolesti in žalostnih spominov ostavil naselbino Bratov čeških, — mirni Ochranov. Zopet je celo leto prebil v tujini, na jeseni pa je prišel v Prago, da pohodi bvojo sestro v samostanu. Vstopil je v hladno senčno dvorano samostansko ter poprosil, da bi mu bilo dovoljeno govoriti s Bestro. Pokličejo jo. A brat je smel s sestro govoriti samo skozi železno omrežje. Krištof se je prestrašil Izabele. Bila je to le senca dekličina. Po razgovoru, tikajočem bo matere, vpraša Krištof: „Si li zadovoljna, srečna, draga sestra ?u Solze se uliju deklici iz očij. „Prevarila sem se", šepetala je; »dobila Bem tukaj drugačno življenje, kakor sem je pričakovalo. pogozdeni svet državi v last prišel, a takim govoricam ljudstvo ne veruje^ veliko. Mi. smo napisali te vrstice zategadel, da bi lastniki Krasa svet radovoljno za pogozdenje pre-prepuščali, ker bi se na ta način delo hitreje vršilo, kajti piihran: se mnogo pisarij in drugih ne-prilik, iz katerih izvira sovraštvo do pogozdenja Krasa. Vsak zaveden Notranjec, in teb ni malo, prepričan je o koristi pogozdovanja Krasa. Torej smemo upati, da se nam v prihodnje ne bodo stavile za-zapreke, temveč nas bodo posestniki podpirali, da hitreje uresničimo ogromno delo. Obračamo bo torej do vseh zavednih posestnikov na Krasu, naj delajo na to, da bode ljudstvo prostovoljno odstopalo Kras za pogozdenje. Nek tujec dejal je, da bi po letu Notranjsko za več milijonov dražje plačal, nego po zimi, ko brije mrzla burja. Delajmo torej na to, da omejimo burjo, in to dosežemo le s pogozdenjem Krasa. Res ne delamo zase, delamo pa za Bvoje naslednike, katerim bode potem mogoče živeti doma in jim ne bode treba iskati dvomljive sreče v Braziliji I — Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 17. junija. Deželnozhorake volitve. Nemci na Moravskem vse sile napenjajo, da bi, kolikor je moč, svojih pristašev spravili v deželni zbor; pri tem jih pa podpirajo celo oblastva. Seznami volilcev se kaj čudno sestavljajo. Tako se Nemci boje, da bi v Prostjejevem ne bil voljen kak Čeh, in da se to prepreči, morajo pomagati seznami volilcev. S tem mestom voli majhno mestece Nemški brod, v katerem bivajo sami Nemci. To mestece pa spada v drugo oddaljeno okrajno glavarstvo in so se menda nadejali pri glavarstvu, da nihče iz Prostjejevega ne pride gledat seznama volilcev, da bi reklamoval. V tem nemškem gnezdu iztaknili so 45 volilcev, dočim jih v resnici niti 20 ni. Nič manj nego proti liH volilcem je češka stranka reklamovala. če se tako postopa, pač ni čudno, da Nemci pri volitvah zmagujejo. Nova češka stranka se snuje. Načelnik jej bode poslanec Adamek. K tej stranki bodo pristopili vsi staročeški poslanci, kateri neso s spravo zadovoljni in pa tako imenovani realisti. Poslednji bi že bili poprej osnovali svojo stranko, ko bi jih bilo zadostno število. Definitivno se bode stranka še le jeseni osnovala, ko bode Adamek videl, koliko čeških poslancev se bode oglasilo za pristop novi stranki Če bi se ne dobilo dovoljno število pristašev, pa hoče Adamek s svojimi somišljeniki pristopiti mladočeški stranki. Program novi stranki bode precej podoben staro-češkemu, samo da bode precej liberalnejši in sedanjemu času primernejši. Skrajšanje aktivne vojaške službe. Tudi v budgetnem odseku avstrijske delegacije so se letos čuli glasovi za skrajšanje vojaške službe na dve leti. Vojni minister ni hotel ničesar slišati o takem skrajšanši, a vender se nadejamo, da se bode s časom po vsej Evropi uvela dveletna vojaška aktivna služba, ker se v vseh državah evropskih začenja gibanje zanjo. Nekaj časa se bodo vojaški krogi seveda ustavljali, nazadnje bodo pa Že odjenjali, vsaj se bodo s tem mnogo prištedilo, in bo bode velik del prištedene vsote porabil za druge vojaške namene. Tu ni zavetišče pobožnikov, tu ni dom odkritosrčnosti . . . Zavist, svetohlinstvo, obrekovanje, in vohunstvo, vse, o čemer v dragem našem kraji niti pojma nisem imela, šopiri se tukaj ... O, dragi brat, nesrečna sem za celo s?oje življenje, kajti s tega kraja ne pridem nikdar." Čudo da ni Krištofu srce počilo silne bolesti iu žalosti. . . Tu je zopet videl uničeno življenje, kakor je bilo uničeno življenje njegovo. „Poslednja sva svojega rodu in oba tako nesrečna", dejal je in bolest mu je trgala srce. „ Pregrešila sem se, a uzrok tega nisem, jaz .. . bila sem neizkušena ... in nihče, nihče me ni svaril .. . Toda poslušajo naju . . . moram te oBtaviti. Niti objeti te ne morem, brat moj, zjokati se v tvojem objetji in olajšati svoje gorje\ Poljubi mater namesto mene . . . ostani z Bogom morebiti za zmirom z Bogom ... Se li kdaj zopet vidiva ... to ve" sam Bog . . .u In kakor senca opotekala se je od okna ter odšla po mračnem hodniku samostanskem. (Konec prih.) \ nanje države. Xaprednjaška stranka v Srbiji Be je že začela prenavljati. Pri vseh krajnih odborih po deželi so seznami, v katere se upisujejo člani. Pri bodočih volitvah za skupSčine bodo kan-didovali Garašanin in mnogi Člani prejšnjih napred-njaških vlad. Naprednjak) se nadejajo, da bodo pri volitvah dosegli znatne uspehe. V skupščini utegnejo vladi še delati ovire, ker bodo v mnogih vprašanjih podpirali liberalce. Grof Pariški je bil sklical v London vodje orlanske stranke in jim je jako hvalil svojega sinii Filipa, ki je iz domoljubja hotel UBtopiti v francosko vojsko, če tudi je vedel, da mu preti nevarnost, da ga zapro. Grof Pariški misli, ako je postopanje sinu njegovega ganilo srca francoskega naroda, a pripisuje prevelik pomen aferi, katero je uprizoril sin njegov. Pomenljivo je pa vsekako, da so zadnji čas začeli pretendenti zbirati svoje pristaše okrog sebe. Vse kaže, da mislijo, da se zanje bliža čas. Republičanska vlada bode vsekako prav storila, če bode pozor i a. JVLusa bej se je zaradi zločinov v Armeniji moral že zagovar jati pred sodiščem v Carigradu, pa je bil oproščen. Armenci si prizadevajo, da bi Muao beja še vnovič spravili pred sodišče, vsaj tako je izvedelo angleško veleposlaništvo, ki se za to zadevo jako zanima. Musa bej pa najbrž tudi pri novi obravnavi ne bode obBojen, ker se zanj jako potegujejo visoki krogi v Carigradu. Celo državno pravdništvo ne mara proti njemu uložiti zatožbe. fl£ejnarodni parlamentarni kongres 86 je bil lani v juniji sešel v Parizu. Posvetoval se je, da bi se osnovala razsodišča za mejnarodna pre-porna vprašanja. Hkrati so pa sklenili, da se podoben kongres snide vsako leto. Letos pa bode kongres v Londonu. Predsedoval mu bode bivši lord kancelar angleški Herschel. Povabila na kongres so se začela že razpošiljati. Vabijo se le aktivni člani parlamentov. Kongres snide se dne 23. julija. Pruski vojni minister Verdy des Vernois bode baje v kratkem odstopil. V vojaškej komisiji ni dovolj spretno zagovarjal vladne vojaške predloge. Razkril je, da to zahte-vanje za vojsko ni poslednje, temveč se bode vojska v kratkem še mnogo pomnožila. Ta njegova izjava je pa pri raznih strankah vzbudila tako nevoljo, da bo vlada boji, da bode državni zbor zavrgel celo sedanjo vojaško predlogo. Novi minister bi morda ložje poslance za vladno predlogo pridobil. Domače stvari. — (S Koroškega) došel nam je včeraj nastopni telegram: Pri Miklavci zbranih nad 300 volilcev. Navdušeni govori, vreme krasno. Ei nspie-lerin Muri navdušeno proglašena kandidatoma. Einspieler, Legat, Lene, Rous in Ha-derlap izvrstno govorili. Kmetje vsi vneti za slovenske pravice. Uspeh pri volitvah v Podjunski dolini skoro gotov. — (Predvčerajšnji izlet društva „Pravnika") v Zatičino bil je, kakor se nam piše, ven in ven izredno srečen in lep. Vdeleženci iz Ljubljane so se v lepem jutru po kratkem postanku na Grosuplji pripeljali ob 10. uri v Zatičino, kamor bo tudi kmalu na to dospeli pravniki od raznih stranij Dolenjske, zuatno jih število. Du-poludan se je prebil v mejsobnem pozdravljanji in spoznavanji, nekateri ogledavali so si starinski grad Zatiški, a drugi ho storili korak dalje v prijazni Šent Vid. Ob 1. uri bil je vkupni obed v gorenjih prostorih gradu in tu se je videlo, kaka čestita družba se je zbrala na poziv „Pravnikovtt. Šteli smo nad 50 članov, katere je takoj uaudalo iskreno zadovoljstvo na vsem, kar so videli okolo sebe in pred Babo v širni dvorani. Mize bogato obložene in okrašene, priredile so se pod blagim pokroviteljstvom gospij Zatiških gospodov, in vsakedor se je čutil dobro opravljenega, kakor bi bil doma. Žive razgovore mej starimi prijatelji iu novimi znanci je naslednje ure pretrgavala, napitnica, ali pa ubrana domača pesem. Prvi je napil društveni načelnik dr. Papež vsej zbrani družbi, prav tako za njim sodnik Jenčič kot „Kučigazdatt vsem navzočnikom in po daljših govorih so nazdravljali smotrom d rus v a „Pravnika" svetnik Venca j z, notar Svetec in dr. Ferjančič. Iz idejaluega teženja pri vedel nas je dr. Hinko Dolenc zopet v konkretni slučaj, opominjajoč, koliko izvrstnega se je nam priredilo pod že omenjenim pokroviteljstvom, in nazdravil je ob burnim odobravanji Zatiškim častitim gospćm. Notar Pirnat izpregovoril je v čaBt zastopnikom uprav, pravnikom županom navzočnim, v katerih imenu se je po svoji dobrovoljni navadi zahvalil Ljubljanski župan G r a s s e 11 i. Bilo je še druzih zdravic in Intervale) mej njimi je izpolnil z zares divnim petjem pravniški kvartet: dr. Hudnik, dr. Ferjančič, notar Pirnat in Bvetnik Vencajz Kolikor se je še druzega dobrega in prisrčnega slišalo, to ve vsak šo privatno. Pogled je kazal vse v sreči in veselosti, in čim bliže je bil zaton solnca toliko bolj se je odvitala veselost družbe. Zadnja se je .rekla" na sinjem „pod lipo" pred Poličanskim. Tu se je še o mraku mej zdravijcami in pesmami vzelo presrčno slovo od Zatičine, od njenih gostoljubnih gospij in gospodov, od prijateljev, pa sploh od dneva, ki ostane po vseh svojih utisih nepozaben vsem udeležencem. Naj živi prihodnji „Pravnikov" izlet. — (Grof Hartenau,) to je bivši bolgarski knez Aleksander Batenberžan, bil je preteklo nedeljo b svojo soprogo v Zagrebu in si ogledal vse zanimivosti. Govori se, da hoče Batenberžan na Hrvatskem kupiti posestvo, da bode bližje Bol-garskej. — (VuČiteljski tečaj za deško ročno delo na Dunaji) vsprejeti so doslej gg.: H. Likar iz Grabovega, Josip Reich iz Vinice, V. Rib nikar iz Dol Logatca, Fr. Trošt z Iga in I. Žiro v ni k iz Begunj. — (Gos p. Fran Kocbek,) učitelj na Rečici, imenovan je nadučiteljem v Gornjemgradu. — (Današnji solnčui mrak) vršil se je pri popolnoma jasnem nebu. Ko je bil mrak najin tenzivneji, to je bilo okolo Vali. ure, videl se je od solnca samo še svetel srp. Neeateranjeni del solnca pa je imel dovolj svetilne moči, da je bila sprememba glede solnSne luči skoro neznatna. — (.Učiteljski Tovariš".) Glasilo „Slo-venskega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v svoji 12. številki nastopno vsebino: O zemljepisnem pouku. (Prof. Fr. Orožen.) — Pouk o kmetijstvu in sadjarstvu po ljudskih šolah. (V. Ribnikar.) — Spisje na jednorazrednici. (Janko Likar.) — Knjiga Slovenska. (J. Marn.) — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Književnost. — Dopisi. — (Na koroški železnici) bode od 6. julija do 19. oktobra t. 1. vsako nedeljo in vsak praznik vozil mešani vlak iz Vuhreda-Marnbrega v Maribor. Odhajal bode iz Vuhreda Marnbrega ob 6. uri 26 min. popoludne, v Maribor pa prihajal ob 9. uri 17 min. , — („Kmetovalec") ima v 11. številki nastopno vsebino: Požlahtnitev zelenečih ameriških trt. — Splošna kmetijska in gozdarska razstava na Dunaji. — Črtica o kmetovalčevem izobraževanji. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — (.Tri mušketira. Historički roman A 1 exandr a D u masa. S franceskoga preveo M. Lavreučević.) Pod tem naslovom začela je tiskarna Scbolz i Kralj v Zagrebu izdavati slavnoznani ta roman, ki bode izhajal v zvezkih po šest po). Vsak zvezek stoji 30 kr. Za vnanje naročnike stalo bode 10 zvezkov s poštnino 3 gld. 50 kr. — (De na šn j i brzovlak) je dopoludne blizu Postojine povozil dve kravi, kateri sta bili zašli na tir, ne da bi se mogel pred njimi vlak ustaviti. Postal je vlak pol ure, da so živinčeti izpod njega izvlekli. — (Poziv.) Pri mitnicah, katerih zakupna pogodba poteče koncem meseca decembra 1890. leta, to je pri mitnicah v Trojani, Litiji in Višnjigori se bode, ako v kratkem razpisana zakupna obravnava ne bode imela povoljnoga vspeha, od prvega janu-varja 1891. leta naprej pobirala mitnina v lastni upravi c. kr. erarja. Pobiranje pristojbin v erarični upravi oddajalo se bode v prvi vrsti penzijonistom, kviescentom, provizionistom (doslužencem upokojencem) in invalidom, ako so te osobe pripravljene, prevzeti posel pod sprejemljivimi pogoji, ako so telesno in duševno zanj popolnoma sposobne ter so si prisvojile potrebno znanje mitnice zadevajočih prepisov. Poživljajo se s tem vsi, katerim je na stvari ležeče, da se zglase s potrebnimi izkazi, da vstre-zajo popolnoma navedenim pogojem in s spričevali uravnati čim preje ustmeno ali pismeno pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Prijaviti je treba posebno 1) zahtevano odškodniuo, iz katere se morajo pokriti vsi stroški, izvzeraši najemnino za mitnico in stroške za tiskovine ter za napravo in ohranitev potrebnega iuventarja; 2) ali bi prosilec sprejel pobiro mitnine prfvsaki mitnici, kateri koli Bi bodi, ali pa le pri eni ali pri nekaterih natanko dolo- čenih ; 3) ali bi prosilec bil pripravljen, položiti varščino (kavcijo) in v katerem znesku. Natančneje se izve v navadnih uradnih urah pri finančnem ravnateljstvu. — (Razpisane) bo nastopne učiteljske službe ! Na čveterorazrednici v Crnomlji služba 3. učitelja s 500 gld. na leto, potem služba dekliške učiteljice s 450 gld. na leto, eventuvalno služba 4. učitelja s 400 gld. na leto. — Na čveterorazrednici v Metliki služba tretjega učitelja (450 gld.) in četrtega učitelja (400 gld ) — Na trorazrednici v Dragatuši služba 2. učitelja s 450 gld., in služba 3. učitelja, s 400 gld., obe Blužbi tudi s proBtim stanovanjem. Drugi učitelj navadno opravlja eksku-redni pouk v Bojancih, za kar vleče 200 gld. na leto. — Na dvorazrednici v Podzemlji služba 2. učitelja. Plača 400 gld. in stanovanje. — Prošnje do 20. julija t. I. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 16. junija. Veletržec Al. Oliva poklonil je povodom poroke nadvojvodinje Marije Valerije dve hiši za vzgoje vališ če za sirote in sploh podpore potrebne otroke. Poklo-nitev bode veljavna po njegovi in njegove soproge smrti. Praga 16. junija. V Liberci, Trutrovu, Mladi Boleslavi, Pardubicah in v okolici, kakor tudi na severni strani Krkonoš nastale so po-vodnji. Posamična mesta deloma preplavljena. Škoda velika. Voda narašča. Sofija 16. junija. Vsled osebnih na-sprotstev dala sta Stranskv in Salbašev svojo ostavko, ki se je vsprejela. Stambulov prevzame vnanje ministerstvo, Živkov finance. Valencija 16. junija. Po uradnih iz-vestjih bilo je v nedeljo v Puebli de Rugat zopet devet koleri podobnih slučajev, mej temi štirje s smrtnim izidom. Oblastva v Puebli de Rugat in Montichelvo zahtevala brzojavno zdravniške pomoči. Iz Albaide došla vest, da je ondu za tako boleznijo umrla oseba, prišedša iz Pueble de Rugat. Civilni guverner v Valenciji včeraj tudi zbolel pod sumnimi simptomi, pozneje obrnilo se mu je na bolje. Dunaj 17- junija. „Wien er-Zeitung" : Davčni višji nadzornik Verdeber v Ljubljani dobil povodom svojega umirovljenja Fran Josipov red. Dunaj 17. junija. „Wiener Zeitung" objavlja zakona glede uravnanja razmer mej državo in gališkim zemljiško-odveznim zakladom, glede pooblaščenja avstroogerske banke za eskomptovanje „warranta-ov in zakon, s katerim se vlada pooblašča, da v deželah, kjer velja avstro-turška trgovinska pogodba iz 1862. leta, trgovinske odnošaje začasno najdalje do decembra 1890. I. uravna. Berolin 17. junija. Državnega zbora vojaški komisijon vsprejel prvi paragraf, ki določa do 31. marca 1894 prezenčno število vojakov na 486.983 mož s 17 proti 11 glasom ter odobril ves zakon s 16 proti 12 glasom. Razne vesti. * (T i so čl e t n i ca obstanka države Ogerske) bode se praznovala jako sijajno. Odbor, kateremu je predsednik naučni minister C s aky, imel je te dui svojo prvo sejo. Mej drugim namerava se osnovati tri mesece trajajoča zgodovinska in umetniška razstava, velik zgodovinsk sprevod, raznovrstne zabave, slavnostne gledališke predstave itd., konečno pa velikausk Te de um na prostem, v navzočnosti kraljevske dvojice, vlade, obeh državnih za.topov in zastopnikov vseh komitatov. Pri tej slavnosti naj bi sodelovalo tisoč pevcev in šest-sto godcev. * (Stanley-jeva svatba) vršila se bode 12. julija v Westminsterski opatiji v navzočnosti princa in priucezinje Waleške in drugih članov kraljevske rodbine Prej bode obiskal slavni poto-valec afriški še Škotsko. V Edinburgu, Glasgovu, Duudeeji in Aberdeeuu prirejale sh bodo velike slavnosti njemu na čast. * (Krinolina) počenja zopet strašiti v krogih merodajnih Pariških modnih dam, katerim ne ugajajo več sedanje vitke in gladke ženske oprave. Nekatere teh dam nameravajo za jesen zopet upeljati široke na krinolino sporainjajoče obleke. * (žalostne razmere) Strašen dogodek pripetil se je v Budimpešti. Od žene svoje ločeni strugarski moJBter Anton Gallav živel je štiri leta z neko Karolino Vargo. Miaoli petek zjutraj prišel je malo pijan domov, doma pa najde Vargo tudi pijano. Začela Bta se pripirati. Varga je potem štirikrat ustrelila z revolverjem na Gallaya, potem pa ustrelila samo sebe. Poslano. Gospod urednik! Na „Poslano" v Vašem cenjenem listu od 16. t. m. prosimo, da bo sprejme in objavi tale odgovor: Telegram zaradt prenašanja Martina MoČilar-ja se je precej po sprejemu poslal mest. magistratu Ljubljanskemu, ker le ta kot policijska oblast preskrbuje — Beveda proti povrnitvi stroškov — pre-vožnjo ali prenašanje bolnikov iz kolodvora v bolnico. Dotični uradnik mest. magistrata se je izjavil, da bode precej potrebno ukrenil. Takrat, ko je bolni Močilar v Ljubljano došel, je bil slučajno podpisani vodja deželne bolnice na kolodvoru ter je, ker nosilcev ni bilo,'* v bolnico šel, iu ukazal, da naj izjemoma precej dva strežnika gresta na kolodvor po Močilar-ja. Ko ta dva na kolodvor prideta, bo že delavci južne železnice s svojim nosilom bolnika odvedli v bolnico, kjer bo zdravniki vže čakali na bolnika. To je istina, in ako gospoda Brdajs in Pod-krajšek na Savi tega ne verjameta, naj se obrneta na mestni magistrat Ljubljanski, da jima še ta razjasni, zakaj ni nosilcev na kolodvor poBlal ? Sicer se pa gori omenjenema gospodoma svetuje »Olikanega Slovenca" si naročiti, morebiti potem ne bosta napadala urada, preden ne izvesta, kako stvar stoji. Zapomnita si naj pa dobro, da Btrežniki bolnice neso zato nastavljeni, da bi bolnike po mestu iskali ali pa iz kolodvora prenašali; oni morajo neprenehoma pri bolnikib biti in le politične oblasti so dolžne preskrbeti, da se bolniki pravim potom odvedejo v bolnico. Povsod to dobro vedo, samo na Savi nočejo tega vediti. — Brzojavite te5 7) Murnu iw »toj i za vNe leto 4.00; za pol letu ; l gl«l. 2.30; zu Četrt leta gl«l. 1.13. | J ffi-*---rf -«»——at+jei- 'letijo! : 16. junija. Pri Klonu: Prusch, Eggerth, Katzendorfer, Wer-ner z Dunaja. — Lončarič iz Selc. — Hudovernik iz Kranj-skegore. — Buck iz Indije. — Lederer, Sindler izr Trsta. — Brunner iz Novegamusta. — Dr. Sodcrberg iz Svcdije. — Vaniček iz Kutne. — KiJttel iz Gradca. — Grafiek iz Kamnika. — Pilrkher iz Zagreba. — lioi iz Hrastnika. Pri MallM: German, Fiirbcr, Ruckel z Dunaja. — Vital iz Chura — llevde iz btuttgarta. — Englander iz Kemetana. — Truden iz Trsta. — Kerveotv iz Budimpešto. Berger iz Frankobroda. — Lucek iz Pulsta. — VVoznitza iz Sorga. 3Jmsrli ho v IJulVlJttlll : 15. junija: Flo^entina Pehani, notarjeva vdova, 66 let, Kongresni trg št. 7, za edemom na možganih. V deželni bolnici: 14. junija: Andrej Zortnan, gostaf, 50 lrt, zajetiko. 15 junija: Martin Močilar, posestnik, 42 let, za krčem. — Marjana Cvajuar, gostija, 60 let, za rakom na jetrih. 16. junija : Franc Adamič, zidar, 42 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. C «s Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. T Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 16. junija j 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 739 2 mm. 7385 mm. 739 1 mir. 16 8° C 212° C 12-2° G si. jvz. si. vzh. si. vzh. obl. jas. jaa. 000 mm. 1 Srednja temperatura 16-7", za 170 pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 15. junija 1890. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 388 414.000 gld. (— 1,370.000 gld.) Zaklad v gotovini . . 241,798.000 „ (— 214.000 „ ) Portfelj...... 139,332.000 „ (— 1,266.000 „ ) Lombard..... 18,298.000 „ (— 317.000 „ ) Davka prosta bankovcu* reserva . . 56,988.000 „ (+ 2,504.000 „ ) ^>m.3naosl£a. "borza, doc 17. junija t. 1. (Izvirno telegrafično porcčilo.) včeraj — .... gld. Papima renta.....gld. 88*65 Srebrna renta.....„ 89 45 Zlata renta.......10950 5°/0 marčna renta .... „ 1«>110 Akcije narodne banke . . , '■•'■6 - Kreditne akcije...... 303 70 London........,117*10 Srebro........„ —•— Nrpol.........„ *V32 G. k-, cekini .... , f>-56 Nemške marke.....„ f>7 55 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 K|d. Državne srtfike iz 1. 1864 100 , Ogerska zlata renta 4°/»....... Ogersk.i p piiaa renta 5°/<,...... Dunava rog. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/l°/0 zlati zaat. listi . . Kreditne srečko......100 gld. Budolfove srečke..... 10 „ Akcije 111 _c i <» ; v. su . banke . 120 Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v.. . . - gld danes 88- 90 89- 65 109 55 101 30 967 — 30275 117 15 — . 5»-32>/, — k 5-55 — , 5760 133 gld. — kr. 176 , — „ 103 99 121 117 185 19 153 222 20 55 50 B/) 75 50 Glasovir prav dobro ohranjen, pripraven za učenje, Je na proda| po aelu mlaki ceni pri (492—2j A. Biimpel-nu, Emonska cesta it. 6. V najem se daje na 5 let s 1. ProdajaliHca z vso pripravo in dvema magacinoma; 2 pekurija z orodjem in magaci-nom; 3. Ntaiiovanj« v prvem nadstropji 8 petimi sobami in kuhinjo. Vse je v novi hiši, torej v najboljšem stanji, na obljudenem ter za kupčijo ugodnem kraji. Pogoji se izvedo pri lastniku HenrllCTj. IKIOS--U. Id-riji. (494-1) Učenca ki je čvrst iu zdrav ter ima veselje do dela, vsprejniem takoj. Leopold Blumauer, (499—1) Jermenur in sedlar v LJubljani. Sr V čitalničnem steklenem salonu. Danes v torek dne 17. junija 1890 koncert z godali na lok. I stopiiina 20 kr. Zadetek ob 8. nrl. St. 4783. Razglas. (487—2) Izžrebane kranjske deželne obveznice, kakor tudi kuponi, se bodo tri mesece pred zapadlim rokom proti 4°/0 eskomptni pristojbini, računjeni na dneve, izplačevale pri deželni blagajnici kranjski. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 3. junija 1890. puškar (8«-i6) v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten) priporoča vsakovrstne dobre puško iz svoje delavnice. Ob jodneui naznanja, da tudi prenareja kresDe puške na puške zadovke (Hinterlader) in prevzame druga popravila po najnižjih cenah. Cenike s podobami dopoillja brezp lačno in franko. Srebrna kolajna na svetovni razstavi v Parizu 1889. ~ je pristni Dobiva se v vseh trafikah in prodajalnicah galanterij. (14) Glavna zaloga: OTTO KANITZ & CO., Dunaj. (134) g)o®oo®cx3®ooSoo®oc>Ji^;o®co®oW) St. 4508. (495—1) Najboljša Brnska sukna razpošilja po originalnih tO' varniških cenah tovarna finega sukna SIEGEL IMHOF "v Brnu. Za i'lci;ii utiio pomladno in poletno moško obleko zadosti ju 1 otlrezek v dol gosti 3'10 metra, to je 4 Dun. vatli. 1 odrezek veljiv: •^tfl. 4.80 iz navadne"^ B^~gl.7.75 iz fine'** l>" gl. 10.50 iz jako fine 1 M*gl, 12.40 iz na|tinojše*l 129) pristne (36) ovčje volne. Nadalje so v največji izberi: 9 svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtnče, loden za lovce in turistu, peruvienne in tosking za salouMke obleke preilpisaua suknu iu gg uradnike, blago iz sukanca za moške in dečko, ki se sme prati, pristna pique-gilet-b:aga itd. itd. Za dobro blago* nalan« eno uzorcu odgovarja' |očo In lorno dopoMlija tev se Jauiei. Uzorci zastonj i Iranko Naznanilo. Kranjski deželni odbor razpisuje občen natečaj za gradnjo Bogenšperske deželne ceste po deželnega stavbinskega urada načrtu v kosu: del A, profil 0 do 54, to je od Bogenšperskega gradu do prvega razpotja pod Kamenom, v dolžini 1620 m s stavbinski troški 12.000 gld. — kr. in sicer pripada: 1. ) na napravo cestnega temelja..... 7.970 „ — „ 2. ) na napravo voznega tiru...... 1.233 „ — „ 3. ) na napravo objektov in kamenenih postavko v 693 „ 39 „ 4. ) na napravo držajev........ 1.722 „ — „ 5. ) na režijo in gramoz........ 381 „ 61 „ Ta gradnja se bode oddala proti plačilu po jednotnih cenah za z vršena dela le jednemu glavnemu podjetniku. Vse podatke, ki se dostajejo zgradbe, sosebno načrte, splošne in posebne gradbene pogoje in proračune, videti je lahko vsak dan ob navadnih uradnih urah pri deželnem stavbinskem uradu v Ljubljani, v Gosposkih ulicah št. 2 (deželni dvorec), v II. nadstropji. Ponudbe, ki morajo biti zapečatene, kolekovane s kolkom 50 kr. in imeti na zavitku napis: „Ponudba za gradnjo Bogenšperske deželne ceste, del A, profil 0 do 54" ter priloženo tudi 5°/0no varščino prej navedene zgradbene vsote in v katerih je s številkami in z besedami razločno zapisati, za koliko ponudnik prevzame delo, oziroma za koliko odstotkov manj ali več, uložiti je do 30. dne junija t. 1. opoludne ob 12ih pri uložnem zapisniku podpisanega deželnega odbora. Dovoljeno pa je varščino poprej uložiti pri deželni blagajnici proti pokladnemu listu, katerega pa je ponudbi priložiti. V ponudbah morajo biti poleg dneva svojeročni podpis krstnega imena in priimka pristavljen, stan ali opravilo ter bivališče ponudnikovo in tudi izrecna izjava, da so mu znani vsi gori omenjeni podatki in določila za ponujena dela in da se pravnoobvezno podvrže s tem ustanovljenim pogojem. Deželni odbor si pridržuje pravico, izbrati izinej ponudnikov po svojem mnenji katerega koli, ne glede na popust, in sme po okolno-stili razpisati nov natečaj. Oziral se pa bode le na pismene, v določenem roku uložene ponudbe. Glede varščine opozarjajo se ponudniki posebe na splošne pogoje. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 14. junija 1890. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotiu Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'