DELAVSKA POLITIKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Uredništvo fe » Maribora, Rolka cesta 5, poitai predal 22. iSt-koptii se ne vračajo. Nefrankirana pisma »e ne »prejemajo. 'Ufravai Maribor, Ruška cesta 5, poitni predal 22. Lfnbljaca VII, Za drsi ni dom. Ixhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo me*#čno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De« belo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popuat. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije • se ne frankirajo. Štev. 102. Sobota 22. decembra 1928. Leto III. Vladna kriza dozoreva. Belgrajski režimski listi so končno povedali »svoje« mnenje, da o razpustitvi narodne skupščine toliko časa ne more biti govora, dokler ni zagotovljeno, da pride kmetsko-de-mokratska koalicija v narodno skupščino. Isti listi tudi odločno odklanjajo federalizacijo države ali osebno unijo med Srbijo in Hrvatsko. Od merodajnih režimskih politikov sta za nove volitve v narodno skupščino le Davidovie in minister (irol, dočim je demokrat Marinkovič in njegova skupina odločno za sedanjo politiko režima. Istotako je skoro cela radikalna stranka in Slovenska ljudska stranka mnenja, da režim ne sme popustiti. Nasprotja med režimskimi strankami' so napeta in je povsem očividko, da vlada med režimskimi strankami destruktivno stremljenje, ki naj razcepi eno od obeh najmočnejših strank, ali radikale ali demokrate, ker ožji vladni krogi že izjavljajo, da bodo tudi tedaj vodili dosedanjo politiko, če ofieijelni demokrati izstopijo iz vladne koalicije. Režimovci torej ne vodijo boja samo Proti kmetsko-dernokratski koaliciji, marveč tudi za utrditev sedanjega hegemonističnega režima, ki jo do- | sežejo s tem, da izločijo tiste ele- I men te iz svoje srede, ki ne gredo I slepo z njimi čez drn in strn. Narodna skupščina se baje se- i stane šele po božičnih praznikih. Režim pa hoče spraviti pod streho poleg proračuna še nekaj reakcionarnih policijskih zakonov. Poostriti hoče kazenske določbe glede žalitev kraljeve rodbine, občutno zvišati kazni za žalitve vlade, njenih organov in pa uvesti določbo, ki je sedaj zakon o samoupravi oblasti nima, da sme vladla razpuščati tudi oblastne skupščine. I To je baje program sedanje vlade, ki ji predseduje dr. Korošec. K sporu med Belgradom in Zagrebom je povedal svoje mnenje tudi bivši zagrebški, sedaj upokojeni general Uzun-Mirkovič. Rekel je, da je s svojim nastopom preprečil, da ni ob demonstracijah teklo še več krvi v Zagrebu ter da smatra, da je treba najti med viteškim hrvatskim naro- i dom in Srbi sporazum in da je režim tisti, ki ga ovira. Preko političnih kričačev hoče general najti stike s hrvatsko inteligenco, ki je bila potisnjena v ozadje. Uzun-Mirkovič sodi ves položaj s stališča nepolitika. Ali navedli smo tudi njegovo stališče, d& s tem dokažemo. kako izgublja sedanji režim vedno več tal pod nogami, ker' jugoslovanski narod je le demokratičen in mu preseda končno očitni absolutizem belgrajske buržuazije in njenih hlapcev. Politika sedanjega režima je re-akcijonarna, bliža se belemu terorju, zato more vsak svobodoljuben državljan le pozdravljati, če se pojavlja opozicija tudi v onih krogih, kjer bi tega ne pričakovali. Zlata doba sedanjega režima je po našem mnenju končana. Ce je režim za to, da se izvrše volitve, naj odstopi in prepusti mesto volilni vladi. Opozicija naj stori, kar hoče, toda potrebna pa je revizija ustave, potrebna je enakopravnost državljanov, potrebno je odpraviti metode vladanja in druge slabe stvari. Vse to pa more storiti le nova narodna skupščina. Brez nove narodne skupščine pa lezemo in bomo lezli v naši državi ved'no bolj v blato. Upajmo, da kriza vlade ni več 19. Da se uprava rudnika ne bavi samo s posli, za katere se je z državo pogodila, to je z izkopavanjem in predelavanjem rude, temveč tudi s privatno trgovino. V to svrho uporablja rudniška uprava državne zgradbe, otvarja in jemlje v najem kavarne, vse s tem namenom, da bi tudi vse javno in trgovsko življenje dobila v svoje roke v kraju Majdan Pek. Pri tem pa se rudniška uprava prav nič ne ozira nia zakonske določbe, po katerih bi se mogli njeni ceniki živ-ljenskih potrebščin nadzirati in biti potrjeni od državnih oblasti. 20. Anketa ugotavlja še posebno, da Generalna rudarska direkcija kot nadzorna oblast nad upravo rudnika, najsibo z opuščanjem vsakršnega, najsibo s površnim nadziranjem ali pa z netočnim poročevanjem svojih organov o pravem stanju v rudniku ne samo, da omogočuje upravi rudnika, da nad svojimi delavci vrši gori omenjene nezakonitosti in nasilja, temveč da Generalna rudarska direkcija s takim svojim zadržanjem pokriva, vse omenjene nezakonitosti, ki jih uprava rudnika nad svojimi delavci izvaja. Ugotavljajoč vsa gori navedena dejstva kot absolutno točna in potrjena, prepušča anketa Delavski zbornici, da najde zakonita sredstva, Jedno od najvažnejših funkcij državne oblasti vrši parlament. On ni samo zakono-davni organ, on je predstavnik ljudske suverenosti in ima kot tak dolžnost vrhovnega nadzora nad delovanjem ostalih organov državne ( Masti, ki jim ustava nalaga odgovornost. On izhaja iz suverenega ljudstva, se iz njega spopolnjuje in obnavlja, je ž njim v stalni vezi, je in bi toraj moral biti vsakokratni predstavnik volje ljudstva v državi. Iz parlamenta se sestavljajo njemu odgovorne vlade in, ker so le vlade po ustavi odgovorne tudi iza čine ustavno neodgovornega vladarja, ibi inoral predstavljati parlament dejansko najvišjo vlast v državi. Vsaj pri nas bi moralo tako biti, saj je v čl. 1. ustave napisano: »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je ustavna, parlamentarna in nasledna monarhija.« Dejans-ki to ni slučaj. Če kje nima parlament ničesar odločati, je to pri nas. Deset let našega parlamentarizma nam pove, da naš parlament ipre>divsem svoje neposredne in glavne funkcije ne vrši, t. j. zakonodajne funkcije. Pokazuje pa nam tudi, da se vlade postavljajo in odstavljajo neodvisno od njega, da se vsled tega ravno te vlade bore malo ibrigajo za njegovo voljo, temveč vladajo po mili volji, brez ozira na desno in levo, pa tudi brez sramu. Vse to, kar se je očitalo v zadnjih letih našim vladam in česar niso niti hotele niti mogle ovreči kot neresnico, :bi bilo v stanu vsakega povprečnega »državljana« spraviti v ječo za vse večne čase. Pa gre vse v redu pri nas, ni nikogar, ki bi mogel in smel nastopiti proti temu. Parlament svoje funkcije kot nadzorni organ ne vrši, drugi pa po zakonu niso poklicani v to, da gledajo vladam na prste. Torej vse prav! Tak je pri nas pravni red. Naše vlade, ki so sicer po ustavi in po zakonih odgovoren činitelj, so se otresle parlamenta s tem, da so se udinjale zakulis- Krajevna organizacija Socijalistične stranke Jugoslavije v Mariboru sklicuje v nedeljo, dne 23. decembra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v veliki kazinski dvorani JAVEN SHOD, na katerem bo poročal posl. s. Pe-tejan. — Sodružice in sodtugi, pridite in protestirajte proti diktaturi in izmozgavanju delovnega ljudstva! Za kruh in svobodo! s katerimi naj danes sistem koioni-jalne eksploatacije delavcev v Majdan Peku zameni s sistemom človečnosti in zakonite socijalne pravice in delavske zaščite. Vse te strašne krivice so ugotovili in s svojeročnim podpisom potrdili vsi gori navedeni člani ankete. In če so to podpisali štirje predstavniki državne oblasti, dva narodna poslanca, en zastopnik nevtralnega časopisja, en rudarski inženir in trije zastopniki delavskih inštitucij, potem se o točnosti navedenih dejstev ne more dvomiti. To prekaša celo razmere, ki nam jih slika Upton Sinclair v svojem romanu »Car premog« iz življenja ameriških rudarjev. Vlada že ve, zakaj je to knjigo prepovedala; da bi zakrila lastno gnilobo. Nikar se ne škanda-lizirajmo nad kolonialnim sistemom na Kitajskem in v Indiji; pri nas ni nič boljše. Vlada je prodala lastne državljane, svoje delavce, s kožo in kostmi tujim, kapitalistom in si zatiska' oči, da ne vidi vnebo vpijočih krivic, in ušesa, da ne sliši stokanja obupanih. Sedaj ima k temu slučaju besedo jugoslovanski proletarijat; kaj bo napravi! parlament in vlada, bomo pa videli. j nim, z jugoslovenskim terminom izraženo »mračnim silam«. S tem so se iznebile se-j veda one odgovornosti, ki jo nalagata ustava in zakon — ni je državne sile, ki bi jim v tem pogledu mogla blizu! Seveda pa se je njihova odgovornost istočasno pričela •— tam, na oni strani; kajti sile, ki današnje vlade pri nas postavljajo in odstavljajo, tega gotovo ne delajo vnogeče zastran dr. Koroščeve lepe figure ali mogoče zastran Žebo-tovih političnih vrlin, temveč radi lastnih precej realnih interesov in ciljev, Kateri so ti? V kakšnem skladu so ti z ljudstvom, z državo? Kdo to ve? lo našo ustavno in parlamentarno državo so spravile naše vlade na stopnjo vladavin golih in brezobzirnih osebnih režimov, To je mnogo slabše nego v državah, kjer vlada zakonodajni monopol vladajoče stranke, kakor n. pr. v Italiji. Kajti tam je koncem koncev vendarle ena stranka merodajna, ki ima svoj izvor v ljudstvu, svojo ideologijo in svoje cilje, ki so javni in poznani. Tu pa vlada režim oseb, ki se menjavajo po volji sil, ki jih ne vidiš in služijo interesom, ki jih ne poznaš. Značilno je, da danes člani vlade, ki si je popolnoma upokorila parlament, ne vedo, koliko časa bojo mogli vladati. Dr. Korošec danes tako malo ve, ali bo in kedaj vlada podala ostavko, kakor njegov volilec Tine iz Koštrunove gore. In ni izključeno, da bo to zvedel šele ko mu sporeče, da je podal ostavko kabineta. 'Po je posebnost osebnih režimov prt nas _■ mi nimamo Mussolinijev in Horthv-jev in Primo dc River. Naši režimi so sicer ubili parlament in kažejo voljo »močne roke« navzdol, so pa sami v sebi marijonete, ki plešejo, kakor jim gode radija, ki prenaša zvoke muzikantov, ki so daleč in zakriti. One so se ločile od parlamenta, zato so izgubile smisel za obstoj. List, ki je padel od drevesa, ne tvori več drevesa. Povzročile so akutno bolezen parlamentarizma in s tem v obče ustavnosti naše, pa so vsledf tega prenehale biti ustaven organ in morali postati karikatura. Moderna država stoji in pade z institucijo parlamentarizma. In samo moderna država ima smisel in pravo obstoja. Bolezen parlamentarizma je iedro državne krize. Najširši ljudski krogi istovetijo parlamentarizem z demokracijo. To ni res. Imeli smo parlamente, ko se o demokraciji nikomur sanjalo ni. Že dejstvo, da pri nas, kier o: kaki demokraciji trenotno vendar pojma ni, vendar postoja nekak »parlament«, do-kaizuje to. Moderna država in napredek dr?ave pa danes brez demokracije posto-jati ne more. Vse življenje, gospodarsko, kulturno itd. se ureja po principih demokracije, Zato je demokracijo nemogoče izločati pri najvi.šjem organu državne vlasti, pri parlamentu. In če se to pri nas vendarle daleč! Majdan-Pek, kolonija lačnih, tepenih in preganjanih rudarjev. (Konec.) d) Radi pomanjkanja stanovanj so j delavci prisiljeni, dia* nos'-jo del stroškov za zidanje novih stanovanj, ki jim jih uprava rudnika odteguje in katerih jim nikdar ne vrne, niti v slučaju odpusta iz službe. e) Uprava rudnika je v letih 1926 in 1927 s pomočjo lokalne policijske oblasti nasilno metala delavce iz stanovanj, tudi one, ki so si stanovanja z lastnimi stroški zgradili ali popravili. 12. Da uprava rudnika odpušča delavce, ne da bi se ozirata na značaj in velikost krivice in ne da bi shičaj preiskala, ter se ne ozira niti število družine, niti na tradicionalno in domovno privezanost delavcev na Majdan Pek. 13. Da so organi uprave rudnika poleg drugih sika n tudi fizično pretepali delavce in jih ves čas, do konca leta 1927, predajali lokalni policijski oblasti, da jih je izganjala iz naselbine. 14. Da je bivši policijski komisar Atanazij Nikolič, ki je sedaj uradnik velikega županstva v Zaječaru, ves čas svojega službovanja v Majdan Peku, po naročilu in želji rudniške u--prave, protizakonito preganjal in izganjal delavce iz Majdan Peka, tudi take, ki so bili tu rojeni. 15. Da se uprava rudnika sploh ne ozira na zakonite državljanske j pravice svoj h delavcev, temveč tudi njihovo zasebno in državljanskoprav-no življenje podrejuje svojim interesom: 16. Oai je uprava rudnika nezakonito in z absolutno pomočjo policijskega kornisarijata, dokler je isti tu obstojal, preprečevala, da se usta- j novi delavska strokovna organizaci-| ja; zladnji čas pa ovira izvolitev z za-j konom določenih obratnih zaupnikov. Medtem pa anketa ugotavlja, da na policijsko oblast, ki danes tu obstoji, s strani delavstva ni bilo pritožb. 17. Da je rudniška uprava na-pram svojim stalnim delavcem, ki se deloma plačujejo v naravi, uvedla tak plačilni sistem, da je te ljudi napravila ne samo- za svoje sužnje, temveč celo zla sužnje svoje živine. 18. Da uprava rudnika protizakonito odteguje še danes osebni davek, ki je bil že leta 1925-26 s finančnim ; zakonom, s katerim se je uvedlo da-! vek na izashižek, ukinjen, tako da { delavci dia ne s poleg davka na zaslu-| žek plačujejo še osebni davek, ki se odteguje celo upokojencem, kar je I po pr episih pokojninskega zavaro-j vanja absolutno nedopustno. Jakob Kranjc: O parlamentarizmu. Sodi, je zlo. In vsl&d tega zla je bolana šnjo dobro in se razvija še danes naprej, to je Anglija. Temelj angleške ustavnosti ni napisana norma, temveč živa tradicija. Zato tudi angleški parlamentarizem ne preživlja kriz, ker čuva nad njim nosilec te ustavnosti, narod. Četudi se ustavno življenje v Angleški trajno izpreminja in razvija, kar je naravno, ker tam dogme ustavnosti ne poznajo, vendar eno ostaja trajno — kot najvišji činitelj državne suverenosti, svobodno ljudstvo. Prvotni činitelji državne oblasti že davno ne opravljajo več svojih funkcij. Angleški kralj že od časa »bili of orights (1689) ne vrši prava samkcije, ne iprava veta in ga o zakonodaji ne o upravi nobena vlada rfe vpraša več. Zbornica lordov v resnici še obstoji, a zakonodajne funlicije dejanski tudi ne opravlja. Da, celo tudi to je res, da je zbornica poslancev sama v sedanjosti na Angleškem izgubila svoj pomen in svojo moč. Središče politične moči je tamkaj preneseno iz parlamenta na vlado, s čimur je padla ministrska odgovornost pred parlamentom. Zato pa ostaja polna odgovornost pred ‘ljudstvom. Parlament in po njem tudi vlada, sta omejena v svoji moči že z dejstvom, da dobita pri voiilcih ob volitvah natanko določeno maršruto, katero prekoračiti bi pomenilo isto kot izročiti državno krmilo iz rok. Mi na zapadu Evrope in posebno pa mi orientalci ne smemo prezreti, da je najmočnejša politična gibalna sila na Angleškem javno mnenje. Javno mnenje je jačje od krone in lordov in abornice same — ono postavlja in odstavlja vlade. V Angliji ljudstvo kljub navidezni omnipotenci vlade vendar je in ostane suveren.. V ostalih deželah Evrope je parlamentarizem plod revolucije. V razvoju parlamentarizma zapadne Evrope vidimo naslednje mejnike: 1789, 1830, 1848, 1872, 1918. V bojih ,za svojo svobodo si je ljudstvo izvo-jevalo stopnjema pravico do odločanja v državi. In izraz te ljudske moči je postal parlament, t. j. ustanova, kjer naj bi se po-v iom diskusije, na podlagi besednih bojev postavljale državne norme. Ako je parlament izraz ljudske moči, ne sme se odtegovati ljudskemu vplivu. Zveza med ljudstivom ne sme se prekaniti po izvršenih volitvah. Prezreti pa ne smemo, da prvi parlamenti niso predstavljali izključno ljudstva. V navedenih borbah ljudstvo ni takoj doseglo absolutne zmage, prodiranje je šlo v etapah. Ob vsaki za vršni lazi bo.ja je prišlo do pregovorov in mirovnih sklepov. Take mirovne pogodbe predstavljajo ustave evropskih držav zadnjih desetletij. Zato se razlikujejo te države od Anglije v tem, da tamkaj tradicija tvori ustavo, tukaj pa napisana pogodba. V Angliji poznamo činitelje državne oblasti, ki svojih funkcij ne opravljajo, dočim je v zapadni Evropi še marsikje običaj, da se obveznosti, prevzetih z do-govorom, ki se imenuje ustava, pač ne vrši, a zato posega v delokrog ostalih. Samo boj ljudstva more v tem pogledu postaviti garancije. Ljudstvo pa je samo v organiziranem stanju v položaju voditi kakršnokoli borbo. Toraj je demokracija ona osnova, na kateri v obče sloni ohranitev ljudske suverenosti. Za politično borbo organizirano ljudstvo se za svoj namen udružuje v političnih strankah. Te vrše danes politične borbe izven in v parlamentu. Tudi za moč in premoč v parlamentu. Z negacijo njihovo izgubljena je veza z ljudstvom, zavržen smisel parlamentarizma. In sedaj vidimo: Pri nas kopirajo vlade Anglijo v tem, da so vzele in prenesle središče politične moči iz parlamenta na se. Parlament posluša vlado in ne vlada parlamenta. Pri tem pa zanikujejo tudi politično stranko kot posredovalca med ljudstvom in parlamentom in vlado. Najjasnejše se to vidi v tem, da vlada v nasprotju z voljo predstavnikov glavne večinske politične stranke, radikalov, deluje in vztraja na svojem mestu. Ona zainikuje pa še en moment. To je progres v naziranju glede vpliva političnih sil na javne posle. Borbe za volilno pravico, za volilne rede, večinsko upoštevanje v zadnjih osemdesetih letih, so dovedle do velikanskega preokreta v naziranju sedanje dobe proti onim iz otroških dob parlamentarizma. Nova doba nam je prinesla proporc. Izvrševanje državne vlasti ne bi smelo biti izraz moči na ta ali na oni način skovane in skrpucane parlamentarne večine, temveč samo rezultanta vseh komponent, t. j. vseh političnih sil, 'ki jih je suveren,, ljudstvo, postavilo in poslalo v parlament. Mi pa vidimo: do parlamenta se uveljavlja načelo upoštevanja manjšine — v parlamentu samem — razen malenkosti glede sestave v odborih, kar pa je samo fikcija, ker parlament posluša vlado in ne obratno — pa velja izključno golo načelo pravice močnejšega, t, j. načelo absolutne večine. Manjšinam se tudi pravo udejstvovanja kot opozicija ne prizna. Vlada, ki je potom kombinacije ustvarila parlamentarno večino in potom nje prišla do moči in oblasti, se v tistem trenutku odvrne od parlamenta in postavlja na samostojna tla. Da mora tak parlamentarizem postati bolan, je jasno. In dočim to v Angliji še gre, ker stoji zunaj parlamenta kot Dampklejev meč za vlado od nje neodvisno javno mnenje, mora v drugih državah vesti do krize. In v tem spoznanju je ipodan tudi glavni lek. Vlade je vrniti in pokoriti parlamentom. To pa je mogoče le, ako vse v njem delujoče sile pridejo do vpliva, ki jim gre. Zato pa je potrebno, da načelo, ki ga je kot rezultat bojev demokracije postavila nova doba, načelo upoštevanja manjšine, potom proporčnega sistema, zmaga na celi črti, da se iz parlamenta prenese tudi na vlaclo. Samo tako bi dobilo ljudstvo posrednega vpliva na vršitev državne oblasti. I Tako bojo otežkočene zlorabe in bo onc-| mogočen oseben režim. In Ozdravljen bo ] parlamentarizem. Drugače pa ostane ljudstvu v obrambo svoje suverenosti samo še ena pot. Ta pa je nova in vodi v drug ekstrem, o katerem danes vladajoči krogi še nočejo radi voditi diskuzije. 1 ono razliko, katero jim država že toliko časa dolguje. Ali drž. nameščenci, ki hodijo danes obupani in lačni, njihove družine pa raztrgane in bose, zaman čakajo. Čakali bodo še dolgo, ker si vlada misli: »ima vremena«, da izplačamo to, kar bi že zdavnaj morali izplačati. Jugoslovanski državni nameščenci se naj enkrat resno vprašajo, ali naj gredo po tej poti naprej in naj si vzamejo za. vzgled svoje avstrijske kolege. Ti so si že zdavnaj ustvarili močne razredne strokovne organizi-zacije, s katerimi so si izvojevali pravice in se ne pustijo z demagoškimi frazami in drugimi obljubami odpraviti. V Avstriji so uslužbenci na odklonilne in zavlačevalne odgovore vlade reagirali z rezistenco in pokazali pri tem lepo solidarnost. Ta u-darec je hitro streznil vlado, ki je hotela trmasto teptati uslužbence in nameščence, kar je pa le rodilo še večjo razburjenost v državi. Ker je pred prazniki velik promet, ki ga je pasivno delo oviralo, je bila vlada prisiljena, pogajati se z nameščenci m uslužbenci, ki so si priborili lep uspeh. Našim državnim nameščencem pa bodi povedano: Dokler bodo hodili po dosedanjih petih, to je hodili z meščansikimi strankami ter odklanjali razredni boj, mesto da bi si 'zgradili močne strokovne organizacije, tako dolgo se bodo pač morali zadovoljiti z obljubami in trpeti bedo, ki je posledica nesloge in strahopetslva. Proč z nacijonalizmom, preč s stokanjem in pričakovanjem boljšega iz nebes. Le solidarnosti in borbenosti treba! Kolikor moči, razredne zavednosti in solidarnosti, toliko uspehov, toliko pravic. Vzemite si za vzgled avstrijske poštarje! Dnevne novice, Pasivna rezistenca poštnih uslužbencev v Avstriji. Kakor znano, so poštni nameščenci in uslužbenci predložili zvezni vladi že pred več meseci spomenico z zahtevo, da se istim prizna 13. plača v dveh obrokih, in sicer prvo polovico ob božičnih praiznikih, drugo polovico pa, ko gredo na dopust. Vlada je zahtevo nameščencev in uslužbencev, ki imajo vizorno in močno strokovno organizacijo, odklonila. Več mesecev jih je tolažila z oblju- bami in ti sc mirno in potrpežljivo čakali in se pripravljali na borbo. Ko je vlada te zahteve odklonila, je u-službensfcvo odgovorilo s pasivno rezistenco. To omenimo, da opozorimo naše poštne uslužbence in nameščence na to, ker je pred kratkim Koroščev »Slovenec« prinesel za poštarje in državne nameščence veselo novico, da bodo dobili v kratkem izplačano ... in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Tako bo po vseh katoliških cerkvah odmevalo zopet ria božični praznik. Enkrat bi bilo vendar dobro razmišljati o pomenu ; gornjega stavka, da bi namreč vedeli, ka- 1 teri so tisti ljudje na zemlji, ki so dobre volje in ki jim zato pripada angelski mir. Morda še nikoli, odkar svet obstoji, ni bilo tako luido, kot je v sedanjem času — deset let po svetovnem zločinu, ki ga ima na vesti kapitalizem in imperijalizem. Število onih ljudi, ki so danes zadovoljni, je neznatno in se vedno bolj krči. Ljudstvo pozna te ljudi. To so ljudje, ki, izrabljajoč razne protiljudske zakone, grabijo ter pljačkajo ubogo ljudstvo potom nizkih plač in visokih oderuških obresti, katere jim mora : plačevati ljudMvo za posojeni denar, ki -so si ga povečini na lahek način nagrabili. Taki ljudje so seveda dobre volje in ti naj imajo mir, da zamorejo uživati svoje prigoljufano bogastvo v miru! Upravni svetniki raznih delniških družb in podjetij, ki prejemajo letno po več sto tisoč dinarjev samo zato, da dajo svoje cenjeno ime, in pa nešteti akcijormrji in borzni špekulanti, j ki prejemajo mastne dividende, za katere se dnevno bori na tisoče ubogih trpinov v globokih ter temnih podzemskih rovih, ki pri skrajno nizki plači trajno gledajo i smrti v obraz. Da, li poslednji ne morejo ] biti dobre volje in zato jim tudi ne pripada j mir. Toda razredno-zaveden proletarijai navzlic tem razmeram noče miru, dasi si ga iskreno želi. Dokler ne bo dobojevan velik boj ter dosežena socijalna pravičnost, dokler bodo obstojali razredi izkoriščajočih in izkoriščanih, tako dolgo ni govora o dobri volji in miru. tako dolgo bo trajala borba do zmage. Šele socijalizem bo prinesel zadovoljstvo in mir. Oj, srečni železničarji! »Slovenec« poroča, da sta poslanca SI S ?obot in Pušenjak »posredovala za kredite železniški upravi. 'Paka posredovanja niso nič novega, četudi so včasih samo na papirju. Toda interesantno je, kar ve poročati klerikalno glasilo. List ministrskega predsednika je gotovo najbolj informiran, toda lažnjivi kijukec se je tokrat vrezal! Pravi namreč, da je bivši prometni mi- j uister general Milosavljevič porabil več sto milijonov iz tekočih sredstev za polaganje , drugega tira med Beogradom iti Novsko. ' | Torej denarja, ki je bil glasom proračuna i ' razdeljen na razne partije rednega prora- j j čuna. ki so itak bile že premajhne, ni, ker ! 1 je porabljen. Radi tega je zmanjkalo kre- t ditov pri raznili oddelkih železnice, in to ' pri delavnicah, kurilnicah in progovnih sekcijah, vsied česar bi se imelo reducirati delo in odpustiti delavce. Zato sta se poslanca Žebot in Pušenjak potrudila ter »energično« zahtevala naknadne kredite in tako bo dobila uprava državnih železnic 300 milijonov dinarjev inozemskega posojila! V tem poročilu nam je »Slovenec*; mnogo več povedal kot je hotel povedati. Vprašali bi klerikalce, kje so bili njihovi ministri tedaj, ko so v ministrskih sejah dovoljevali prometnemu ministru denar v znesku več sto milijonov dinarjev, ki ni bil namenjen za investicije, ampak za redne izdatke? Brez sklepa ministrskega sveta ni minister mogel porabiti niti enega milijona, in baš tedaj so klerikalni ministri glasovali za to nerodnost, ko bi morali vedeti, da bo zmanjkalo kredita za redne potrebščine. Torej, kar je klerikalni minister dovolil, se mora sedaj na intervencijo klerikalnih poslancev popravljati. To je bilo celo nezakonito. S tem so se klerikalci enkrat temeljito lopnili sami sebe, ker so izdali gnilo gospodarstvo, katerega so krivi sami. Zato bi pa bili radi zopet zaslužni pri popravljanju tega, kar so sami zagrešili. Železničarji, sedaj vidite državno gospodarstvo črnih, ki dovoljujejo, da se še tisti zreducirani Krediti pot-ahljujo v svrhe in ne za to. za kar so bili po zakonu namenjeni. General Uzun-Mirkovič pravi, da bo osnoval novo politično stranko »bratstva med državljani«. Pravi pa, da ni sovražnik nobenih političnih strank, razen republikanskih in komunističnih. Njemu je glavni cilj: patriotizem. Mož ni političar in bi uspel samo takrat, če bi ga izrabil režim, ki bi se strinjal z njegovo ideologijo, kar pa je zaenkrat v tej državi tudi nemogoče. Sodniki pod nadzorstvom. Justični minister je izdal odredbo, da naj predstojniki sodišč nadzirajo sodnike ne le uradno, ampak tudi v zasebnem življenju, ter naj javijo ministru vsak korak, ki ui v skladu s s'odnijskim stanom. Najbolje bi bilo. če bi režim da! vsakemu državljanu svojega detektiva z notesom in svinčnikom. To je pa res velika državniška skrb! Demokratski ministri zabavljajo na režim. Demokrati so imeli v nedeljo shod v Nišu, na katerem so ostro kritizirali poslovanje režima. Radikalski vladni krogi so zahtevali, da naj oba minjstra odstopita, če ne, naj pa dr. Korošec poda demisijo, ne da bi čakal na sklepe demokratske stranke, ki ima sejo v soboto. Med kritiki je bil tudi minister Grol. LEO SILA: človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih duš. 73 »Aha, oči so nepospane! Pri dekletih je poležaval . . . Tiha voda, pa hudo dere . . .« ga je obdolžil Toni. # »Vzemi, pa molči!« se je veselo nasmehnil Leo. Komaj je pokazal steklenico z vinom- že so j planili po njej. Pred odhodom iz gostilne je ostala na mizi. Drug drugemu so jo ponujali. Leo od •prvega njunega izleta ni več pil. Zaobljubil se je pred Sonjo. »Ponesem tovarišem . . .« je dejal in vtaknil v žep. Sedaj je bila hitro prazna. Toniju so jo iztrgali, da je prišlo malo nanj. Med grščino so mu jo prazno vrnili. Franček jo je zagnal po tleh do njegove klopi, Toni spet nazaj, čudno je ropotalo in smeh je šel med klopmi, da se je celo stari profesor Kaves vzdramil iz Ilijade. »E—e, kaj pa je, Toni?« Kadar je bil dobre volje, je klical s krstnimi imeni. Toni je pogledal na kateder. »E, kaj bi bilo! Zunaj grmi!« »A tako!« In profesor se je znova zamislil v Ilijado, po razredu pa je šel skozi vse vrste smeh do konca ure, zakaj, ves čas je ped klopmi grmelo. Tisti dr -’ je zapisal Leo v kroniko: Ni člove- \ cvetje o), koliko je vsega! ka, ki Li lahke to popisal. : cnia — c;. I.scčkrat Sonja . . . maj Kam bi dal? Moje duše zaklad, je za ves svet bogat Na poziv starejšinstva so dijaki-Sokol; naštudirali »Kovačevega študenta«. Blagajna je trpela na suši, ki bi jo naj dijaki s svojo predstavo pregnali. V zadnjem trenutku so prosili Leona, da jim pomaga. »Sicer nisi več naš, izneveril si se: pravijo celo, da si klerikalec, ampak mi te prosimo kot tovariša. Pridi in malo zrežiraj!« Leo je šel z veseljem. V tistih dneh bi najraje objemal vse ljudi, ves svet. Nobenega sovražnika ni videl. »Klerikalec sicer nisem, pa tudi liberalec ne. Ravno zato grem, da vam pomorem.« Prireditev je dobro uspela in Leona sc povabili na krokarijo. »Nocoj ga bomo še pili!« je dejal Toni, ko so stopili v gostilno. Ob dolgi mizi je bilo že zbrano častitljivo sta-rejši.nstvo. Na čelu dr. Mahkota, nato di. Sernec, prof. dr. Novak, ravnatelj Kotnik in še druga taka — sodrga. Tako je namreč mislil Leo. io so bili ljudje, ki• jih je ob prvem pogledu vedno znova zasovražil. Študentom, ki po večini niti večerjali m-so, so na ukaz dr. Mahkote postavili par litrov na mizo. Ako je kdo imel denar, si je kupil žemljo ali hrenovko. Nato so pili in peti so morali. Omizje sosedne mize jim je ploskalo, (Študentje so namteč morali ostati v mali sobici in samo takrat, kadar sc za •je!’, sc lahko slepil, med vrata, ca je črtilo omizje bolje silšalo.) S petjem so se priborili vedno kak nov liter. O polnoči so bili že v rožah. Leo je hotel pobegniti. Čutil se je tujca v tej družbi. Ne zaradi študentov, temveč zaradi dr. Mahkote, dr. Serneca in dr, Novaka. Vsi so ga dobro poznali še iz njegove sokolske dobe. Zlasti dr. Sernec je dal veliko nanj; sedaj pa se je tako izgubil, veliko bolj izgubil kot kolegi, ki so vinjeni peli in vzklikali nacijonalizmu . . . Videl je, kako poškili ta ali oni včasih nanj. Čutil je, da se pogovarjajo o njem. »No, Leo, ti si se pa čisto izneveril!« Tako ga je nagovoril dr. Sernec, ko je prinesel nov liter mladim pevcem in pivcem. »Zakaj, gospod doktor?« »Nekam med klerikalce zahajaš. Sedaj se je vendar izkazalo, da je bil »Ljudski oder« prikrita klerikalna institucija . . .« »O, nič se ni izkazalo. Kdo nas je prisilil do likvidacije? Kdo nam je odpovedal dvorano za »Žrtve« in tako povzročil deficit?« »Ne vem, ali si tako slep ali zvit, da mi nočeš prav dati.« Gospod doktor, jaz dobro vidim . • •« Še nekaj besedi in pogovora je bilo konec. Dr. Sernec je čutil straši Leonovih odgovorov. »Reporen fant« je zdrčalo skozi vinjeno glavo. Ob policijski uri se je iznašel pod mizo pijani Stane in klic.il Leona: »Ali imaš kaj cvenka v žepu? Lačen sem. Ti hudiči so nam obljubili večerjo, dali pa so nam samo pijačo. Nič nisem 'večerjal.« Leo ga je potegnil izped mize in naročil hrenovko. Moral je •*c m a '"li. Stane ni hotel sam. Socialistična »mladina Krajevne organizacije v Mariboru priredi v torek, dne 25. t. m., izlet na Pohorje, kjer bo v prosti naravi ob svitu kresa izvajala lepo zasnovani program: petje, besedni zbor, recitacije, govor »mladinca itd. Na ta izlet se vabijo vsi člani kakor tudi somišljeniki in prijatelji: narave. Odhod od Ljudskega doma ob 4. uri popoldne. Soproga pisatelja Cvetko Golarja, Angela Golar, je umrla dne 15. t. m. v Ljutomeru. Sožalje! Kontrolorjem nočejo dati premij. Delodajalci se v Okrožnem uradu proti revežem obnašajo tako, kakor na kaki seji trgovske in obrtniške zbornice. Včeraj je bilo v Ljubljani na seji govora tudi o dokladah za kontrolorje Okrožnega urada, kjer je očitno nastopal proti dokladam klerikalni velikaš g. Ogrin. Razpišite že vendar enkrat volitve, da bo delavstvo poslalo tja boljše zastopnike, kakor so krščanski socijalci, iz katerih se klerikalni delodajalci le norca delajo! Premestitev ljubljanske tobačne tovarne. »Slovenski Narod« je poročal, da se tobačna tovarna v Ljubljani opusti ter premesti, ker je ob meji, v Zagreb ali Belgrad. Vest se nam ne zdi verjetna, čeprav je tudi to mogoče ob sedanjem režimovanju. Volitve v Rumuniji so prinesle narodno kmečki stranki, ki je po padcu vlade Bra-tianu prevzela upravo države, nepričakovano velik uspeh. Pridobila si je od približno 360 vseh mandatov 330. Ta uspeh je razumljiv deloma radi posebnega volilnega reda, deloma radi velike osovraženosti prejšnjega režima med ljudstvom, ki se je posluževal metod, kakor se jih •poslužujejo pri na« beograjski mogotci s Korošcem vred aapram izčrpanemu narodu. Romunski so-cijalni demokrati, ki dosedaj v parlamentu niso imeli nobenega zastopnika, so topot šli v volilno koalicijo z narodno kmečko stranko in do'biii na skupni listi 9 mandatov. Sedaj je na teh poslancih ležeče, da dokažejo, da jih v boju za delarvske pravice ne veže nobena koalicija več. Kajti zelo problematična >jc pot koalicije in kompromisov z malomeščanskimi strankami, pa četudi samo za volitve. Pri nas bi nam slični koraki gotovo več škodili kot koristili. Vendar upamo, da si bodo rumunski sodrogi tudi v tem znali ohraniti svojo bojevno tradicijo. Papež bi rad postal posvetni vladar. Rimsko časopisje poroča, da se papež po-saja z italijansko vlado, da mu odstopi del tnesta in nekaj sveta ter izhod na morje, ^apež je porabil .sedanjo priliko, da se 'Pravi z rimsko vlado, ker ve, da mu koncesije lahko da Mussolinijev fašizem, ki je absolutističen, dočim bi parlament kupčij s papežem nikdar ne delal. Vatikan ni bil papeževa posest, marveč ga je italijanska vlada dajala papežem le v porabo. Poleg lega je imel papež pravico prejemati od Italije na leto tri milijone lir, ki jih je dolgo odklanjal in tudi iz Vatikana ni hotel iti nikdar, odkar mu je Italija vzela cerkveno državo, ker je hotel dokazati, da je jetnik. S fašizmom se torej papež bolje razume, kakor se je razumel s katoliškim, demokratičnim parlamentom. Nemški krščanski socijalci se puntajo. Nemški krščanski socijalci so imeli kongres krščanskih strokovnih organizacij, na katerem je Stegerman protestiral, da bi postavili katoliškega duhovnika na čelo krščan-sko-socijalne stranke, ki jo snujejo, ker stojijo pred težkimi socijalnimi in gospodar- čulkovski: Tudi Božič. Vseokrog je bila svečana tišina. Vrhovi Pohorja so se z'a hip ožarili 2 rožnatim odsevom vzhajajočega sclnca in snežne zvezdice po vejah smrek so zalesketale ko briljanti. A kmalu se je priplazila gosta megla, kdove od kod in je zavila mlado jutro v siv mrak, ki ni izginil ves dan. V črni leseni kolibi, ki se je komaj razločevala *v mraku pod s snegom obloženimi vejami stoletnih smrek, je zaškripalo. Odprla so se lesena vrata in na pra^g je stopila moška postava, se kritično ozrla v nebo, kot da hoče izračunati, kako bo vreme. Nato se prip.ogne in z roko poskusi sneg, je li vlažen ali suh. Medtem se ,e začei Kdvdgati iz črne pločevinaste c?vi v steni gost dim, ki se je leno vlekel med smrekami in se nekam izgubljal. Komaj je minulo deset minut, ko so vrata znova zaškripala in na plan je stopilo šest moških v škornj h do •kclen, z zelenimi klobuki na glavi >n vsak je držal v roki svoje drvarsko °r°dje: sekiro, cepin, veliko žago-krajnik, železno verigo in drugo. so pohorski drvarji, ki s.o se pogodili z lesnim trgovcem »na črez«, da mu posekajo in spravijo k cesti za gotovo plačo gotovo število dreves, ležaven in nevaren posel je to; mr/go če samo pozimi v debelem sne,.ju, po katerem se spuščajo pose- skimi vprašanji. Katoliško svetovno nazi-ranje nima moči, ustvariti stranko in bi večina krščanskih socijalcev osnovala novo stranko. Konservativna stranka ni samo verska, ampak prav dobro zastopa meščanske interese, v kateri ne more vsak zastopati svojih interesov. Iz tega je jasno, da se mora ustanoviti kršč.-soc. stranka. Oblastne volitve v Čehoslovaški, ki so se vršile 2. decembra, so prinesle opozicijo-nalnim strankam, ki so dobile 3,456,526 glasov, zmago nad vladnimi strankami, ki so dobile 3,211.203 glasove. Napram parlamentarnim volitvam v letu 1926. so med vladnimi napredovali edino agrarci, ki so dobili 996.942 glasov. Med opozicijo so socijalni demokrati najmočnejši; dobili so skupno, nemški in čehoslovaški 1,142.826 glasov, Pri zadnjih parlamentarnih volitvah so do-tbili češki socijalni demokratje 631.000 glasov, pri teh pa 729.000. So torej narasli za okroglo 100.000 glasov. Zelo so padli komunisti; imeli so pri parlamentarnih volitvah nad milijon glasov, sedaj pri oblastnih pa 832.035. V Pragi, kjer so bili prej najmočnejša delavska stranka, so izgubili 16.000 glasov in So jih sedaj socialdemokrati nad-krilili. D asi še zaenkrat te volitve ne ogrožajo političnega kurza v vladi, vendar se njihov velik političen -pomen ne da zanikati in se smatra, da bodo v prihodnjem letu tudi parlamentarne volitve prinesle socijalistom še večje uspehe. Na Francoskem imajo velike škandale, v katere so zapletene visoke in ugledne osebnosti, poslanci, časnikarji, upokojeni in aktivni ministri. Bivši finančni minister in sedanji senator Klotz je zapleten v afero ponarejanja čekov. Proglasili so ga urno-bolnim in ga bodo morali preiskati psihijatri. Tudi sedanji poljedelski minister je zapleten v veliko koruptno afero. Radi tega je imela francoska poslanska zbornica pred kratkim sejo. ki je trajala vso noč in v kateri so razpravljali o socialističnem predlogu, ki je bil tudi sprejet, glasom katerega morajo poslanci odložiti vsa mesta v raznih delniških družbah, sicer izgube poslanski mandat. — Tak sklep tudi ne bi škodoval pri nas v Jugoslaviji. Paraguay in Bolivia, dve latinsko-indi-janski državi v južni Ameriki, sta se radi nekega starega nesoglasja ponovno hudo sprli in pred par dnevi je med obema izbruhnilo vojno stanje. Zlasti agresivna je Bolivia, močnejša med oibema. Prišlo je že do bo je.v ob meji in sta druga drugi zasedli par obmejnih utrdb. Zdi se pa, da se bo po prizadevanju Panameriškega kongresa in Društva narodov posrečilo nadaljnje prelivanje krvi preprečiti. Pravijo, da imajo tudi pri tem konfliktu severoameriški petrolejski magnati svoje prste vmes. Eden, ki se brani pokojnine. Dosedanjemu predsedniku avstrijske republike, profesorju dr. Hainischu, ki je bil dvakrat zaporedoma izvoljen, in bi bil gotovo ponovno. če bi to dopuščala ustava, nameravajo baje podeliti penzijo, ker se merodajni krogi bojijo, da ne bi stari gospod prišel v bedo in bi se moral omejevati. Neki časnikar ga je te dni izpraševal, kako in kaj. Gospod Hainisch mu je rekel, da mu je znano, da mu nameravajo podeliti penzijo iz razloga, ker se boje, da ne bi mogel stanu primerno živeti, (oda ta bojazen je neupravičena, je odgovoril bivši predsednik. Rekel je: »Očita se mi. da se vozim s namesto z avtomobilom. To je les. 1 oda. kdo mi more zabraniti. da se ne bi smel posluževati tramvaja? In končno,« je pripomnil g. Hainisch, »posedujem vzorno posest (Mustergut) in povrhu sem tudi se hišni posestnik, in če bo res zakon o zaščiti najemnikov zrahljan in se bodo zvišale najemnine, bom imel tudi od hiš nekaj dohodkov.« To zadnje tipanje se mu menda ne bo izpolnilo tako hitro. Predsed- kana, razžagana in olupljena debla po posebnih rižah v dolino. Od zgodnjega jutra do trde teme pojejo sekire in hreščijo žage. Zaslužek je pičel, dorma čakajo družine in žene ji!in vsako soboto prihajajo naproti z nahrbtniki, da gredoč nakupijo pri trgovcu živil. Cel teden si kuhajo v sveji drvarski kolibi samo polento in črno kavo in če ima kdo seboj še kos sira 'ali slanine, mu je to zavidanja vreden priboljšek. Lampretov Janez, ki je pred par leti vzel Brezarjevo Mico in se naselil z njo v Lešnikovi koči, je že naprej računal; »la teden imamo dva praznika in danes, na sveti večer, bomo delal; samo dopoldne. Napravili bomo ves teden komaj 30 kubičnih metrov, na osebo še ne čisto 180 dinarjev. Pa prazniki so. Žena mi je naročevala, kaj ntej se prinese, Se celo bele moke in rozin. Bi rada potico napravila za praznike. In en kilogram mesci mi je naročila piinesti. No, krepke goveje juhe si že sam želim. Ampak ne bo dosti, treba je še petroleja, masti, sladkor-ja, koruzne moke in ohrok za kroni-pir bo treba plačati. Še dobro, da Mica stanovanje odsluži, d'a mi ga ni treba plačati z denarjem. S^ebi nove škornje in pa ženi zimsko ruto bo treba že odložiti na boljše čase.« Pa otrokom bi bilo treba za Bo-ž:č kako veselje n?praviti. Mala Mi-c;ka mi je zabičala, naj ne pozabim benbenčkov. Oh, otrok, ko bi ti ve- nik v Avstriji prejema letno 60.000 šilingov ali 480.000 dinarjev, medtem ko je avstrijski cesar prejemal samo od Avstrije brez Madžarske okroglo 125 milijonov Din letno. In odstopivši prezident se brani še skromne penzije! Vrana vrani ne izkoplje oči! Viljem noče davkov plačevati. V nizozemskem parlamentu je zastopnik socijalistov vprašal, zakaj ne plačuje nemški cesar davkov. Odgovor se je glasil, da se je nekaj let sem opustilo Viljemu plačevanje davkov in sicer radi slabega finančnega položaja starega hohenzollernskega prevžit-karja. List »Telegraf« piše, da je to čisto navaden škandal, kajti kedaj se je še slišalo, da bi se bilo komu radi slabega finančnega položaja davke odpisalo, češ: stotine in stotine davkoplačevalcev se bori z eksistenco, pa se davke od istih neusmiljeno izterjuje. Toda begunec v Doornu ni v tako slabem položaju, kajti on prejema letno še vedno nad dva milijona mark, blizu 30 milijonov dirarjev; toda in je še vedno — kaj-zer! Grozna smrt brezposelnega delavca, k’ ni imel toliko, kamor bi glavo položil. V Katovicah na Češkem se je poleg drugih zatekal tudi delavec srednjih let, na nasip ogorkov in žlindre, ki so se odlagali iz neke velike tovarne, da si tam ogreje oremrzle ude. Na mestu, kamor se je vlegel, je pa notranji ogenj prežgat in spodjedel notranjščino, zato se je gonnja plast vdrla in pokopala moža v živi žerjavici, kjer je zgoreli. Afganistanski kralj Amanulah, ki je letos prepotoval Evropo in se mudil v Parizu, Londonu, Berlinu in Moskvi, je po svojem povratku v domovino začel uvajati evropsko civilizacijo in običaje, kakor to dela Kemal paša na Turškem. To pa ni ugajalo konservativnim mohamedanskim gorskim plemenom, zato so se vzdignili proti glavnemu mestu Kabulu in ga zasedli. Kralj se je zatekel pod zaščito inozemskih zastopstev. Rusi dolže sedaj Angleže, da so oni to vstajo vprizorili, ker je bil Amanulah prijatelj Rusov in so se bali, da bi skozi Afganistan ruski vpliv ne dosegel Indije. Promenadni koncert v šiški. V nedeljo, dne 23, decembra se vrši cd pol 12. do pol 13. ure promenadni koncert v šiški pred Gasilnim domom. Igra železničarska delavska godba »Zarja«. Naš znani sotrudnik in sodelavec pri različnih socijalističnih revijah, pesnik-delavec Čulkovski, namerava izdati zbirko svojih pesmi, ki so večinoma socijalnega značaja, v knjižni obliki z naslovom »Glasovi iz terne«. Ta izdaja bo bogato pomembna pridobitev v delavski literaturi in že danes na njo opozarjamo. Maribor. NARODNO GLEDALIŠČE. Repertoar: Petek, 21. decembra ob 20. uri: »Izdelovalec gosli iz Mittenwalda«, Gostovanje 1 egernseer. del! — In Mihec me že ves čas naganja, naj mu kupim sani. S tem že ne bo nič. Skušal mu jih bom sam narediti; pri kovaču izprosim kak star železen obroč in mu jih okujem.« Tako je modroval in računal Janez, ko sta z Žikarjevim Tonetom mehanično vlekla dolgo polokroglo žago skazi debelo deblo stoletne smreke in je drobno žaganje brizgalo pri obeh straneh zareze na njuna kolena. Smreka je stala na strmem obronku. Kroka-potov«. Javnost pa ima zopet enkrat lep vzgled, kako bi bilo, če bi bila socijalna skrb širokih ljudskih množic prepuščena samo takim ljudem, kot so načelniki klerikalnega, demokratskega ter nemško-nacijo-nalnega občinskega kluba. To so ljudje iste vrste, kot so oni tam doli v parlamentu, kjer se delajo zakoni, neoziraje se na to, kaj je mogoče in kaj ne. Sicer pa so gospodje take najemnine določili zato, da bi imeli »Že imaš stanovanje?« »Stara Kramerca nama bo odstopila zadnjo kamro. Ampak na ohcet mi moraš priti.« Janez se je nedoločno nasmehnil in pokimal, vzel v roke sekiro in pljunil v dlan. »Pa naj bo. Še to zadnjo. Moja stara že gotovo šteje ure, kedaj pridem.« »Slišiš, ali prideš na Štefanovo h Kodru? Kramarjev Štef ima god in bo prinesel svojo harmoniko seboj,« »Ne vem. Sam ne grem, z družino pa veš, da preveč stane.« In zamahnil je Janez s sekiro, ki se je zarila globoko v mehki smrekov les. Treba je bilo spodnjo stran debla, ki je še ostal neprežagan, s sekiro presekati, da se smreka podre. Ivri so odskakovale na vse strani in pri vsakem zamahu se je začul v vejevju rahel vztrepet. Tone je stal poleg in gledal v vrh, da vidi, kam in kedaj se bo začela smreka nagibati. Naenkrat ziakriči Tone: »Pozor!« Janez zaluči sekiro proč in skoči na drugo stran. Smreka se je nagnila. V tem hipu je pa deblo spodrsnilo s parobka, zdrčalo par metrov navzdol po snegu in smreka je padla povprek čez breg tik nad Janezom. Veje so zahreščale in deblo se je začelo kc*ati proti njemu. (Konec prihodnjič.) lažji posel pri nameravanem radikalnem povišanju najemnin v ostalih občinskih hišah. Toda tako vroče se ne bo jedlo, kot se ktiha. Zato bodo skrbeli naši sodrugi v občinskem svetu! Pevski odsek »Svoboda« v Mariboru vabi vse svoje znance in prijatelje na božičnico, ki jo priredi v soboto, dne 22. decenvbTa v prostorih Ljudskega doma s sporedom: Godba, petje, ples, obdaritve. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane 3 Din, za nečlane 5 Din. Cenj. gostje naj blagovolijo oddati darila z navedbo imena obdarovanca dne 22. decembra pri gostilničarju Ljudskega doma. Za obilen obisk sc priporoča odbor. Celje. Na Sveti dan, 25. tm. zvečer gostovanje mariborskega gledališča v krasni Kvapilovi drami »Oblaki«. PtU]. V nedeljo, 23. tm. nad vse zabavna in vesela opereta »Jesenski manever«. Na Štefanovo, 26. tm. popoldne ob 3. uri krasna Kvapilova igra »Oblaki«, ki je jako primerna za okoličane. Zagorje ob Savi. Tretja in črna internacionala v objemu. Za v pondeljek, dne 17. decembra ob 5. uri popoldne je sklical župan g. Grčar izredno sejo občinskega odbora v svrho izvolitve 2 članov v okrajno blagajno v Litiji. Važnosti zastopstva v to ustanovo ne bomo podrobno tukaj razpravljali; povemo samo to, da se tu odloča o uporabi gotovega dela denarja, ki ga izroči oblastna skupščina posameznim okrajnim blagajnam. Torej iz delavskega stališča zelo važna ustanova. Ko je g. župan prečital odlok za volitve in delokrog te ustanove, jc prosil za predloge. Od demokratov je bil predlagan g. Hrastelj (kle- rikalec), a levičarji so kandidirali g. 1 A. Lukača. Ker je pa g. Hrastelj izjavil, da kandidature ne sprejme, bi bil moral biti stavljen nov predlog ali pa prejšnji predlog levičarjev izglasovan. Tega pa levičarji niso storili, temveč je g. Flisek, vodja tukajšnjih klerikalcev, v njih imenu predlagal v izvolitev že od levičarjev prvotno predlaganega g. A. Lukača in g. A. Prosenca (kler.). Ko je ta predlog padel in katerega levičarji niso izpodbili z lastnim predlogom, je bil isti že sam na sebi sprejet z 11 glasovi (6 kler. in 5 demok.) napram 4 demokrat. in 2 socialističnima, in je bila samo še formalnost župana, ko je dal predlog na glasovanje, ki je imel absolutno večino za seboj. Tako so gg. levičarji rajši dopustili, da je prišel klerikalec v to zastopstvo, kakor pa da bi bila prišla 2 delavska zastopnika, kar bi se bilo čisto lahko zgodilo v razmerju 7—6 —4. Ja, g. župnik se je zadovoljno nasmejal, ko je videl, da je njegov pristaš predlagal levičarja kot kandidata, ki vedno najbolj spoštljivo samo »Slovenca« čita. Živela revolucija v Kristu! — Amen. Trbovlje. Z veliko reklamo in še večjo agitacijo med svojimi pristaši so samostojni demokrati pripravili velikanski shod KDK v Trbovljah v dvorani g. Forte v nedeljo, dne 16. decembra ob 2. uri popoldne. Zbobnali so svoje pristaše iz vseh revirjev, da tako reprezentančno manifestirajo za svojo KDK-politiko med trboveljskim prebivalstvom. Ali, žalibog, trboveljsko delavstvo že danes kolikortoliko misli z lastno glavo in je prišlo sicer na shod, ali ne kot ceneno kupno blago za politične kupčije KDK-politike, temveč, da z lastnimi očmi vidi in ušesi sliši, kako bodo največji popor-niki za svobodo in enakopravnost v državi protestirali proti onemu sistemu v državi, katerega so sami ustvarili z namenom, da svobodo in enakopravnost uživajo samo državljani prve klase, v tem ko jo za državljane druge klase ne priznavajo in kateri se je žal po ironiji britke usode obrnil z vso svojo ostjo tudi proti njim. Ja, grenke besede in ostra obsodba so padle iz ust g. dr. Kramerja na obstoječi režim. Ostra je bila kritika g. dr. Bohinca čez nerešeno vprašanje starostnega zavarovanja rudarskega delavstva. Samo žal, da je njih strel zadel njih same. Zakaj, navzoči rudarji so razumeli, da njih boj proti režimu ni boj za pravo svobodo in enakopravnost vseh državljanov v državi, temveč jim je ta boj le sredstvo za dosego cilja — to je za dosego vstopa v vlado; ko so to dosegli, je za njih svoboda tu in več ne rabijo. To so rudarji razumeli in v tem tiči fiasko njih shoda, kar jim je s. Arh temeljito obrazložil. ramah. Vsi ponižal« in razžaljeni «.ij sc z:bero na ta večer v dvorani Zadr. "io-Tir. DrnvosroEL Tržič. Podružnica »Svobode« priredi v nedeljo, dne 23. dec. 1928, proslavo Ivana Cankarja s sledečim sporedom: 1. Preda- vanje o Ivan Cankarju in prednašanje njegovih del. 2, Novoustanovljeni moški zbor zapoje žalostinko. 3. Vprizoritev drame »Kralj na Betajnovi«. Za to proslavo so cene prostorom zelo znižane, tako, da je mogoče prav slehernemu delavcu in delavki se udeležiti prireditve. Pričakujemo, da bode tržiško delavstvo in njega okolice v polni meri razumelo pomen te prireditve. Veliko število je med nami hlapcev Jernejev, ki romajo po klancu s svojim težkim križem na Župan g. Ambroš naj odstopi, ker ne izvršuje sklepov občinskega odbora. Stavbeni prostor se namreč n: odkazal. Besedo ima glavarstvo — Prizadet;. RuSe. »ivoboda« Ruše priredi v ittde-i ljo, dne 23. decembra ob 4. popoldne v lokalu g. Knupleša božičnico s sledečim dnevnim redom: Nagovor, deklamacija, petje, obdarovanje c^rok. Kdor hoče sam obdarovati svoie o-troke, naj to odda z napisom r delavskem konizumu ali pa pri g. Kaup-lešu. K obilni udeležbi vabi odbor. Zahvala, Podpisani Vigec Biaž se tem potom, iskreno zahvaljujem nabiralcem in darovalcem za znesek 415 Din v času moje dolgotrajne bolezni. Ruše, 19. decembra 1928. Vigec B)Uuž„ Studenci pri Mariboru, DTE »Svoboda« Studenci ptrtre-di dne 22. decembra v telovadaiici in prostorih g. Schrei-ja božičnico, zvezano z nastopom šolskega naraščaja in obdaritvijo ubogih otrok. Po izvršenem programu prosta zabava. Cenjeni gosti naj blagovolijo oddati darila z navedbo imena obdarovalca dne 22. tm. v telovadnici od 6.-8. ure zvečer. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 3 Din. Za obilen obisk vabi odber. Krajevna organizacija SSJ v Studencih priredi dne 3). dec. 1928 v gostilni Majhenič Silvestrev večt*r. Začetek ob 7. uri zvečer. Vabijo se vsi, članice in člani, kakor tud' ostali somišljeniki k obilni udeležbi,. 0