JULIJ _l_S_Preev. kri © 2 N 5. pobink. 3 P Leon II. 4 T Dan neodvis. I S Anton M. Z. » 6 Bogomila ' P Ciril in Met. + _8 SEIizabeta_JPort. » H pohik. <£ JO P Amalija 1 T Pij I. 2 S Mohor in Fort. 13 C Marjeta P Bonaventora + 15 S Henrik AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od b'oja do zmage!, GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V ,, CHICACI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) ŠTEV. (NO.) 126. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 1. JULIJA — SATURDAY, JULY 1, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII. Kot kažejo znamenja, je za nazije dozorel čas, tla prično z odkrito kampanjo za zasedbo Gdanska. — V mestu se ustanavljajo nazijski "kori prostovoljcev". — Baje uvažajo Nemci tudi topove. Varšava, Poljska. — Ne- 0 Povdarjajoč, da je svobo-etl izhod na morje skozi to ^esto za njo taka življenjske Milosti 'kakor sonce in zrak'. Odločilna kriza, kaj se bo hodilo s tem mestom in nje-okoliško pokrajino, se pri-^kuj© v najkrajšem času,bržkone v par tednih. Pričakova- lo Za Se je,da bo nastopila ta križe pred par meseci, nam- BORAHOVO OPOZORILO Reakcijonarec ne bo več prišel na predsednikovo mesto. leč ob času razsula Čehoslo-^aške, ko je Hitler javno iz-*azil zahtevo po tem mestu. . Jegove besede pa so tedaj lzzvale tak vihar, da je razvi-e'> da bo 'bolje nekaj časa ?°čakati za odločilni nastop, ^di se, da naziji menijo, da je Zc^aj čas dozorel. Kakor trdijo poročila, je |',^čela Nemčija jačiti svoje ,e v Gdansku. Na tisoče na-.':l6v se baje vtihotaplja v esto, kjer se združujejo v Pozvane "kore prostovolj-drugi pa se zopet upo-^"Ijajo v svrho "ojačenja estne policije"; ta policija Washington, D. C. — Senator Borah je na svoj 74. rojstni dan,ki ga je obhajal v četrtek, podal svoje mnenje glede bodočega predsednika. Izrazil je pri tem opozorilo nekaterim strankinim voditeljem, naj opuste upanje,da bi mogli spraviti na predsedniški stolec zopet kakega reakcionarnega konservativca, kakor-šni so bili pred Rooseveltom. Tisti časi, je povdaril senator, ko se je mislilo, da sme biti vladna mašinerija kontrolirana od peščice 'mož, so minuli. V letu 1932 se je pričela pra-va politična revolucija, ko je ljudstvo izvolilo Roosevelta, in, kakor kaže, je ljudstvo še vedno istega mnenja. -o- ČRNEC ŠE VEDNO OBDRŽAL PRESTOL New York, N. Y. — Zadnjo r.redo se je vršil tukaj "velik RELIFN1 ZAKON SPREJET Senat po dolgi seji odobril nakazilo. Washington, D. C. — Po burni seji, ki je trajala neprestano celih 14 ur, je senatska zbornica v četrtek zjutraj o-dobrila novi zakon, po katerem se bo nakazala potrebna f-vota za nadaljevanje WPA relifnih del. Poslanska zbornica je predlog odobrila že prej, toda znesek, ki ga je nakazal senat, je eno miljardo 808 milijonov dolarjev, doči'm je poslanska zbornica sprejela le eno miljardo 735 milijonov; zato je moral iti predlog še v skupno konferenco obeh zbornic. To nakazilo se prične uporabljati s to soboto,ko se otvo-ri novo fiskalno leto. -o- NESLANO ŠALO SI PRIVOŠČIL NAD OTROKI Chicago, 111.— Kje je Henry Barta, 6417 Kenwood ave.,dobil. svojo idejo za neverjetno šalo, ki si jo je privoščil, menda niti sam ne ve. Na nekem ženitovanju zadnjo soboto mu je- prišla ta ideja, ko je videl množico otrok zunaj pred hišo. Nabavil si je pergišče pe- MILJARDA DOLARJEV ZA FARMARJE Washington, D. C. — Senat je zadnjo sredo izrekel končno odobritev predloga, po katerem bo porabila vlada v dobrobit farmarjev nekaj nad eno miljardo dolarjev. Predlog je bil takoj nato poslan predsedniku v podpis. dogodek", namreč tekma, kdo niiev' jih razbelil v ponvi in bo za to leto svetovni boksar- 'iih nato vrffel. . med ot™ke- KR1ŽEMJVETA — Budatpesta, Ogrska. — Ogrski regent Iiorthy je zadnjo sredo izrekel splošno po-rniloščenje za vse politične in vojaške kaznjence v Karpat-ski Ukrajini, katero je dobila Ogrska po razpadu Čehoslo-vaške. Okrog 1,500 oseb bo izpuščenih na svobodo. — Jeruzalem, Palestina. — Ker je zadnjo sredo neki Jud ustrelil nekega Arabca in nato pobegnil s pomočjo drugih Judov, je britanski vojaški poveljnik odredil za en trgovski del mesta, da morajo biti ulice ponoči prazne. — Moskva, Rusije — Med novimi spopadi na mandžu-kuansko-mongolski meji je, glasom sovjetskih poročil, priletelo preko meje 15 japonskih aeroplanov, ki so vrgli več bomb, a sta bila dva nato izstreljena. Pa Za menda le nekaka pretve-za nazijsko vojaško orga-"zacijo. V četrtek so se glasi-* Poročila, da Nemčija uvaža mesto tudi topove, ^azijsko gibanje v Gdan- Popolnoma sliči podobne-Sibanju v Sudetih pred le- inu dni; kori prostovoljcev še Osebno spominjajo na to. A p "i drugače imajo naziji za * °ljsko, kakor trdijo Poljaki, , načrtu enako usodo, kot je fadela Cehoslovaško. Gdansk ',e zdaj le pretveza, kakor so J!" Pred letom dni Sudeti. Tr- ski prvak. Spopada sta se dosedanji večletni prvak, črnec Joe Louis, ,in Tony Galento. V tretji rundi se je že zdelo, da bo Louis podlegel, kajti Galento ga je pobil na tla. Vendar pa se je črnec š e pravočasno dvignil in v naslednji, četrti rundi,zadal svojemu nasprotniku tak sunek, da se ta ni mogel več opomoči. S tem si je Louis še za eno leto obdržal svojo prvaško krono. Tekma se je vršila v Yankee Stadium in gledat jo je prišlo skoraj 35,000 ljudi, ki so ?kupno plačali vstopnine nad $283,000. -o- « ŠE ENO ORGANIZACIJO USTANOVIL Otroci so planili po drobižu in se pri tem opekli. Mati enega otrok pa je šla Barto tožit in zadnjo sredo se je vršila obravnava. Barta se je izrazil, da je bil po njegovem mnenju vse skupaj le "velik špas", toda sodnik je bil drugega mnenja in mu je naložil globe $100. MASNI POLET NA HONOLULU Honolulu, Havaji. — Masni polet je izvršila zadnjo sredo skupina 15 mornariških aeroplanov Zed. držav iz Kalifornije do tukajšnjih otokov. Razdaljo, ki znaša 2,622 milj, so napravili aeroplani v urah. Elyria, O. — Kljub temu, Se> da je namen Nemčije, Ida obstoja v Ameriki že ne- tevilno organizacij, političnih VSAKO VISOKO GORO BODO PREPLEZALI Denver, Colo. — Trije moški iz tukajšnjega mesta in z njimi neki 11 letni deček so se odločili,da bodo skupili doseči svojevrsten rekord, namreč, da bodo slezali na vrh vsake gore v Zed. državah, ki je najmanj 14,000 čevljev vi soka. V Coloradi je 51 takih vrhov in te so že vse prepla-zali. Zdaj jim še preostaja 13 vrhov v Kaliforniji in eden v Washingtonu in s tem bodo dosegli svoj cilj. Ta petek so se odpravili v Kalifornijo. Družbo tvorijo neki bivši učitelj, 48 letni C. Melzer, nje 16 J gov 11 letni sin Bobby,ter dva trgovca. POVDARJA PRIPRAVLJENOST Angleški voditelji kažejo Anglijo v novi luči, namreč, da da je pripravljena za udarec. London, Anglija. — Razni angleški voditelji si prizadevajo, dia v zadnjem trenotku odvrnejo katastrofo, ki je pričela ponovno groziti Evropi. Dočim pa je Anglija v podobnih slučajih nastopala zadnja leta s pomirjevanjem in popuščanjem, je ubrala zdaj novo smer: Vsem je namreč postalo jasno, da se z neprestanim popuščanjem položaj le še bolj zamotava, in tako so se voditelji odločili,da bodo skušali obvarovati mir s tem, da bodo pokazali moč in pripravljenost Anglije. In v resnici se zdaj na vse kriplje trudijo, da pokažejo fašističnim agresivnim državam Anglijo v novi luči, namreč, da je resno pripravljena za vse in da je popuščanje pri kraju. Tako se je v sredo zvečer dbrnil s takim resnim svarilom na Hitlerja vrhovni poveljnik angleške armade med svetovno vojno, Winston Churchill, nekem govoru povdarjal, da je prjšla Anglija do konca svoje potrpežljivosti in, da ne bo stala ob strani, ako bo nazijsko nasilje izzvalo vojno. Spričo resne nevarnosti, ki točasno visi nad Evropo,je postala angleška vlada tudi bolj popustljiva v svojih pogajanjih s sovjetsko Rusijo. Vesti, k-i so prišle ta četrtek v javnost, govore, da je končno Anglija pristala na rusko zahtevo, da trem malim baltskim državam, Latviji, Estoniji in Finski, zasigurajo Anglija, Francija in Rusija skupno pomoč v slučaju, ako bi bila katera od njih napadena. )tz Jugoslavije Skesan tat, ki je vrnil ukraden denafr lastniku, potom pošte. — Silna toča je uničila vse vinograde okolu Podčetrtka, Imenske gorice, Imeno in Slak. — Smrtna kosa in druga poročila iz domovine. tili Vest ga je pekla Ljubljana, 10. junija. — Fred kratkim se je večja družba mudila v znani gostilni v Stahovici "Pri Korlnu". V veselem razpoloženju so zapeli nekaj pesmi in uganjali razne šale. Pri plačevanju cigaret je naenkrat V. K. opafcil, da mu je iz listnice zmanjkalo 870 din. Opozoril je na neokusno šalo vse prisotne in opozarjal, naj mu dotični, ki si je to dovolil, denar vrne. Seveda je bila vsa družba presenečena in skoraj užaljena, dokler ni nekdo vstal in zahteval, da vsi ostanejo v gostilni, vrata' pa naj se zaklenejo vse dotlej, dokler ne pridejo orožniki in izvrše telesno preiskavo pri vseh navzočih. Dogovorjeno — storjeno! Vsi so pristali na predlog tovariša, le neki mladi ključavničarski pomočnik B. M. se je neopaženo izmuznil iz gostilne. Ravno ta pa je drugi dan prav skesano priznal žepno tatvino s pristav-kom, da 'je denar svoji žrtvi še isti dan nakazal po pošti, češ da ga je preveč pekla vest. -o- Uničena letina Predstavite vašim prijate-Ijem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na> ročel INDUSTRIJA, KI PROSPEVA Celje, 10. junija. — Komaj so se vinogradi v šmarskem okraju od lanske toče nekoliko opomogli, že je zadela vinograde ponovno šiba. V petek zvečer okrog 5 so pridivjali z zahoda temni oblaki z viharjem in točo. Ponekod je padala sama toča in oklestila bogato obloženo sadno drevje, vinograde pa je skoro popolnoma opustošila. »Iz vseh krajev šmarskega okraja, zlasti pa dz Podčetrtka, Imenske gorce, Imenega, Slaka, Buč in Virštainja poročajo o stopro-centni škodi v vinogradih in eadonosnikih. Mnogo škode so napravili tudi hudourniki, ki gorico in Dolenjo vas popolnoma. Kar ni uničila pred nekaj dnevi dvakratna povoden j, je edaj toča opravila temeljito. Sedaj je potreba omenjenih naselij tako huda, da grozi brez izdatne pomoči narav- v nost lakota. Komisije ogledujejo prizadete kraje in cenijo škodo, ki gre v visoke denarje. j * . , « -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Antonija Orehek, rojena Gabršek, stara 82 let. — V Mariboru je umrla Ana Gubenšek, za-sebnica stal-a 69 let. -o- Lizol je pila Iz obupa si je na Jesenicah končala življenje 40 letna A. Pregel. Bila je revica brez staršev, pomoč in podporo v živilih je dobivala' od Vincen-cijeve konference. .Preden je zaVžila tekočino, se je praznično oblekla. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je vsaka pomoč izključena. -o- Slovenci v Španiji Iz Trbovelj poročajo, da je poročala Delavska politika,da je padlo v Španiji 12 trboveljskih rudarjev, vsi ki so šli tja. Trboveljčani so pa dosedaj vedeli, da so padli le trije. — Istotako piše omenjeni list, da se je na strani rdečih borilo v Španiji 17.000 Jugoslovanov, med temi 450 Slovencev. Padlo pai je 230 Slovencev, torej nad polovica. 100 Slovencev še žjvi v taborišču Champ de Gurs na Francoskem, kamor so pobegnili iz Španije. ■-o- Smrtna nesreča V Šiški se je smrtno ponesrečil sin trgovca Beliča, 17 letni sedmošolec Ciril Belič. Fant se je nekega popoldne igral s flobertovko tako ne- j^Sesti vso Pomorjansko po-, aJino, znano pod imenom koridor". Ko bo tako Polj-odrezana od morja, bo k.611 obstoj nemogoč. Prišlo j razpada in naziji bi ^čno dobili del Ukrajine, ,-, . katero že toliko časa mejo oči. ZA DENAR SE VSE NAPRAVI . 1Iongkcng. — Nemčija sice a je se V Zaveznica Japonske in bi h 0r®j ne pričakovalo, da bo ^agalo' Kitajski v njeni p Jni Proti Japonski. Kakor J1, tr(iijo poročila, se je neka Vokra Pogodba že sklenila. Goat? 1 S.6 na'mreč, da so nemški ^ vodili tajna pogajanja j katerih se je sklenilo, da v^jj.0 dobavili Kitajski za 25 •Jonov dolarjev nemškega reškega °žja. širite in belgijskega AMER. SLOVENCA in nepolitičnih,strankarskih in nestrankarskih, je vendar profesor W. B. Pitkin s Columbia univerze prišel na idejo, da je e ena taka organizacija potrebna, in jo je tudi že ustanovil. Kakor sam ipravi, bo njegovo gibanje pomenilo pri-iodnjo ameriško revolucijo,in njegov namen je, da zedini vse ljudstvo srednjih stanov n ga dvigne proti raznim po-itikarjem in raketirjem, ki ga izrabljajo. Organizator izjavlja, da je njegovo gibanje nepolitično, nestrankarsko in ne-dobičkarsko. -o- POROČILA O SESTANKU DIKTATORJEV Rim, Italija. — Iz dobro poučenih krogov so izšle vesti, da sta se zadnje dni sešla h konferenci na meji med Italijo in Ne'mcijo Mussolini in Hitler; sestalnek pa je bil strogo tajen. [rodno, da se je orožje sproži-so napolnili potoke, da so sejlo in ga zadelo v prsa. Pri tem razlili črez bregove in popla- mu je krogla prebila srce ta-vili žitna polja. V mnogih krajih so hudourniki trgali velike plazove ter uničevali vinograde in njive. Ljudje, ki' so letos upali na dobro letino, so popolnoma obupani. -o- Fordove tovarne so letos postavile na trg 27 milijonski avto in na gornji sliki stoji industrijalec Henry Ford poleg tega znamenitega avtomobila, ki je bil najprej kazan na razstavi v San Francisco in bil potem odpeljan še na newyorSko razstavo. Fordova industrija je letos stara 36 let. Strašno neurje v Ribniški dolini Ribnica, 10. junija.— Strašna vremenska katastrofa je snoči zadela del ribniške doline. Ob 4 popoldne je nastala pravcata noč. Težki oblaki so se spustili prav do tal. Nastal je orkan, ki je drevje pripo-gibal do tal in ga lomil, vlila se je ploha, da' je voda vdirala v kleti in veže celo po trgu, vmes pa se je vsula toča, da je je bilo mahoma kupe pod kapom. Dočim je zadela Ribnico. Hrovačo, Goričo vas, Bu-kovico in Dane le deloma, je pobila Zadolje, pol 'Nemške vasi, pol Goriče vasi, pol Ota-vic, ves Lipovec, Makoše, Pri- ko, da se je na mestu zgrudil mrtev na tla. -o- Ljubljana se modernizira Kot poročajo, bo Ljubljanska mestna občina namestila na zidove hiše in na kandela-bre,za 36.000 dinarjev koškov za smeti. Ti koški bodo stali na najprometnejših ulicah in parkih, da ne bodo ljudje metali papirja, pomarančnih in drugih olupkov ter drugih odpadkov na tla. Usoda zarubljenega kolesa Neki dobavitelj mleka je zaradi neplačanih 150 dinarjev za mleko neki stranki v Mariboru dal zarubiti kolo. Prišla sta ga rubit z eksekutorjem. Doma sta našla mater in hčer, ki ju je prjhod sodnega izvršitelja tako razburil, da sta pograbili za sekiro in tako kolo pred eksekutorjem na drobne kosce razbili. Lisicn to and Advertise over Folk Songs and Music Tamburitza Orchestra Station WWAE, Every Sunday 1 to 2 536 S. Clark St., Chicago — Har. 3006 (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs TARZAN IN SLONOVI LJUDJE "O, ne!" naglo reče Troll. — *'Moji prijatelji vas bodo zasledovali," pravi Gonfaja svareče. "Tarzan pride tudi pome in vaju bo oba umoril, če me ne spustita." Ko sta zaslišala Tarzanovo ime, sta se, ustrašila, vendar rekla; "Mi se nikogar 11C bojimo in gremo, da nas tudi Tarzan ne najde." Njen glas je bil čist, toda njeno srcc je trepetalo v strahu. Tedaj se oglasi Spike. "Mi imamo v posesti čarobni veliki dijamant, zato te rabimo, kajti tebi je znano, kako se z njim ravna, da pcistane, zares čudodelen. Živeli bomo kot kralji, vse bo naše in nazadnje te še, poročim." . i ,■...... "Ti bedak bahaški," priskoči naglo Troll in jezno nadaljuje: "Deklica prav tako pripada meni, kot tebi in ti nimaš nič večje pravice do nje, kot jo imam jaz. Gonfalk ju nekaj časa poslušala, nazadnje rekla: "Oba sta bedaka,' nobeden vaju rac ne bo imel, zato je najbolje, (la me -pustita." Ko sta ji Spike in Troll to povedala in sicer odločno, se je začela Gonfala upirati, da n^ pojde z njima, toda tudi solze, niso omehčale njenih ugrabiteljev. Kako, saj je bila brez orožja. "Najbolje, da gres kar mirno z nami," je rekel Spike; "mi te zelo rabimo." "Čemu?" vpraša ona. Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski j list v Ameriki, t Ustanovljen leta 1891, "> Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-Veljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiskai EDINOST PUBLISHING pO. Naslov uredništva in uprave? J849 W. Cermak Rd., Chicago , pPelefon: CANAL 554* Naročnina? Za celo" leto Za pol leta __ (Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: _.. Za celo leto---$6 00 Za pol leta--3.00 Za četrt leta __________1.75 {Posamezna številka ———■■——— 3c The first arid the Oldest Slovene Hewspaper in America* Established 1891. :M Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays, Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription; For one year----- For half a year--- For three months .„$5.00 _ 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ----$6.00 For half year-----3.00 For three months---- L75 Single copy ---------------------3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlasd na uredništvo «aj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niitvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. __ črtal njen veliki vodja prvi predsednik Združenih držav George Washington. Slava vsem žrtvam in vsem padlim junakom za svobodo Amerike! Slava njihovim pogumnim in modrim voditeljem! Neodvisnost in svoboda Amerike pa naj živi in sveti kot morski svetilnik na obrežju sveta vsem, ki po njej hrepene in se za njo bore. Živela svobodna Amerika, živela njena neodvisnost in svoboda! Dan neodvisnosti V torek dne 4. julija bo 163 let, odkar so zastopniki Združenih držav proglasili neodvisnost tedanjih trinaj-sterih držav. O tem velevažnem zgodovinskem dogodku v zgodovini tega novega sveta, se je že marsikaj zapisalo in izreklo. Cele nedo-sežne skladovnice govorov je po šolah od najnižje do najvišje. Cele skladovnice vrlo1 lepih in pomenljivih govorov, ki so jih govorili najvišji predstavniki dežele, kot predsedniki, guvernerji ter premnogi veliki sloveči patri-otje te zemlje je objavljenih v knjigah v trajen spomin. iVendar kljub vsej tej ogromni množini govorov in spisov o svobodi in neodvisnosti Združenih držav, se da o svobodi in neodvisnosti še vedno govoriti in pisati neizčrpno. Saj je neodvisnost in svoboda nekaj tako lepega, nekaj tako velikega, pomenljivega in važnega, da besed o njej ne bo človeku^ nikdar zmanjkalo. Posebno znajo ceniti neodvisnost in svobodo tisti, ki jo tamkaj, odkjer so prišli niso imeli. Prvi kolonisti so jo znali veliko bolj ceniti, kakor jo znajo ceniti sedanje generacije. Ti so prišli iz Anglije baš radi tega ker jim je bila neodvisnost in svoboda v tedanjih političnih razmerah v Angliji pretesna. Anglija je pa mislila, da bo ostala politična gospodarica svojih izseljencev za vse čase. Ko so začeli tu v novem svetu ustvarjati industrijo, kmetijstva, itd. je Anglija začela iste obdavčevati na take načine, da jim je hotela pobrati z vseh dohodkov vso smetano Kolonisti so začeli protestirati. Toda protesti niso zalegli niti našli posluha v Londonu. Nato je začel počasi naraščati odpor, dokler ni izbruhnila revolucija in oborožen odpor proti Angliji, ki j.e trajal več let. Mnogo žrtev in življenj je bilo treba položiti na altar za neodvisnost in svobodo Združenih držav, toda pod spretnim in neustrašenim vodjem generalom Washingtonom so kolonisti končno premagali nasilje in priborili svoji novi domovini neodvisnost in svobodo. Na dan 4. julija 1776. so slovesno proglasili svojo neodvisnost in svobodo v mestu Filadel-fiji. Ta čin je postal najslavnejši in najpomenljivejši v zgodovini tega novega sveta. Ob, zmagi nad nasiljem in ob vzidu solnca svobode in neodvisnosti v Združenih državah pred 163 leti je svobod-neje zadihal tudi ves ostali vesoljni svet. Saj je ta dogodek dal svetu pojav, kakoršnega v svetu dotlej še ni bilo. Dal je svetu razumeti, da v tiranstvu in v politični sužno-sti ni življenja za noben narod, ampak le v neodvisnosti in v pravi svobodi je mogoč prost razvoj vsakega naroda. Zmaga svobodoljubnih Amerikancev je posvetila v svet kot svetal žarek in prinesla upanje tudi mnogim drugim narodom, ki so zdihovali na podoben način pod peto zatiranja po raznih delih sveta. Zato so milijoni in milijoni zatiranih glasno pozdravljali zmago revolucijonarne vojske nad Anglijo v Ameriki. Bolj kakor kedaj preje v zgodovini bodo letos slavili pomenljivo Obletnico tega zgodovinskega dogodka v Združenih državah. In to ne brez vzroka. Ce se ozremo preko morja v stari svet, vidimo, kako tamkaj narodi zdihu-jejo v novem robstvu raznih diktatur, ki so jih ustvarile ideologije raznih izmov. Ljudstva nimajo svobode^ ne proštosti, kaj še le neodvisnost. Naduti diktatorji vladajo brezobzirno, njihova volja in beseda je najvišja postava in kdor ne trobi v njihove rogove, ga prikrajšajo za glavo. Tako je v Sovjetski Rusiji, tako je v deželi črnega in rujavega fašizma in še marsikje drugje. Zato si lahko predstavljamo, da bo na milijone src vse križem sveta želelo, da bi tudi njim zasijala zarja čimpreje vsaj neke delne take neodvisnosti, kakoršno ima svobodna Amerika. Mi vsi, ki bivamo pod zvezdnato zastavo Amerike, pa ob tej priliki zahvalimo Boga, da smo kjer smo, da smo V deželi neodvisnosti in svobode, kjer nas nihče ne preganja, ne zatira radi jezika, vere, ali narodnosti. Naj Bog blagoslavlja to svobodno zemljo in ji da modre in previdne voditelje, da bi ta dežela ostala na potu, ki ji ga je za- Chicago, 111. Prihodnjo nedeljo se vrši veliki farni piknik župnije sv. Štefana v znanih Keglovih prostorih v Willow Springsu. Obeta se za vse obilo zabave in veselja. Pričakuje se objlno udeležbo od strani chicaških Slovencev, ne samo od sv. Štefana, pač pa tudi iz severne strani, Cicere, Berwyna in drugih krajev naj pridejo in se ta dan povesele s svetoštefan-ci v hladnem Keglovem vrtu. O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, 111. Mestne oblasti ponovno na^ glašajo svoje opozorilo vsem staršem, ki .imajo male otroke, da na iste pazijo med šolskimi počitnicami. Na stotine po-nesrečb se dogodi po mestnih ulicah in bulevardih vsako poletje. Mnogo je Smrtnih slučajev. Zato naj bi vsaka družina pazila na svoje deco, da ne bo ta sama sebi prepuščena na ulicah, po katerih drve auto-mobilisti. Na otroke je treba enako p'aziti tudi v kopališčih, da ne zaidejo v pregloboko vodo, ali -v nevarne kraje in da ne utonejo. Pazite na otroke, dokler imate žive in zdrave otroke. Po nezgodi je prepozno. V torek večer dne 4. julija bo v Soldier Field velika slav nost. To je že peta prireditev, ki jo prirede v Soldier Field vsako leto na Dan neodvisnosti. Z a ž i g a n j a umetnega ognja, spuščanja umetnih ra ket in raznovrstnih predstav bo v obilni meri ta večer. Razne narodnostne skupine bodo ta večer v Soldier Field predstavile "American Melting Pot". V tej predstavi nastopi najprvo indijanska skupina, potem skupine, ki bodo predstavljale razne skupine priseljencev, kot Francoze, Nemce, Irce, Angleže, Lit vine, Spance, Poljake, itd. Vsaka grupa bo nastopila v narodnih nošah, pojoč domače narodne pesmi, nastopali bodo v svojih narodnih plesih, nakar; vsaka grupa izgine v gorečem krogu ame-rikanskega "melting pot". Na koncu pa pridejo zopet vse grupe skupaj kot Amerikanci z zvezdnato zastavo, korakajoč in predstavljajoč proces, potom katerega nastaja polagoma iz vseh grup amerikan-skj narod. In še marsikaj drugega zanimivega bo. --o- Mnogo novega je bilo m.ed nami, odkar sem se zadnjič o-glasil v našem listu, pa ne bom vsega tukaj objavljal, nekaj pa le moram, kajti je vredno, da sfe omeni. Tako naj bo omenjeno, da smo imeli v naši cerkvi tri prav "lepe slovesnosti in sicer prvo sv. obhajilo, ki je bilo na Hinkoštno nedeljo. —■ Je že precej dolgo od tega, kaj ne, pa ne morem pomagati, če nisem poprej o tem poročal. — Potem smo imeli graduacijo in pa štiride-seturno pobožnost. Vse te slovesnosti so se prav lepo izvršile, kakor se navadno vselej in pri vseh farah enako, zato bi ne bilo primerno o tem še kaj več pisati, vendar hočem v tem dopisu omeniti graduacijo, ker je to prva, te vrste slavnost, v naši fari, ki nima Šole. Mnogim, ki prebirajo Amer. Slovenca je menda že znano, da. smo lansko leto, po posredlovanju takratnega župnika Rev. p. Bernarda Ambro-žiča;, dobili v našo župnijo čč. sestre, ki poučujejo šolske otroke katekizem. Nimamo Šole, pa se je preuredilo nekaj prostorov v hiši čč. sester in pa kletne prostore v župnišču, ki so sedaj prav prijazne učilnice, v katere v mesecih šolskega pouka pohaja mladina. G. župnik Father Bernard je poleg drugih opravil, * prevzel v učenje katekizma razred že bolj odrastlih dečkov in deklic, katerega je nadaljeval še tudi potem, ko je moral oditi v ChL cago k sv. Štefanu, nadome-stovati tamkajšnjega g. župnika Rev. p. Aleksandra Uran-karja, ki je, kakor že mnogi veste, bil odbran za predstojnika samostanske hiše v Le-montu. Kljub temu, je č. p. Bernard, dvakrat tedensko hodil v So. Chicago in nadaljeval pouk katekizma že omenjenega razreda. Na nedeljo sv. Trojice, je ta razred slavil slovesno graduacijo, ki je bila prva in bo prav gotovo zapisana.za vedno v farni zgodovini. leather Bernard je hotel da bo slovesna in je tudi bila. Ob enem pa tudi svojstvena. Vsi graduantje in graduanti-nje so, ko so prišli v cerkev, dobili v prtič zavite hostije, katere jim je podal g. župnik Rev. p. Alojzij Medic. Te ho-/ptije so potem pri darovanju jih je položiil na oltar in po-iem pri povzdigovanju posvetil in pri sv. obhajilu so bili graduanti z ravno temi hosti-jami obhajani. Poizvedel sem, kaj naj to pomeni, pa sem izvedel to le: V prvih časih krščanstva, so verniki darovali pri darovanju na oltar razna darila: kot kruh in vino in naj-brže še kaj drugega. Nekoliko tega kruha in vina so odbrali za daritev, kar je bilo posvečeno in pri obhajilu, so tudi s tem obhajali prisotne vernike, medtem ko so ostale darove, ki seveda niso bili posvečeni, razdali revežem in potrebnim. To naj bi pomenilo ono darovanje, ki so ga graduantje d;a-i. ovali po mašnikovih rokah na oltar. Lepa in zelo pomenljiva zamisel in gotovo učinkovita vsaj na graduante, katerim je bil ta obred poprej razložen. — Po sv. maši so pa dobili diplome in še vsak poseben spomin na prvo graduacijo v fari sv. Jurija v So. Chi-cagi za kar hvala p. Bernardu, ki, četudi na drugi fari, še vedno misli na sv. Jurija. Naj na kratko omenim, da smo se tudi iz naše župnije lepem številu udeležili slovesnosti blagoslovitve vogelnega kajmna za novi kolegij v Le-montu, kar je bilo tudi pomenljivo in zgodovinski dogodek — Pretekli teden v torek, so članice društva Krščanskih žena in mater ter diekleta s šolskimi otroci, počastili g. župnika Rev. Alojzija Medica s prijaznim suprajz partijem v cerkveni dvorani, za njegov godovni dan. Cerkveni pevci so ob tej priliki tudi zapeli par pesmji, da je bilo malo bolj zanimivo. Cč. sestre, so seveda tudi sodelovale in sicer s tem, da so otroke in dekleta! naučile nekaj pesmic in pa prav lep smešen prizorček. Mr. M. Popovich je bil voditelj programa in ga je vodil v zadovoljstvo vseh navzočih, ki je tudi napravil prav lep govor na g. župnika, njegovo mater in očeta, ki sta tudi bila prisotna ter na brate in sestre. V resnici je bilo to zopet nekaj lepega, zlasti, ker sta bila poleg g. župnika tudi oče in miati. Na povabilo je prišel v dvorano tudi tukajšnji alderman 10 warde Wm. A. Rowan, ki je tudi imel lep govor na g. župnika, njegove starše, brate in sestre. Po kratkem a prisrčnem programu so članice Krščanskih žena in mater servirale kavo, potice, krofe in ne vem kaj še vse, nakar smo se vsi zadovoljni vrnili na svoje domove. G. župnik se vsem ki so pri tem sodelovali prav iskreno zahvaljuje! To je bila seveda samo privatna počastitev od dr. Krščanskih žena in nater, o kateri so vedele po večini samo članice, kajti če bi bila to splošna farna prireditev, bi bila dvorana premajh- na. Zato naj tisti, ki niso bili} povabljeni, ali ki niso vedeli, nič ne zamerijo. Tako so se izrazile prirediteljice. Skoro bi bil pozabil omeniti naš cerkveni piknik, ki bo v nedeljo 9. julija v Kowalski grove, Michigan Rd. in Avenue O., na ravno isteni prostoru, kot je bil lansko leto. Prepričan sem, da ga ni farana, ki se tega piknika ne bo udeležil ali kako po svojih močeh pripomogel za dober uspeh. Ce pogledamo druge fare v bližini, veliko več zahtevajo od svojih faranov, kot ravno naša. Seveda je tudi res, da imajo tudi več potreb, toda ne smemo pozabiti, da tudi naša cer kev, oziroma fara, ni brez stro^ škov. Zato pa, farani, v imenu g. župnika in cerkvenega odbo ra, pomagajte po svojih močeh in udeležite se piknika. Kakor spoznate iz knjižic, ki ste jih dobili za piknik, bo tja in nazaj bus za nizko ceno, 15' centov za odrastle, za mladino pa 10c. Na svidenje na pikniku. Naj ob koncu dopisa opozo-še na to, .da bo tukajšnje Svoboda, ki spada k Za-Slovanski Zvezi in ki je v zadnjem času postalo sila živahno, zlasti po svojem baseball teamu, priredilo skupno s chika-škim društvom Three Stars ve-piknik v Lemontu na hribu, v nedeljo 16. julija. Iz So. Chi-cage, kakor tudi iz Chicage, bo peljal udeležence tja bus, da bodo lahko se udeležili piknika tudi tisti, ki nimajo svojih avtomobilov. Novinar Dogodki i ; med Slovenci po Ameriki KEMIČNO KOSILO Neki kemik v Londonu je iznašel tablete, ki bodo ljudi zadostno prehranjevale in tudi nasitile. Tablete prodajajo v škatlicah, ki sličijo zavitkom za cigarete. 500 gramov teh tablet nadomešča štiri obroke jedi, torej vsebujejo hrano za dva dneva. Tablete so napravljene na podlagi žitne mešanice, dodatki pa sestoj i jo iz koncentriranega mleka in posušene povrtnine. Kako se bo ta način prehrane obnesel v praksi, se bo šele pokazalo. Širite in priporočajte 'Amerikanski Slovenec"! DENARNE POŠILJATVE Dodatek k poročilu o smrti 100 let starega g. Beliča Chicago, 111. — K poročilu o smrti g. Janeza Beliča v Črnomlju v starem kraju, ki je bilo objavljeno v 118 številki tega lista oddajamo, da je bil star 100 let in dva meseca ter da zapušča v Chicagi eno hčer, ki je Mrs. Anton StoniČ. katera biva na južno zapadni strani Chicage na Kostner Ave. Poleg nje zapušča pokojni tudi sina, Mr. Johna Beliča, kateri tudi biva v Chicagi. — Žalujočim sorodnikom naše sožalje! Clevelandčani v Chicagi! Chicago, 111. — V spremstvu č. g. Vitala Voduška sta nas obiskala zadnji četrtek č. g. Julij Slapšak, pomožni župnik od Sv. Lovrenca, v Cleve-landu in g. Josep Žele, ki je baš te dni z odliko dokončal študije na John Caroll univerzi v Clevelandu, Ohio in prejel stopnjo Bachelor of Arts. Obiska smo se zelo zveselili. Avto je dobil Cleveland, O. — Fara sv. Lovrenca je imela preteklo nedeljo svoj farni piknik, katerega se je udeležila cela fara in še iz sosednjih fara so prišli. Največje zanimanje je vladalo med vsemi piknikarji. kdo bo dobil avtomobil, novi Dodge, katerega je podaril Dr. Perko. Med vsemi srečnimi, je bil najbolj srečen Mi'-Louis Gliha, ki je tako postal lastnik kar dveh novih avtomobilov. Mr. Gliha si je namreč pred dvema tednoma sam kupil nov avto. — Pač res sreča! Brat Bonifac Dimnik v \ Willardu Willard, Wis. — Brat Bonifac, ki hišnikujd in kuha preč-g. p. Bernardu Ambrožiču v Chicago, je prišel koncem te* ga tedna na kratek oddih v naš kraj. Želimo mu oddiha in počitka med nami! nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo [enar na dom po pošti. Včeraj lo bile naše cene: ZA DINARJE: Za $ 2.30................ 100 Din Za $ 4.SO................ 200 Din Za $ 6.60................ 300 Din Za $10.25................ 500 Din Za $20.00................1000 Din Za $39.00................2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.30................. 100 lit Za $12.00................. 200 lir Za $29.00.................. 500 lir Za $57.00............=.....1000 lir Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO,'ILL. Naši v Argentini Buenos Aires,Argentina. Nemudoma je 'moral biti odpeljan v bolnišnico rojak Ivafl £vara, doma iz Ivanjgrada P1'} Komnu na Krasu. Zdravnik1 so ugotovili vnetje slepiča i'1 ga takoj operirali. Svara .1® operacijo srečno prestal. — * cerkvi sv. Marte se je poročil Dr. Viktor Kjuder in Marija Lipičar. Poročne obrede je o-pravil slovenski duhovnik Rev' Janez Hladnik. — Gospod D1'" Špiro Želalič, tajnik jugoslovanskega poslaništva v Buenos Aires, je bil premeščen za taJ' nika jugoslovanskega poslaništva v liio de Janiero. -o—— Vsak teden en dopis, naj geslo vsakega dopisni^8 "A. S."! Strun t AMERIKANSKI SLOVENEC so bile proglašene od za dobo, končujočo se 30. junija 1989. Nad $30,000 bo plačanega v gotovini in kreditiranega na vloge. Ta močni zavod je plačeval dividende skozi 50 let in nikdar manj kot 4%. Vabijno vas, da si ogledate njega novi prostorni in umetno zračeni urad. Vaša vloga se sprejme osebno ali potom pošte in je federalno zavarovana do $5,000.00. Premoženje nad $1,650.000. — Rezerve nad $100,000. FRANK. P. KOSMACH, pom. tajnik 2116 W. CERMAK ROAD CHICAGO, ILLINOIS HAMBURG-AMERICAN IINE NORTH GERMAN UOYD AMERIKANSRI v SLOVfeMC NEWYORSKA RAZSTAVA - SVET < TISOČERIH ČUD Pi'vi vtis, ki ga napravi j a svetovna razstava v New Yor-je ta, da je hotela ameriška ^dustrija z ogromnimi stroški Pokazati, česa je zmožna. Predam industrija in seveda denar, ki stoji za njo. Ves razstavni Prostor diha in izhlapeva neko Neizmerno samozavest ameriške mdustrije, ki se je potrudila, da Evropi — ki je bolj dežela duha, kakor pravijo — prikaže, da je lia tehničnem polju brez tekme-Ca na svetu. Na razstavi najde-1110 torej vse največje industrijske firme, pa naj se pečajo z iz-de'oyanjem avtomobilov, jekla, elektiike ali s proizvajanjem zi-vežnih pridelkov ali s pretaka-n.l'em petroleja. Vsaka od teh velikanskih firm si je na razstavi Sradila svoje lastno poslopje, ki Po svoji vnanjosti in po svoji Notranji ureditvi prikazuje njej wstveno gonilno podjetniško silo. Toda ameriški duh ni samo Junaški, ki bi se zadovoljil s prikazovanjem in občudovanjem. Američan hoče tudi prodajati in . užiti. Zato pa si je ameriška ki je na eni strani "otela razkazati svoje bahate ^ožnosti, na drugi strani na ^sto svojstven način poskrbela za to, da privablja kupce, ZMAGOVALKA V KONTESTU tudi M mehča z učinkovitimi rekla-l^imi sredstvi, jim leze v žep in jzvablja dolarje, tako da se nič U(taga sluteč obiskovalec niti ne 2aveda, kdaj je bil premagan in ^ iz občudovalca tehnične veli-c'ne postal ponižni kupec, ki .^esa svoj denar pred smehljaje se mu blagajničarke posameznih paviljonov, ako že ni po-'ta' zapravljivec, ki je, poražen ^ reklame, zamahnil z roko, Ces naj pa bo, saj je razstava sa-f10 enkrat. Za evropske oči je, ' 0l'eJ new-yorška razstava ob-°nem tudi čudovita visoka šola ^etnosti, kako je treba privabiti kupca in mu blago vsiliti „. o, da se bo pri tem še smeh- lja, kajti leta 1960 bo avtomobil gospodar sveta in hiše se ne bodo stiskale več okrog cerkvice, marveč se bodo razprostrle med vrtovi daleč naokrog, kjer je zrak in sonce. Krasne ceste se vijejo, se križajo v dveh, treh nasprotjih ter beže v svojevrstnih mostovih čez reke. Tam vidiš lepo urejena veleposestva, tu spet zdravstveno urejene tovarne, obdane od zelenja in prepletene z vrtovi. Po cestah vozijo majhni avtomobilčki. 50.000 jih kroži po vsej pokrajini. Tudi skozi gorate kraje te peljejo, kjer vidiš, kako se ceste vijejo do najvišjih višin skozi tunele in čez viadukte ob strašnih j?re padih tja gor do snežnikov, kjer dremljejo gorske koče. Na kon cu te ta čarobni sinji fotelj pripelje v središče modernega mesta .kakršno bo čez 20 let. Pešcev na ulicah ni več. Tamkaj gospodari avtomobil. Za pešce so posebne ceste speljane v višini prvih nadstropij. Letalski avtobusi krožijo med hišami. Mesto je mirno, mirno ... Ko je potovanje končano, se moraš vščip-niti v nos, da se zaveš, da zares nisi napravil večurne poti z letalom. To čudovitost imenujejo "Futurama" in 25.000 radovednežev se vsak dan vozi skozi njo. Postavljena je na prostoru, ki meri 12.000 kv. metrov površine in je na njej zgrajenih pol milijona raznih zgradb v po-manjšavi. Foteljev je 600, ki jih vozijo počasi na progi 500 metrov. Vsaka pot stane 2 dolarja. Za 25.000 potnikov na dan je to dohodek 50.000. Pri tem te pa nič ne boli in je vse zadovoljno, obiskovalec in firma. Nedavno se je vršil v New Yorku letni kontest med malimi otroki kitajskega pokolenja in zmagala je pri tem Pat Moy s svojo najbolj originalno obleko. Slika kaže zmagovalko poleg njene matere. i žiš v pekačo in jih še nekoliko časa pustiš v pečici, da dobe skorjico, nakar jih daš na mizo, ;v | . a'JM -o- Solata iz banan Banane olupiš, razrežeš na rezine in jih potreseš s sladkorjem. Po vrhu pokapljaj nekoliko ryma in jih pusti stati tako pol ure. Potem zvrgaš v skledo in po vrhu potreseš z naribano čokolado. —.—o- PRAKTIČNI NASVETI Mastne madeže na knjigah odpraviš tajko, da nastrgaš na madeže krede, list podložiš in poki-iješ s pivnikom. Knjigo obteži jn čez nekaj dni bota pivnika popila vso maščobo. Odstraniti moraš le še kredo, kar napraviš z mehko čisto cunjo. •-U Srebro se čisti z volneno krpo in sežgano magnezij o, ki se namoči v vodi, ali tudi z 1 milom in vodo ter mehko ščet-ko. ROJAKOM V LA SALLE IN NA 0GLESBY! fi. fr I P te mM -Sr - da bi napravil življenje bolj u-dobno za — telo. Slovensko oko pa bo po vsej razstavi zaman iskalo priprav, ki bi mu olajšale življenje njegovega duha. Tudi v tem pogle-clif je naša razstava tipično ameriška. Z. ZA NAŠE GOSPODINJE Gasili m bo hvaležen za ljubeznivo Clfi Je, ki ga je moral končno le aSo plačati. ^•Veliko važnost so podjetja po- £ala na osebje, ki mora biti , prikupno, številno in u- v lenega, neprisiljenega obna- Ako stopiš na primer v °i'dovo palačo, pa slišijo, da j..Voriš francosko, špansko, ita- Ja»sko, švedsko, nizozemsko, ^01Jsko, rusko, japonsko, bo ta- Pritekel kdo, ki te bo v tvo- v ^jeziku podučil o vsem, kar 6 ^ v palači videti. Ako si po ^stavnih palačah utrujen, te , . ajo saloni z mehkimi stoli, dobiš vse časopise in revije. j Palači General Motors je ce- *nično gledališče, drugod so n°-dvoranice, kjer vrtijo fil. j, za utrujene obiskovalce. je uredil krasen vrt, kjer . '1e obiskovalcem stalne kon- rj, V"0- "American Telegraph & k^ephone Co." pa je zasadila jJa«en smrečni gozdiček, skozi katerega žubori potok, samo da budila hlad svojim obiskovalci«. Najbolj privlačno točko je poli na razstav0 firma eral Motors". V posebni o- ^•omni zgradbi, ki je bolj pota mestu' kakor Pa hiši> -ie *irma prikazala razgled (pa- Do1^1*10) po pokrajini, kakor bo j . nie>em mišljenju izgledal isk 1960, torej 20 letih> 0b" ^ °valca posadijo v lepe naslanjače iz modrega baržuna. Stol potem počasi — četrt ure tra-j^.ta bajna vožnja — pomiče hek"° bodočih čudes, medtem ko he ! ^jinstVeni glas, o kater fcaveš, odkod prihaja, razlaga Poredno vse, kar hiti mimo očes w • ih0i ' 18 lrnaš, kakor da gledaš l0^ino stotine in stotine ki-izm °V daleč, kajti vse je tako Vajeno, kakor da bi gledal z J^ 1000 metrov. Peljejo te za rex Prerij"' krasnih dolinskih skozi gozdove in ob oba- in vol, • fepr 111 Jezer- Vasi so se vse ženile v krasna vrtna nase- Druga takšna zanimivost, ki stalno privleče na tisoče obiskovalcev, je "Krog proizvodnje". Posadijo te na mehak stol, ki se lepo suče, tako da vidiš zaporedno vse surovine, ki so na primer potrebne za izdelavo avtomo« bila. Firma Chrysler že prikazuje bobenček, v katerega bodo bodočega človeka zaprli ter ga kot topovsko kroglo izstrelili v vse-mirje na obisk na kakšen planet. V poslopju velike pacifiške železniške družbe kažejo "parado železnic", kjer vidiš vse tipe lokomotiv od prve, ki je bila zgrajena leta 1829, pa do najnovejše. Poleg tega pa najrazno-vrstnejše žeelzniške vozove, mostove ter panoramo, kako nastaja železnica. V poslopju Telefonske družbe ti zastonj preiščejo posluh. Uho nasloniš na mehko slušalo, ki ti govori številke, same številke, najprej glasno, potem pa vedno tišje in oddaljeno. Ako si tako srečen, da poslušaš in slišiš do kraja, si lahko miren, da ne boš tako hitro oglušil. Edisonova družba razkazuje panoramo celotnega New Yor-ka, kjer se vsak večer zablišči 50.000 malih električnih lučic Paviljon "gledanja v daljavo", kjer je nepopisen dren od jutra do večera, dokazuje, da bo v kratkem mogoče opazovati velike svetovne dogodke lepd iz svoje postelje pri čaši kave in duh-teči cigareti. V "Mlečnem paviljonu" nastopajo krasno nastrižene in sfrizirane krave, ki jih molze j o blesketajoči se aparati iz aluminija. Nikjer, nikjer ne vidiš nobene statistike. To je ena največjih prednosti newyorske razstave. Nihče te ne preganja s številkami, nihče s statistikami, nobeden ti ne vsiljuje učenih razprav. Razstava ti prikazuje vsakdanje resnično življenje bo dočnosti s pravimi ljudmi, ki so zajeti sredi svojega dela. A od povsodi se proti tebi stegajo nevidne roke, v katere radevolje siplješ dolarje, dokler jih imaš. Ncwyorska razstava je bežen odraz vsega, kar je človeški genij ameriškega človeka ustvaril NEKOLIKO O VZGOJI Če je v družini kak trmast deček ali kaka trmasta deklica, smo koj pripravljeni, dal nam tak otrok postane kamen spotike v družini in da nas hudo zaskrbi, kaj bo z njim. Slišati je besede staršev: "Temu bomo že trmo izbili iz glave!" — Res je, da taki otroci niso prijetna družba; venomer se upirajo in ugovarjajo in — tako si mislimo — nihče jim ne mor'e do živega. Njih volja je železna in žilava, včasih jim je videti, da se bojujejo salmi & seboj, vendar ne popustijo, ne morejo odnehati, zmeraj bodo trdili svojo; in le to se jim dozdeva tudi pravilno. Vse vzgojeslovne modrosti so kot bob ob steno. Vzgoja trmastega otroka ni iahka, in je obupna, če si prepričan, da moraš močno otrokovo voljo zlomiti. Bolj pravilno je, da otrokovo mišljenje navajamo k dobremu in vodimo njegovo hotenje po pra-em tiru. Močno narobe je, da bi trmo izbijali s šibo in palico; po takem vzgajanju po-ta*ne otrok le še bolj zakrknjen, kljubovalen in zahrbten. Ljubezen in razumevanje sta potrebni za vodstvo takega mladega bitja, in večidel so ženske bolj pripravne za to kot očetje. Ženske prigovarjajo otroku in si dajo s pametjo razložiti, zakaj le mora biti kaka zadeva vprav tako in tako in ne drugače. Večkrat ee nam posreči, da otroka razumemo in mu mirno in s potrpežljivostjo dopovemo, da nima prav. Vsak otrok je človek zase Podedovane posebnosti otroka ne moremo kar izbrisati, njegove volje ne moremo zlomiti, ne da bi oškodovali s tem nje gove duše. Tu pomaga samo pametna skrb. 'Ker bo otrok / občutil, da ga imamo radi, najm bo tudi holj zaupal in nam verjel, da je naše znanje in mnenje bolj pravilno kot njegovo. Trmastega otroka ne smemo skoraj nikoli dejansko tepsti; bolje je, da njegovo močno hotenje, njegovo trdno voljo naravnajo na druga pota in mu z zaupljivostjo pripo-moremo do celega človeka TO INONO GODBA MED NAKLADANJEM STRELJIVA Poveljnik pristanišča na Honolulu je odredil, da mora med nakladanjem municije na vojne ladje vedno igrati godba, in sicer lahke komade. Godba baje dobro vpliva na delavce in preprečuje nesreče pri tem nevarnem poslu. ANGLEŠKA KRALJICA JE FRANCOSKE KRVI t Angleški raziskovalec rodov. Uredništvo "Novega Sveta" sporoča vsem rojakom v La Salle in na Oglesby, da bo v sedmi in osmi številki, to je v julijski in augustovi objavljena zgodovina lasallske in oglesbilske naselbine. V tem opjisu bo za vsakega Slovenca, posebno še za vsakega Slovenca ali Slovenko v tem kraju veliko zanimivega- Bo to slika, kako je začelo slovensko življenje v tem kraju, ki se je pozneje bohotno razvijalo v številna društva, razne ustanove, v slovensko župnijo in sploh vse, kar so Slovenci temi kraju in okolici dosegli. Vsak Slovenec in Slovenka, ki 'biva v tem kraju so na svoje načine sodelovali in poma-magali pri tem razvoju slovenskega življenja v tej ugledni pijonirski slovenski naselbini. In ker bodo vred s tem opisom objavljeni tudi zanimivi družinski opisi slovenskih družin in posameznikov v tem kraju, zato čuti uredništvo "Novega Sveta" dolžnost, da na ta dogodek opozori vse in vsakega Slovenca in Slovenko v tem kraju, da se temu pridruži, da bodo tako vsi brez izjeme v tem družinskem opisu slovenskih družin iz La Salle in Oglesby. Vsaka družina zasluži in je vredna, da ostane o njej 'mali zapisek, odkje sta oče in mati doma, iz katere vasi, katere župnije, kedaj sta v Ameriko prišla, kod sta si kovala življenje v tem tujem svetu. Tak spominski zapisnik smo dolžni, da zapustimo vsaj svojim otrokom. To pa storimo najbolje, če tak zapisek objavimo v mesečniku "Novem Svetu", ki bo ostal s svojimi letniki najbolj popolna zgodovinska priča o slovenskem življenju po naših naselbinah v Ameriki. Zato kdor, še ni naročen na mesečnik "Novi Svet" v La Sallu alf Oglesby se naj takoj naroči na ta list. Stane za celo leto samo $2.00. Opisi ne vstanejo nič. V La Salle,Illinois je naš zastopnik g. Anton Štrukel, ki ima gostilno na prvi cesti. Pojdite k njemu in mu izročite naročnino. Ali pa bo vas te dni sam obiskal v to svrho. — Na Oglesby, 111., pa je naš zastopnik g. Frank Jerin, št. kateremu izročite naročnino, ali pa bo vas tudi sam obiskal še te dni v to svrho. Vsi ste p-rošeni, da se naročite na "Novi Svet" in tako pomagate, da bo zgodovinska slika in opis vaših naselbin čim častneja in čimbolj zanimiva. Opozorite na to tudi svoje prijatelje .in znance. Kdor pa želi lahko pošlje naročnino direktno na: Upravo "Novega Sveta", 1849 W. Cermak Road', Chicago, 111. Uredništvo "Novega Sveta" širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"! Vprav trdnih ljudi z želez-|nikov Anthony Wagner je baje J no voljo nam v življenjskih borbah nedostaja. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Pljučna juha Zreži na tenke rezance kuhanih telečjih pljuč, nato naredi iz presnega masla omako, v katero deni drobno zrezane čebule, zelenega peteršilja, li-monovih lupini«, in mešane dišave. V to stresi pljučne re-za"nce, osoli, zalij še z juho in .nekoliko pokuhaj ter daj z ocvrtimi jajčnimi rezanci na mizo. Po okusu lahko tudi okisaš. » .. j, $ & . -o-- Sirovi cmoki iz krompirjevega testa Naredi testo iz pol funta moke in nekoliko manj kot pol funta kuhanega, olupljenega in pretlačenega krompirja, enega jajca, pol žlice masti in primerno soli. Sveži sir pretlači skozi sito, nekoliko osoli in dobro premešaj. Testo razva-ljaj kakor za češpljeve cmoke, zreži na štirioglate enakomerne krpe, položi na vsako pol žlice sira, zavij skupaj in oblikuj podolgovate cmočke. Te deni potem kuhat v'slan krop, kjer naj se kuhajo toliko časa. da priplavajo na površje. Nato jih s penovko pcberi na re-šeto in ko se dobro odtečejo, jih povaljaj v drobtinah, ki si jih pripravila na malsti in pre-pražila v pekači. Cmočke zlo- ugotovil, da se po žilah angleške kraljice Elizabete pretaka francoska kri. Praded škotske družine, iz katere izhaja, angleška kraljica, je bil baje francoski emigrant iz Montpelliera, torej iz Južne Francije. Pisal se je Jeremie Laujod ter je bil protestantske vere. Laujol je stopil na Angleškem v kraljevo gardo. Pozneje je postal trgovec in se je dal 1. 1699. v času Ludovika XIV., na-turalizirati na Angleškem. Značilno je, da je Wagner objavil svoje odkritje baš ob času potovanja angleške kraljice v Kanado, kjer živi mnogo Francozov. -o—- NOVE VRSTE RADIO NA TRGU Chicago, 111. — Ob letnem zborovanju Zenith radio družbe zadnji torek je predsednik McDonald sporočil, da vsi i'a-dio aparati, ki jih bo družba letos postavila na trg, bodo nove vrste, namreč taki, da ne potrebujejo nikake zračne žice in tudi ne žične zveze z zeml-jo; to delo opravlja zdaj posebni vaJni magnet. Naznanilo in zahvala S potrtim srcem naznanjamo vsem naših sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je, .previden s sv. zakramenti, za vedno preminul ljubi soprog, oziroma oče, Vladimir Braje, v soboto 27. maja v St. Mary's bolnišnici. Pokojni je bil rojen 30. oktobra 1882, selo Plešivica, Hrvatska. Prišel v Ameriko leta 1899, in sicer v Soudan, Minn., živel tam do leta 1924, nato se preselil v New Duluth. Bil je zaveden katoličan in dolgo vrsto let naročnik Amer. Slovenca in Ave Marija. Tem potom želimo izraziti vsem našim "blagim sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo za vse, karkoli ste storili za pokojnika, bodisi ob njegovi bolezni, ali ob času njegove smrti, ko je ležal na mrtvaškem odru. Hvala iskrena vsem. Posebno smo dolžni zahvalo velečastitim gospodom Rev. John Sho-tar, Rev. Hughes, Rev. McHenry, za lepe cerkvene obrede. Dalje najlepša hvala dr. Najsv. Imena za častno stražo ob krsti in za opi avl jene molitve. Nadalje hvala Ženskam Slov. Ženske Zveze, ker so nas obsipale z vsemi dobrotami; nadalje hvala sestram pokojnega in mojim botrom, Mr. in Mrs. Švajgar, ki so od daleč prišli, da so skazali zadnjo čast pokojniku. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše in za vence. Imen vseh ne morem priobčiti. Končno najlepša hvala vsem. Tebi, dragi soprog, večni mir in pokoj; spavaj v Bogu od truda in težav, ki si jih imel v življenju. Žalujoči ostali: Soproga AMALIJA in pet otrok, dva sina in tri hčere. i V •.-....4» New Duluth,'Minil., 26. junija 1939. ' ) V JUGOSLAVIJO Vi potujete naglo in prijetno na naših priljubljenih parnikih: BREMEN • EUROPA COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCHLAND Izborile železniške zveze od Cherbourca, Bremena ali HambnrgS ZNIŽANJE VOZNIH CEN za TJA in NAZAJ v Turističnem in Tretjem Razredu za poletna in jesenska potovanja v Evropo ali iz Evrope. Bivanje omejeno na štiri tedne. Za pojasnila vprašaj la lokalnega agenta ali 130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILLINOIS "Podkrnoški gospod Dolores Vieser: ROMAN ' "Bom, gnadljivi gospod," zamrmra Tevža in se podviza na strmi omejek. Tu se oprime zakrnele smreke in si pritisne klobuček, ki že zdavnaj ni več zelen, z lakti na prsi. Jezavi mož je postal ves pohleven. "Dosti lovske sreče, gnadljivi gospod!'' feče in bulji žalostno. Gospod zgane z jezdnim bičem, ne reče pa ničesar. Stari sopiha. Kje so časi, ko smo hodili veselo na lov drug z drugim! Ko so Tevža imeli še v čislih. Ko so gnadljivi gospod še sem pa tja prihajali h koči: "Tevžek, kako ti je kaj všeč moj konjiček?" Danes starega jazbeca niti več ne pogleda, — jaha ošabno mimo. Tako zelo je pač postal napuhnjen — no saj, se ne da pomagati. Je pač gospod! Toda, če pomislim, kako lepo je bilo. Tevža položi šapo Ohacu na ramo in s« spraska mukoma doli na pot. "Ha saj, moj ljubi puebič!" zavrešči. "Pač ni prav, če se človek preveč ukvarja s peklenci. Nanbart ga ima, lovski pe-klenec ali pijanski peklenec — kakor so pač po vrsti —. Ampak najhujši, puebič, je pa ta mrzli peklenec." Ohac odpre usta in si misli: "Kaj, ali je tudi ta? Dozdaj sem mislil ves čas, da je samo en peklenec. No saj, jih bo pa že več, pa že ne bodo vsi enaki." In ta trenutek se spomni vseh čudnih zgodb, ki jih pripovedujejo oglarji in planšarice, in je ves vesel, ko stopijo iz temnega gozda na sonce. Pa tu ti stoji tudi že proštija in cerkev in na pokopališču gore že dve, tri lučke. Tevža obstoji in vohlja veter, ki piha od Karavank. Ima voh kakor lovski pes. "Nič ne vohaš?" vpraša. , "Nič —," meni Ohac. "Kar prav po pogorevščini diši — hm — hm — po pogorevščini —" Ohac zarezi. "Saj; danes povsod dobro kuhajo, ko so 'sinsveti'." "Bo že menda," zagode Tevža, ampak oči mu iščejo zaskrbljeno po obzoru. Neumno, da zastran gore proti poldnevu ni moči nič videti. "Nevihta bo," reče potem in odloputne škripajoča vratca na pokopališče. "Zapri, da ne pojde smrt za tabo," opomni še fan-tina. Pa kakor so mladi ljudje zmeraj rac-drejši, — si misli Ohac. "Saj greva noter na britof, pa nak ven." Zato vratca pač pripre, ne pa popolnoma zapre; tako se spolni volja Tevžu in njemu tudi. Sicer pa ni slabo, kako se ljubi ženski svet obrača po obeh lovcih. Da ne gledajo na starega godrnjača, je jasno. Lovec biti, je le nekaj lepega. Ohac pa si ne upa tako drzno vrteti črnih oči, kakor bi rad, zakaj tam pri cerkveni steni stoji eden kapiteljskih gospodov, pohabljenec, ki vse noči ne spi. O jo j, kako je pri koncu. V obličje bel kakor sir in lasje sivi! Stari Tevža vzame klobuček z glave in pozdravi: "Hvaljen bodi Jezus Kristus!" 1 Dom Silvester se tako iznenada splaši iz svojega premišljevanja, da omahne in mora naglo poprijeti po berglah, ki slonite za njim ob cerkveni steni. Vendar, ko Poslovenil Janez Pucelj. spozna Tevža, reče potrpežljivo: "Na vekomaj. Amen." Nato pokaže z velo roko proti Kome-Iju, izza katerega hiti kot golob mehak, srebrnobleščeč se oblak na nebo. "Pride kaj?" vpraša boječe. "Ne tako hitro!" tolaži Tevža. "A jih spet trga skrnina, gospod?" "Trga? No, saj — boli me zmeraj. Bilo bi mi žal, če bi prišel oblak vprav tako, da bi zakril sonce." "Ne, ne, preden pride oblak, bo sonce že zdavnaj zašlo," reče Tavža. Dom Silvester otožno prikima. "In potlej ga ne bo cLo svečnice. Jaz ga na zemlji pač ne bom več videl. Bog daj, da bi smel gledati v večno sonce spoznanja — in aeternum." Voščeno, bolestno obličje mu spreleti sijaj kakor soj mrliške sveče. Zarobljeno dobrotno ga tolaži lovec: "No, no, gospod, zimo bomo že še pre-klesali! In na vigred bova spet zapela: Da bi skoraj vigred b'la, da bi se hribci prekopneli. Da bi rastle jagodice, jagodice noj vijolice, da bi dečle prišle trgat je. Dom Črne se dobrosrčno nasmehne to-lažljivi pesmi. "Za me ne bo vigredi več," reče in zmaje z glavo. Tevža reče potihoma sam sebi, da je osel trikrat v dve gubi, meni pa debelo-glavo: ~ "Kdo ve?" Hromeč mu hoče malce nepotrpežljivo ugovarjati — sonce tipi je že nežno in boječe po vrhovih — tedaj pride skozi pro-štijska vrata gospod in gre proti cerkvi. Na roki se mu šopiri ponosni Rudeš. Tevža se nekajkrat lepo prikloni in premišlja, kaj naj bi brž rekel, pa prošt je s tremi dolgimi urnimi koraki že v žagradu. "Si že kdaj videl, da bi kdo jemal ptiča v cerkev?" vpraša dom Silvester brid-kostno. Stari lovec na to ničesar'ne reče. "Tako dela zdaj večkrat," vzdihne duhovni. "Kdo mu naj kaj reče? Jaz sem pri hiši nihče, Rutar mu ne sme pred oči in naš dobri Avguštin, on pač ne bo dolgo." - Zdaj se v pahljačo razliti sončni žarki že poigravajo s križem na zvoniku. Silvester bi bil skoraj prezrl. Zdaj pa dvigne trudne oči k zastrtemu blesketanju. Tevža pa na kratko pozdravi in odide v cerkev. Sede čisto zadaj v klop za lovce in pobožno sklene toge prste. Kakor pa tudi tehtno šepeče svoje očenaše in verujem v Boga in vmes vneto kliče na pomoč sv. Huberta in dobro Barbaro, ne gleda gori k velikemu oltarju, marveč samo na klop, s škrlatom pregrnjeno, ki sedi v njej njegov gnadljivi gospod. Vidi ga vprav lepo od strani. Rjavo obličje se mu odraža motno od rjavega oltarjevega lesa, zlati lasje so lepi in mehki, toda modre oči zro temno in okrog ust je postal ves tuj. Rudeš čepi na klopi pred gospodom in ga pozorno gleda; zdaj pa zdaj skrivši za-gruli. Tedaj se kmečki otroci veselo dregnejo v bok in se le še stežka krote, da se ne zasmejejo. (Dalje prihj VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, Dr. sv. Štefana ŠTEV. 1, K. S. K. J. Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 1939: ANTON BANICH, predsednik, JOHN PRAH, tajnik ANTON KREMESEC, blagajnik. ^*3iiiiifiiiiiuc3iitfiifiiiMraitiii!iiiiticattutiniiiiC311iiiiitMtte3iiiiiiiiiiiicaiMiiiiiiiiicaiiMiiiiiiticaiiiiiiiiniie3 Piknik ki ga prirejate bo uspel, če ga 1 i dobro razglasite v javnosti po- | tom oglaševanja v VffR* Amerikanskem Slovencu j ............i....... ~ , , ,, 1, „..... | S Za društva imamo posebne cene. jgilljMii^ « Zanimivi romani katere je spisal Vas povedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta. — V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi. Z romanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje kraje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer srečujete življenje Indijancev. Naša Knjigarna ima v prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so: BELA REKA (4 knj;se) S slikami 624 strani. Vsebina: — = Dvojnik. — Pred vojnim sodiščem. — Ob Črez mejo. Cena 4 knjigam..................................$1.50 (4 knjige)- s slikami 630 strani. Vsebina: ■s — Miss Alma. — Derviš. — Spletke in Pekel. Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50 Urugwaju. DOLINA SMRTI zanke. IZ BAGDADA V ŠTAMBUL (4 Vnjige) s slikami 627 ............strani Vsebina:—Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu v Evropo. Družba En Nasr. Cena vsem 4 knjigam.......LllLZ.....................$1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM (4 knjige) s slikami 598 .........................., r= strani. Vsebina: — Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kako sem v Meko romal. — Pri Šamarih. — Med jezidi. Cena vsem 4 knjigam....................$1.50 PO DEŽELI ŠKIPETARJEV (4 knjige) s slikami " 577 strani. Vsebina:— Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridt. Ob Vardarju. Cena vsem 4 knjigam ..........................................................................$1,50 PO DIVJEM KURDISTANU (4 knjige) S slikami 594 — strani. Vsebina:—Ama-dija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena vsem 4 knjigam ............................................................................$1.50 SATAN IN IŠKARIJOT 02 knjig) s Slikami 1704 stra- . ni. Vsebina: — Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden. — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena vsein 12. knjigam ..........................................;.......................................$3,50 SOBOLJAR IN KOZAK (4 knjige) s slikami 592 stra- ' ni. Vsebina: — Kozak številka deset. — Na sledu. — Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse 4 knjige ....................................................................................................$1.50 SUŽNJI (12 knjig) s ®'ikami 1885 strani. Vsebina: — V Kairi. , , == — Konji'in ljudje v svetu. — V grobnici in po puščavi. — Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov. — Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje. — Ljubite svoje sovražnike. — Na seribah. — Ugnan. Vseh 12 knjig ....................................................................................................$3.50 (4 knjige) s slikami 625 strani. Vsebina: — Gran Chaco. — Puščavnik. - Božja sodba. Vse 4 knjige................$1.50 V CARDILLERAH Pisano polj« IVERI. — Lov na Sendadora. V GORAH BALKANA (4 knjige) Vsebina: - Zaroka z zaprekami, nik. Vse 4 knjige .. V golobnjaku. 576 strani s slikami. - Kovač Šimen. — Mohamedanski svet- WINNETOU (12 knjig) s 1753 stranmi s slikami. Vsebina: ============= — Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prokletstvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Win-netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetoua smrt. — Winnetoua oporoka. Vseh 12 knjig ..............................$3.50 ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU klV!ee) 624 • strani s slikami. Vsebina: — Med drvarji divjega zapada. — Na Butlerjevi farmi. — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi. Vse štiri knjige ....................................................................................................$1.50 Ž U T I knj'®e) s slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z ...... medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Vse štiri knjige..........................................$1.50 Vsi ti zgoraj navedeni romani se naročajo skupno z ysemi zvezki ali knjigami, ki so navedeni pri zgo-rajšnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romana je cena c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke vsakega romana, ker na ta način pridejo zvezki ceneje, kakor pa če bi jih posamez nardčali. Z vsakim naročilom je poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz-ven če naročnik želi, da se mu pristojbina za C. O. D. njemu zaračuna. Naročila naslovite m: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Pouzel je besedo najprej g. Frank Kerže, potem mu je segel v Jbesedo g. Molek in zdaj ima zopet besedo v dolgih člankih "Resnice teh dni" g. Kerže. Pove marsikaj zanimivega o značaju g. Molka, in je zanimivo, ker to pove g. Kerže, ajmpak je stranskega pomena. Bo zopet — starost kriva, ker eni so tem bolj omejeni, čim starejši postajajo, drugi pa tembolj bistri, ko lezejo v isto starost. To so muhe. G. Keržetu gre za neko kooperacijo pri ohranitvi slovenskega življa, dokler ne utonemo. Ideja je v bistvu dobra, posameznosti so oporekljive in zelo sporne. Pravi, da bo nadaljeval z napori. Prav, nekaj bo dosegel, če se mu posreči, da uveljavi d asi morda pomanjkljiva naziranja o toleranci, strpnosti. Vidi težkoče. Dvomim, da bi videl vseh, ima pa vero v boljšo človeško stran, in ta vera mu utegne polnagat/i. Vsekako mu ne bo škodovalo, ako mu povem, da mora računati z zelo slabim-materialom, če se smem tako izraziti, ker od količkaj vredne tolerance in strpnosti je ta slovenski material oddaljen, kakor zemlja od nebes. Omika, kultura, strpnost, toleranca. Pri nas skoroda nepoznane vrednote. Že petnajst let prebiram dnevnik. Dasi sem morda v 'mairsičem precej osast, še nisem našel v dnevniku niti najmanjše stvari, da bi bilo prizadeto moje katoliško prepričanje In kdo urejuje ta dnevnik9 Popolen ateist, da ga niti framazoni niso hoteli sprejeti med svoje vrste, ker je jasno povedal,da ne veruje na nobeno višje bitje, kar zahtevajo tudi framazoni od vsakega člana. In ta mož je bil že neštetokrat pri meni in se informiral o tem in drugem, in nisva prišla še nikoli navzkriž, dasi je šlo za prepričanje, za moje katoliško prepričanje. To je toleranca, strpnost, omika. Pa vzemite povprečne Slovence, ko gre le za toleranco, strpnost. Nočem opisovati nobenih doživljajev, g. Kerže bo sam najbolj vedel, da obstaja pri naših ljudeh, ko gre za toleranco ali strpnost, le v tem, da je čim manj tolerance in strpnosti, ker jim je prva in zadnja skrb le — farška gonja. In zopet je križ pri tem slovenskem materialu, ker n. pr. prav o meni trdijo, in sam g. Kerže utegne prikimati, da sem skrajno in zelotno in fanatično intoleranten in nestrpen, dasi na drugi Stranj pra,v prijateljsko občujem s popolnim ateistom. Morda kdo poreče, da je.pač le ateist .strpen in toleranten, jaz pa bi ne bil? Bojim se, da bo slovenski živelj prej izginil, preden bo ta slovenski material sploh sposoben za prajvo toleranco in versko strpnost. To je psihologična in še malo druga točka, in tu utegne biti tudi g. Kerže slabo podkovan. Položaj Jugoslavije je skrajno težaven. Obdana je od samih sosedov, ki bi se vsi dvi- gnili, ako bi prišlo le do najmanjšega konflikta. Njenih izpostavljenih mej ne more braniti niti najboljše vojaštvo. Gledati mora na to, da se prepreči vsak konflikt. To se more doseči le s političnim in diplomatskim laboriranjem. Dobro je, da je srbska diplomacija radi izkušenj pri laborira-nju na vrhuncu. Ne trdim, da bi bila politika hinavska, ako je šel- regent Pavle v Rim in Berlin. Ni druge poti. Anglež in Francoz bi se prikazala le, ako bi šlo za lastne interese, Jugoslavija se more zanesti le nase in na svojo politiko. Ce iz tega, stališča vladno časopisje (n. pr. Bilten Jugoslovanskega Kurirja) hudo hvali vladno politiko radi prijateljstva z Rimom in Berlinom, je hvala usmerjena bolj za te "prijatelje", ne za Jugoslovane same. Dokler bodo ti — prijatelji pustili Jugoslavijo pri miru, bo obstajala, drugi ali sama življenja nfi more rešiti, če bi jo prijatelji hoteli zadaviti. Pregovor pravi, da je bolan pes več vreden ko, mrtev lev. Nekaj potrpežljivosti je tre^ba tudi tam kjer hočejo, da Jugoslavija ostane. STRAH PRI-MOŠKIH IN ŽENSKAH Angleški poslanec Tate je v spodnji zbornici načel vprašanje, da-li so moški ali ženske bolj podvrženi paniki. Šlo je za predlog, ali naj ženskam dovolijo na borzah ulogo senzalov. Tate je opozoril na dejstvo, da se pri vsaki krizi nervoznost in panika pojavila najprvo na borzah. To bi se po njegovem mnenju predrugačilo, če bi tam delovale tudi ženske in bi uveljavljale svoj pomirjujoči vpliv-Sploh je dokazano, da so pretežno moški, ki delajo panična razpoloženja, zmešnjavo in prerokujejo vojne tudi tedaj, kadar ni za to nobenega razloga. Vlada pa se Tateovim izvajanjem ni mogla priključiti in tako ženske tudi v doglednem času ne bodo imele nobene uloge na londonski borzi. -o- "Amerikanski Slovenec" *** "Novi Svet" sla lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! ■Illll^ p, HSSRfflH Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE g DR.J0HN J. SMETANA S OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. j§ zjutraj do 8:30 zvečer. ^iiiiiiaiiiiiBiiiiiaiiiiiaiiiiHiiiiiaiiiiiaiiiiiaiiiiiaiiiiiBiiiiiBiiiiH^ DR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St) Tel. Canal S817 CHICAGO. ILL, PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI B Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANi — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Sobota, 1. julija 1939 Stran 4 ' " * AMERIKANSKI SLOVENEC