230. številka Ljubljana, v ponedeljek 6. oktobra. XVII. leto, 1884. Iskaia vsak dan ivc«er, izimši nedeljo in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ca leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. UpuiHi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se M vračajo. Uredništvo in upra vništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, rGIedališka stolba". ' II pravn iS t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvan. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, Btare goBpode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem ČaBU ponovi, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ , četrt leta...... . 3 . 30 „ n jeden mesec....... I „ 10 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto....... . 15 gld. — kr. „ pol leta .. ..... 8 „ — „ „ četrt leta........ 4„ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Upravništvo „Slov. Naroda". Zveza slovenskih posojilnic. V marsičem so nam bratje Čehi že bili voditelji in v vzgled. Mnogokrat smo jih več ali manj srečno posnemali. Najnesrečneje brez dvojbo takrat, ko smo si tudi mi prisvojili pasivno politiko, naj-srečneje, najvspešneje pa glede posojilnic. Kolike važnosti so posojilnice, kaže nam prvi pogled na Česko-Blovansko ozemlje. Okolu 800 posojilnic deluje na Češkem in Morav.skcm, torej dvakrat toliko, kakor v vsej ostalej Cislitaviji. Posojilnice so izredno veliko pripomogle, da so se Libuše potomci otresli nemškega jarma, da so iz defenzive prestopili v ofenzivo in v obče tako dosledno in krepko napredovali, da se Nemci že raznarodenja boje in premišljujejo, kako bi zajezili češko silo Čehov vzgled, blagodejni upliv posojilnic v gmotnem in kot posledica v narodnem oziru, napotil je tudi nas Slovence, da smo si začeli snovati jednake zavode in po razmerno kratkem delovanji vzraatlo nam je Že 23 posojilnic, katere liki zaporne tvrd-v.iavc ijo naša tla tujega kapitala in imajo iia-mei» nnra blugostanje in nezavisnost. a sklenile so že lansko leto mej-sebojno i tej zvezi da zakonito lice, imele so vč* ob 11. uri svoj shod v Ljubljani. Temu ^doval je načelnik „Zvezi slovenskih pos«. , uslužni gospod M. V oš n jak, ki se, bo> " v Gradci, bodi si v Celjskem gnezdu di ''enov, neumorno in požrtvovalno poganja predek naroda. Ko se je sešlo zadostno število ii. posojilnic, otvori gosp. predsednik Bhod, poudai, da je bila „Zveza slov. posojilnic" do sedaj „di\, društvo". Treba, da Be kot društvo vknjiži v društveni register, da se v ta Damen pravila predlože mini-sterstvu v potrjenje. Pravila izdelal je gospod predsednik po vzgledu „Zveze čeških posojilnic", — mu-tatis mutandis — in se pri tem oziral na naše razmere. Tajnik g. Veršec Čita potem pravila, odstavek za odstavkom. Po kratkej debati, v katero so posegali gg. Simon, Knez, LavrenčiČ, dr. Vošnjak, Regali, se pravila vsprejmo in določi, da je sedež na-čelništvu za sedaj v Celji. Načelnikom „Zvezi slovenskih posojilnic" izvoli se per acclamationem g. M. Vošnjak, kot odborniki pa: dr. J. Glančnik, odvetnik in načelnik posoiiinice v Mariboru; dr. Jos. Vošnjak in Ant. Knez v Ljubljani; dr. N. Tonkli, odvetnik v Gorici; Lovro Baš, c. kr. notar v Celji; J. Hav-zenbichler, posestnik v Žavci; J. Šuster, župan in načelnik posojilnici v Šent Jakobu v Rožni dolini na Koroškem. Mej zborovanjem došla je naslednja brzojavka: Zadržani se zborovanja udeležiti, kličemo zbranim, za gmotni poboljšek slovenskega naroda He po-tegujočim, rodoljubom srčni: Na zdar! Ormoška posojilnica. (Konec prih.) Deželni zbor kranjski. (VI. seja 1. oktobra.) (Dalje.) V debati o deški sirotnišnici „Collegium Mi-rianum" poprime za deželnim predsednikom besedo poslanec g. S vete c, rekoč, da je v statutu popolnem jasno in da Dežmao le zavija, kar Be je stvarno istinito ustanovilo. Več se pa ne more do* ločiti, nego da se drugi deželni jezik uči, kolikor je to mogoče, a to ni zavisno, kakor trdi Dežman, od dobre volje vodstva deškega zavetišča, saj imajo c. k. vlada in deželni odbor nadzorstvo. Prvi smoter vzgoje pa je in ostane, da sa v tem zavetišči uče dečki ne samo jezikovnega znanja, ampak praktičnih vednosti za življenje. Dežman jako jezno naglasa, naj se gleda le na slovensko časopisje, sosebno na „Slovenski Narod", kako besen je ta list, če se v deškem ali dekliškem Birotifiči deklamujejo nemški in slovenski proizvodi. Tu gre pri odgoji za vsakdanji krub in čudno se mu zdi, ako ne smatra g. dež. predsednik nemškega jezika, deželnim. Nemšk; jezik je in ostane deželni jezik v Kranjski in g. dež. predsednik je v jako čudni zmoti, če tega ne ve, Luckman meni, da se zopet na dan vleče nesrečno jezikovno vprašanje. Vsi narodnjaki gledajo le na to, da se njih otroci uče v šolah nemški. Saj je pa to tudi razumljivo, kajti vsa zgodovina Kranjske je nemška, isto tako kultura v deželi. Jezikovni razpor je jedini pravcati program narodne stranke. Da bi tega ne imela, potem bi izgubila vsak predmet za agitacijo. Dež. predsednik baron Winkler, pravi g. Luckman, izjavljal Be je v svojem govoru napram nemškemu jeziku preveč uljudno, ker je nemški jezik jemal premalo v poštev in vendar je nemški jezik državni jezik, s katerim se posluje v državnem zboru in kateri je bil zveza, da se je avstrijsko cesarstvo v obče vzdržalo. Jako iznenađena je bila nemška stranka, ko je zaslišala odgovor na interpelacijo zastran nemške ljudske šole, katero hoče ustanoviti kranjska hranilnica. Vlada ni ;*nela ničesa preiskovati, je li zmožna hranilnica na-itl izdatek za nemško šolo ali ne, ima li dovolj fl blagohotni namen ali ce. Ni bilo treba ne pri deželnem šolskem svetu, ne pri me^ kem svetu, kajti sosebno pri mestu Ljublju bivajo se le jako slabe informacije. Pri me. ^ru Ljubljanskem velja le gaslo: „Nix deut. 'tem gaslu se je mestni magistrat i ravnal, ko o, povedati vladi, kateri po- sestniki v Lju bi se vzprejeli mej volilce veleposestva up. deželno desko. Takrat na- znanil je mestni m 8 iste, kateri so bili njemu po godu. Treba p ^lotra^ati, da je sklep kranjske hranilnice k 'sten, 8aj je Nemcev GO.000 v deželi in nai LjibljanBkem mestu. A Nemci se hočejo učiti n Midski šoli, zato si hočejo ustanoviti i nemški solo. Dež. glavar grof Thurn opozarja g. poslanca Luckmaua, naj ostane pri stvari. Luckman odgovarja, da ni imel drugej prilike odgovoriti na to, kar se je povedalo na interpelacijo zastran hranilnične nemške šole. Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški pravi, da ima „Collegium Marianum" le namen, da Be dečki izobrazijo v obrtih. Jezikovni pouk je še le druga stvar. Če se reče, da nema narodna stranka drugega programa, nego jezikovnega, se z isto pravico, kakor se je streljalo na narodno stran, to povrača na nemško stran zbornice, kajti le ta pač nema dru-zega programa, nego razširjenje nemštva, germanizacijo. Da se otroci slovenskih starišev pošiljajo v nemške šole, to je razumljivo, a to store le sUriši, katerih otroci gredo na visoke šole. Nemci pa, ki toliko nagiašajo učenje drugega deželnega jezika, vendar ne puste učiti svojih otrok slovenskega jezika. In če je drugi jezik potreben, pač bi bil za Notranjce potrebneji laški nego uemški. Pravi namen pa je in mora ostati v tem zavodu, da se odgoje pridni, rabljivi obrtniki in da se priuče slovenskega jezika, in, kolikor je možno, nemškega. Poslanec dr. Papež naglasa, da je nasprotne stranko požarna hramba zatrobila v rog, češ, da je nemštvo v nevarnosti. Pri obravnavah v upravnem odseku izpustile so se v sporazumljenji z vsemi člani odseka, tudi nemškimi, besede, naj se ne uče učenci v deškem zavetišči „Collegium Marianum" obeh deželnih jezikov „in Wort und Schrift", kakor je to bilo v predlogu deželnega odbora izraženo. Zdaj se naglasa z besedo „nach Thunlichkeit", da se stori o pouku druzega deželnega jezika v zavetišči, kar je v obče mogoče. S to besedo, katera se nahaja i v državnih zakonih, pa ni rečeno, da bi se sploh ničesar storiti ne imelo. Narodna stranka ima program ravnopravnosti, tega se je tesno oklenila in se ga bode strogo držala. Prepir v deželi bode končan v istem hipu, ko bode uemški „Schulverein" iz dežele. Takt pa prepoveduje, da bi se slovenski poslanci sklicavali na osobo Nj. Veličanstva cesarja, kakor je to storil g. Dežman. Poslanec g. Grasselli opomni, da je vse, kar je trdil gosp. poblanec Luckman o postopanji mestne občine Ljubljanske, zaradi volilne pravice hišnih posestnikov, upisanih v deželno desko, da bi bil naznani! le tiste hišne posestnike, kateri so mu bili po godu, le zvijačno obrekovanje. Poslanec g. Luckman se izgovarja, da je to trdil zastopnik vlade pri državnem sodišči, ko se je obravnavala dotična pritožba nekaterih hišnih posestnikov. Poslanec Faber pravi, da je novinec v jezikovnih stvareh, a ker Be je omenil nemški „Schulverein", mora odkrito izjavljati, da je on velik prijatelj in pristaš tega društva. Da bi nemški „Schulverein" ne pomagal, ne blo bi mogoče ustanoviti toliko šol v revnih Kočevskih občinah, a nemški „Schulverein" žrtvuje mnogo tisočakov v ta namen. Tudi Slovenci naj bi ustanovili jednako društvo, katero bi ustanovljenje slovenskih šol podpiralo. Koliko je v Ribniškem okraji občin, katere bi potrebovale ljudske šole, a prerevne so, da bi si jih ustanovile. Kočevarji pa so ne branijo učenja slovenskega jezika. S Slovenci zamenjavajo svoje otroke, da se slovenski nauče. Vladni svetnik g. Kočevar naglasa, da je „Collegium Marianum" privaten zavod in da nema vlada pravice uplivati, kakov naj bode učui jezik Poročevalec dr. Toklukar pravi, da ko bi hotel odgovarjati na vse, kar je danes slišal, trebalo bi mu govoriti par ur, a vender ne bi prepričal nobenega gospodov nasprotne strani. Če je g. Dežman trdil, da pri obrtniških vajencih mojstri najprej povprašujejo, znajo li nemški, ni to resnično, kajti mojstru bode /.mirom ljubši učenec, ki je dobro poučen v potrebnih šolskih predmetih, nego pa, da zna uemški, a je tepec. Pritožbe Dežmana o slovenskih časnikih nese utemeljene. In če Dežman trdi, da je uarodna ravnopravnost, kar se nemštva na Kranjskem tiče, „jammervoll% je to pač le govorjeno za parado. Kočevarji so v jezikovnih vprašanjih bclj to-lerautni, ko Dežman. S Kočevarji se bodo Slovenci luhko sporazumeli, da bi se pa z Dežmanom, tega poročevalec ne verjame. Pri glasovanji se zavrže predlog g. Dežmana ter vsprejme predlog upravnega odseka, potem pa so j a sklene. Poročilo deželnega odbora o nameravanem gradenji dolenjske železnice. Slavni deželni zbor! Z dolenjsko železnico pečali so se od leta 1864. sem vnovič razni zastopi naše dežele. Najpred razpravljalo se je o tem vprašanji vsled ukaza visoceg* c. kr. minister-stva za trgovino in gospodarstvo dne 18. avgusta I. 1864. št. 1309. v kranjski trgovinski in obrtnijski zbornici, ko se je posvetovalo o načrtu novega že-lezničnega omrežja avstrijskega cesarstva. Trgovinska in obrtnijska zbornica izrekla se je v svojem dotičnom poročilu na visoko c. kr. trgovinsko raini-sterstvo dne 7. novembra leta 1864. za zvezo deželnega glavnega mestu Ljubljanskega s Karlovcem. Od tačas predlagale so se vnovič prošnje na visoko skupno ministerstvo in na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo, kakor tudi obema zbornicama visocega državnega zbora od kranjskega deželnega odbora, od trgovinske in obrtnijske zbornice, od mestnega zbora ljubljanskega in od dolenjskih občin. V zbornici slavnega kranjskega deželnega zbora govorilo se je o dolenjski železnici prvikrat v seji dne 29. jauuvarija 1. 1866., iu h;cer o priliki, ko je Blavni deželni zbor za prvotna dela Liubljansko-Trbi-Ške železnice dovolil donesek iz deželnega zaklada. Dne 18. Beptembra 1. 1868. pripozual jo slavni deželni zbor važnost in potrebo dolenjske železnice, ki naj bi vezala Ljubljano s hrvatskimi, ogrskimi in dalmatinskimi železnicami, ter je sklenil, da se predloži prošnja na visoko ministerstvo. Jednake sklepe btoril je slavni deželni zbor 1. 1869., 1870., 1872., 1873., 1874., 1875., 1876., 1878., 1880., 1881 in 1882. Kakšen uspeh so ti sklepi imeli, je slavnemu deželnemu zboru Že tako znano. Deželni odbor usoja si torej le opozarjati na ukaz visocega trgovinskega mioisterstva dne 5. aprila 1. 1869., štev. 21845., v katerem se je deželnemu odboru na znanje dalo, da trgovinsko ministerstvo važnost upitne železnične zveze prizna iu da se je ua to zvezo tudi v dotič-nem dne 15. marca 1. 1869. v zbornici poslancev visocega državuega zbora predloženem načrtu postave zaradi dopolnitve omrežja avstrijskih železnic v ozir jemalo. Dalje usoja ui deželni odbor tudi spomnili na ukaz visocega trgovinskega ministerstva dne 8. junija 1. 1869., štev. 9251., v katerem se je deželnemu odboru povedalo, da je morala c. kr. vlada prej omenjeni načrt postave zarad dopolnitve železničnega omrežja, z ozirom na zaključek zadnjega dižavuo-zborskega zasedauja, bicer nazaj vzeti, da pa vlada vse jedno tudi za naprej še ostane pri svojem v tem načrtu razloženem programu. Konečno opozarja deželni odbor na visoka ukaza dne 7. in 27. junija 1. 1872, štev. 22503., 1. 1872., s katerima se je tehnično pregledovanje predloženih treh železničnih načrtov zaukazulo in na podlagi teh ukazov tudi zvršilo. Vsled prošnje, ki jo je predložil deželui odbor dne 2. lebruvarija 1. 1882., štev. 6317. 1. 1881., zopet trgovinskemu ministerstvu kakor tudi obema zbornicama državnega zbora, naj bi se kar najhitreje predložila in sklenila postava zarad naprave železnice iz Ljubljane skozi Dolenjsko doli do ogersko-hrvat-skih oziroma dalmatinskih železnic, naročilo je visoko trgovinsko ministerstvo z ukazom dne 27. junija |( 1882., štev. 1067. c. kr. deželni vladi, naj deželnemu odboru neznani, da ekscelenci gospodu trgovinskemu ministru z ozirom na to, da se v sedanjem času od državnih financ za železnične namene tako ogromno veliko zahteva, za bližnjo prihodnost ni mogoče obljubiti, da bi se na državne stroške izvršila zgradba naprošene železnice, katera kot glavna Črta onih železnic, s katerimi se ima zvezati, ne zadostuje zdaj že kazajoči se potrebi, kakor tudi ne zahtevanju za pozneje zaželjeno dopolnitev prometnih potov, vender pa da je pripravljen, za ta slučaj pre-tresovati vprašanje zarad državnega doneska, ako bi se vdeieženci poprijeti gr&denja krajne železnice, katera bi se prilegla posebnim razmeram prometa onh krajev dežele, ki leže mej Ljubljano in Novim Mestom, in ako bi se moglo za gotovo prepričati, da so stavbeni stroški, ki bi se morali kolikor le mogoče znižati, — morebiti po izgledu građenja železnice v Kremški dolini — zagotovljeni, ako mogoče samo z izdajo delnic in da se kar največ izogne vsakateri kurzni zgubi. Te delnice morali bi večjidel udeleženci prevzeti in država bi samo z ODim doneskom pripomogla, katerega bi delničarji ne mogli skupni spraviti. Z ozirom na ta ukaz sklenil je slavni deželni zbor kranjski v seji dne 17. oktobra 1. 1883. sledečo resolucijo: „Deželnemu odboru se naroča, naj v sporazumu s trgovinsko in obrtnijsko zbornico kranjsko dela na to, da se sestavi odbor, obstoječ iz zastopnikov deželnega odbora, trgovinske in obrtnijske zbornice v Ljubljani, mestnega zbora Ljubljanskega, kranjske hranilnice v Ljubljani, iz nekaterih posest nikov dolenjskih in zvedencev o železničnih stvareh. Ta odbor naj bi delal na to, da se že jedenkrat uresniči želja slavnega deželnega zbora glede zgradbe dolenjske železnice". Vsled tega sklepa naznanil je deželni odbor zdaj navedeni deželno-zborski sklep trgovinski in obrtnijski zbornici, mestnemu magistratu iu kranj-skej hranilnici v Ljubljani, potem županstvom občin Novomesto, Metlika, Črnomelj, Višnjagora, Žužem perk in Trebnje, dalje gospodom: Karol Luckmanu-u, vodji kranjske obrtnijske družbe, Franc Kotnik-u v Vrdu, Alojzi Praschnikerju v Kamniku, Janez Ko-sler-ju v Cekinovem gradu pri Ljubljani, J. Gorupu v Trstu, J. Tomek-u v Rakovniku, Albin grofu Margheri-ju v Otoču, Karol Rudež-u, Franc Ksav. Souvan-u v Ljubljani in Josip vit. "VVenuseh-u vodji građenja Kremške železnice ter s tem naznanilom obj jednem tudi povabil za vstop v omenjeni železniški odbor. Dalje naznanil je deželni odbor upitni deželno-zborski sklep svitlemu knezu Karol Auerspergu in Ćastitej generalnoj direkciji avstrijske alpine in rudarske družbe s povabilom, da bi odposlala svoja zastopnika v železnični odbor. Na prošnjo županstev občine Velika Loka in Prapreče prijavil se je tudi tema večkrat omenjeni sklep s povabilom, da pošljeta svoja zastopnika v odbor. Trgovinska in obrtnijska zbornica poslala je v odbor, gospoda zborničnega predsednika Josip Ku-šarja, svetovalca Pankracij Eichelter ja in Vašo Pe-tričiča, mestni zbor Ljubljanski odposlal je gospoda župana Peter Grasselli-ja, Franc Fortuno, grajščaka, in Fran Žužek-a, inženirja v Ljubljani; kranjska hranilnica gospoda predsednika Aleksandra Dreo; mestna občina Novomeška gospoda župana dr. Albin Poznika; mestna občina Metliška gospoda Leopold Gangl-na, posestnika in mestnega blagajnika v Metliki; mestna občina Črnomeljska gospoda Andrej, Antoučiča posestnika v Črnomlji; mestna občina Višnjagora gospoda župana Anton Štepic-a; občina Trebnje gospoda okrajnega sodnika Ludovika Golia; občina Velika Loka gospodu grajščaka Marko Trbu-hoviča pl. Scblaehtschvvert; občina Prapreča gosp. učitelja Vinko Kmet-a. Svitli knez Karol Auersperg odposlal je kot zastopnika gospoda višjega gojzdarja Ernesta Fabra. Iz med druzih povabljenih pisal je le g. Jan. Kosler, da ne more vstopiti v odbor, vsi drugi pa so vabilo sprejeli. Seja železničnega odbora, v katerega so vstopili vsi deželni odborniki, bila je dne 10. aaja t. 1. Ko je gospod deželni glavar grof Thurn v kratkih besedah povedal, kaj da se je od leta 1864. sem glede dolenjske železnice storilo in ko je župan ude železničnega odbera v imenu mesta Ljubljanskega pozdravil, bila sta gosp. deželni glavar grof Thurn načelnikom odbora in gsop. žup.fti Peter Grasselli na-čelnikovim namestnikom per Aeclamationem izvoljena. Poročevalec bil je deželi poslanec gospod Janez Murnik. Po daljnej živainej debati, katere se je več gospodov udov železničnega odbora vdeležilo, sklenila se je sledp.ča resolucija: „Glede na to, da je glavna Železnica iz Ljubljane v Nuvomesto doli do ogersko-hrvatsko- dal-mantinskih železnic sedaj nedosegljiva, je delati na co, da se gradijo lokalne železnice na Dolenjskem, ter je v to avrho voliti izvrševalni odsek peterih udov, katerega naloga je, poizvediti razne črte, potem dotične stroške in doneske vdeležeucev ter za vsak slučaj posebej železničnemu odboru poročati. V izvrševalni odsek bili so z glasovnicami izvoljeni gospodje: Jos

ki je ta dan vodil v * škem trgu kontrolni shod, — mej tiste naše Nemce ali nemškutarje, ki nosijo soboj tisto „visoko stopinjo" omike, ipak Vam povem, da je ta gOBpod nadčastnik pri tem Bhodu svojo omiko (naj je že nemška ali nemškutarska), — v najvišej Btopiuji pokazal. In če ne verjamete gospod urednik, pa slušujte: Pri tem kontr. shodu so se tedaj sošli naši Blovenski fantje, — sledeč vojaškej svoji dolžnosti. Navzočni bili so pri tem shodu tudi dotični župani in zastopnik okrpjnega glavarstva g. komisar P. Gosp. nadčastnik pnčoe ob uri klicati imena naših fantov — vojakov po zapisniku. Slehern, katerega ime je g. P—r izgovoril, imel se je oglasiti, da je navzoč. Razume se samo po sebi, da se vsak človek pri takoj priliki posluži svojega maternega jezika, — in ne kitajskega, katerega se ni učil. Tako se je tudi pri tem shodu zgodilo. Oglasil se je vsak s: .Tukaj!" — Ta besedica „tukaj", lejte razvnela je pa občutljive živce g. nadČastuika tolikanj, da je dobil povod pri slehernem, ki se je s ntukaju oglasil, prav omikano (?!) in robato (!?) zarenčati, rekoč: „Tukej se odgovori po sovdašku, in neč drugač! — Tukej se reče „hieru, zamir-kajte a', pa ne „tukajtt, tepec, osel, s .... ! itd." Tako omikano vSdel se je dne 4. oktobra g. nadčastnik P........r v *škem trgu, — in sicer mej množico priprostoga naroda; kaj je hotel gosp. nadčastnik 8 tem svojim vedenjem nam družim pokazati, mi ni znano, povsem pa redka prikazen. Vsled tega bi mi danes temu duhovitemu gosp. nadčastniku P. z ,, občutljivimi živci", v katerih razbija hudournik nemške omike (? ka-li ?), svetovali, da se potrudi v jednacih slučajih s svitlejšimi in čistejšimi žarki svoje germanske kulture mej našim narodom svojo službo opravljati, drugače bode naš priprosti slovenski narod mislil, da se pošiljajo v dežel navadni pa preoblečeui hlapci — o katerih se soditi da: vvie der Schelm selber ist, so denkt er von An-deren 1" G. nadčastnik je pa dobil tukaj za svojo nemško omiko, — navaden Greuterjev: nPfui!u katerega naj nadčastnik jgospod P—r blagovoli dobro spraviti 1 — Obžalujemo 1 Dolenjski poha j kovale c. Iz §evnlike okolice 1. oktobra. [Izviren dopis] Nekaterim starišem in otrokom so se še le sedaj oči odprle, da so bili v nemčursko šolo le zapeljani. SevniŠki gospodje so nas že lansko leto svarili, da brezverni Kavčič, kateri je le tukajšnjo, takrat jednorazredno šolo obiskoval, druzega pa se nič učil ni, da on nevedne ljudi le moti. Kdor hoče iti v mesto dalje študirat, mora tudi izkušnjo iz krščanskega nauka narediti, in letos smo se pa vsi prepričali, da o krščanskem nauku v tej šoli ni prav ne duha ne sluha, ter da bodo taki ljudje s časoma le Turki. Tako nevednih otrok naj se Bog usmili. Werniutk, kateri nikoli učiteljske izkušnje delal ni, ker mu je preteška, vabi otroke le žo s trompeto v šolo, katero pri telovadbi v okolici večkrat slišimo, njegov tovariš Ajstrič pa v šoli otrokom kaj na gosli zagode, in šola je vesela. Otroci pa, ki se v mladostnem času ne učijo krščanskega nauka, branja, pisunja, računanja itd., bodo divjaki in berači. Živež iu obleka gotovo ni toliko vredna, kakor prava šola. Tudi dr. Mauer, posestnik Tu-riškega grada se je dal pred dvema letoma od Kavčičeve brezverske šole zapeljati, a čez jedno leto je že dečka iz šole vzel in pa celo pretočeno leto doma imel, kar je bilo pametnejše, [kakor v tako šolo pošiljati ga, kjer so otroci vse druge neumnosti in nepotrebnosti učijo, da se ljubi mladostni čas trati, le tega ne, kar bi jim v prihodnjem življenji bilo v prid. Iz Podbrezja 5. okt. [Izv. dop.] Tržičani in Podbrežani z občinarji drugih katastralnih občin vred so po posebni deputaciji glede prestrmega klanca v Gobovci in dveh druzih klancev izročili nujno prošnjo visoki c. kr. deželni vladi, kar je bilo ne le v tem listu, ampak tudi v listu „Slovence" priobčeno. (Hvala obema.) Zaradi tega bila je splošna zadovoljnost, tem več, ker je vsak pričako-še kaj več v časopisih čitati. Res je prve pro-•st. jako razveselila, slišati o prošnji na visoki r, katero so odposlali vrli Kamnogoričani pa to nikakor še ne zadostuje, kajti zau. bolj za deželno cesto od Krope in Kamnik Tržiča, prosili so le o ti zadevi, kar jim na korist. Glede pa, da gre tu za skupni glede, da Tržičanom in Pod- brežanom b ™>0 cesto od Krope in Kamno- gorice do Tr. "*bo, ako visoka vlada cesto v Gobovci pre. e ravno prvi začetek na korist obrtniji v Iz tega staL avno pr >simo svoja po- slanca dra. Pokluka Hu i interpelirata pri prvi priliki v de* je visoka de- želna vlada že pričela * odbreške ob- čine od dne 10. septe "j da misli z 1 njo početi? Da se tega naša vrla posi*ncn poprimeta, Bmo gotovi, ter ju ob jednem j.vno zagotavljamo, da jima bodemo glede truda kot volilci tm-iežni Že obrtniji na korist moral bi Gobovec odstranjen biti, ne da bi tu v poatev jemali velikanske nesreče, ki so se in se še vedno v t. m zastaranem klanci dogajajo. Pod b rezan Domače stvari. — (Tiskovno pravdo) začel je proti našemu listu in proti g. A. Navratilu g. Sallocher, zdravnik v Metliki in sicer zaradi dopisa „Iz Metlike" v 199. štev. Nai urednik g. ^eleznikar bil ie danes v tej zadevi poklican k deželni sodniji. — (Imenovanje in premeSčenj e.) Gospod avskultant Emil Rizzoli imenovan je pristavom pri c. kr. okrajni sodniji v Ribnici. — Pristav g. Ivan Kur alt premeščen je vsled lastne prošnje iz Ribnice v Rateče. — (Dva srbska nadČastuika) obiskala stu včeraj Ljubljano. Jeden je rodom Goričan, nekdaj Janko Št ib elj , sedaj Janko Vukasović, drugi Lazar G. Božič. Prvi gre obiskat svoje sorodnike, drugi, rodom iz Šumadije, ga spremlja, da se seznani z našimi pokrajinami. Junaški postavi obeh gospodov in krasni uniformi vzbujali sti občno pozornost. V čitalnični restavraciji bila nam je pre-prijetna prilika, seznaniti se ž njima in veseliti ae njijinih krepkih navdušenih govorov. — (Nemški otroški vrt) Danes začelo se je upisovanje za to podružnico nemškega šul-ferajna v Mahrovi hiši, ob jednem pa lov na slovenske otroke. Videli smo mnogo revnih starišev, ki so šli upisavat svojo deco, a ne znajo niti besedice nemški. Nemci, poBebno pa količkaj premožni, ne bodo dajali svojih otrok tja, kajti namen temu vrtu je jedino ta, luliko sejati v srca mladino slovenske. — (Konfiskacija.) „Soče" zadnjo štev. zaseglo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka z napisom: „Pobratimstvo goriških Slovencev in Italijanov proti irredenti". Uredništvo priredilo je drugi natis. — (Velik pretep) bil je preteklo noč na mestnem trgu, a trajal ni dolgo, ker je redarstvo v par trenutkih naredilo mir. Neki postopač je pri tej priliki druzega z nožem na glavi in na roki ranil. Raujenec mu je sicer nož odvzel, a se pri tej priliki na roki obrezal. Policija odvela je razgrajalce k sodniji. Mej njimi je tudi gospod, ki se prišteva izobraženim krogom, a je v Virantovi kavarni nekega pomagača s pestjo tako obdeloval, da je ves črn. — (Vodstvo južne železnice) je baje ukrenilo, tudi v Ljubljani, kakor na Dunaji, Kaniži itd. sezidati iz penzijskega zaklada kondukterjev blizu južnega kolodvora veliko poslopje, v katerem bi bilo prostora za 50 sprevodnikov iu njih obitelji. Ako Be ta ukrep uresniči, bodo mala stanovanja gotovo ceneja. — (Tourin retour-liste) za vožnjo mej Litijo iu Ljubljano dovolilo je vodstvo južne železnice. V kratkem se začno izdavati. Gosp. Fr. Hren, veletržec z lesom, ima za to pridobitev posebne zasluge. — (Nova uječa.) Poroča se, da pravosodni e naše ministerstvu namerava prirediti novo uječo, v katero se bodo vzprejemali samo mladostni kažnjene*, zločinci, ki še neso v/polnili dvajsetega leta. Razuu tega imajo se po sedanjih kaznilnicah napraviti strogo odločeni oddelki za mladostne hudodel-nike. Če se pomisli, da marsikoji mlad hudodelnik pride iz svoje pokore še veliko bolj izprijen, pač tudi zategadelj, ker je svojo kazen, torej svoje „poboljšanja" užival v slabi tovaršiji starih, nepoboljšljivih zločincev, onda mora se namero justičnega ministerstva hvaliti, ker izvedena bode veliko mladostnih grešnikov rešila popolne moralične propasti. Kazensko-pravno slovstvo že iz davna priporoča take naprave. — (Na sv. Lukeža dan) 18. t. m. ob 9. uri dopoludne bode c. kr. kmetijska družba kranjska „Pri bavarskem dvoru" pet bikov in dve telici muricodolskega plemena na prodaj postavila. — (Zgubil) je policaj Tomaž Kranjc, ki je bil v službenih zadevah v Ljubljani, svojo črno listnico, v katerej sta bila mej drugim dva kupona avstrijske rente v vrednosti 42 gld. Kdor bi bil listnico našel, se prosi, da jo blagovoljno odla na rotovž. — (Razpisana) je služba druzega učitelja na jednorazrednici v Hrenovicah. Plaču 400 gold. Prošnje do konca t. m. na okrajni šolski Hvet v Postojini. Telegrami „Slovenskomu Narodu1': Sevnica 6. oktobra. Sadjerejska razstava včeraj slovesno otvorjena, nepričakovana udeležba razstavljal cev. Dunaj 6. oktobra. Kakor listi poročajo, se bode v soboto uzidal zaključni kamen za vseučilišče Dunajsko. Cesar pride sam k slav-nosti, katere spored se izdeluje. Dijaki izrazili so željo, da bi sami skrbeli za vzdržavanje reda. Razne vesti. # (Razstava lepih otrok v Parizu prepovedana.) Poročali smo že, da so prijatelji lepih otrok sklenili to jesen v Parizu otvoriti razstavo najlepših in najmočnejših francoskih otrok in po razsodbi umeteljnikov in strokovnjakov podeliti prvim najbrdkejšim in najmočnejšim otrokom obojega spola izredna darila v denarjih in zlate in srebrne svetinje. Ker je pa zdaj zdravstveni svet to razstavo p.epoveri&l, bodo podjetniki otročja mala čudesa izredne lepote n moči razkazovali le v podobah (in efiigie.) 1000 fotografij najlepših otrok francoske stolice so razstavili občinstvu na ogled in komisija bo odličnim otročičem najlepše podobe podelila prisoj ena darila. *(Lep nos pripomore — do velike dedščine.) Nedavno je umrl v Londonu jako bogat zasobnik, kateri je vse svoje zelo* veliko premoženje zapustil mladej ^ospici mis. B. Sodnijski uradnik in notar umršega se gospici predstavita, da bi jej prečkala oporoko iu dobila od nje potrdilo o vsprejetej dedščini, a v njino veliko čudo se izjavi krasotica, da ne pozna mrtveca. Nekoliko pomirjujoč, reče: Ker pravita, da umrli še ni pokopan, toraj prosim, peljita me k njemu, znabiti mi je vsaj osoba njegova znana, da si mi je uezuano njegovo ime. To se zgodi. Ko pride gospica do trupla, ji odkrijejo obraz umršega in mis B. zakliče bolestno: „Jhz ga poznam; to je isti gospod, ki me je že tri leta, čudeč se in pesni pišoč mojemu nosu na čast, zasledoval. Kadar in kjer koli me je srečal, vedno je obstal in moj nos občudoval. Pri preiskavi zapuščine umrlega so tudi res našli veliko pesuij opeva-jočih krasni nosek mlade krasotice in več nego 50 slik njenega nosu. Sicer se je pa glasil konec oporoke blizu tako-le: „Prosim mis B. zapuščino mojega premoženja prijazno vsprejeti, katera se mi do zdeva še premajhna v primeri z neizrekljivim veseljem kojo sem užival zadnja tr: leta, opazujoč njeni čudapolni, prav starozgodovinako-izrušceni nos." Mis B. se seveda ni pustila dlje prositi in je vspre jela veliko dedsčino, katero si je nepričakovano pridobila s k-usnim noskom. * (Velika nevihta na Islandu.J ll.Hept. t. 1. razsajal je po Islandu silno hud orknn, kateri je pokončal 19 ladij, največ norveških, 132 jih močno poškodoval in 60 malih ribiških čolnov uničil. Mej to strašansko nevihto je veliko Ijudij zgubilo svoje življenje! Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanj h Stanje barometra v mm. Temperatura. Vetrovi Nebo 4. okt 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735-17 mm. 737- 74mm. 738- 50mm. -f-ll-3°C + 100° C + 7-ti°C sl. jz. Z. BVZ. Sl. BVZ. obl. obl. obl. 5. okt 7. zjutraj 737-92 ran. 2. pop. i 787*76 mm. 9. zvečer1 738-15 mm. 1 -r> 8 4" C Ll. svz. -j-11-4° C z svz. 4- 820C sl. BVZ. obl. obl. dež. Mo-kriua v i ti m. 800 mm. dežja. 230 mm, dežja. Srednja temperatura obeh duij je znašala po -f- 9'3°, za 3"8° in 3-7° pod normalom. :-u.za.aJs3ssL borza tne 6. oktobra t I. (Izvirno telegrafićno porodilo.) '. HpiniH ren a Srebrna renta Zlata ren* . Akcije nan dne banke ..... Kreditne akcije...... f.ondon . ..... Srebro ........... Napol.. ........... C. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz l. 18*54. 100 gld. •1 ' ,, * v str. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta •>" „...... 41)1 n B m — .» .... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . Dunava reg. srečke 5° „ . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'//1 „ zlati zast. listi . Prior. m.hir. Elizabetine zapad, železnice Pri'>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije angio-avstr. banke . . 120 „ Trauimway-društ. velj. 170 gld. a. v. 80 gld. 9:> 81 95 101 rt — 95 ■ 90 UJO 9 — 285 n 80 121 9 80 9 67 ■ 9) 77 59 9 75 124 9 50 171 9 50 102 ti 90 122 75 92 90 88 9 85 104 50 115 ft 40 121 30 109 _ 105 • 50 176 9) 75 18 50 104 _ 50 211 9 25 Poslano. Cenjeni g. Cimperman! (629) Ako hočete, da Vam odgovorim na Vaš spis v zadnjem .Zvonu", blagovolite mi naznaniti svoj naslov, kajti ne zdi se mi umestno prepirati se po časopisih. T. Crv. Poslano. GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne "KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, i kas izkušan llek proti trajnom kašlju plućovine I ieludca bolesti grkljana I proti mćhurnlm kataru, IIIMtK M VTT0M.IV Karlovi vari i Widn. (lfr-~811 M 9 9 Mi e Izjava. Mi podpisani posestniki, to je: Matevž TurSič h. Št. 8, Blaž Turšič h. Št. 6, Tomaž Debevec h. št. 10, Anton Škerl h. St. 14 in Gregor Turšič h. št. 15, vsi iz Bezuljaka pri Cerknici smo imeli svoja poslopja pri banki „Slaviji" zavarovana in je nam požar uničil od teh poslopij dno 7. septembra t. I. vsacetnu hišo iu živinski hlev in jednemu pa zraven tudi skedenj in kozolec. V kratkem Času potem dofiel je sem glavni zastopnik te banke, gospod I van Hribar iz Ljubljane, je Škodo cenil ter nam precej taisti dan precejšnje svote na račun dal. Dne 2. oktobra t. 1. nam je pa banka „Slavija" Se ostale zneske odškodovanja poBlala, tako da smo popolnem izplačani. Za to točno in hitro izplačilo odškodnine, se banki „Slaviji" najtoplejše zahvalimo ter taisto vsakemu kot pošteno in zanesljivo banko priporočamo. V Bezuljaku dne 3. okt. 1884. (628) Matevž TurSič. Blaž TurAlč. lomu/ Debevec. Anton ftkerl. Gregor Turftič. Pri suhe in vremenu trgai 1a (ne tresena) jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane kupuje vsak čas in v vsakej množini po primerne) ceni in presi pismene ponudbo (508—18) Die Oentral-Station fiir Obst- und Genmse-Verwaltung in Graz. O 1111. na deželi i/.učen, 19 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen, z dobrim spričalom, želi doDiti službo v kaki prodajalnici ali v kaki leseni trgovini na Kranjskem ali Spodnjem Štajerskem. — Ponudbe vsprejema upravništvo „Slovenskoga Naroda". (619—2) Št. 15 480. Razglas. (621—2) Mestni magistrat daje na znanje, da bodo proračuni za 1885. leto in sicer: 1. mestne blagajnice, 2. ustanovne zaklade, 3. Ijudsko-ŠoisLe zaklade, 4. zaklade mehanske bolnice, 5. mestne ubožne zaklade v smislu §. 65 prov. obč. reda za Ljubljansko mesto od 1. do 14. oktobra t. I. v magistrutoem ekspeditu razpoloženi za javno pregledovanje in da lahko vsak svoje opazke v zapisnik sprejeti da. Mestni magistrat v Ljubljani, v 29. dan septembra 1884. Župan: G ra sneli i. Velika partija 1 (fse—62) ohI ankov snkna (po 3—4 metro), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, oBtanek po ."> «1. jL*. Storcli v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Vzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. i Mejnarote linija. IiTrsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni piimiki to linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blagu in potnike po najnižjih cenah ia z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod Iz TRSTA. Parnik „0-exixa.an.isL", 4200 ton, okolu 10. oktobra. „IE3aet .Aja-grlla/*,---„25. „ Kajuta za potnike 2O0 gol«l. — Vmesni krov BO gold. Potniki naj se obrnejo na (611—4) genoralneg-a paaaznega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatri: Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na l'.miliitno d' Ani. Poglajen, generalnega agenta v Trsta. Takoj delujoče. Uspeh zrjamčen. JVei&a&ittfjivo S Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri ple&ah, i/.piti i It in o hI velik luseh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji K zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. v 50 k r. iu v steklenicah za poskus po 1 gld, J. <3rroli<3li v Ui-nii. V T j uiti. j n ni se dobiva pri g. JKdvafdu THahf-ut v Trstu Peter Slocovich, via Sunita 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v Reki lekar C, Šilhavij; v Celji Fd. PelU; v Mariboru J. Martine; v llovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi: E'ill lio II /' o orijentalsko lepotilno sredstvo, ki ti U vLvj jnt«fly nar-da nežnost, belino ia obilnost telesa, odstranuje pe^e in lase - cena 85 kr. ' yktr m sleparija! ~9C (333—19) Eioterljne »ročke 4. oktobra: Na Dunaji: 44, 17, Gl, 53, 90. V Gradci: 89, 34. 43, 90, 46. S tem udano objavljam svojim častitim kupovalcem in p. n. občinstvu, da aem preselil svojo, do sedaj v kiil it. 2 na Glavnem trgu so nahajočo trgovino s špecerijskim, norimberškim in R kratkim blagom ter pisalno pripravo & v I. dan oktobra v svojo hišo na Glavnem trgu ^ nasproti farne cerkve. — Zahvaljevaje se za zaupanje, ki ste mi ga skazovali v dosedanjem prostoru, prosim, da me tudi ravno takoj počastite v novem prostoru ; prizadeval se bodem za naprej, kakor do sedaj zadovoljevati občiustvo z dobrim blagom, nizkimi cenami in reelno postrežbo. (624—1 Z velespoštovanjem V Kranji, 29. septembra 1884. (624) >Io,x-ti*i JPettan. l^datelj in odgovorni urednik: Ivan deležnika r 9\9\9W*Wk9Wk*MmnkWmmkW*Wk9Wk99Wm 3Dr- BeHr-ov živčni ekstrakt izdeluj e se po zdravniškem predpisu iz Ifikarakih zolišć ter se že dolgo vrsto let obnufia kot i/vrstno sredstvo proti živčnim boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, uii^icni, isehiadi, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, božjasti, otrpnenju, cslablje-iiju in polucijam. Na dalje se dr. liehr-ov ži\čni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju,otrpnoloBtimišic, tr^iiiiju v členkih in mišicah, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr. Behr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanj". Cena t>teklenici s točnim navodom uporabe 70 kr. i«, v. NJ3. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati liittner-jevo izdelke in samo one za prave priznati, kateri imajo polno firmo: „.Julius Bittners's Apotheke in Gloggnitz", in vsake druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (^61 5) Glavna razpošiljalna zaloga: Ciloggnitz, Nižje-Avstrijsko, lekarna J. BiMner-ju. Dr. s osupljiv, kajti po ope,tovanej rabi teh prilepk.iv se odpravi vBako kurje oko brez vsake operacije/ Cena Skatljici s 15 prilepki in z roženim '.lletcem za izdiranje kurjih očes 2& kr. n. v. Lastnina in tisk „Narodne Ti.skainc". 0593