Številka 145 TRST, v torek 28. maja 1907. Tečaj XXXII. Izhaja vaakl dan -»JI «b nedeljah in praznikih ob 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj -j.»aiclfne številke se pror?njajo po 3 nv&. (6 stotink) t sicogih tobakaro&h v frulu in okolici, Ljubljani, Gorici, CraDiu, £t. Petru. Sežani. Nr-brežici. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov "fini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. E2TE OGLASOV se račnnajo po vr«:ab (Široke 73 mm, visoke i11 mm) ; 2a trgovinske in obrtne ftclase po 20 stotink ; ji osmrtnice, zahvale, pOHlanjcfc, og.aae denarnih zavodov 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vTSt 20 K, vsakana-J sij na vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, nsimanj pa p 9 40 ?tot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave "dinosti". — Plaćuje se izključno le upravi ..Edinop*r: Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč* Naročnina znala za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 meeece fi K —, n naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne osir* Vsi dopiai naj se pošiljajo na ure-iniStvo lista. Nefrankovan« pisma ae ne sprejemajo tn rokopisi »e ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati na upravo liei* UREDNIŠTVO: nI. Glorrlo Gaiatti 18. (Narodni dom Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. LasttiJb konsordj lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorclis lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. IS. PoStno-ltranilnlčnl račun st. S41*6.j2. - TEZ.IFOS itev. 1167. - Mesenna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI. Na to je zbornica nadaljevala generalno , čitev, od katere debato o poselskem zakonu. Pj sklepnem go- Angležki časnikarji v Opatiji vovu poročevalca je zbornica z veliko večino in Puli. vsprejela zakonski načrt za podl;^ > specijal- PULA 27. V soboto so biii angležki ne debate. Na to je bila seja zaključena. — časnikarji v Opatiji, kjer so bili gostje pri- Prihodnja seja jutri ob 10 uri predpoludne. morske zveze za promet tujcev. Ob 4. uri Dr. Wekerie na Dun vju popoludne je prišel v Opatijo Lloydov parnik BUDIMPEŠTA 27. .Ministarski pred- Korber z odposlanci glavnega ravnateljstva sednik dr. AVekerle se poda danes na Dunaj, avstrijskega Llovda, ki so v imenu uprave kier ga jutri vsprejme cesar v avdijenci. Naj- avstrijskega Llovda povabili angležke časni- brž se na tej avdijenci določi ceremonijel za karje na izlet v Dalmacijo. Na parniku so štiri desetletnico kronanja, prižigali umetne ognje in sam parnik je bil BUDIMPEŠTA 27. Ministerski pred- pozno v noč krasno razsvetljen. V nedeljo sednik je ob 5. uri 15 minut odpotoval na dopoludne se je parnik z angležkimi gosti Dunaj. _ odpeljal na Brionski otok in od tamkaj » Češki socijalisti. Pulo. V Puli so se Angleži ukrcali na Lloy- PRAGA 27. Neki sotrudniic dov parnik ..Metković" ter se odpeljali v Listoje imel razgovor z dr. Heroldom, vo- Dalmacijo. Pred odhodom so se angležki žiteljem mladočeske stranke, ki je izjavil, da gostje brzojavnim potom zahvalili ravnateljstvu ne bod^ mogli za sedaj češki socijalistični avstrijskega L!oyda. ' poslanci vstopiti v češko skupino. Mednarodni kongres za bombažno Mac Kinleya. industi'0 NEW-\0RK 27. Včeraj je umrla za DUNAJ 27. V dvorani glasbenega dru- kaPJu M*<1 u l°Va UInorjeneSa štva je pričelo danes posvetovanje 4. medna- Predsednika Združenih Držav. j Bivši francoski poslanik Du Chatel PARIZ 27. Umrl je danes v visoki starosti bivši poslanik Du Chatel. Pokojnik je bosta zavisna način in menim pred vsem slovanske stranke, pa tud1 politično sorodne neslovanske stranke, pred vsem nemške krščanske socijalce in kon-parla-1 servativce. To je pot, po kateri bodemo, mislim, intenzivnost hrambe interesov slovenskega naroda in vsled tega vspesnost bodoče slovenske politike in taktike v osrednjem mentu. Velikega pomena za odločitev tega ka- §ii poslanci Slovenske Ljudske Stranke, pitalnega vprašanja bo vsakako stališče ki je zavzamejo zastopniki največe slovenske stranke : Slovenske ljudske stranke na Kranjskem. — In vodja te stranke, g. dr. I v a n Šušte r š i ć, je priobčil v glavnem glasilu, v „Slovencu* (v izdanju od minole sobote) članek, ki označa v glavnih konturah naziranje svoje (in ob danih razmerah ni dvoma, daje dr. Susteršič tolmač vse stranke) o rečenem Narodnih važnem vprašanju. Susteršičev članek je enun-cijacija, ki jo moramo smatrati kakor preludij k postopanju „Slov. ljudske stranke" ob snovanju prihodnje naše delegacije na Dunaju. Zato je vsemu narodu in njegovim dolgo vr>to let zastopal na Dunaju. Londonski lordxnayor v BEROLIN 27. Dne 26. semkaj londonski lord-mavor s 53 V rodnega kongresa. Kongresa se udeležujejo glavni zastopniki bombažne industrije iz Amerike, Indije, Japonske. Francoske. Avstro-Ogrske. Belgije. Angležke, Nemčije, Italije, Norveške. Portugalske, Rusije, Španske in Švice. Mednarodnemu odboru, katerega predsednik je Macara iz Angleške, pripada kakor zastopnik Avstro-Ogrske, komercijalni svetnik Artur Kiiffier. Otvoritve so se med drugimi x _ udeležili poslaniki Nemčije, Francoske, Špan- neša vstopa. \ Berobnu ostonejo ske, Saške, Belgije in Švice ter sekcijski na- .p, JrarniK „saiKsn . čelnik vit. Rossler kakor zastopnik trgovin-1 ,. , fckega ministra. vzdignili s proda. Ravnatelj dvorne opere odstopil I vojaške pomorske DUNAJ 27. Listi poročajo, da je ravnatelj dvorne opere Mahlev podal danes] svoj o ostavko. Niže-avstrijski deželni zbor. DUNAJ 27. Danes se je sestal niže-avstrijski deželni zbor ter je pričel razpravljati o noveli k zakonskemu zakonu. Avdijenca pri cesarja, DUNAJ 27. Cesar je danes opoiudne vsprejel v posebni avdijenci odbor 4. mednarodnega kongresa za bombažno industrijo. Strela udarila v petrolejska vrela. DUNAJ 27. „N. Fr. Presse" poroča iz Nadejam se, da bode to pot odobravala tudi večina drugih jugoslovanskih poslancev. Potem je mogoč ednoten hrvatsko-slovenski klub okroglo 30 članov, tedaj klub, ki bo močnejši od nemške ljudske stranke in močnejši kot še marsikatera druga stranka, ki je v zadnjem parlamentu še igrala merodajno vlogo. V to Bog pomozi !" Ta izjava sestoji iz dveh delov. V prvem postavlja avktor premise, ki jim pritrjujemo, v drugem pa izvaja zaključke ki so v navskrižju z našim naziranjem. Napisati hočemo k premisam nekoliko komentarja, a nasproti zaključkom avktorja vodilni n politikom še posebej v dolžnosl'do ozoafiiti stališ.če o^^a nazore kako posvetijo izjavi dra. Šusteršiča vse potrebno se ,m? "s," prevažno vprašanje sestave » r * j * organizacije bodoče j ugosl ovau ke irancosko republiko; uvazevanjev Dr. Susteršič piše pod volitvah" : „Volitve so končane, strasti se pole g a j o — mirna sodba zahteva sedaj svoje pravic*1 de- naslovom „Po 1 * g a c i j e v parlamentu na Dunaju. 1 na i. Berolinu. i unij a pride členi mest-4 dni. ( Slovenska Ljudska Stranka gleda s po- I nosom na sijajne vspehe. — Naravnost gin-ljivo je zaupanje, ki ga ji je izkazala ogromna večina slovenskega ljudstva na Kranjskem — S. Z&TA'LS Kog?' ti j pojdeoT? Pa vsejedno jih preostaja u vedno Napočila je kopališčna doba. In pak zlati vek letovičarjem. Mnogo tacih, ki si iščejo kopališč radi zdravja, a tudi onih, ki jih žele le radi razvedrila, so za letošnjo se-našli odgovor na vprašanje: kam šole na An- doba. Perzijsko odposlanstvo v Pet r ogradu. Drohobyera: Včeraj okolu 4. ure popoludne, kolodvoru so kralja pozdravih predsednik Fal- je udarila strela v petrolejska vrela v Bory-slavi. vsled česar je pričelo goreti 11 rovov. Požar so lokalizirali. Pri mnogih rovih so zgorela poslopja, orodje in stroji. Škodo cenijo na 1 in pol m. K. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 27. Na današnji seji zbornice je ministerski predsednik predložil zakonski načrt glede slovesnosti povodom šti-ridesetletnice kronanja Frana Josipa I. ogrskim kraljem. Zakonski načrt določa, da se T?AT7TVT o7 t> "t d lb « , - - pui^u, ud sin« umugi, . ^ njih, ki se še niso odločili ne za ROVINJ 27. Parnik „Balkan"* so zopet jo je nam poverilo ljudstvo. Odločno, dosled- . * , ■'J . _ . , .. nft[,no, m o „• T' " . \ j. .. v* • tu, ne za tam. Le tem izlasti posvečam svoje no in pametno moramo delovati za blagor m , ' , . vrstjce napredek ljudstva Položaj našega ljudstva je j ^i^ma'o'dežele na vročih vrelcih tako gleskem. resen, v mnogih krajih naravnost žalosten,' , , . • „ „ rn,- mA:„ n« LONDON 27. „Standard" poroča, da da celo obupen. Treba je kmalu in teme^ boSa£e> kakor ^ Si xlffBoTle te namerava admiraliteta znatno zmanjšati šte- ljito odpomoči. Ljudstvo povsodi hrepeni ' - straži z akratnim vrelcem od vilo učnih moči na topniški in torpedovski po pozitivnem — resnem delu svojih po- 3f_3g0 £ e0rkote Pa o njih kakor tudi o šoli v Portsmouthu. Skrajšana bo tudi učna j slancev. drugih govoriti hočemo na drugem mestu. Tedaj na delo ! pot čitatelja radi seznanili s čateškimi Za to delo je predvsem treba krepke toplicami na Dolenjskem doslej izlasti Jugo- PETROGKAD 27 Semkaj je dospelo; ^ jfv tm p^dan. Cse^ izredno odposlanstvo iz Perzije, da prijavi o]iti^o sorodnimi slovenskimi in hrvat-nastop na prestol,e novega sana. _ skimi poslanci v razmeroma močen klub. Le PARIZ 27 Nnr^STraliV?nlCk'raliiraikolikor toIiko močni' t. j. številni in na se ob desnem bregu Save jugovzhodno proti i-Aiuz, At* i>orvesm Kraij in Kraljica znotraj homogeni klubi bodo v novem par- Dolenjskim Jesenicam, liki ob ljubljanskem lamentu zamogli kaj doseči — le ž njimi se posavju, široko razprostrano posavsko probode računalo. dišče. Obstoja iz sedimentov obeh rek ; po-Pozicija Slovencev in Hrvatov v novem savski pesek in ilovnato blato. Ta z vrbami, parlamentu bo ugodna. Vsled močnega oslab- jelšami, grmičevjem in visoko travo porašeni ljenja drugih narodnih strank po socijalni de- svet se imenuje kranjske Vrbine (v mokraciji, postane hrvatsko-slovenska dele- j kranjskih Vrbinah). Desno tega prodišča vodi gacija eden najvažnejših parlamen- na vznožju izrastkov Groijancev državna cesta Slovencem še malo znanimi. Tamkaj pri Brežicah, kjer se obe glavni Kranjski reki: gorenjska Sava in dolenjska Krka vspreje-mata v tesen nerazdružen objem, razprostira sta dospela semkaj ob 4. uri popoludne. Na lieres, ministri, župan iz Kristijanije. Občinstvo je priredilo kraljevi dvojici ovacije. ima v Budimpešti zgraditi bolnišnica za delavce, delavski dom s knjižnico ; vrhu tega ne imajo v različnih mestih zgraditi razni zavodi. Zakonski načrt določa dalje, da se na novo zgradi cerkev, ki jo je sv. Štefan zgradil v Starem Budimu nad grobom kneza Arpada, trgovinski musej v Zagrebu se razširi. Za pokritje troškov se za delavsko bolnišnico določi dva milijona K, za ustanovitev svobodne trgovske šole 100.000 K, turne zavode v pokrajinah 500.000 Dr. Šušteršič in slovenska delegacija v parlamentu na Dunaju, i. Ko je bivša zbornica poslancev odobrila novi volilni zakon in je s tem vsprejela načelo demokratiziran ja volilne pravice, se je pomena, ta čin, kakor dogodek historičnega označil gradnjo cerkve v Starem Budimu ter za park, v katerem se postavi obelisk, izvzemši stroške za nakup zemljišča, 600.000 K in za trgovinski muzej v Zagrebu 100.000 K. ker je otvoril novo epoho v življenju in razvoju naše države. Temu primerno sta tudi dneva 14. in 23. maja, ki sta določila sestavo novega demokratičnega ljudskega parlamenta, dneva zgodovinskega pomena. — Za naš narod slovenski pa bo istotako odločitev glede sestave in organizacije jugoslovanske delegacije v parlamentu na Dunaju odločilnega, življenskega usodnega pomena. To vprašanje je za vseskupni naš narod za kul- vprašanje prvega reda in bo dan, ko bo imela K. za pasti odločitev, kritičen dan prve vrste. PODLISTEK. VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. ENAINDVAJSETO POGLAVJE. Položaj svatov na Kobiljeku je bil skraj-nje neprijeten. Gospodje so se seveda trudili na vso moč, da bi z živahnim razgovorom malo okrajšali počasi potekajoče ure, ali trenutek je bil preveč mučen, da bi ga bilo zlahka premagati. Ženin in nevesta imata že od pamtiveka pravico biti kolikor mogoče dolgočasna in to pravico so zbrani prijatelji tudi znali respektirati. Polkovnik je sedel z mračnim obrazom na Sarini strani, ki kar ni mogla premagati svoje zadrege. Dr. Pipec se je živahno raz-govarjal z gospodično Petnovo. ..Zakon je od Boga in od ljudij češčena institucija," je dejal, „in se giblje v naši dobi v zakonih razuma in narave. Stari, ki so gojili mnogoženstvo, so puščali v nemar zakone narave in obsojali tisoče v bedo; ali z razcvitom znanostij so se porodile tudi Naravno je torej da vsak zaveden m rodoljuben Slovenec posveča temu vprašanju vso pažnjo. Po vsej pravici pričakujemo z nervozno napetostjo dneva, ki prinese odlo- modrejše socijalne naredbe, ki določajo, da sme imeti moški samo eno soprogo." Velmer je zalučal zdravniku zaničljiv pogled, ki naj bi povedal, za kako neumestno i da smatra on to opazko, dočim je teta Ivanka ne brez obotavljanja odvrnila : „Jaz bi mislila, doktor, da se imamo za svoje moralične nazore v tej stvari zahvaliti krščanski veri." „Res, gospodična, predpisi apostolov so t bistveno pripomogli k temu, da sta dobila oba spola v tem pogledu enake pravice. Ali na ; kak način bi moglo mnogoženstvo priti nav-skiž z vero ? Pavel, ki je bil učenjak, se je posvetoval v tej stvari najbrže z Luko, kije, kakor vemo, imel mnogo medicinskega znanja'" Kdo ve, kam bi bila doktorja Pipca še zavela njegova bujna domišljija, da ni stotnik Lavton prekinil stvari z vprašanjem: „Dovolite, polkovnik Velmer, kako kaznujejo na Angleškem dvoženstvo ?" Ženin se je ustrašil in prebledel. A takoj se je zopet zbral in odgovoril z mirnostjo srečnega človeka : „S smrtjo — ki jo takšen zločin tudi zasluži." tarnib faktorjev. To pozicijo prav izkoristiti v blagor našega ljudstva, bode naloga slovenskih in hrvatskih poslancev. V ta namen se je čim bolj emancipirati malenkostnih predsodkov in imeti pred očmi veliki cilj osvobojenja in preporoda našega naroda. Proč z malenkostno politiko malih dnevnih vspehov, proč s slepiino politiko blestečih fraz, ki so sposobne povzdigniti ugled posamezne osebe pri sitih ljudeh, ki pa ne nasitijo ne enega lačnega človeka! Naša politika mora biti dalekogledna in dalekosežna. Ljudstvu kruha ljudstvu izobrazbe, ljudstvu pravice, narodu obstoj in napredek, tudi državi, kar jej gre, — to morajo biti zadače našega dela. Zato pa je treba najtesnejšega združenja narodno in politično sorodnih elementov v enotno parlamentarno stranko ; ta pa mora zopet iskati kooperacije z narodno ali politično manj sorodnimi strankami. Med poslednjimi „Smrt in sekcijo," je dostavil Pipec. Velmer je bil očividno nevoljen, da se razpravlja tu o takih vprašanjih in duhovnik je z ozirom nanj napeljal pogovor drugam. No, slednjič pa je dospel tako težko pričakovani zamorec. Otožnost je zastrla zdravnikov obraz, ko je ogledoval prstan, in oko se mu je orosilo. „Vboga Ana !M je šepetal pred-se. „Tvoje srce je bilo tako lahko, kakor ga premore samo mladost in nedolžnost, ko te je ta prstan imel združiti za vedno s tvojim ženinom ; a Bog te je vzel k sebi, predno je prišla ura.. In natikajoč nato prstan Sari, je nadaljeval : „Ona, za katero je bil namenjen, jiočiva davno v grobu in oni, katerega je ljubila, ji je sledil kmalu. Vzemite ta prstan, gospodična Sara, in dal Bog, da Vas osreči, kakor zaslužite !" Saro je izpreletelo — a Velmer je pristopil zdaj, jo peljal pred duhovnika in sveti obred je pričel. Ko sta po slovesnih opominih in predpisanih vprašanjih zdaj ženin in nevesta imela preko Jesenice-Samobor-Zagreb. Sredi teh Vrbin, nekako med Mostecem in Čatežem, v zavetju dreves vgledaš že s ceste dvoje poslopji. Eno, novejše precej vsoko, to je novi „Kur-Hotel" in drugo, nižje, precej razprostrto — to so Čateške toplice. Vrelec je eden najtoplejših na Kranjskem. Navadna temperatura znaša 34° R. Ta toplota pa ni konstantna. Ob hudi vročini doseza 38, da, celo 40° R. S prijateljem, širom znanim entomologom g. Kolbom (sedaj v Novem mestu) sva se letos menda prva kopala: začetkom aprila. Kljub neugodnemu sirzlemu vremenu je voda znašala blizo 30° R. Vrelec se pojavlja na dveh krajih. Nabira se v navlašč skopanih, vodnjakom podobnih rovih, iz katerih ga žene kolo po napeljanih ceveli v posamične kabine. Koplje se ponajveč v posamičnih kabinah. Je pa tudi skupno Kopališče, toda ločeno za oba spola. Dobiva se tudi izborna mrzla kopelj. Ako se ne motim, je gostom na razpolago 6—8 kabin. menjati prstane, se je zgodilo zopet nekaj sitnega: Sara je imela še vedno na roki prstan, kakor ga ji je bil nateknil dr. Pipec. No, slednjič je bila premagana tudi ta mala ovira, in duhovnik je ravno hotel govoriti zvezne besede, ko je postava, ki je zdajci stopila med družbo, naredila slavnosti nenaden konec. Bilje krošjar. Odmignil je duhovniku in rekel s trpkim, ironičnim glasom : „Ali se more polkoznik Velmer muditi tukaj, kadar je njegova žena prišla čez daljni ocean, da bi ga poiskala? V malo urah je lahko v Nju-Yorku na njeni strani." Kakor okamenel je Velmer tu — Sara pa je polna straha vpirala poglede v moža, kateremu je imela biti pravkar poročena. Kar je brala v njegovih potezah, je bilo grozno potrdilo krošnjarjevih besed — soba se je zavrtela z njo v krogu — in kakor mrtva je omahnila v roke svoje tete. Nesli so jo hitro v njeno, sobo in to zmešnjavo je porabil krošjar, da se je neopa-ženo odstranil. (Pride še.) Stran II >£DIKOST« štev. 145 V Trstu, (iue maja 1907 Vporaba kopelji ni draga. Kabina s posteljo (za težke bolnike) stane le 1 krono. Druge kabine so od 40 do 80 stotink. Skupna kopelj 20 stotink. Tudi stanovanje — nekatere, izlasti v novi hiši, jako lične sobice — je jako po ceni. Od 60 stotink do K 1'40. za_ kuhinjo in dobro pijačo je dobro skrbljeno. Šuma ni, ropota nobenega ; kamor greš naokrog, sama tiha sveta blažena samota. Voda ima izredno zdravilno moč v sebi. Po kopelji ne čutiš se vtrujenega, kakor običajno v drugih vročih toplicah, marveč te obdaja nekaj prijetno osvežujočega, da se ti zdi, kakor bi si bil ves organizem popolnoma pomladil. Posebno poučinki so naravnost fenomenalni. Vrhu tega pa še izborni sveži zrak. nekaj od bistre Save sem. nekaj od romantično ležečih gozdov na izrastkih Gorjancev in pak blažena samota: to vse je nekaj (izlasti za nervozne), kar se da le občutiti. ne pa opisati. Valvazor ne omenja nikjer teh Toplic. Našle so se šele leta 1797. In sicer — kakor vedo povedati ljudske pravljice — slučajno ob posečanju vrbin. Takrat je moralo biti več vrelcev. Tamošnje ljudstvo je začelo takoj vporabljati vrelce. Napravili so jarke ter se tako v njih kopali. Edina neugodnost za te Malopoznane in gotovo najbolje Toplice na Kranjskem je povodenj Save. Kakor poroča prof. Orožen v svoji izborni knjigi „Slovenska zemlja IV. del*, je bila 1. 1824 tako velika povodenj, da je zasula vse vrelce, ter so jih še le čez 20 let zopet našli. Sedaj, ko se Sava marljivo regulira, takih slučajev ni več. Vendar se včasih ob daljšem deževju še dogaja, da prihaja Sava do blizo Toplic. Ne ostaja pa dolgo in tadi sicer se taki slučaji pojavljajo le proti deževni jeseni. Po leti skoraj nikdar. Vrelec, kakor se mi je povedalo, še ni bil natančneje preiskan. Dokazano pa je, da spada med takozvane indiferentne terme; ima v sebi veliko žveplja, v manjšini pa rudninskih snovi. Toplice so last brežiške graščine, a v oskrbi gosp. učitelja Zupan-a. Letos se gradi baje novo poslopje za goste in namerava se sploh Toplice izdatno preurediti. Največ gostov je Štajercev in Hrvatov ; prihajajo pa tudi z Dunaja in drugih krajev. Prihaja se do njih ali po štajerski strani, z železnico Zidani Most-Brežice, ali pa — posebno priporočljivo za turiste, ki ob enem obiskujejo Gorjance, — čez Dolenjsko, (Novo- njala. Ruska policija ima v Londonu svoje zastopnike. Vsi kongresisti so v Londonu pod krivim imenom, a ruska policija jih bo, kakor se govori, ob povratku v Rusijo areto-vala. Na kongresu so zastopane tudi ženske. Reakcijonarci so raznesli v svet vest, da kuje ta kongres nekako zaroto in da je prišel v London, da se preskrbi z orožjem in municijo. Zato pa so dali po Reuterjevem biro-u objaviti vest, da so ruske socijalne demokrate pozdravili v imenu angležke socijalno-demo-kratične zveze Quelch, v ime nemških socijalnih demokratov pa Rosa Luxemburg. Kongresa se vdeležuje 729 členov, ki imajo pravico glasovanja in 42 členov s posvetovalnim glasom. Iz dnevnega reda tega kongresa je razvidno, da se posvetujejo med drugim o odnošajih ruskih socijalnih demokratov nasproti državni dumi, delavstvu itd. Ruski socijalni demokratje so namreč razdeljeni v dve skupini. Ena je skupina Seninova, ki je; hotela delovati sporazumno s socijalno-revolu-cijonarno in delavsko stranko. Druga je Ple- i hanovljeva, k: hoče, da se pridruži konstitu-cijonelnim demokratom in ki hoče, da se skliče splošni nepolitični delavski kongres. Pričakovati je, da se na tem kongresu obe skupini složite. Vojna mornarica. ,.Petrograjska brz. agentura" dementira vest, češ, da je posebna komisija vojne mornarice določila 1 milijardo in 600 mil. za gradnjo nove flote. Doslej ni še določena ni-kaka svota. Sklenilo se je le, se da imajo vse nove ladije zgraditi v ruskih ladijedelnicah. Drobne politične vesti. Proti krščansko gibanje na Kitajskem. Iz Šangaja poročajo, da so Kitajci razdejali nemško misijonsko postajo v Limhu pri Pakholu. Misijonarji so prosili pomoči. Iz Hongkonga je bila odposlana an-gležka topničarka. Novi členi gospodske zbornice. Z Dunaja javljajo, da bodo v gospodsko zbornico poklicani naučni minister Marchet, grof Stiirgkh, dr. Baernreither in dr. Ka-threin. Premeščen radi kandidature. Lwoski „Golos" poroča, da je bil profesor Ciol Korz, demokrat, ki je v Tar-novu kandidiral proti šolskemu svetniku Her-vsepoljaku, pozvan, naj umakne s»vojo je raje glasoval za poštenjaka Laginjo, kaj pomenja to proti stotinam slovanskih glasov, ki so jih signori izsilili od ubozih odvisnih kmetov, oziroma, ki so jih pod najnesramne-jimi in najdrznejimi pretvezam odklonili na voliščih ?! To se je godilo posebno v pore-škem okraju, čim so slavne volilne komisije slutile, da „italijanstvu Istre" slaba prede. Oni, ki je le mimogrede obhodil Istro, ve dobro, da je tam vse hrvatsko-slovensko, izvzemši gnezda ob morju in pa nekatere trdnjavice po hribovih. Poreščina je izvzemši Poreč. Varsar iD Vižinado (mestece) skoro izključno hrvatska. Tu pa tam se je naselil kak Kamjel, ki dasi posamičen, še danes vlada nad ogromno večino našega življa; ali radi tega je bedasto trditi, da je Istra italijanska! Kraj Tar ima v svoji sredini 5—9 karnjelov — vse drugo je hrvatsko, ali [kakor govore domačini] slo-vinsko. Vkljub temu dejstvu je podobčina tarska v rokah one petorice privandranih Lahov ! Koliko pa je Lahov v Varvarih v Vila-kotuni, v Novi vasi. v Kašteliru, v Vabregi, našega jezika na poštnem uradu v Rojanu. Na vse zadnje pa ni nikako čudo, če meni podrejena poštna uradnica, da je kje v blaženi Italiji, in ne v slovenskem Rojanu, saj jo vnanji napis na tem uradu sam navaja v mnenje, da tu ne treba upoštevati slovenskega jezika. Napis je razun v neizogibnem nemškem samo še v italijanskem jeziku, akoravno je Rojan — kar so eklatantno dokazale tudi zadnje volitve — po ogromni večini slovenski. Napis samo v nemškem in italijanskem jeziku na poštnem uradu rojanskem je kruto žaljenje tukajšnjega slovenskega prebivalstva ter je skrajni čas, da slavno poštno ravnateljstvo stori konec tej krivici. Tej okolnosti naj posveti svojo pozornost tudi naš novoizvoljeni državni poslanec, o katerem smo prepričani, da zastavi svoj vpliv, da se tudi na pošti v Rojanu podeli našemu jeziku v vsakem oziru popolna pravica. Razpisana je v moški kaznilnici v Kopru služba paznika. Birma. V nedeljo je bilo v župni cerkvi sv. Jakoba birmanih 333 dečkov in 226 deklic, včeraj v župni cerkvi starega sv. An- manu, ^ , _ ----j-----, —------, X- - . kandidaturo. Ker ni hotel tega storiti, je bil mesto - Ko stanj e vica-Cirklj e- C atež). Ob tej pri- brzoj aviiim potom premeščen v Tarnopol. i.u: ^omnmtD ncfanl-p predsedstvo gospodske zbor- liki si turist lahko ogleda znamenite ostanke rimskega studenca v Žlebeh (pri Cirkljah kraj rimskega mesta Noviodunum) in impozantni novi v most pri Brežicah, ki veže Kranjsko s Štajersko in premostuje iztok obeh glavnih rek : Krka in Sava. Sploh so obe strani ob vsakem hipu polne skrajno romantičnih krajevnih zanimivosti. Nekaj posebno idiličnega pa ima dobro četrt ure od vrelcev oddaljena vas Čatež sam na sebi. Stoji tik nad državno cesto blizo novega mosta na prijaznem holmcu, izpod katerega ti gleda oko čarobno mili svet onkraj preko zeleno-modrih valov šumeče Save. To je rodna zdmlja naših slovenskih bratov Štajercev. Bogati travniki, lepo obdelana polja, tamne šume gozdov, in kar srce veselo najbolj miče, to so prijazni vinorodni griči in sadovni vrti. Ob stari cesti pri Čatežu pa te čaka še neka posebnost, ki je v tesni zvezi z vrelci doli sredi Vrbin. Neka posebnost pravim, ki bi morala zanimati poleg ljubiteljev zgodovinskih preostankov in ljubko romatičnih krajev, izlasti slovenske podjetnike. Pa o tem več v drugem Članku. Srebrniški. Inferijornost nemške vojne mornarice. V angleškem listu „Cassiers Magazine^ piše Archibald S. Hurd o nemški mornarici, prispodablja jo z drugimi državami (Angleško Francosko in Japonsko) ter prihaja do rezultata, da je Nemčija na morju precej infe-rijorna. Omenjene države gradijo in dovršu-jejo celo vrsto ogromnih ladij s topovi od 12 palcev, a Nemška je zelo zaostala. Nemčija je gradila ladije z obzirom na širino in plit- R i z z i kost Kielskega Kanala in svojih dokov, a ti so oxki. plitvi in mali. Nemški admiralat je leta 19UO določil načrt gradnje ladij za srednje topove tako, da je danes najbolji in najveći tip „Deutschland" s 13.000 tonelat, 18 milj brzine in 11 palčnimi topovi. To pa pomenja, da se Nemčija ne more meriti z japonskimi in angleškimi ladijami, ki imajo 19.000 do 20.000 tonelat, vozijo 20 do 21 milj in imajo 12 palčne topove. Nemčija gradi [sedaj sicer oklopnjače od 18.000 tonelat in križarje od 15.000, ali imela bo še le 1912 precejšnje število oklopnjač novega tipa, a dosedanja mornarica bo tedaj že povsem zastarela. Do tedaj store pa druge države v številu, tipa in tehniki velike korake naprej. A poleg tega ^bo morala Nemčija trositi ogromne svote za razširjevanje in kopanje luk, kanalov in dokov. mce. Z Dunaja poročajo, da bo predsednik gospodske zbornice zopet knez Windischgriitz drugi podpredsednik knez Schonburg. Na mesto kneza Auersperga, ki je postal kočevski poslanec, bo imenovan prvim podpredsednikom knez Maks Egon Furstenberg. Dnevne vesti. Socijalistom v album. Socijalisti so opravičevali svoj nastop proti Laginji na ožjih volitvah v Puli in Poreču s pretveznim „klerikalstvom" gori rečenega politika našega. Mi smo že pojasnili ta „klerikalizem~ ter smo dokazali ob enem, da tu i i, če bi bil dr. Laginja res klerikalec, bi bili morali socijalisti glasovati zanj, ali pa vsaj se vzdržati volitev, kakor so storili drugje, kajti poznane lastnosti Laginje, posebno pa njegova demokratičnost na eni strani, a isto-tako poznane kapitalistične in aristokratične lastnosti njegovih protikandidatov na drugi strani, ne bi smele puščati socijalistov niti trenotek v dvomu, za koga se jim je bilo odločiti. Tem manje so mogli biti v dvomu, ko so oni sami po časopisih in na shodih v najčrnejih barvah slikali Rizzija in družbo in njih delovanje. Na nekem javnem shodu na javnem trgu v Puli je nedavno temu sam vodja socijalne demokracije gospod Pittoni zaklical o Rizziju : Če ima Rizzi le količkaj značaja in samoljubja, ne prestopi nikdar več praga občinske hiše v Puli. Sedaj pa je isti Pittoni delal na to, da postaneta in tovariš mu Bartoli kolesa v državnem njegov zbor u. Najlepše na vsej stvari, kar drastično ilustrira nevrednost socijalistične argumentacije o rklerikalizmu" dra. Laginje, je pa to, da je te?n somišljenik Rizzijev, g. Bartoli, v svrho, da so na Poreščini glasovali zanj tudi klerikalci, podpisal reverz. s katerim se obvezuje klerikalcem, da ne bo glasoval za noben proticerkveni predlog v državnem zboru. Prekrasna ilustracija socijalistične doslednosti in trdnosti v nazorih : proti namišljenemu klerikalcu Laginji so glasovali v ozkem zavezništvu z italijanskimi klerikalci za B*r-tolija, ki je dal klerikalcem gornjo obljubo ! ! Iz tega sledi pač jasno, da je res, kar smo vedno trdili, da so socijalisti v Puli in na Poreščini glasovali proti Laginji jedino le kakor — italijanski nacijona- Dogodki na Ruskom. Vse drugo so le prazne besede in pesek Kongres ruskih socijalnih demokratov v oči! v Londonu. j „Istria Italijana- ! Tudi sedaj po voli- Ruski socijalni demokratje, ki so sedaj tvali si italijanska gospoda ne more izbiti iz zbrani na kongresu v Londonu, imajo svoja glavne domišljije o italijanstvu Istre! Ker so posvetovanja tajno, da se ne more ničesar slovensko-hrvatski volilci dokazali, da je Istra izvedeti. Imena udeležiteljev kongresa, kakor slovanska, si kamoristi in tudi socijalisti ne Frati, Fontanah itd.?? Niti eden na sto! tona pa 244 deklic in 76 dečkov. Mesto da se vkvarjate z italijanstvom Istre in da se tolažite s tem, da so Italijani glasovah za dičnega Laginjo, bo boljše ako odkritosrčno priznate, da ste do sedaj vedoma lagali trdeči, da je Istra italijanska ! Istra je slovanska in je bila slovanska, a da ni izgledala kakor taka, na tem so bila kriva vaša nasilstva in sleparstva, ker ste pustili naš narod brez šol, v nevednosti! Poitalijančili ste precejšen del našega revnega ljudstva, toda to „italijanstvo" izgine v najkrajšem času. Prodanih duš je vedno manje in čim ............----- ---- bolj bo naš element uvideval, kje so mu vpisovanje za šolsko leto 1907/08 za vstop v bratje in resnični prijatelji, tem bolj se bodo .j. tečaj dne 28. junija t. 1. od 9—12 pred-krčile vaše umetno vstvarjene armade. Le poludne in od 3—6 popoludne ter dne 2!». pripravite se na dan obračuna! Najbolje pa jn 30. junija obakrat od 9—12 dopoludne. bo, ako že sedaj priznate, da ste sleparili Sprejemni izpiti se prično dne 1. julija 1.1. javnost z umetno vstvarjenim italijanstvom; Letošnje počitnice na srednjih šolah Istre! Kar je resnično vašega, prepuščamo. Z vso možno zahtevamo za-se, kar je, naše ' Daljni potres. Na tukajšnjem pomorskem observatoriju so dne 25. t. m. beležili potresni aparati potres, katerega oddaljenost cenijo na 4000 km. Začetek potresa je bil ob 3. uri 10 min. 27 sek. popoludne, konec ob 4. uri 42 m. 12 sek. Vsprejem učencev na državno gimnazijo v Trstu. TJpisovanje učencev v prvi razred se bo vršilo 25. junija od 3. do 6. uri popoludne. Dne 26. junija ob 8. uri zjutraj prične pa vsprejemni izpij. Na c. kr. učiteljišču v Kopru bode vam mi radi odločnostjo pa kar mora biti . . . . t j 1 1 t, skušali vlomiti v krčmo Hijeronima Segvić J r.. * i ulici del Farneto št. 31. Odprli so hiš krogov smo prejeli: , prično letos 6. julija in končajo 15. septembra. _ TEŽAŠKA MALA" KRONIKA. Neznani tatovi so predminolo noč v hišna crogov smo prejeli - . r vrata in skušali napraviti luknjo v vrata Kakor kamorra, tako nekako so zaceh; krčme< ^ se nahajajo v veži hiše. Najbrže udi najnovejši rešitelji človecanstva — tero- i „h .q ^ kdo motn na njih ddu kajti nis0 izirati. , ga dovršili Lepo je sicer, ako ima kaka stranka^ _ ^ehanik Anton Facchin, ki ima dobro organizirano maso m ako se ta masa = . delavnico v št. 8 v ulici della Starosto pokori poveljem svonh voditeljev, a . •• n včeraj na polioiji, da so ne-Aa sJ vnrlcfvn k-flkfi stranke una eroziti svo- J , ^ J •__1» — da si vodstvo kake stranke upa groziti svo jim organiziranim členom, ako ne bodo ti členi slepo vbogali poveljem, izdanim od vod- znani tatovi v noči od minole sobote na nedeljo vdrli v njegovo delavnico in mu iz neke omare, ki je pa bila zaklenjena, ukradli za stva stranke — brez vsakega posvetovanja s ^ krQn — orodja> členi — je tako postopanje, vsaj po mojem _ Stavbenemu asistentu Petru Tonel- menenju — terorizmi. Terorizem je tudi to { ki stanu:e v ulici del Bosco, je pred- ako kak „general" zahteva od organiziranih sinočn:im neznan tat v neki krčmi v ulici „vojakov*, da morajo glasovati za določene pondares ukral lic0 s srebrnim držajem, osebe, drugače da se ]ih [orgamzirancej iz- yredno 3Q krQn bacne iz — organizacije in se jim (tako za kratek čas!) potlači „riuce" v blato ! ! Mi smo imeli tisoče prilik {ob katerih bi bili lahko terorizirali, a nam je naše vodstvo, kjer je le moglo, zabranilo vsak tak poskus, med tem ko pri drugih izdajajo teroristična povelja „generali" sami. Želeti bi bilo, da se terorizem opusti na vsej črti in da se Samomor. Včeraj popoludne malo pred 2. uro je bil zdravnik se zdravniške postaje telefoničnim potom pozvan na pomoč nekemu človeku, ki da so ga našli vmirajočega v Bošketu. Zdravnik je takoj pohitel na označeno mesto in je tam res našel približno 25-letnega človeka, ki je bil samomorilnim namenom izpil precejšnjo množino karbolne . * 1 ji.* 1 uamcuuiu iApn jjic*. —».v------- --------- osvaja mase le s prepričevalno, dostojno be- kisline zdravnik je nesrečnežu izpral želodec sedo ! Ali do tega smo menda še daleč. No ! in dal za tem prenesti v mestno bolniš-Terorizirati se mi ne bomo puščali od m- nicQ kjer -e pa nesrečni mladenič kmalu kogar! ..........umA. — Ker je bila seveda takoj obveščena Kako se ubijajo ! Terorizem je bil na-■ tudi licijžu je bil prišei tja nadzornik re-vadno orožje, ki se ga je vedno posluževala darstvene stražnice v ulici Luigi Ricci, ki je tržaška laži-liberalna stranka. Terorizem je to j dal prei3kati samomorilčeve žepe. Mej raznimi stranko tudi potlačil m jo gotovo ubije, ako : drobnarijami> & s0 jih našli pri njem [dese teroristi ne spametujejo vsaj sedaj — na narj-a je bilo tudi neko pi9m0j \z kate- robu propada. a ge izveaeio samomorilčevo ime : Hek- Leta 1868 so terorizirali naše dobre t ® Vidusso. (predobre !) okoličane. Pozneje so vprizarjali Nevarno prenočišče si je izbral pred-neštevilo terorističnih naskokov na škodo slo- aid0ČDjim delavec Evgen Ponteggio, stanujoči venskega elementa, toda vspeh jim je bil končno , y Rocolu št> 335< p>il -e nekoIiko pijan in vedno negativen. Sklenili so bili bojkot proti ^ • bil na ulici delle Sette Fontane, našim mlekaricam, pericam, služkinjam, de- Ko Se pa okoju 2> ure in pol prebudil lavcem i. t. d-, toda vsi ti sklepi niso rodili - zapazjj da mu je mej spanjem neznan druzega. nego podvojeni odpor od naše tafc ukral - ^ si ga je bil on zvil pod strani! Človek bi mislil, da so se izpameto-1 ]avQ in srebrn0 Uro. vredno 12 kron. vali vsaj sedaj ob tej, za tržaško lažiliberal-j Smešnlca Sodnik obtožencu: Kake Smešnica Sodnik obtožencu: Kako st< stvo Usodni uri — toda ne : tudi sedaj so; m0gjj krčmarja. ki ste mu ostali dolžni zapitek. ostali taki kakorsni so bili in kakoršni znajo imenovati osla? Obtoženec (muzaje se): C.ospod tudi sklepi, drže se tajno. V Londonu hočejo vsi členi kongresa ostati nepoznani. Naprosili so tudi časnike, naj bi ne prinesli njihovih slik, ker bi jih potem ruska policija prega- vedo pomagati drugače, nego s tem, da zopet lažejo. Laž je namreč, da so v Istri glasovali tudi Italijani za Hrvate. In če je bil morda tudi res kakov posamičen pošten Italijan, ki biti ti liberalni* ljudje. Par dni po prvotnih i sodnik hotel sem mu samo napraviti , . _ , . r J„ . 1 • - , EDINOST« štev. 145. Stran III je bil v družbi Pahorja. Spremil ga je do vhoda v ulico dello Scoglio. a tam da ga je pustil. Pahor da mu je vse popoludne plačeval za pijačo. Pahor' je pa potrdil obtožbo v vsem; njenem obsegu. A še bolj nego to. je govo- . rila proti tožencu okolnost, da je bil že v Italiji kaznovan radi zločina tatvine in da je sploh na slabem glasu. Bil je obsojen na | Štiri leta težke ječe, , poostrene s postom v^ake 3 mesece. _ Društvene vesti in zabave. Dramatično društvo v Trstu opozarja svoje člane, da se bo. kakor že naznanjeno,! letošnji občni zbor vršil v soboto, dne 1. junija, ob devetih zvečer v gorenji restavracijski dvorani „Nar. doma~. Poleg navadnih; točk je na dnevnem redu zlasti posvetovanje o ustanovitvr pravega, rednega: slovenskega gledališča v Trstu; v prihodnji sezoni. Treba torej poluoštevilne | vdeležbe ! — Nocoj ob 9. uri bo imel odbor v društveni sobi svojo zadnjo sejo. Obletnico razvitja svoje zastave priredi pevsko društvo ,.Kolo" prvo nedeljo me- j seca julija, na kar posebno opozarjamo vsa bratska društva. Vse odbornice in prijateljice ženske podružnice sv. Cirila in Metoda ter za voda sv. Nikolaja so uljudno naprošene. da se udeleže važne seje in posvetovanja v sredo dne 29. t. m. ob 4. uri popoludne, ulica Farneto 18. Pridejo naj tudi one častite dame, ki se nameravajo udeležiti slavno sti v Pragi, da se dogovorimo o vsem. Darovi. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani od 1. do 30. aprila 1907 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva. Gornja savinjska posojilnica v Mozirju 20 K ; Maks Ferjan Ljubljana 1 K; Posojilnica v Brežicah 30 K ; Posojilnica v Radovljici 100 K: Kran Sakser Ne\v-Jork nabral 50 K ; Mestna blagajnica Ljubljanska. 1. polovico darila mesta Ljubljane t. j. 500 K; upravništvo Slovenca 10 K ; družba pri rLectarjui< Radovljica pri sekanju piruhov nabrala 1 K 80 st. ; dr. Fran Ilešič. Ljubljana, daroval vsled povišanja plače 1 K in nabranih 50 stot. Pevec Rudolf Mozirje 20 K, Topjan Fran, Ptuj, vsled povišanja plače 1 Vurnik, Ptuj, vsled povišanja plače 1 K; Anton Godec, Lembah, nabral 6 K ; Ženska podružnica St. Lovrenc in okolica i. s. dar Mohor-janov 6 K 94 st. ; svati pri gostiji g. Ivana Gornjah-a 5 K 22 st., kaplan Stabič za pi-sanke 5 K skupaj 17 K 1« st.. Fran Deliuar preplačilo 14 K 80 st., Ivan Vidmar Krško, dar Mohor. 1 K 30 st., Jos. Tome, Ljubljana. nabral pri uradnikih vsled povišanja pl.iee skupaj 5 K ; Upravništvo Slovenca 18 Kron 02 stot. ; Fran Pollak Ptuj 10 Kron: predstojništvo občine Žir darovalo 10 Kron ; župnik Sahaer, Št. Jakob, ob Savi dar. 10 K ; Ljubica Medeoti Gorica 1 K 50 st.; ženska podružnica za Ajdovščino in okolico, prebitek veselice dne 19./III. 1907. 150 K; Alb. Avsenek Maribor blagajnik moške podružnice za Maribor pošilja članarino za 1906. 106 K — prispevek posojilnice 200 K, darilo prof. Vražje 20 K ; župnika H. Slnica 2 K : Velčice 1 K : kaplana Korošaka 2 K in različne druge dohodke 5 K 90 st. skupaj j77'90 st. Ženska podružnica v Mariboru po Mariji Poljanec udnine 156 K : depozitni urad v Ljubljani volilo po župniku Zičkarju 289 K 61 : strelski kljub „Triglav" v Kranju 8 K 20 st., M. Ant. Toroš Kruševje 3 K ; Ferakovič rPtuju nabrano svoto v Mahori-čevi gostilni 8 K; Upravništvo „Slovenca-* 6 K 50 st. : kmet. pos. Ljubljana in okolica dar. 100 K: splošno kreditno društvo v Ljubljani dar. 25 K ; narodna tiskarna v Ljubljani dar. 20 K. Velikolaška ženska podružnica po Kristini Grebene udnine lo6 K : Alojzij Bukovič, Kamnik za nabiralnik 10 K ; hranil, in pos. Šmarje 100 K : Ant. P. Inkret, sv. Duh 2 K: volilo po umrlem župniku g. Jožetu Stro;niku pri D. M. v Celju 85 K 69 st.: Radovan Brenčič, dijak v Celju nabral na gostiji g. Cralite g.Čno Gruževičevo 12 K ; podružnica v Kranjski gori 61 K. Za družbo sv. Cirila in Metodija v Istri sta darovala gg. Dekleva in njegov tovariš povodom sijajne zmage v Istri svoro 4 kron. __ Mesti iz Goriške. d Poslanec Alojzij Štrekelj prišel je v soboto zvečer v svoj rojstni kraj Komen. Ko so Kraševci to zvedeli, porabili so nedeljo v praznovanje zmage. Ves Kras je bil v nedeljo v zastavah, povsod so pokali topiči, ljudstvo pa je vrelo v Komen, da vidi svojega novega zastopnika. Zbralo se je v Komnu okoli 3000 ljudij s vsega Krasa. Komen sam je bil prazuično oblečen, ves v zastavah in zeianju. O poludne prišel je velik sprevod pred stanovanje poslančevo. Spredaj fantje z velikimi troboinicami, za njimi 2 godbi, iz Nabrežine in Mavhinj, potem nepregledna vrsta naroda, ki je navdušeno pozdravljala Streklja. Konečno stopil je poslanec pred ljudstvo in se mu zahvalil v krasnih besedah. Ob 2. uri popoludne zbralo se je ljudstvo pred Komnom pričakuje goriških gostov, ki so se bili napovedali. Prišlo je iz Gorice okoli 50 ljudij, na čelu Andrej Gabršček, ki je pozdravil v navdušenih besedah zmagovite Kraševce in njihovega poslanca. Po sprejemu Goričanov vršil se je sprevod po Komnu, na kar se je ljudstvo razdelilo po loki. Koncerta se je udeležilo tudi lepo šte-pripravljenih prostorih. Glavno taborišče bilo vilo koroških domoljubov, je pri Švari, kjer so ostali Goričani in pri .. ~ ; Kovačiču, kjer so se nastavili Ajdovci. V obeh KllJlŽeVIlOSt lil UmetnOSt. lokalih govorila sta navdušenemu narodu po- Preko Atlantika do Pacifika, život slanec Štrekelj in Andrej Gabršček. Eutuzi- Hrvata v Americi. Napisao dr. Ante Tresić-jazem je bil velikansk. Vse je bilo odičeno pavi£ić. Nakladnik dela je pop Srečko Skakoc, s cvetjem in trobojnicami. } ideli smo veli- Trgt) ulica gtjuero nuovo št. 5. (kjer se kansko zastavo z napisom : „Živijo Štrekelj", knjjga naroča). Cemi knjigi je 4 krone. Knjigo katero mladeniči nosili po koncu. Pokali ]e nagraaila ^Matica Hrvatska". O tej knjigi so topiči. zvečer se je prižigal umetalni sm0 *e priobčili obširnejo vsebino. ogenj. — Andrej Gabršček predlagal je tudi _ brzojavko Ivanu Hribarju, rekši. daje on eden ftncnAHoretun največih mož. kar jih imamo in katerega so o. %> i i- tako grdo blatili, in katerega naj zagotovi Slaba letina v Bolgariji. Bolgarski zavedno kraško ljudstvo svoje ljubezni in listi se tožijo, da bo letošnja letina slaba in občudovanja. Ta predlog je bil sprejet z da ne bo žetev dala ni semena. V mnogih velikanskim navdušenjem in dolgotrajnimi vaseh ne bodo imeli kaj žeti. Bolgarsko pre-rŽivijou-klici Ivanu Hribarju. — Še le pozno j bivalstvo se že boji lakote. Kmetje ne mo-v noč začelo se je razhajati ljudstvo. 1 rejo ni preoravati, ker je zemlja suha in je Iz Devina nam pišejo: Zadnje dniopa-;že več časa suša. Iz mnogih krajev prihajajo žamo na naši pošti posebno spremembo. Do- na ministerstvo prošnje, da se jih za to leto j sedanjo poštno upraviteljico, ki že več časa j oprosti davkov, a mnoge vasi zahtevajo od boleha in ki vsled tega menda ni mogla : ministerstva žitno seme, da bodo mogli na jesen vršiti svoje službe kakor bi morala, nado- sejati. ________ mestuje provizorično druga službena moč. Vse . __ kaže,. da se ivrši na naši pošti v kratkem KcLZIie VCStl. definitivna spremema s tem, da bo imenovan čaMiikaritvo v Italiji. V Italiji izhaja približno 1400 listov in sicer v Rimu Denar zamorejo dobiti osebe vsakega sloja proti poroštvu in vknjižbe pod zelo ugodnimi pogoji. Obrniti se je na Josipa Zidarič a, Trst, ulica Caser-ma štev. 14, I. nadstropje. Uradne ure od 9.— 1 2. zj. in od 3.-6. popol. Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male ogla>e in v obče kakorSno koli vrsto oglasov sprejeme ,Inserarni oddelek" v ulici GiOrgio Gaiatti *t. iS (Narodni dom) 'polnnadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do S. pop. Po noči se sprejema v „TIskarni Edinost'' nov upravitelj, oziroma upraviteljica. Treba je torej, da se mi Devinci pravočasno oglasimo ozirom na predstoječe imenovanje, da ne bo pozneje od strani kompetentnih faktorjev izgovorov, da se ni nikdo oglasil ter da se vsled tega ni moglo upoštevati naših ne 3^4, v Milanu 322, Turinu 195. Napolju 190, v Florenci 150. Razstava v Monakovem. Bavarska 1 prestolnica Monakovo priredi prihodnje leto izraženih želja. Gre namreč za jezikovno usposobljenost službenega organa, ki se ima imenovati na naši pošti. Dosedanja upraviteljica je bila Italijanka, ki je le za silo poznala slovenski jezik. Do sedaj smo potrpeli splošno razstavo za umetnost, obrt, industrijo, trgovino i. t. d. Štrajk v Transvaalu. Iz Londona poročajo, da je v Transvaalu generalni štrajk. Delo počiva v 40 rudnikih. Vlada je izdala UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. izdiranje zobov brez — vsake bolečine v zobarskem kabinetu Dr. J Čermak»g. Juscher TRST ulica delia Caserma štev. 13, II. naetat. mala slovenski jezik-, uo seaai smo prime;ne odredbe ter odposlala na lice mesta s takim abnormalnim m $0 mož za vzdrževanje reda Zdaj pa, ko se gre za novo imenovanje Truplo sv. Vincenca Pavlanskega zahtevamo z vso odločnostjo, da se imenuje ® Belgijo. Pariški „Eelair" na našo pošto osebo, ki bo p o p o In o na ki so izgnani in Fran- vešča našemu jeziku. Devmska občina je J,ozk ' ljali tru lo 8vojega stanovnika Devinska občina je notorično po veliki večini slovenska, kar nam ^ dokazuje fakt, da ima slovenski ob- .. činski zastop. Največja krivica in škoda' za službo bi bila torej, ako bi se ponovilo staro krivico z imenovanjem poštne upraviteljice oziroma upravitelja, ki ne bi znal popolnoma poslovati v jeziku naroda. Mi nimamo nič proti temu, da pozna tudi drugi deželni jezik, ali ponavljamo odločno gornjo našo zahtevo. Nadejamo se, da tudi naš občinski zastop stori svojo dolžnost pravočasno, kajti po toči zvoniti je prekasno. Vinceneija Pavlanskega v Belgijo, kjer Vesti iz Istre. Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1906 do 22. maia 1907 je prišlo v Opatijo 21.415 tujcev. Od 16. do 22. maja 1907 je na novo došlo 491 oseb. Dne 22. mnja 1907 je bilo navzočih 1608 oseb. Občinske volitve v Zminju. Včeraj so pričele v Zminju občinske volitve. Včeraj in danes voli tretji razred, jutri drugi razred in v petek prvi razred. Morskega volka srednje velikosti so videli blizo Pule. Vesti iz Kranjske. f Župnik-častnik Josip Samide, c katerem smo pot očali pred kratkim, je po dolgi bolezni v soboto po noči nepričakovano, nagloma umrl v bolnišnici v Kandiji. Pogreb bo danes popoludne. Večuaja pamjat! Nevihta na Dolenjskem je razsajala v soboto večer. Baje je nekatere kraje zadela tudi toča. Po nevihti so se pojavila jako kritična znamenja oddaljenih prirodnih izbruhov in sicer najbrž orkanov oziroma potresov. Tudi v nedeljo je bilo metereologično stanje jako neugodno. Zdivjan bik. V Ljubljani je ^zdivjan I bik sunil z rogom v lice Alojzija Štruklja in mu izbil več zob in ker je Štrukelj padel i na tla. hodil je po njem in mu zlomil tri : rebra in ključnico, desno roko pa vso pre-mečk&l. Volitev župana na Bledu. Na Bledu .je bil pretečeno soboto županom izvoljen tamošnjinadučitelj, liberalni uskok Fran Ru s. ! Novi občinski zastop namerava baje zgraditi i vodovod za Bled in okolico ter vpeljati elek- ; trično javno razsvetljavo. Ulični napisi v Ljubljani. Ljubljanski | občinski svet ima danes izredno javno sejo. Na dnevnem redu nahaja se med drugimi točkami poročilo o zadevi iavnih uličnih napisov v Ljubljani. Pripominjamo le, da ima središče Slovenije še vedno dvojezične ulične napise. — Žalosten spomin na nekdanjo, sedaj obnovljeno klerikalnu nemško zvezo. Korošcem na pomoč. Pevsko društvo narodne Čitalnice Škofjeloške ie priredilo v nedeljo zvečer v Radovljici koncert, čegar I čisti dohodek je namenjen slovenski „Gospo-| dinjski šoli" pri sv. Jakobu v Rožni dolini. Pele so se skoraj izključno koroške narodne pesmi, katere je nabral in spretno barmoni-ziral g. Oskar D e v, sodni adjunkt v Skofji- DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH? se jih je več naselilo. Za časa velike francoske revolucije je bilo truplo svetnika skrito v hiši nekega notarja v Parizu. V onem času so srce poslali v Turin. Sedaj se nahaja truplo v Litihu, k er je tamošnji škof uradno overovil smrtne ostanke. Umori v Združenih državah. Nekemu nemškemu listu pišejo iz New-Yorka : Od vsakega milijona prebivalcev Združenih severoameriških držav jih je bilo lani umorjenih 120 — torej od 8000 po eden. »^pa; nje«, da boš umorjen, je tu- v deželi več nego desetkrat toliko od nevarnosti, da te ubije strela. V Združenih državah je n. pr. (Dalje na 4. strani). Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Spnr Jam -od 12. Jo 1. in od 5. in pol do 6. iu pol pop ANI ON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst, ulica Torreute 11 34 (t m n š „£tla ttuova citte di Zriez r . VELIKA ZALOGA {zgotovljenih oblek za odrasle in dečke ===== vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tud blago vseh vrst iz najpopolnejše novo- i. Tujci v hotelu „Balkan". Na novo so došli dne 27. maja: Fragoso J. zasebnik, Challis B., zasebnik Marucco P., zasebnik, MILAN ; Hubel J., svečenik. BELJAK; Kranjc J., svečenik. TRZIC: Kraft A., učitelj, CELOVEC; Skaberne J., inžener, GRADEC: Bratič A., zasebnik. ZAGREB: Koller O.. profesor. DUNAJ; ZnidaršiČ J., trg.. BISTRICA; Hladnik C., zasebnik, PRAGA; Fischmanu N.. potov., MONAKOVO ; \Villerth C., poses., SARAJEVO; Kocher R., diurnist, CELJK; Dr. Matko Laginja, odvetnik, PULA; Rusconi F., zasebnik, MILAN ; Zahradnik J., diurnist, OLOMUC ; Scheibe L., zasebnik. GORICA; l>vck A., uradnik. SMI-j CHOV; Flaich K., zdravnik. ASCHAF; Bolko Ig.,; trgovec in Drobinnig H., adjnnkt. VIPAVA ;Hon-dek F., uradnik. RADELSDORF; Prochazka J., adjunkt. SLANT; Kris J . trgovec. CABAR: Macher J., profesor, LJUBLJANA; Sležak M. adjunkt, PRAGA: Žagar .J., zasebnik. MANNITZ. | Tovarna pohištva AletaM. Levi HM ulica de*TCESCA VOHUSEK — Trst, ulica San Spirždlone 6. Zlata kolajne: rl DUH A J - TUŠIH • palermo Jf Zlate kolajn«: DUMJ - TUBOI PAIEBMO jLTMagrini & Figlio "TRfeT, ulica S- Giovanni št. 2 (Palača Salem) Telet. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA » GLASOVIR JE V Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Frledrich Bhrbar aa Dunaja. Koncertni Umi Mar 30 na vMm u. tocertfetOT. - HARMONIJI, ELEKTR. ADTOMATICNI PIANINI, PH0N8LA. Daj a ▼ najam, ▼ a—ieao, a* obroke. Popravlja, akordi ra. Cene gmerne. __ solidno in elegantno ^^ A ^^ ^^ jtžr po zmernih cenah OillSlVO Rafaele Italia Najuspešneje sredstvo preti TRST — Via Malcanton 7 DOBIVA SE V VSEH LBKAggAS r evmatlzmu in protizi " TEKOČINA GODINfl r""T- Steklene* etaoe K 1-46. Is Trata m ne odpottja aaaje od 4 Mana wjMa JMonna della Satak" lekarnarjev: s*. Uakofe« in Jtsipa 6odiia, Ukana JBT l|*a\ farvtia 4. j proti polt pme*« ali piH nttcipafi pa«jtvi 7 K frank*«! Stran VI »tDI^OSTc Štv. 145. \ Pistu, dne 28. maja 1^07 HOTEL BALKM 70 sob, eiektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. S&M3 HOTEL BALKAK v razmerju s prebivalstvom na leto 43-krat toliko ljudi umorjenih nego v Nemčiji. Od leta co lota so zlcčinci zoper človeško življenje številnejši in njih število narašča venomer. Leta liHil je bilo prijavljenih oblastni-jam umorov. Dosti več nego 131,940 človeških življenj tudi v rusko -japonski vojni, na mandžur&kih bojiščih, pred Port-Arturjem in v bitkah na morju, ni bilo uničenih. Amerikanci imajo čudno lastnost, da skrbe za Btvari, ki jih vrlo malo brigajo in ki so zanje vsaj inenje važne od mnogih drugih, katerih nalašč ne marajo videti. Razburjajo se nad umori na Ruskem in pozabljajo, da ni v tem ozira pri njih doma nič bolje; vzdihujejo nad barbarizmom v vojni, dočim zaznamuje dnevna kronika njihove lastne dežele vednozopet neštetih slučajev človeške bestijalnosti, kakor jo zaman iščeš po bojiščih. Združene države niso zdaj od 10.000 umorov na leto več daleč oddaljene in morda so tO število že prekoračile. Nič manje sramotno pa je zraven še to, da ni nikjer na svetu tako malo umorov kaznovanih kakor v Združenih državah. Od 131.940 umorov izvršenih v obeh desetletjih 1885 do 1905, jih je prišlo pred sodišče samo 1714. Sestanek ameriike, japonske in francoske eskadre. ,.Echo de Pariš" javljaiz Rocheforta : Ameriška in japonska eskadra se koncem meseca junija sestaneta z francosko severno in srednjemorsko eskadro v zalivu La Palisse, od koder se podajo v Bor-deaux, kjer se bo v navzočnosti predsednika Fallieresa vršila mednarodna regata. Pariški krematorij. Gr a d nj a" krematorija na pokopališču Pere Lachaise je pričela leta 1889, a dovršena je bila še le 20. aprila t. 1. Mesto je dalo za gradnjo 60.000, ostanek je bil pa nabran z dobrovoljnimi prinosi pariških bolnišnic in drugih zavodov. Peč za sežiganje gori noč in dan in razvija toploto 1600 stopinj. Večina mrličev, ki se jih v krematoriju sežiga, prihaja iz pokrajin in že 48 ur potem potuje njih pepel na adreso njihovih sorodnikov. Sežiganje I. razreda stane 250 frankov, II.. razreda 50 frankov za osebo. Od 100 kilogramov spaljenih teles ostaja 1 kilogram pepela. Siromake sežigajo gutraj in zvečer, a tiste ki plačajo popoludne. Pepel siromakov pride v skupno posodo, dočim se pepel pojedinčev spravlja v male posode in vzida v steno. Le mali venci spominjajo obiskovalce krematorija, da se nahajajo v počivališču mrtvih. Propadanje gozdov v Ameriki. Gozdarska zveza v Združenih državah je izdala knjigo, v kateri dokazuje z avtentičnimi podatki, da se v Združenih državah poseče na leto štirikrat več gozdov, nego ga naraste. Ako pojde to tako naprej, se utegne zgoditi, da bo primanjkalo drv. Zveza zahteva od vlade Združenih držav, da posveti gozdarstvu posebno pozornost, in da odredi strogo nadzorstvo nad gozdovi. Edino le v državah ob Tihem oceanu pazijo posamične države na gozdove, kar se pa o drugih državah ne more tega reči. Velik komad srebra. V rudniku Tenniskamingue v Kanadi našli so komad srebra in kobalta, ki je tehtal 720 funtov. Ta komad je dal 12.000 unč srebra po to-nelati. Neki manji komad, težak 500 kg, je imel še več srebra, namreč 22.000 unc po tonelati. Rudnik Tenniskamingue so odkrili, ko so gradili železnico Torento-Lale-Huzon. Romanje v Meko. Kakor poročajo iz Carigrada, se je letošnjega romanja v Meko in Medino udeležilo okolu 281.000 romarjev. Od teh je bilo 113.000 Turkov (Osmanov), 12.000 Buharov, 4500 Malajev, 40.000 Indijcev, 10.000 Afgancev, 16.000 ruskih podanikov, 15.000 Perzov, 13.000 Sudancev in 17.000 Marokancev. Cesarski manevri na Koroikem. Dunajska ^Zeitw je zvedela, da se bo na cesarskih manevrih na Koroškem nahajal cesarskih manevrih na Koroškem nahajal cesarjev glavni stan v Celovcu. Vrhovno vodstvo manevrov bo pa glasom dosedanjih odredb v Št. Vidu. To bi bil prvi slučaj, da ne bosta cesarjev glavni stan in vodstvo manevrov na enem in istem mestu. Premoženje pokojnega ministra Petkova. Od siromašnega časnikarja, ki je imel samo osnovne šole, in ki je bil tesni prijatelj Stambulova, povzdignil se je Petkov do ministerskega predsednika v Bolgariji. Ko je postal minister je pričel tudi bogateti. Vsled tega je med Bolgari naraščalo ogorčenje proti Petkovu. V kratkem času zgradil si je v Sofiji krasne in razkošne palače, v katerih je kraljevsko živel. Njegov imetek znaša dva milijona, ali radi te zapuščine se prične, kakor poroča »Balkanska Tribuna" cela vrsta pravd. Novo veroizpovedanje. V Ameriki je novoveroizpovedanje, ki se imenuje „Božja katoliška cerkev", nje ustanovitelj in prvi vrhovni poglavar te cerkve je Avgust Schra-der. Sedež cerkve je v Jeruzalemu, malem mestecu v državi Novi Meksiki. Tamkaj stanuje ne le vrhovni poglar novega veroizpove-danja, ampak tudi cerkveni glavni nadzornik, neki Robert Sturden, ki ima ime kardinala. Vrhovni glavar te cerkve Schrader se nahaja sedaj v New-Yorku. Nekemu ameriškemu časnikarju je rekel o novi cerkvi nastopno : Od krščanske katoliške cerkve se razlikujemo v tem, da se zamorejo naši duhovniki ženiti, a naše nune možiti. Božja katoliška cerkev šteje dva milijona vernikov. Največi del živi v Novi Meksiki in v Meksiki. toda cerkvene občine imamo tudi po drugih krajih Amerike, in tudi na Angleškem, celo v Londonu. Zelo lep uspeh smo dosegli z dravlje-njem bolnikov. Sedaj sem prišel v Ne\v-York, da zdravim bolnike, pomagam siromakom in spreobračam grelnike na pravo pot. S cerkvijo upravljam jaz. Največi in najteži del misijo-narstva vršim sam. Moji kardinali in vladike mi pri tem delu pomagajo. Trdno sem prepričan, da bo v nekoliko desetletjih božja katoliška cerkev ena najmočnejih, najbogatejših cerkev v Ameriki. Imenovanje. Gosp. Fran Smrekar c. kr. nadlovec lovskega polka št. 19 je imenovan c. kr. cestnim nadzornikom v Bujah v Istri. I MALI OGLASI. Mali oglasi računajo po 3 not. besedo; mttfltnotiBfcane besede se rm'unajo enkrat ▼eČ. Najmanj? h pristojbina 40 Rtotink. . ----Plača se tako*. = I ---<*&> Proda se hiša pri sv. Mariji Magdaleni spodnji, 3 sobe, kuhinja, klet, hlev in zemlji&će. Jednaka hiša je na prodaj tudi v Kocolu. Cene so jako ugodne. Naslov pove Inseratni oddelek Ed nosti". 596 QKll7lf inif) —^ stflro> nia^H družina. OiUaRIIIJU Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti' 1117 U5q9 na Greti z vrtom s 4 prostori je na prodaj niO& na lepem kraju. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti**. 587 Porfla nrocolift/o proda se v Bojanu nova ndUl prcbcllivc hiša z vrtom, kuhinjo, 2 sobi, klet in kos zemljišča pripraven za stavbišce. Več se poizve v prodajalnici Kosmerlj v Rojanu. 588 P SČUka P*0*^8, kuhinjsko opravo: omare, Ferriera Ste v. 25. mize itd. iz prve roke. Trst, ulica Posojila :::: za gg. državne, železniške in občinske uradnike, učitelje in zasebnike, na življenjsko polico in poroštvo. — Ugodnji pogoji. — Prošnje pod: „Discrezlone 5001" poste rest., Trst Nemško in italijansko dopisovanje. Gospodična vešča slovenskega, in italijanskega jezika v govoru in pisavi išče v Trstu primerno službo Pojasnila daje „Inseratni oddelek Edinosti-*. Kdor hoče vzet: v nojem gostilne, kavarne, krčme stanovanja, skladišča, vsakovrstne prodaj alnice; kdor hoče kupiti ali prodati kiše male in velike, dvorce, zemljišča. Kdor išče kakšno službo itd., naj se obrne (tudi pismeno) do poverjenika : Ermana Kolaršić-a TRST — Kavarna Al C0RS0 od 9. do II. zjut. in od 3. do 6. popol. Oseba praktično izvežbana, katera govori in piše nemško, slovensko in italijansko, se ponuja za iztirjevalca, paznika, agenta i. dr. Ponudbe pod „Delaven" na,Inseratni oddelek Edinosti". Ideal vseh vonjav je Kolonijska voda št. 4711 Dobi ne v lekarnah, mirodilnicah in partimerijah Edini izdt lovalec Ferdinand Miilhens, c. Kr. dvorni KOLONIJA o/R. Podružnica: DUNAJ IV/1, Heumuhlgasse štev. 3 trst mir f*A i gorica Uli Vr CU Ccrso Verdi 45 COESO Št. 4 Elastični ovitki rndeči ali črni za trtne cepiče I.a vrsta kron 25 50 II.a „ „ 2350 Pošilja se tudi na deželo poštnim povzetjem. | za kilogr Naznanjam s slavnemu občinstvu, Ju sem odprl eh zdravnikov. Buteljka 1 liter 56 stotink (buteljko treba vrniti) Glavna zaloga v £rsta Ulica SS. Martiri št. II. Pošilja franko na dom, ako se naroČi po doprsnici PHVA ZAIiOGA VINA UMBERTO ZUCCO TRST — ulica Tiziano Vecellio 9 ima izključno izvrstna namizna uina Istrski rsfolk po 72 stol. lltsr; Dalmatin ako vino po 80 at. liter ; Opolo lm Omlilja po 80 si Utar; raz u d tega K? Izbera finih likerjev v buteljkah. SPECIJALITETA RsfoSi iz Mt (12 lutmu TinomdoT) Hjamceno pristen 3 K tmlEljia. Pošilja tudi na don. — Jamči za pristnost lastnih pridelkov. Za gostiln Hfarje — ^^ — cene po dogovoru cti C 0» C0 ZA BIRMO! ZA BIRMO! Nov doM ur, verižic zlal in sreM in kovinastih ur ; vse po jako nizkih cenah p n Bogfomilu Pino v Trstu ulica Vincenzo Beilini štev. 13 (nasproti cerkve sv. Antona novega.) /S' -/V/S CD o < C/J CD v> o < CD 3 cn f- C/D f- 3 C« Z E 5> >o k3 JŽ s O * .Si e O M 05 O S- 3 XXXXX« Motocikli in trikolnice za pre važanje. atiomen Dospele so ! Najokusneja eleganca in lahkota, prosti tek da se spravi koio v tek na mestu. n»ravaonten odhod brez sunka in stresa, menjava hitrosti med vožnjo — možnost, da se premaga lahko vsako reber — elastične vilice---