90. številka. Ljubljana, v petek 20. aprila. XVI. leto, 1883 — • lehaja vsak dan t-r, izimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogersk e dežele za wc loto 16 t nato. Za oznanila plafnje se od Cetiristopne petit-vrate po 6 kr., cc se oznanilo jedenkrat tisku, po 6 kr. če be dvakrat, in po 4 kr., će Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Koliuana hifti , Gledališka atolba". LJ pravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vte t*lra .listrativcc stvari. V LJubljani 20. aprila, Y. — LanBko leto je izšla v Milanu italijanska brezimna brošura pod naslovom: La Russia sotter-ranca (podzemeljska Rusija). Pravijo, da jo je spisal ruski emigrant, bivši Kijevski vseučiliščni profesor Lavrov, ki zdaj v Ge-nevi živi. On je moral Rusijo zapustiti, ker je bil tudi zapleten v zaroto mhilistov. Pozneje je mnogo revolucijonarnega napisal in bil tako rekoč pripoznan kakor jeden načelnikov ruskih teroristov. Zaradi tega je ta brošura vzbudila veliko senzacijo in mišijenje, da se bo Bog ve kaj iz nje poizvedelo. Isto tako je bilo občinstvo v svojih pričakovanjih prevaljeno, ko je jedenkrat prebralo te izjave nihilističnega pisatelja. On nam pripoveduje stvari, ki so že sploh znane in pripoveduje, da je skrajni oddelek ruskih revolucionarjev zbran pod zastavo terorizma. Parola teroristov je, da brez sile in orožja ni upati, da bi Rusija prišla katerikrat do svobodomiselnih odnošajev. Pripoveduje, kar je že tudi znano, da je to šolo usthnovil vsemu avetu znani prekucijski junak Mihael Bakunin, ki je pred nekaterimi leti umrl. Bikurin, ki se je 1848. 1. bavil v Saksoniji na barikadah draždanskih, je prvi, ki je v svet postavil znani anarhistski paradokson, da je najveća nesreča za človeštvo to, da so si ljudje v glavo ucepili misel, da je k srečnemu življenju država neobhodno potrebna. Bakunin pravi nadalje, da morajo ljudje, ako Be hočejo sedanjemu bednemu stanju še katerikrat izviti, s tem pričeti, da razru iijo države. Iz tega načela idoč, proizvaja on potem vso svojo socijalno teorijo, vsled katere je tudi pozneje v vodstvu internacijonale ravno zdaj umrlega Marksa kmalu izpodrinil. Brošura pripoveduje, da je še le Bakunin ruske teroriste uredil tako po priliki, kakor so bili nekdaj italijanski „Carbonari" organizovani. Razdeljeni so v več odsekov, katerih ima vsak svojega načelnika, ki pa ni nobenemu navadnih Členov niti po imenu niti po osebi znan. Vsakdo, ki je po srečki ali po načelniku za t'i ali oni posel odbran, se ga mora lotiti pod pretnjo smrtne kazni. Povelja dobivajo od načelnikov po listih, ki so s posebnimi, drugim ljudem neumljivimi tehničnimi izrazi pisani. Bakunin jim je dal povelje, da se morajo naj poprej s svojo propagando na ruskega mužika (kmeta) vreči in njega za to pridobiti, ker tam je za socijalno agitacijo najširje polje. Znano je, da se je osvobojenje kmetov le na polovico zvršilo, namreč kar se tiče pri deljenj a zemlje. V severni Rusiji neso dobili kmetje pri tem delenji skoro nobenih travnikov, v srednji in južni pa skoro nobenih gozdov iu tudi jako malo trav nikov. Poleg vsega tega mora pa siromašni „mužik" največja državna bremena nositi in največ direktnih in indirektnih davkov plačevati. Torej je bil „mužik" jako hvaležno polje za obdelovanje nihilistov. Ker ima pa ruski mužik neizmerno udauost do carja, katere še ni mogla do zdaj nobena revolucionarna piopaganda omajati, morali so mu nihilisti lagati, da je car dober, da bi jim on rad podelil gozde in travnike, ali da so plemenitaši in činovniki tleti hudi duhovi, ki vse to preprečijo; zaradi tega je treba ravno te najpoprej pebiti in uničiti. Brošura hvali v tej zadevi posebno obešeno Perovsko, katero imenuje gracijo ruskih nihilistov. Ona je bila v resnici jako lepa, vsestransko izobražena in poleg tega sila energična in neumorno delujoča na prekucijskem polji. Ona je veb.kokrut prepotovala bregove reke Volge, na desnej iu levej, in kmete poučevela in šuntala proti vladi in proti boljarstvu. Narobe pa govori pisec brošure o Vjeri Zasuhč. On pravi, da je tako malo snažna in vabljiva, da bi bilo najbolje jo postaviti v kako proso vrabce strašit Tu nam pade na um anekdota o starem ba varskem kralji Ludoviku L, očetu sedanjega kralja. Ludo vi k I. bil je tudi pesnik in je par zvezkov svojih poetif niu pioi/.vodov njega dni obelodanil. Ko so se 1848. 1. povsod punli vnemali, je rekel pokojni Snphvr kralju Ludoviku : „ Veličhnstvo, vi imate najboljše sredstvo razgnati vsako rabuko. Ako bi se začeli kjegod puntarji zbirati, pojte kar med nje, začnite jim brati svoje pesni in gotovo se. bodo pri tej priliki precej na vse strani razkropili !u Tudi ruska vlada bi lahko po mnenji pisca brošure Vjero Zasulič poslala mej mlade nibiliste, ako bi se ravno zbirali. Zagledavši lepoto Vjere Zasuličke, gotovo bi nemudoma na vse štiri vetrove zbežali. Pisec brošure pa najbolj povzdiguje obešenega Željabova, katerega imenuje skozi in skozi genijal-nega, za revolucijo kakor nalašč ustvarjenega in neizmerno energičnega in podjetnega junaka. Pravi, da bi car Aleksander II. še dan danes živel, ako ne bi bilo Perovske in Željabova. Iz pravde, ki se je začela 'J. t. m. v Pfter-burgu proti 17 zatoženim, mej katerimi je sedem žensk, se vidi, da ima pisec, brošure prav, ako trdi, da ne bo revolucijom«rua propaganda izumrla, dokler ne bo Rusija prišla do svobodah institucij. Najznameniteji t rnnsti, ki zdaj na zatoženi klopi sede, so: dr. Martinov, mornar Bulanov, laj-tenant BuzeviČ, Zlatopolski, Šteta novic, Bogdunovič, Gračevski, ki je imenovan tretji dinaimtni tehnik, o ki terem je ranjka Perovska pri glavni obravnavi rekla, da je ložj« najti iglo na dnu morja, nego tretjega tehniku teroristov. Prvi tehnik je bil obešeni Kibalči»\ ki je napravil bombe, s katerimi so cara Aleksandra II. usmrtili. Drugi tehnik je bil že tudi obešeni Isajev, in tretji Gračevski, katerega je zdaj policija zasačila. Imeli so ti teroristi bombice napolnjene z dinamitom, ki so se nosile okolu vrata, kakor niz biserov. S temi so hoteli pri kronanji v Moskvi cara pozdraviti. Rnzun tega so imeli svoj oddelek za LISTEK. Stotnikova hči. (Roman A. S. Puškina, poslovenil —r.) IV. Poglavje. Dvoboj. (Dalje.) Vrnil sem se k poveljniku in po navadi usel se k Mariji Ivanovni. Ivana Kuzmiča ni bilo doma; Vasiljisa Jegorovna je pa bila v kuhinji. Razgovar-jala sva se poluglasno. Marija Ivanovna pokarala me je nežno, da sem napravil vsem tolik strah s svojim prepirom s Švabrinom. — Malo je manjkalo, da nesem omedlela, rekla je, ko sem čula, da se mislita biti z meči. Kako čudni ste moški! — Za jedno besedo, ki bi jo pač pozabili, predno bi minul teden, ste priprav Ijeni žrtvovati ne le svoje življenje, temveč tudi Bvojo vest in srečo onih, kateri ... A prepričana sem, da ti nesi začel prepira. Kriv je pač vsega Aleksej Ivanič. — Po čemu tako sodite, Marija Ivanovna? — Tako ... on je zabavljivec! Jaz ne ljubim Alekseja lvaniča. On je meui zopern; a čudno, vender bi ne marala, da bi njemu ne bila ušeč. To me je strašno vznemirilo. — Kako vi mislite, Marija Ivanovna V Ali ste mu ušeč ali ne'-' Marija Ivanovna je zarudela. — Zdi se mi, rekla je, jaz mislim, da sem mu ušeč. — Čemu se vam tako zdi? — Ker me je snubil. — Snubil, on je vas snubil V Kdaj pa? — Lani, dva meseca poprej, kakor ste prišli vi. — In vi ste mu odrekli ? — Da, Aleksej Ivanič je res prebrisan človek in iz dobre hiše; a če pomislim, da bi ga morala pri prvej poroki poljubiti vpričo vseh . . . nikakor ne 1 Za cel svet ne I Besede Marije Ivanovne odprle so mi oči, in pojasnile mi marsikaj. Vedel sem zdaj, zakaj jo je vedno obrekoval Švabrin. Zapazil je pač najino pri- jateljstvo, in prizadeval se je razlo iti naju. Besede, ki so dale povod najinemu prepiru, zdele so se mi še gnusnejše, ko sem videl v njih mesto surovega in nepristojnega norčevanja dobro premišljeno obrekovanje. Želja kaznovati predrznega onrekovalea se je vedno bolj razvnemala v meni, in le težko C&kal sem priložnosti. Ni bilo treba Čakati dolgo. Drugi dan, ko sem pisal neke elegije in grizel pero, iskajoč ritme, potrkal je Švabrin pod mojim oknom. „Čemu odlašati ?" rekel mi je Bvabrin: „za nama nikdonepazi. Pojdiva k reki. Tam naju nikdo ne bode motil." Odpravila sva se molče. PriŠedši po strmej stezi navzdol k reki potegnila hvii meče. Švabrin bil je bolj izurjen, jaz pa močnejši iu predrznejši, in non-sieur Beaupre, ki je bil nekdaj vojak, učil me je tudi v borenji, kar mi je zdaj prav prišlo. Švabrin ni pričakoval v meni tako nevarnega protivnika. Dolgo nesva prizadejala drug druzemu nikake poškodbe ; na zadnje sem opazil, da pešajo Švabrinu moči, 7ičel sem pritiskati v njega in porinil sem ga skoraj do reke. Kar zaslišim nekoga klicati me glasno po imenu. Pogledal aem nazaj, in zagledal potne liste (pose), kjer so teroristi dobivali tako izvrstno narejene legitimacije, da so najbolj prevejane policaje z njimi varali. Imeli so tudi mej seboj oddelek, imenovan: društvo rudečega križa, katerega svrha je bila na j VBak mogoči način priteci na pomoč ujetim ali pro-gnanim teroristom. Iz vseh nj novih izjav se pa \idi, da jim je jako malo mar za socialistično propagando mej ruskimi kmeti, nego da je šlo ;fse njihovo dejanje lil nehauje na to, stresti neznosni carski despo-tizem. Zdaj pred kronanjem je spet policija posiaU dva tisoč sumnih oseb administrativnim potom v severno gubernijo na odmor, brez preiskovanju in brez sodbe; spet jih bodo od teh 17 zločincev nekoliko Obesili, nekoliko pa v S birijo poslali, — ali s tem ne bo Rusija ozdravljena, niti nihilističua propaganda zatrta. Kakor hidri ji bolo nove glave mahoma vzrasle, ako ji stare odsekajo. Tudi k-trbjnare neso na tak način cel h 40 l*t mouli nikjer v Italiji za tre t'. Ko se je pa svobodna Italija zjedioila, izginili so kar-buoari kakor kafra. Isto tako so bodo ruski nihi-listi in teroristi takrat v zruk spremenili, kadar bo Rusija svojo sedanjo debelo policijsko kožo izlovila. Našu najbolj vroča želja in želja vsukega pravega Slavjana je ta, da bi car Aleksander III, ki je sicer j»iko pošten in v resnici slovansk vladar, vsaj zdaj pri kronanji do t"ga spoznanja prišel. se oziralo na raznolične narodne potrebe, celo ne glede na velike razlike mej kmetskim in mestnim prebivalstvom, skušalo se je šolstvo povsod po jednncem stroji organizovati. Vsled tega je v mnogih krajih na mesto prejšnje prijaznosti stopila antipatija do šol iu postajala če dalje huja, zlasti ker so se občinam nakiadala D< primerna bremena za vzdrževanje šol. Najhuje zadete pa so bile tiste občine, ki so morale staviti nova šolska poslopja. Kjer poprej ni bilo šole, trebalo je zanjo, ko se je ustanovila, pripraviti potrebne prostore; pa tudi ondu, kjer so že poprej šole imeli, se je navadno pokazalo, da obstoječi prostori neso bili pripravni, da so bili pretesni, sobe prenizke itd. In zgodilo se je le pregostokrat, da so Šolske oblasti zahtevale od občin poprav in zidanja tam, kjer bi se dalo še lehko privijena s precejšnjimi troški, za šolo v vsacem oziru pripravna, proti jugu ležeče, tedaj zmirom dovolj svetla, zidovje suho. Vse to je priznal celjski okrajni zdravnik. A okrajni šolski svet laški je vsled predloga šolskega nad/.ornika Ambrožiča na jedenkrat krajnemu šolskemu svetu v JurkloŠtu ukazal, da mora predložiti načrt za novo šolsko poslopje, ker baje sedanji prostori neso pripravni zu šolo iu bi z ozirom na število u 5 en cev se moral odpreti še jeden razred. Krajni šolski svet se je temu ustavljal, dokazavši, da zadostuje jeden razred tem bolj, ker je veČina otrok te fire ušolanih v druge šole, ki so v isti obč.ni že odprte, ali se bodo kmalu po ukazu okrajnega šolskega sveta odprle. Novo zidanje bi občino stalo kacih 6000 gld., katerih bi po vremenskih nezgodah prizadeti občani nikakor ne mogli plačati. brez tega nekaj let shajati. Zlasti iz početka so Vsi ugovori so bili zaman in predsednik krajnega šolski nadzorniki tudi v tem se. hoteli ska/.ati, da [šolskega sveta je od g. predsednika laškega okraj- Nove šolske stavbe. x Odkar je leta 18G9 v veljavo stopila šolska postava s svojimi določili, kodko učencev da sme biti na jednega učitelji, ustanovilo seje na stotine novih šol ter tako vsemu ljudstvu odprla pat sij do najpotrebnejšega izobruženja. Z srčnim veseljem smo vsi, ki nam jo mar za rastočo omiko mej narodom, videli in pozdravljali lepe napredke in šolskem polji; kajti ako hočemo Slovenci tekmovati s sosednjimi narodi, ne sni mo zaostati v pouku ljudstva iu skrbeti ua'n je, d t bode vsacemu rojaku možno pridobiti s? s.ij najpotrebnejše vednost', kolikor se jih uči v ljudskih šolah. In že zdaj po kratkih letih valimo uspeh šolske organizacije. Število otrok, kateri ne obiskujejo šob-, se vsako leto manjša, in skoraj utegne priti čas, da bode vsak Slovenec znal brati in p sati. V nmrsikatero kmetske hišo, v kateri še nedavno ni bilo videti nobenega slovtnskega časopis«, nobene knjige, ker jih nikdo v hiši ni brati znal, dohajajo zdaj knjige in časni ki ter se pridno bero Ljubezen do šolstva je nekako moderna postala, in vsi faktorji, dežele, občine in posamičniki so radi doprinaSall vsako)ake žrtve, da povzdignejo šolstvo in pripravijo potrebna učila. Iu to bilo je res vse hvale v.edno. A kakor se pri vsaki stvari, kadar se je poprime človeški duh, rado pretirava, tako tudi pri šolstvu. Ne glede na različnosti krajev, ne da bi so našli napake v šolskih poslopjih, okrajni in de želni šolski sveti pa so le preradi poslušali in potem občine z dobro in hudo besedo tako dolgo nadlegovali, dokler se neso udale in sklenile zidati si nova poslopja. Pa da bi se pri tem bilo saj ravnalo po neobhodnih potrebah in po denarnih močeh šolskih občin ! Šolska postava je določevala, da na vsacih 80 otrok mora biti jeden učitelj in jedna šolska soba. Pri številjenji učencev so se šteli vsi ušolani otroci, če pri v vsi šole ne obiskujejo ter se skoraj ni razločka delalo mej mesti iu šolami na deželi. V nega šolskega sveta, g. c kr. glavarja Haas-a v Celji, bil obsojen v globo, ker ni predložil načrta za zidanje. Deželni šolski svet v Gradci pritrjuje gosp. Haas-u in sili občino, da mora vsekako zidati šolo. Stvar leži zdaj pri nnučoem ministerstvu, katero bo menda z ozirom na šolsko novelo obvarovala občino od materijalnoga propada, v katerega bi se pogre-zniia, ako obvelja ukaz okrajnega šolskega sveta. Iz tega slučaja se pa tudi jasno vidi, kako važno je za Slovence, da dobijo svoje ljudi v okraj ne šolske svete. Ko bi na Laškem okrajni šolski svet bil v večini naroden, gotovo bi se rav- kmetskih občinah so se zidala velikanska šolska po-1 slopja, dasi občine neso imele nob nega kapitala I na) po dejanskih razmerah in raji potrpel še neko-in nobenih prihodkov, ne«o iz priklad na davke. 11 ko časa, kakor pa občinam nakladal neznosljiva Mnoge občine so si morale po 50°/„ do I00°/o na-[bremena, kladati in ne le zi jedno leto, ampak za celo vrsto I Šolska novela, katera se ravno zdaj obrav-let, da vrnejo izposojeni kapital in pokrijejo obrest'. j »ava v deželnem zboru, bo Umi zategadelj dobro Znana nam je revna fara M ako le na Štajerskem, doŠla, ker bo ustanovila marsikatero nepotrebno zidanje šolskih poslopij ter poprave omejila na najnujnejše potrebe. Kaj pomaga občini najkrasnejša šolska palača, ako je vsled postavljenja cela občina j pi išla na kaut! Politični razgled. &oš r««ifijki bosta marala tedaj, predno se razideta, vol'ti svoje zastopnike v delegacije. V sredo govorila sta v državnom zboru oba generalna govornika šolske debate in sicer pro-f« sor Ed. Suess za levico in pl. Piliigl za desnico. Suess je, kakor znano, izvrsten govornik; pri tej priliki je pa še posebno potrudil se, a vender ima njegov govor le momentanen uspeh, kakor da bi bil namenjen le za trenutek, da slepi, brez pravega jedra in z mnogim pretiravanjem. Tako je dejal mej drugim koncem govora, da se bode pri Savel) i''-a k meni teči po strmem bregu .... Ta trenutek dobim močen sunliej v prsi pod desno ramo; padel sem, in izgubil zavest.] V. Poglavje. Ljubezen. Ko sem se zopet zavedel, neseni pomnil in umel, kaj se je bilo z menoj zgodilo. Ležal sem v tujej sobi in (util veliko si.»bost. Pred menoj stal je Saveljič z lučjo v roci. Nekdo je skrbno odvijal obveze, s katerimi so bile obvezane moje prsi in moja rama. Počasi povrnil se mi je spomin. Spomnil sem se svojega dvoboja, in sodil sem, da sem bil ranjen. Tu trenutek /.»škripala so vrata. „Kaj, kak šen je?" zašepetal je glas, o i katerega sem so kar stresel. — „Znvrom jednak", odgovoril je Saveljič, in vzdihnil: „še zmirom se nič ne zave, zdaj je že peti dan." Hotel sem se obrniti, pa nesem se mogel. „Kje sem? Kdo je tukaj?" vprašal Bem napenjajoč vse Bvoje moči. Marija Ivanovna stopila je k mojej postelji in priklonila se čez mene. „Kaj, kako se počutite?" rekla je. —- „Slava Bogu," odgovoril sem s slabim glasom. nAli ste vi Marija Ivanovna? Povejte mi . . . ." Jaz nesem bil v stanu govoriti dalje in utihnil sem. Saveljič je zavpil od samega veselja. Radost videla so mu je na obrazu. „Zave-del se je, zavedel se je,w ponavljal je. „Slava tebi, gospod Bag ! No, dragi moj, Peter Andrejič, kak strah si mi napravil! To ni kar si bodi, peti dan! . . ,* Marija Ivanovna pretrgala je njegov govor. „No govori mnogo ž njim, Saveljič," rekla je: „on je še slab." Šla je ven in tiho priprla duri. Čudne misli rojile so mi po glavi. Bil sem tedaj pri poveljniku, in Marija Ivanovna mi je stregla. Rad bi bil več reči povprašal Saveljiča, a ta je zmajal z glavo in zamašil ušesa. Od jeze zaprl sem oči in hitro zaspal. Ko sem se prebudil, poklical sem Saveljiča, a mesto njega zagledal sem pred seboj Marijo Ivanovim; njen angeljski glas me je pozdravljal. Jaz ne morem izraziti sladkih čutov, ki so me navdajali ta trenutek. Prijel sem njeno roko in pritisnil jo na ustna, in solze rahločutnosti so me polile. Maša mi ni izmaknila roke ... in pritisnile so se kar njena ustna mojega lica, in začutil sem njen gorek in svež poljub. Ogenj me je prešinil. „Mila, dobra Marija Ivanovim," rekel sem jej: „bodi moja žena in osreči me.° Ona je pa rekla: „Radi Boga pomirite se,u in umaknila je svoji roki. nVi še neste iz nevarnosti: rana utegnila bi se še odpreti. Varujte se že zaradi mene." To izgovorivši je odšla in pustila me v navdušenosti. Sreča me je vsega prerodila. Ona bo moja! ona me ljubi! Ta misel napolnjevala je moje srce. Od tega časa biJo mi je vsako uro bolje. Zdravil me je polkovni ranocelnik, ker druzega zdravnika v trdnjavi ni bilo, in slava Bogu, mož ni preveč modroval. Mladost in moja krepka narava pospešili sta moje ozdravljenje. Vsa poveljnikova družina mi je stregla. Marija Ivanovna ni šla od mene. Se ve da sem jej pri prvej priložnosti nadaljeval svoje pretrgano zagotovljenie ljubezni, in ona poslušala me je pazljivo. Brez vseh okolnostij priznala je, da me ima presrčno rada, in da bodo njeni roditelji veseli njene sreče. „A pomisli dobro," pristavila je, „če se ne bodo ustavljali tvoji roditelji." (Dalje prili.) glasovanji o šolskej noveli v zbornici storila meja mej zapadno in vzhodno Evropo. Pač ne bode noben pameten človek trdil, da zato Avstrija zapade orijentalskej neomikanosti, ako jeden ali drugi žid orijentalee ne bode mogel postati šolski vodja Generalni govornik desnice P f Iti g l označuje najprvo težave, s katerimi se imaio boriti otroci pri obiskovanji šole; na to opisuje množeče se stroške za ljudske šole. Skrb za vsakdanji kruh je prva, potem naj se skrbi za izobrazbo duha. V prvej vrsti imajo stariši pravico, odloČiti odgojo svojih otrok. Vsak pa, naj si bode katoličan, protestant ali pa žid, bode želel, da se njegovi otroci odgoj a jo v bogabojefmosti. Iz tega stališča ni kar nič dvojbe, da mora biti šola konfe.sijonalna. Govornik poudarja dalje, da resuliati nove šole ne stoje v pravem razmerji z velikimi troški, ter keže na cvetočo umetnost in slikar>tvo za ča^a renaissance, ki se je vzgojevala z idejami katoličanstva. Govornik pravi, da ne pomenja nobenega nazadnjaštva, ako se šola postavi na konfesi-jonalni temelj; zatorej priporoča vzprejem šolske novele. — Z oz rom na to, da želita poročevalca Lienbacher in Beer dlje časa govoriti, se je seja preložila na četrtek, v katere j je bil s 174 proti 1G3 glasom vzprejet prehod v specijalno debato. Vsiaitj«* liri«ve. O (ri|ic>l-ali|»ncl piše parižki konspon-dent v „Times", zajemaj č, kakor trdi, iz zaneslji vega vira, da so se dogovori mej Berolinom, Dunajem in Rimom pričeli že meseca junija I. 1882 ter meseca novembra doveli do tri pel-note. Ta spo menica ima v sebi popoluo mej seboj no jam-Btvo za sedanjo posest zemlje teh treh Za« veznih držav, katera se obvežejo k dejanskemu vzajemnemu delovanju proti kateremukoli napadu. Razven tega garantu je pogodba mej-seboj no obdržanje odnosnih pomorskih pravi e. Po tem takem bi bila omenjena nota prava pravcata pogodba s teritorijalni mi garancijami iu defenzivnega značaja. V.*>e obravnave da so se vršile mej temi vlaslmi ob jednem času. Knez bolfgaraki Aleksander dospel je h svojim bratom princom L u il o v i k o m Battenber skini in ministrom V u 1 ko vi će m predvčerajšnjim v Carigrad. Voz 1 se je na avizo ladji ..Izzedin", iih katerej je vihrala bolgarska sastava. V pa ači, ki je zanj pripravljena, wprij.li se ga turški funkcijo* narji pozdravivši ga v imenu sultan-vem. Na to je VEprejetnal knez tuje diplomate t"r je bil popoldne pri sultanu v B veča nt j avdrjenci. Pozneje |e obiskal knez ministre Visoke Porte. Iz Aten podal s^ bode bolgarski knez na svoj dom v Nemčijo, od koder bode začetkom maja potoval v Moskvo k rlav nostim kronanja. V vzhodnjej Itniiicliji, v okraji goratega Rhodope je 18 va^ij, ki ne spadajo v področje gu vsrnerjs Alel-.o-paše, nego Btoje pod turškim varstvom. Dve iz teh vasij pa so prosile guvernerja vzhodne Rumelije, da iu vzame v svoje varstvo in pnektir* ; zbig tega pa .so se izpostavile neprestanim preganjanjem od strani veljakov onih 1(5 turških vasij. Tu preganjanja postala so tako siloa, da |« Aleko paša bil primoran Porto telegrahV-no prositi za naredbe, s kojimi bi se konec storil tem nezuos nim rasmeram. Ako se to ne zgodi, bode moral poslati svojih vojakov v varstvo omenjenih vasij, katere je dolžan braniti pred napadi soseoov; odgovornost za vse posledice pripisuje potem Porti. V aiii»l4'*lt«'i zbornici poslancev izjavil je državni podtajuik, lord Fritzmaurice, začetkom tedna, da je angleška vlada z berolinskimi signatarnimi vlastmi pričela obravnave glede brzega urejenja tri buta bolgarskega iu onega dela turškega državnega dolga, kateri so prevzeli nase Čr nogo r a , Srbija in Grecija. Dopisi. Iz Unca 18. aprila. [Izv. dop.] G. E. Kramar, učitelj kmetijstva, razveselil nas je pretočeno nedeljo s svojim jedrnatim govorom o kmetijstvu. Poslušalcev zbralo se je le kacib 40, samih posestnikov in gospodarjev, vsi drugi neso se upali priti, ker jim je bilo povedano, da g. Kramarju ui ljubo, ako vsi od kraja pridejo samo iz radovednosti, kar bi ga motilo v predavanji. Pridejo naj torej le posestniki — in to je uzrok, da se jih je tako pičlo število sešlo. Zastopana bila je vrla Planina in pa prijazna Cerknica. Gospod učitelj jame najprvo govoriti o kmetijstvu sploh in reče, da je ono še na jako nizkej stopinji; da se je pa vender le začelo malo na bolje obračati, kajti ljudje spoznavajo, da se bode morala stara metoda zboljšati in da se morajo novih praktičnih načel poprijeti, ako hočejo z uspeliom kmetovati, samo želeti bi bilo Se, da bi slavna vlada kmetijstvo zdatneje podpiraln. Živinoreja bi se /.boljšala, ako se upelje samo jedno pleme in si posamične sosesko preskrbe s posredovanem kmetijske družbe dobre plemenske bike. Preskrbela naj bi se potrebnB, zdrava voda, kajti voda je tudi krma. Napravijo naj se torej potrebni vodnjaki (kali) za živino napajati, ker taki kali bili bi v tem kraji jako potrebni, ker ni tekoče vode in le v lokvah in mlakužah mora si uboga žival potrebne vode iskati. Jako potreben bil bi tukaj tudi vodnjak za vso sosesko vku.e in sicer prvič zato, ker je pomanjkanje dobre pitne vode, a vsak posestnik si ne more napraviti svojega lastnega vodnjaka in drugič, ako bi požar nastal, ne moremo ai pmv Čisto nič pomagati, akoravno imamo svojo lastno in še v dobrem stanu uhranjeno brizgalnico. — Lansko leto smo sicer prosili slavni deželni zhor k temu potrebne podpore, — a zaman, propali smo. Gospod inžen r P. napravil nam je že obris in proračun, is katerega posnamemo, da bi vodnjak in napeljava vode stalo kakih 1500 gld. Dalje je g. Kramar govoril o hlevih, o katerih se je jako nepovoljno izrazil Slabi so tukajšnji hlevi in živina mora bolehati na parkljih in pljučab; zato jih je treba najprvo zboljšati tako, da bode v njih čist zdrav zrak; napravijo naj se primerno velika okna in gnojnica naj se od hlevov odpelje. V izgled kauil nam je g. A. Jeršanovo posestvo Da gospod Jeršan s umom in dlanom ravna, je istina, a on Be tudi tretjega pomoeka k zboljšanju svojega posestva ne ustraši, kateri je pa skoraj za vse nas druge glavno strašilo, in ta pripomoček so — novci. Mah naj se po senožetih odpravlja s prahom Živega apna ; prav dobro b Iu bi tu li, ako bi si posamezne soseske omislile brane za treblienje mahu. Z živinskim gnojem naj se gm>;i le suhe travnike, močvirnih nikakor ne. Pri vsncem gospodarstvu naj se napravijo tudi me-au gnoj, kateri je prav dober travnikom, vrtom »td. Nekateri posestniki imajo: Krta za vebcega sovražnika, a temu ni tako. Krt rije v zemlji in išče si v živež potrebnih žužkov, kateri so kmetovalcu jako škodljivi, zato nikurte preganjati te koristne živalice, — a le krtine prav pridno zadebljajte 1 To vam bode dormšalo obilnega dobička. — Želeti bilo bi tudi, da bi travniki skupaj bili, in da bi se preplitvo do zemlje ali celo v zemljo ne kosilo Kosi naj se, predno je trava popolnem dosorela; ako se jo pun<*l»o "1|Kf ostane vsled mnogobrojnoga ob;sko-vanja velika Tujci: 19, aprila. Pri Nlonn: Goscnblatt iz Gradca. — Dr. Pitamitz iz Postojne — Čikri z Dunaja. — Kačič iz Kamnika. -Perzl iz Do Ivi za. Pri IHallel : liischof z Dunaja. — Prochaska iz Prage. — Guttmann z Dunaja. — Fritsch iz Augsburga. — Prem z Dunaja. Pri bavartikeui dvora: IJregant iz Selc. — Gol-majer iz Moravč. MetaorologfČiU) poročilu. A. V LJubljani: a d Q Oas opazovanja Stanje barometra v mm. Toni« perafcura Vetrovi Nebo Mokrili, 1 v nun. j 16. aprila 7. zjutraj 9. pop. 9. zvečer ! 73G05mm. j +- (H°C 73.V34 mm. 4-15*6°C 73G76 mm. j-f- 9"3°C brezv. ni. j z. si. zah. jas. obl. d. jas. OOO mm. dežja. 17. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738-10 nun. j -f- 70'C 737-14mm. . 18"0»O 737'68mm. \ -f-10"0"C l_________ si. sev. z. jz. si. jz. _ obl. d. jas. d. jas. 0 00 mu. dežja. 18. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738'9G.mn. 1 4- G-G" C 735-82 mm. U- 18 4" C 735-78 mm. | -f-10-9"C ti. zah. z. jz. si. bur. obl. d. jas. jas. OOO ram. dežja. 19. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734-47 mm. 1 4- 4-6"<' 780-44«*. i -f- 18-8H1 731 -47 mm. -\- 12*2°0 1 1 z. jvz. m. j z. z. jz. jas. jas. obl. O-00 mm. dežja. historična izložba voščenih kipov, obstoječa iz več ko 100 nadživotnih figur, nepreklj IclJivo fte do prihodnje nedelje, 22. april*, v dvoranah prejšnjega strelišča odprta. Na novo postavljeno: Marija Stuart in Elizabeta. Odprto jo ob nedeljah od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer; ob delavnikih od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. I Nlopnliiii lo kr., vojaki in ofrocl plačajo na pol. (246—4) L."Veltee. Eksekutivni odbor za dekoracije odprl je z «lii<>iu IG. aprila svojo pisarno na Kongresnem trgu v Lavrenčičevej hiši št. 12 pri tleh prva vra'a na levo, začasno uradovaje od 10. do 12 ure dopoludne, kjer dnje gg. obrtnikom na njihovo željo pojasnila o dekorativnih delih, ki bo imajo izvršiti povodom prihoda Nj. Veličanstva presvetlega cesarja. Eksekutivni odbor za dekoracije, v dan 16. aprila 188 3. (248—'2) Št. 2126. Razpis službe. (240—2) B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk je ostal v primeri s pretečenimi dnevi skoro nespremenjen; razdelitev je bila še vedno precej jednakomerna; razloček mej maksimom in minimum za spoznanje večji. Temperatura se je znatno vzdignila ter postala sem pa tja že nadnoruialna; sicer je bila pa precej ekstremna; razloček mej jutrom in poludnein velik. Vetrovi so postali slubotnejši, sicer so bili pa Se vedno zelo spremenljivi in ni nobeden izrecno nadvladoval. Nebo je bilo sicer 86 vedno precej spremenljivo, vender jo bilo še največkrat popolnem jasno. Vreme stanovitno in suho. XD mi. tl £0:3 a. TooraBš dne 20. aprila. (Izviru«) telegratično poročil' Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta ... .... . . f}0',, marčna renta......... Ak.-ijc narodne bank« . ..... Kreditne akcije...... • • London ■ ..... Srebro . . ....... Napol. . ......... (J. kr. cekini. ...... . . Nemške marke ..... 4% državno srećke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... 40/ n n n ■* /0 ..... . „ papirna renta 5°/0..... 5f/o štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5»/, . . 1O0 gld. Zcmlj. obč. avstr. 4Va8/0 z'a*> zast- ,i8ti • Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Pror. oblig. Ferdinandovo sov. železnice Kreditne srečko......100 gld. Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo avBtr. banke . . 120 -Tramuiway-društ. volj. 170 gld. a. v. 78 gld. 35 kr. 78 * 90 98 15 » 93 ■ 10 835 h — n 313 n 60 n 119 » 80 n 9 n n 50 n n n 65 n 58 n 55 n 119 m 50 n 1G7 n 75 98 n 15 i» 120 n 25 n 89 r 95 n 87 r 90 n 103 n — n 113 n 75 ji 117 r 75 n 100 p 60 n 104 n 75 n 173 i) 75 n 19 n 50 JI lin tj — TI 224 i) 50 TI V deželne) prisilne] delalnici v Ljubljani izpraznjena je služba upravnika s plato letnih 1200 gld., z n.tuialn ni stanovanjem, z ulitkom odstotkov od fabridkega easlužka in s pravico do 4 v pokojnino neštevnih petletnic po 100 gld. Prositelji /a to službo w\ svoje prošnje z dokazili o svoje j starost', stanu, oziroma številu otiok, o dovršenih študijah, Blućajno o [»osebnih sposobnostih, o dosedanjem službovanji in 0 znanji jezikov — po svoji j slu/btnej poti cio 15. maja deželnemu odboru kranjski mu pošljejo. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 13. nprila 1883 Deželni glavur: Thurn. j JOŽE RIBIC, Stari trgr št- 3<5= X-ij-u."toljanI, prodajo (219-3) muzikalno orodje ~w vsake vrste Piceola na 4 imeti ali zaklopnice 4 gld., na 6 zmeti G gld. Flavta na 4 zmeti 5 gld., na 6 zmeti 6 gld., na 8 zmeti 10 gld., ni 10 zmeti 14 gld. Pis l'.s klarinet na 5 zmeti O gld., na 8 zmeti 8 gld., na 10 /.meti 12 gld., na 12 zmeti IG gld. ('klarinet na G zmoti 6 gld., na 8 zmeti 10 gld. ll-klurinet na G zmoti 7 gld., na 8 zmeti 10 gld., na 10 zmeti 16 gld. Poštni rog 3krat zavit 2 gld., 4krat zavit 2 gld. 50 kr. Požarni rog male vrste 5 gld., velike vrste G gld. Vojaška trouipeta 6 gld. (J- ali F-tronipeta z mašino 12 gld.; z mašino na valjček 20 gld. I IIii^clhnrn 12 gld.; z malino na valjček 20 gld. B-waldhorn z mašino 18 gld.; z mašino na valjček 24 gld. Bas-lliigplhorn 25 gld.; z mašino na valjček 3G gld. a/4 bombardon F 34 gld.; */< bombardon F 40 gld. (losli po 3, 4, B, G, 10, 15, 20 gld Lok &a gosli po 80 kr., 1 gld., 1 gld. 60 kr., 2 gld. do 2 gld. 50 kr. Kitare po 5, 6, 8 gld.; kitare z mašino po 12 gld. Citre z 31 strunami po 10, 12, 15 do 20 gld. (litre palisandrove po 85, 30, 40 do 60 gld. Mali boben po 15, 20 gld. Veliki boben 20, 30 gld. Pokriva*« po 12, 16 do 20 gld. Harmonike po 2, 3, 4, 5, G do 8 gld.; z 2 vrstami po 12 do IG gld ; s 3 vrstami po 20 do 25 gld. Strune za gosli, bas, citre, kitaro, čelo in tamburico. 1 ! ! l/da tel j in odgovorni urednik MakbO armic. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".