PR.murtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Eena OlH) iJT Lelo XXXVIII. Št. 283 (11.411) TRST, četrtek, 23. decembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POMEMBEN USPEH NAPOROV ZVEZE CGIL - CISL - UIL Sporazum med sindikatom in «manjšimi» delodajalci Nove delovne pogodbe pred koncem januarja, nato pogajanja o slroskih za delovno silo in o draginjski dokladi RIM — Vztrajna prizadevanja enotne sindikalne zveze so včeraj zabeležila nov pomemben tispeh: po celodnevnih pogovorih so sindikalisti in zastopniki »manjših* delodajalcev dosegli okvirni sporazum o pos|>ešenih pogajanjih za obnovitev delovnih pogodb In o morebitni poznejši prilagoditvi draginjske doklade. Po podobnem dogovoru, ki ga je zveza CGIL - CISL - UII. dosegla z. vlado glede javnega osebja, pomeni današnji sporazum velik po- litični uspeli, saj ostaja sedaj na okopih trmaste in neodgovorne nepopustljivosti le Confindustria, medtem ko kažejo voditelji velikih državnih 'ndustri.iskih podjetij nerazumljivo neodločnost, ki je doslej nudila kritje »jastrebom* v združenju zasebnih industrijcev. Okvirni sporazum, ki je plod tudi večje odgovornosti 13 združenj malih industrijcev, veleposestnikov, obrtnikov, občinskih storitvenih podjetij in trgovcev ter zadružnih podjetij, predstavlja odločen premik pogajanj za obnovitev delovnih po godb milijonov delovnih ljudi, saj Vlada pospravila pocenitev bencina RIM — Kot ni bilo težko napovedati, je vlada včeraj sklenila, da bencina ne bo pocenila za 25 lir pri litru, ustrezno z znižanjem oen v okviru EGS, a da primerno poviša davek za proizvodnjo in je s tem pospia-vila 360 milijard lir v državno blagajno. Obljubila je sicer. da bo ta denar vložila v skupen sklad za davčne razbremenitve. oziroma za omilje-nje «davčnega grabeža*. ki ga poVzroča inPacija z zgolj nominalno rastjo plač, ki so pa dejansko podvržene višjim količnikom. Po pravilih, ki jih je vlada sama postavila glede gibanja cen petrolejskih proizvodov, se je bencin že mnogokrat podra žil. poceniti pa bi se moral štirikrat. To se je pa zgodilo dejansko le februarja letos, ko so ceno bencina »super* znižali od 885 na 960 lir, v ostalih treh primerih pa je pocenitev vnovčila vlada z višjo obdavčitvijo. Lastniki bencinskih črpalk in mali trgovci so izrazili včeraj protest, češ da vlada spoštuje svoja pravila le enostransko, s poviški v prid profitom petrolejskih družb, ne pa s pocenitvami v korist potrošnikov. postavlja rok 31. januarja 1983 za njihov podpis. Skupna »izjava o namenili*, ki so jo podpisali na včerajšnjem sestanku je sestavljena iz 7 točk. V prvi potrjujejo, da smejo realne povprečne plače (z draginj-sko doklado vred) naraščati letos za 16 odstotkov, k letu za 13 in leta 1984 za 10 odstotkov, razen če vlada ne spremeni teh meja za inflacijo. V tem okviru bodo do konca januarja podpisali nove pogodbe za posamezne stroke, pri čemer bodo poviški vključevali tudi rast draginjske in drugih doklad, upo števali pa bodo tudi morebitno rast produktivnosti dela. Sindikati in de icdajalci se obvezujejo izvajati skupaj pritisk na vlado, da izdela potrebne ukrepe davčnega značaja za zmanjšanje razlike med čistimi in kosmatimi plačami ter ceno de la, za razbremenitev socialnih dajatev, za povečanje učinkovitosti javnih služb. Med pogodbenimi pogajanji bodo preuredili prejemke vajencev, če bi pa ne mogli doseči soglasja na ravni strok, se bodo o tem pogajali na vsedržavni ravni za. vse kategorije. Po podpisu novih delovnih pogodb se bodo, najkasneje do 10. februarja, predstavniki sindikatov m delodajalcev spet sestali, da se pogajajo o preureditvi stroškov za delovno silo o omiljen ju deleža draginjske dokla-ue na skupni plači. Po sestanku so tako sindikalisti kot podjetniki izrazili zadovoljstvo nad doseženim six>ra/.umom. ki so ga označili za pomemben mejnik v odnosih zveze CG.iL CISL - UIL z manjšimi delodajalskimi združenji. ki so bila v preteklosti zares potisnjena nekako na rob pogodbenih pogajanj s Confindustrio in Jntersirtdom. Na osnovi dogovora f e bodo že 4. januarja obnovila pogajanja za 809.000 uslužbencev trgov sirih obratov. 10. januarja pa za poldrugi milijon kmečkih delavcev, nato pa še za vse ostale kategorije. Medtem so se že včeraj začela po gajanja z vlado za pogodbo zdrav stvenega osebja, ki jo sindikati smatrajo za odločujočo glede pre klica že napovedane vsedržavne stavke. V prihodnjih dneh se bodu obnovila tudi pogajanja za poldr žavne uslužbence. Dravinjska doklada narasla za il točk RIM — Posebna komisija za premično lestvico pri državnem zavodu za statistiko je včeraj ugotovila, da sc je novembra pokazatelj draginje dvignil na 345,6. kar bi ustrezalo 11 točkam draginjske doklade. Če bi inflacija naraščala tudi decembra in januarja z enakim tempom, bi doklada poskočila februarja za več kot 14 točk, kar bi predstavljalo nov rekord. DANES ODLOČITEV MEDMINISTRSKEGA ODBORA Elektrika k letu dražja za četrtino RIM — Ni skoraj več nobenega dvoma, da bomo v prihodnjem letu potrošili za električno energijo v povprečju 25 do 26 odstotkov več denarja kot doslej, če seveda ne bodo spet narasle cene petroleja, ker bi v tem primeru bile podražitve še nekoliko večje (zaradi «termičnega dodatka*). Včeraj je namreč osrednja komisija za cene izrekla ugodno mnenje o zahtevi državnega električnega podjetja po dvomesečnih 3,7-odstotnih poviških, medministrski odbor za cene pa bo najbrž že danes tako podražitev potrdil. Obenem bodo od 1. januarja močno »razredčili* tako imenovani »socialni pas* uporabnikov, ki trošijo malenkostne količine energije, tako da bodo najobičajnejše družine z osnovnimi gospodinjskimi stroji izpadle iz dosedanjih olajšav. Tako bodo, po računih samega ENEL, družine z napeljavo do 1,5 kW in z letno porabo do 750 kilovatnih ur plačevale namesto sedanjih 5.260 lir konec prihodnjega leta po 5.825 lir mesečno, torej 10,7 odstotka več. Vsa ostala, ki predstavljajo veliko večino, pa bedo poviški bremenih za več kot 25 odstotkov. V prvem primeru gre za gospodinjstva, ki rabijo elektriko samo za najnujnejše potrebe: osvetlitev, hladilnik in televizor. Porabniki s 3 kW napeljavo in letno porabo do 1.500 kWh si Lahko privoščijo še pralni strojj. toda elektrika se jim bo podražila za 25.5 odstotka. Kdor hoče napajati še grelec v kopalnici (poraba do 2.500 kWh letno) bo plačal strujo 25,7 odstotka dražje, če pa rabi še pralni stroj za posodo in druge manjše gospodinjske stroje in potrebuje zato 6-kilovatno napeljavo ter porabi letno okrog 4.000 kWh toka, bo moral plačati kar 26,6 odstotka več. V povprečju bodo torej mesečni poviški do segli 13.CC0 lir. Thatcherjeva nepričakovano obiskala Ulster Britanska premierka Margaret Thatcher je včeraj povsem nepričakovano ooiskaia Severno Irsko. Obiskala je nekaj krajev, med temi tudi bolnišnico, kjer leže ranjenci, ki so bili poškodovani v atentatu v Ball.vkellyju. Njen obisk je potekal ob izrednih varnostnih ukrepih (Telofoto AP) llllllllllllllllllllMtlllllMIIIIHIIIIIIHIHMIIIII IIIIIIIMI HilHlHIIIimiHI IIIIIIIIIHIIHMIIIIIHHIII Mili IITI11IIII11|| ItliiHIIIIIIMII ItllKIIIII ITtlllltl llllllimiinitltlllllllllt lllliailll klil 11II11IIIII11 ■ I Ul 11 lili MII lil 111 im 11 m 11 min 11111 tl linnllllllll || || I lUlIfllllllllllllllll I lili* Ml II < 11IIII * Hilli IH t It H It II1 nit I llllill IIIIII111111IIIIIII'llltll lit IIII 11 tllillll IIIM BOLGARIJA SKUŠA DOKAZATI PRAVIČNOST SVOJEGA SODNEGA SISTEMA V skrajno korektnem ozračja se je v Sofiji začel proces proti Farsettiju in Tre visi no vi Pristali na zahtevo obrambe o dodatnih pričah - Razpravo so zato prekinili Bekir Celenk vpleten tudi v preiskavo o trgovini z orožjem in mamili Gabrielin Trcvisin med dvema policistoma pozdravlja svojo bolgarsko odvetnico (Telefoto AP) V SKUPNEM APELU S SVEČANOSTI OB 60-LETNICI SOVJETSKE ZVEZE Andropov poziva k omejevanju jedrske tekme Hladen odmev v ZDA in VB ■ Willy Brandt svari pred preziranjem sovjetske dobre volje MOSKVA — S splošnim pozivom k razorožitvi, naslovljenim na parlamente, vlade, politične stranke in narode vsega sveta, so se včeraj v Moskvi zaključile svečanosti ob 60. obletnici obstoja Sovjetske zveze kot federativne države. Vrhunec so dosegle z izrednim zasedanjem CK KPSZ in vrhovnega sovjeta, na katerem je prvič v svoji uradni vlogi pred javnostjo spregovoril novi sovjetski voditelj, Jurij Andropov. Slovesne seje so se poleg najvišjih sovjetskih osebnosti udeležili tudi predstavniki šestili držav vzhodnoevropskega bloka in 120 delegacij komunističnih in delavskih partij, pretežno iz neuvrščenih držav. Andropov je nato za svoje goste in predstavnike diplomatskega zbora priredil velik sprejem, na katerem je v zdravici poudaril, da si je Sovjetska zveza v teh 60 letih v svetu pridobila »trdno mesto kol odločna branilka miru in prijateljstva med narodi ter pravice vsake- ga od njih do neodvisnosti, svobode in napredka*. V pozivu k razorožitvi Sovjetska zveza vabi vse narode sveta k največjim prizadevanjem za odstranitev nevarnosti nove vojne in za razorožitev, hkrati pa izraža svojo pripravljenost za sodelovanje v tem smislu, z vsemi državami, ne glede na njihove družbene in politične u-reditve. Sovjetska zveza si bo prizadevala, da ne bo prva uporabila jedrskega orožja, pravi med drugim dokument, in poziva tudi ZDA, naj kot SZ storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi čimprej in ugodno zaključili pogajanja o nadzoru nad oboroževanjem. Drugi pred logi se nanašajo na zamrznitev vseh jedrskih orožij na sedanji ravni ter na popolno prepoved jedrskih poskusov in uporabe kemičnega orožja. Sovjetski predlogi so seveda nemudoma odjeknili v svetu in predvsem na Zahodu sprožili vrsto od- KOLIŠEVSKI NA SLOVESNI SEJI OB 60-LETNICI SZ MOSKVA — Na včerajšnji skup ni slovesni seji CK KP SZ. vrhov r.ega sovjeta SZ in vrhovnega sov jeta Ruske socialistične republike ob 60-letnici ustanovitve SZ je govoril tudi član predsedstva Sr K J ir. vodja jugoslovanske delegacije Lazar Koliševski. Z veliko oktobrsko socialistično revolucijo, .je dejal Koliševski, se je začelo novo zgodovinsko obdobje revolucionarnih sprememb in osvo bodilnih bojev v svetu, s čimer ie bila odprta pot razvoju socializma kot svetovnega procesa, prva drža va delavcev in kmetov pa je postala upanje in spodbuda zatiranim narodom v boju za lastno o svoboditev . Tudi jugoslovanska sociansticna revolucija .ie bila spodbujena * za- mislimi Leninovega oktobra. V nadaljevanju je Lazar Koliševski govoril o socialističnem razvoju Jugoslavije v minulih 40 letih in poudaril, da se je prijateljstvo narodov SFRJ in SZ skovalo v skupnem boju proti fašizmu v 2. svetovni vojni. Danes se jugoslovansko sovjetski odnosi uspešno razvijajo na vseh področjih na načelih neodvisnosti, enakopravnosti, nevmeša-vanja in vzajemnega zaupanja, kot to določata beograjska deklaracija in moskovska izjava ter drugi ju-goslovanski-sovjetski dokumenti. O-bojestransko spoštovanje teh načel omogoča uspešen razvoj stikov in vsestransko ter stabilno jugoslovan-sko-sovjetsko sodelovanje ter zaupanje med državama in partijama, je dejal Koliševski. (dd) mevov. Šef ameriške delegacije na ženevskih pogajanjih, Edvvard Rowny, jih je označil za »obetavne*, medtem ko jih je State de-partment imenoval »nesprejemljive*, predvsem kar zadeva sovjetski predlog za rakete srednjega dometa, katerih število naj bi skrčili za 25 odstotkov. Tudi britanska vlada je do predlogov Andropova dokaj nezaupljiva, ker po njenem mnenju ne zadoščajo niti za ohranitev najosnovnejšega ravnotežja sil, potrebnega za ohranitev britanske varnosti. Mnogo bolj optimističen pa je predsednik nemške SPD Willy Brandt, ki .je izrazil obžalovanje, da so sovjetski predlogi v nekaterih zahodnih prestolnicah vzbudili »prenagljene polemične obtožbe*. Nedopustno se mu zdi, da bi Zahod pustil vnemar pobude, ki v bistvu pomenijo obvezo SZ, da omeji svo-ie jedrsko orožje srednjega dometa v takem obsegu, kakršen je obseg tistega, ki ga skupaj premoreta Francija in Velika Britanija. Za Brandta sovjetski predlogi pomenijo tudi dober znak za nadaljnjo usodo ženevskih pogajanj, zato je šel celo tako daleč, da je zagrozil, da bi SPD utegnila spremeniti svoje stališče do namestitve ameriških jedrskih raket sredniega dometa v ZRN. če bi se ženevska pogajanja konec prihodnjega leta neuspešno zaključila zaradi pomanjkanja volje po sporazumu. Orožen, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Marko Bulc. predsednik gospodarske zbornice Slovenije, Jože Smole, predsednik komisije predsedstva ZKS za mednarodno sodelovanje in Jernej Jan, predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje. Čez nekaj dni pogajanja Izraela z Libanonom TEL AVTV — Radio Jeruzalem je sporočil, da se bodo sredi prihodnjega tedna pričela pogajanja med Izraelom in Libanonom. Obe strani naj bi se pogajale o normalizaciji odnosov in o vprašanju južnega Libanona ter umika izraelskih čet iz te države. Del pogajanj bo v Libanonu, del pa v Izraelu. Iz raznih krajev Libanona pa prihajajo vesti o vrsti spopadov, med katerimi ne manjka topniških dvobojev. Generalni konzul Drago Mirošie na obisku v Sloveniji LJUBLJANA — Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič je bil na obisku v SR Sloveniji. Ob tej priložnosti so ga sprejeli Viktor Av belj, predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije, Vinko Hafner, predsednik skupščine Slovenije, Janez Zemljarič, predsednik južnega sveta skupščine Slovenije. Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL Slovenije, Marjan SOFIJA — Le štirideset minut je trajala sodna obravnava proti Paolu Farsettiju 'n Gabrielli Tre višin, ki ju obtožujejo vohunstva, a že .je bilo jasno, da bo potok razprave povsem neobičajen. V prvi vrsti je treba poudariti, da se pro ces odvija le navidezne za »za prtimi vrati*. V dvorani sofijskega sodišča niso bili prisotni samo .trije italijanski časnikarji, temveč kar precejšnje število njihovih bolgarskih kolegov tej- celo neki foto reporter. Poskrbeli so celo za simultano prevajanje, -kar pa je prav tako povsem neobičajno. Višek korektnosti in razpoložljivosti o a predstavlja sklep predsednika sodišča Mihajla Maneva, ki ni zavrnil žalitev branilcev obeh Italijanov o dodatnih pričah. V obrani bo Farsettija bo pričal župan iz Arezza Aldo Ducci ir: dva uslužbenca podjetja »RODEČA* iz A-rezza, Trevisinova pa je zaprosila 'e za pričevanje svojega brata Ric-carda. Zaradi teh dodatnih prič in po stopka za ugotovitev, če sta imela kdaj prej oba osumlienca opravita z italijaaskim sodstvom, se bo proces nadaljeval šele čez kakih sedem do osem tednov. Prav tako na .je prva razprava jasno pokaza 'la, da jemljejo Bolgari ta proces izredno resno, da skušajo v/budit' vtis, kako je pri n.jih zajamčen pravičen potek sodnih obravnav. časnikarji so se obenem se/.na nili s tistim delom obtožnice, ki ne razkriva »državnih tajnosti*. Ob aretaciji so Farsettiju zaplenili tri fotoaparate, dva magnetofona in kar 43 filmov, ki jih je Far setti posnel v Bolgariji, Romuniji in v neki tretji državi. Obtožba trdi. da so na posnetkih voiašlti objekti. Ob tem Bolgari navajajo, da so pred aretacijo obel. v Bolgn riji le nekaj dni pred začetkom vojaških manevrov sil varšavskega pakta izsledili štiri italijanske vohune. Dvema so zaplenili ves fotografski material in ju izgnali 'z države. Bolgari so prepričani, da je tudi Farsetti, če ne agent, vsaj sodelavec italijanske obveščevalne službe. Obenem navajajo možnost povezave z Liciom Gellijem. Obtož niča navaja tudi. dr. .ie Farsetti živel preko svojih realnih finančnih zmogljivosti. Ob vsem tem pa izhaja, da sta na dosedanjih zasliševanjih dala oba osumljenca I različne verzije. Trevisinova je ba- je izrazila dvom, da bi bil njen zaročenec le navaden uradnik o-brata G'bole. Včerajšnji poskus • -beh, da bj se ob.jela. so varnostne sile preprečile, kako pa sta sprejela ločitev potrjuje, da se nista čustveno razšla. Medtem pa italijanski preiskoval ni stroj nadaljuje s premlevanjem izadeve Bolgarija.* Včeraj je iz tlal zaporni nalog proti turškemu mafijskemu botru Bekirjv Celenk v. ki je vpleten v preiskavo o atentatu na paiieža. tudi preiskovalni sodnik iz Trenta Carlo Palermo. Celenk je torej vpleten tudi v trgovino z orožjem in mamili. Med o-bema preiskavama prihajajo torej do stičišč, s tem pa se še veča bolgarska vpletenost. MOSKVA — Sovjetska poročeval ska agencija je uradno potrdila, da bo v začetku januarja v Pragi za sedanje držav članic varšavskega pakta. NA PROCESU MORO Javni tožilec zahteva 34 dosmrtnih obsodb Kar zadeva skesane RB je Amato predlagal mnogo milejše kazni RIM — Na procesu proti ugrabiteljem in morilcem predsednika KD Alda Mora in njegovih spremljevalcev in v zvezi z zločinsko dejavnostjo rimskega voda rdečih brigad v obdobju mad leti 1976 in 1980. je javni tožilec Niccolo Amato v svojem zaključnem posegu zahteval, naj sedišče izreče kar 34 obsodb na dosmrtno ječo in celo vrsto obsodb na 28 let do šest mesecev zaporne kazni. Najhujšo kazen so sd po mnenju javnega tožilca zaslužili naslednji brigadi st i: Mario Moretti. Barbara Balzarani, Rocco Mi- aletto, Raffa-ele Fiore. Lauro Azzolini, Franco Borrisoli, Vinccnzo Guagliardo, Na-dia Ponti, Luca Nicolo ‘i. Cristoforo Piancone, Prospero Gallinari, An-na Laura Braglietti. Alessandro Pa-dula, Remo Pancelli, Giaiii ntenio Zanetti, Maria Carla Brioschi. Enri-co Triaca. Antonio Marini. Gabriei-la Mariani. Caterina Piunti, Enzo Bella, Augusto Giordano, Bruno Se-ghetti, Francesco Piecioni, Andrea Cacciotti, Valerio Morucci, Adriana Faranda, Maurizio Iannelli, Alvaro PREDSEDNIK PREDSEDSTVA SFRJ STAMBOLIČ Zaskrbljenost Jugoslavije ob mednarodnih razmerah Gibanje neuvrščenih ostaja najmočnejši nosilec boja za mir v svetu BEOGRAD — Predsedstvo SITtJ je na včerajšnji seji. ki jo je vodil predsednik Petar Stambolič, preučilo razmere v svetu, mednarodni položaj in dejavnost Jugoslavije Ugotovilo je. da se razmere v svetu v minulih letih nenehno zaostrujejo. Kriza je zajela vsa področja mednarodnih političnih in e-konomskih odnosov in vse dele sveta. Ta proces se posebej kaže skozi okrepljeno konfrontacijo in tekmovanje blokov, nadaljevanje okrepljene oboroževalne tekme, odpiranje novih kriznih žarišč. Prav tako izkoriščajo vsa politična, vojaška in gospodarska sredstva, da bi zaustavili procese osamosvojitve držav A-zije. Afrike in Latinske Amerike. Evropska celina deli usodo ostalih delov sveta. Proces evropskega so- imiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiniuNiiMMiiiiiiiiiiiiiHMUHiHinHNniiiiHiiMmiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiMMiiiiiiHiHimmiiiiitiiitHiiiiiii* Eksplozija hiše v Turinu: šest mrtvih TURIN — Zaradi silovite eksplo zije se .je v tem mestu predvčeraj® njim zvečer zrušilo štirinadstropno stanovanjsko poslop.je. Pod ruševi nami je življenje izgubilo šest o-seb. v bolnišnici pa se jih zdravi deset, med katerimi je tudi nekaj 'judo ranjenih. V večernih urah se je utrdila domneva, ki je že krožila med pre .skovalci. da je eksplozije novzro čila bomba, ki so .jo pripadniki torinskega podzemlja podtaknili v veleblagovnici, da bi se maščeva li nad lastnikom, ki se jim ni ho tel pokoriti. Več o reševalni akciji in popol danski preiskavi na zadnji strani. Na sliki (telefoto AP); gasilci in pripadniki javnega reda so i. napornim in dolgotrajnim delom marsikomu rešili življenje. delovanja in varnosti je v zastoju. Kopičenje jedrskega in drugega o-rožja spremlja poglabljanje blokovskega prepada, pa tudi nevarne teorije o možnostih lokalnih jedrskih vojn. Tudi poslabšani mednarodni gospodarski odnosi so eden od velikih virov krepitve napetosti. .Tako zapletene in težke mednarodne razmere skrbijo vse države, posebej neuvrščene. Gibanje neuvrščenih, ki se tudi samo ukvarja s težavami, je ostalo najmočnješi nosilec boja za mir v svetu in bistvene spremembe političnih in gospodarskih odnosov, ki bi zagotovili pogoje za svoboden in enakopraven razvoj vseh držav v skladu z njihovimi lastnimi interesi. Poudarili so, da kontinuiteta ključnih opredelitev v nadaljnjem razvoju sistema socialističnega samoupravljanja in v dejavnosti neuvrščene politike zagotavljajo Jugoslaviji mesto tvornega dejavnika mednarodnih odnosih in pomembnega dejavnika v boju za mir in stabilnost v Evropi in svetu. Jugoslavija bo tudi v prihodnje na znanih načelih negovala dobre stike in razvijala sodelovanje s sosednjimi in drugimi evropskimi državami, velikimi silami in posebej z neuvrščenimi in državami v razvoju. Prav tako bo nadaljevala svojo aktivno vlogo v OZN in drugih mednarodnih organizacijah, (dd) RIM — Senatna komisija za industrijo je soglasno dokončno odobrila zakonski odlok, ki priznava deželam in občinam, koder bodo namestili elektrarne, ki ne bodo uporabljale nafto, ampak jedrsko energijo. premog ali druga sredstva, občutne protivrednosti. Občine bodo prejemale od državnega podjetja za elektriko po 0,50 lire na proizvedeno kilovatno uro, ali po 0,25 lire za centrale, ki so se preusmerile ha premog. Izjjacono, Natalia Ligas, Mara Nan-ni, Pietro Vanzi, Marco Arreni in Salvatore Ricciardi. Vsem tem obtožencem je javni tožilec pripisal odgovornost za sedemnajst umorov. 23 poskusov u-mora. ugrabitev, sodelovanje v o-boroženi tolpi. Za skesane brigadiste. ki so odgovorni za enega ali več umorov, je javni tožilec predlagal sodišču, naj upošteva vse olajševalne okoliščine, ki jih predvideva zakon iz maja 1982. leta. Še posebej naj bi sodišče apliciralo tretji člen zakona. ki predvideva, da se za »obnašanje izrednega pomena* znatno omili zaporno kazen. Med te skesane teroriste javni tožilec uvršča tudi Antonia Savasto in Emilio Libera, ki naj bi v zaporu odsedela 20 let, čeprav je na primer prvi odgovoren za vseli sedemnajst umorov. Neomajen pa je bil .javni tožilec kar zadeva teroriste, ki so se sicer javno distancirali od oboroženega boja. niso pa sodelovali s preiskovalci. Za to kategorijo rdečili bri-gadistov je namreč Amato zahteval sorazmerno zelo visoke kazni, čeprav ni med njimi nobenega, ki bi imel krvave roke. Zaključni poseg Amata ni pomemben samo zaradi kriterijev, ki jih je izbral pri odmerjanju kazni. Preden je izrekel svoje zahteve je namreč poudaril, da razprava ni osvetlila vseh vprašanj. »Dvomov* in »sumov* ne manjka, predvsem kar zadeva mednarodnih povezav rimskih rdečili brigadistov. o katerih bodo morali preiskovalci še poizvedovati. Amato je celo prepričan, da še niso odkrili vseh materialnih storilcev ostudnih umorov, še manj l-a vseh zakulisnih spletkarjev dejavnosti rimskega voda RB. Poglavje zase predstavljajo tudi »Čudne* pomanjkljivosti v zvezi s preiskavo v času Morovega jetništva in vsa politična vprašanja, ki jih u-sorla ubitega predsednika KD odpira. Na račun tožilčevih zahtev je bilo v sodni dvorani na Foru Italicu slišati tudi nekai kritičnih priiomb. Zagovornik svojcev ene izmed žrtev teroristov je na primer izjavil, da kar zadeva skesane Savasto, I.ibe-ro in Cianfanellija. je javni tožilec raje pozabil na njihove očitne laži v zvezi z umorom Mora (ki jih je potek razprave razgalil) in se osredotočil na pričevaira v zvezi z manj pomembnimi zločini. Colombo v Tuniziji TUNIS — Italijanski zunanji minister Colombo je opravil kratek o-bisk v Tuniziji kjer se je srečal s predsednikom Burgibo. ki je Co-lombu izročil vabilo za predsednika Pertinija, naj ta obišče to državo. Colombo se je srečal tudi z Arafatom, s katerim je govoril o nekaterih bližnjevzhodnih vprašanjih. Ob priliki obiska italijanskega zunanjega ministra je predsednik Bur-giba ukazal osvoboditi 22 italijanskih ribiških ladij, ki so bile zasežene v tunizijskih pristaniščih, ker so lovile v tamkajšnjih teritorialnih vodah. RIM — Pod obtožbo izdajanja u-radne tajnosti so včeraj v Rimu a-retirali časnikarja tednika »Euro-peo* Luigija Irdiia. Zaporni nalog je izdal namestnik državnega prav-dnika v Perugii Alfredo Arioti zaradi članka, v katerem Irdi navaja, da je odvetnik Vitalone prejel precejšnjo vsoto denarja od ljudi, ki so vpleteni v zadevo Calvi. Sindikat časnikarjev FNSI in uredništvo »Eu-ropea* sta že najostreje protestirala zaradi nedopustnega in skrajno vprašljivega ukrepa*. ŠE S SEJE GLAVNE SKUPŠČINE KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI Potrebno je koordiniranje med vsemi občinami za upravljanje naravnih parkov in rezervatov Vlogo koordinatorja bi lahko prevzela KGS, ki bo o tem vprašanju, kakor o vsebini zakonskega osnutka nasploh podrobneje razpravljala na eni prihodnjih sej skupščine VČERAJ IN DANES V MILJAH PO DVEH MESECIH POLITIČNE KRIZE Pobuda za mir in razorožitev Poleg soglasnega izglasovanja resolucije, s katero je glavna skupščina Kraške gorske skupnosti na torkovi seji nekako ratificirala sporazum med deželno upravo, občinami in KGS v zvezi z uresničitvijo hitrih avtocestnih povezav na teruj-riju tržaške pokrajine, je bil na isti seji, sicer v skopih obrisih, govor še o enem važnem vprašanju, to je o nedavno izglasovanem deželnem zakonskem osnutku o deželnih posegih na področju naravnih parkov in rezervatov. O njem je v svojih sporočilih na kratko spregovoril predsednik Budin; ni se spustil v vsebino omenjenega osnutka, izrazil pa je kritiko, ker osnutek ne sprejema predlogov, ki jih je dala KGS; vsekakor je dodal, da bi tolmačenja njegove vsebine bila lahko zelo različna, kar pa se tiče upravljanja parkov in območij krajinske zaščite, da bi se preprečili različni prijemi do tega problema, se gorska Skupnost čuti dolžno — je dejal Budin — da občinam nudi svojo razpoložljivost in prevzame vlogo koordinatorja. To pa zato, da bi preprečila nezadovoljstvo prebivalstva, ki živi na zainteresiranem teritoriju. V zvezi s tem zakonskim osnutkom je svetovalec Tul (SSk) prosil predsednika za nekatera pojasni la, predvsem pa je podčrtal, da je bil osnutek kar na hitro predložen, tako da KGS ni mogla povedati svojega mnenja. V zvezi s tem vprašanjem je svetovalec Spetič (KPI) dodal, da je bil glavni problem v tem, v kolikšni meri naj pač KGS upravlja ta teritorij; predlog, ki ga je komunistična stranka postavila tudi med razpravo v deželnem svetu, da bi bilo to upravljanje treba poveriti KGS, so stranke deželne večine zavrnile, je pristavil Spetič in nadaljeval, da je prav zato sedanji zakonski osnutek bistveno spremenjen (zaradi črtanja 8. člena) v primerjavi s prejšnjim. Predsednik Budin je v nadaljevanju razprave odgovoril na zastavljena vprašanja, predvsem pa podčrtal. da že sama logika narekuje koordinacijo med vsemi zainteresi ranimi občinami za upravi tanje te ga teritorija. Vsekakor oa bo v glavni skupščini Kraške gorske skupnosti še govor o tem vprašanju in o vsebini zakonskega osnutka nasploh, saj je predsednik Budin sprejel predlog svetovalca Brezigarja’ (SSk), v smislu katerega bo to vprašanje na dnevnem re--d'u skupščine, ko bo zakonski osnu- tek objavljen v Uradnem vestniku dežele. Če naj se na kratko povrnemo še k razpravi o sporazumu med deželo, KGS in občinami glede uresničitve hitrih cest naj dodamo, da je svetovalec Tul (SSk) med drugim poudaril, da v zvezi z izvajanjem sporazuma mora KGS sedaj prip.a viti res globalen načrt za zaščito zahtev prebivalstva in teritorija ter izrazil željo, da bi to izvajanje potekalo dobro in hitro. Svetovalec Pe-čenik (PSI) je podpis sporazuma ocenil z zmernim zadovoljstvom in tudi sam poudaril, da bi morala KGS v najkrajšem času pripraviti predloge, kako uporabiti nakazana sredstva; treba je biti hitri in učinkoviti — je še dejal — da nam ne bo kdo jutri očital, da smo izgubili to priložnost. Svetovalec Švab (KPI) pa je med drugim'dejal, da vsak napredek pomeni tudi omejitev ali zmanjšanje vpliva negativnih sil, pri čemer pa prevladajo zdrave sile: tako bi lahko ocenili tudi ta primer glede podpisa sporazuma, ki „c bil dosežen v okoliščinah, ko si je bib treba meriti moči. Predstavnik KPI je še pristavil, da smo bili v prejšnjih letih v zvezi s podobnimi problemi vedno « posiljeni*, tokrat pa je prišlo do »poroke*. Obvestilo uporabnikom kmetijskih strojev (UMA) Konec meseca bo zapadel rok, v kateraem je treba dvigniti goriva za kmetijsko uporabo, ki so bila dodel.jena uporabnikom kmetijskih strojev (UMA) za leto 1982. V primeru da bi zainteresirani ne dvignili zaprošene količine goriv v o-menjenem roku, jim bodo odvzete knjižice UMA, poleg tega pa bodo morali plačati globo. Pokrajinsko vodstvo Zveze komunistične mladine je sinoči priredilo v Miljah javno manifestacijo za mir in razorožitev. Mladinke in mladinci so se kljub slabemu vremenu zbrali na Marconijevem trgu in se v povorki podali do kinodvorane Verdi, kjer sta spregovorila župan Bordon in tajnik ACLI Marchetti. Manifestacija se bo nadaljevala danes s koncertom ansambla «Veema» v dvorani Verdi «N0VA SEZONA» SKUPŠČINE KZE ZAČELA BREZ VEČJIH POLEMIK Po nekaj mesecih od zadnje seje, se je včeraj ponovno sestala skupščina krajevne zdravstvene e-note. V tem časovnem presledku je zaradi notranjih sporov v KD odstopil predsednik Pangher in u-pravni odbor je vsled tega praktično zamrznil upravne sklepe. Pred nekaj dnevi so se v KD končno zmenili in imenovali za kandidata Renata Segattija, ki je bil izvoljen za novega predsednika KZE s podporo laiko - socialistov in SSk. Na tej odločilni seji je prišlo tudi do odločitve odbornika LpT Spiazzija, da odstopi iz upravnega odbora in tudi iz skupščine. To so bile glavne točke včerajšnje diskusije v skupščini, ki je dejansko začela svojo «novo sezono* v zatišju, saj je celotnemu dogajanju večinoma sledila po časopisju, kot sta sinoči opozorila Monfalcon (KPI) in Gra-nara (PR). Skupščina je praktično vzela na znanje, da ima novega predsednika, da je večina (če o večini lahko sploh govorimo) ostala vedno Izraz levo - sredinskih vrst, da se LpT z včerajšnjimi izjavami načelnika Gambassinija «klanja» novoizvoljenemu predsedniku, čeprav se je pri njegovem imenovanju vzdr- žala in da napoveduje »konstruktivno opozicijo*, v duhu «sodelovanja». Program dela, ki ga je napovedal novi predsednik Segatti, je bil dovolj širokopotezen in splošen, da ni vzburil polemik med strankami. Na- NHMiitHMiiiiiiMiiiiitiHiitiiHHMMiiMiMiiHiiiiiHiiimmiMiHMimimiiHiiiiiiHiiMMiimiiMmfifiiiiiiiiHimttim «aiiiiiaiiiiiiiiaiifiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiaMiMiiiiiii«iiii«ai«MiM»>iMMi«iiiattiiiiiiiaiai«itaBiiiMiiiaiii«ifa*ni«aiia«iMiiiiiiai«iiiiiaiaifiatiiaiiiaiMiiiiiiiii*aaiiiiiiiiiiaii«iiiiiiiiiMiaiiBiiiiiigl|iaiiMaMi«iiiiiiMiaMiii Z VČERAJŠNJIM PODPISOM SINDIKALNEGA SPORAZUMA Vodstvo štivanske papirnice je preklicalo namero o odpustu večjega števila delavcev V zameno bodo 91 delavcev vpisali v dopolnilno blagajno - Deželni odbornik De Carli včeraj ni sprejel predstavništva delavcev in sindikalnih organizacij papirnice V štivanski papirnici zaenkrat ne bo odpustov, kot so napovedovali v zadnjih tednih. Nevarnost, da bi bili z začetkom prihodnjega leta 103 ljudje ob službo je torej po zaslugi odločnih posegov delavskega sveta in sindikalnih organizacij splahnela, čeprav ostajajo razmere v podjetju še naprej skrajno kritične. Sklep, da se delovnih mest v štivanski papirnici ne skrči, je bil potrjen včeraj dopoldne na sedežu po krajinske zveze industrijcev v Trstu, kjer so predstavniki delavske ga sveta in sindikalne zveze ter predstavniki podjetja podpisali sindikalni sporazum. Vodstvo podjetja s tem aktom preklicuje že napovedan začetek kolektivnega odpovednega postopka. Namesto tega ukrepa se vodsfVd ^dtjšl^bveždje,' dir bo vložilo prošnjo za priznanje kriz- menilo vpis določenega števila u-službencev v posebno dopolnilno blagajno. Prekinitev dela in vključitev v dopolnilno blagajno bi se začela 27. decembra in bi zadevala 31 delav cev, upoštevajoč, da je dvanajst de lavcev že uredilo, ali pa je tik pred tem, da uredi vprašanje delovnega odnosa. Podrobnosti v zvezi s točnim številom ljudi, ki bodo postavljeni v dopolnilno nlagsriod, ka kor tudi v zvezi, z načinom, kako ta postopek izvesti, bodo vsekakor predmet nadaljnjega pogajanja v okviru podjetja samega. \ sporazumu je tudi rečeno, da mora vodstvo podjetja v teku prihodnjega januarja predložiti delavskemu svetu napovedan načrt o okrepitvi podjetja. '"Pftfblemi 'štivanske papirnice so, kot znano, že dolgo v središču pozornosti. Kriza, ki jo preživlja pa nega položaj'sr podjetju, kar bi po- ...................................»iiiiiiiiiiMmniitMiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiimiiiininiiiuiiiiiiinnMMiuiniiniiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiulMiuiiiiiMiiiiii« ODBORNIK COLONI MED BILANČNO RAZPRAVO: Zavlačevanje z globalnim zaščitnim zakonom ne more koristiti nikomur Predsednik Comelli poudaril zavzetost odbora, da bi bila norma v korist slovenske manjšine izglasovana v najkrajšem času - V prihodnjih letih vrsta posegov la razvoj gospodarskih dejavnosti - Izkoristiti možnosti osimskega sporazuma Razprava o bilančnih dokumentih v deželni skupščini se bliža koncu. Včeraj so nastopili poročevalci posameznih zakonskih osnutkov in predstavniki deželnega odbora, danes pa bodo na vrsti razprava o predloženih amandmajih in resolucijah, glasovalne izjave ter končno glasovanje o bilančnih zakonih. Prvi govornik je bil včeraj komunist Battello, ki je v zvezi z obračunom za leto 1981 izrazil vrsto kritik na račun deželne uprave, ki da ni zmožna niti vnovčiti vsega, kar ji je dolžna država, niti uporabiti vsega razpoložljivega denarja. Demokristjan Angeli pa je o obračunu izrazil pozitivno mnenje. Pascolat (KPI) je v zvezi z zakonom štev. 828, ki določa kakor znano nova finančna sredstva za odpravo posledic potresa in za konkretne posege v korist Trstu, Gorici in goratim predelom Furlanije - Julijske kra- jine, očital deželnemu odboru, da je v vseh teh letih deloval prepočasi, tako da živi na potresnem območju še vedno 25 000 ljudi v ba rakah. V tej zvezi se je zavzel za sklic posebne konference vseh občin s potresnega območja. Za ve čino je o zakonu 828 govoril socialist Ermano, ki je pozval pristojne deželne dejavnike, naj uporabijo v čim krajšem času nakazana finančna sredstva, da ne bo kapital zaradi inflacije skopnel kakor sneg na soncu. Komunist Simsig je vzel v pretres večletni načrt 1983 - 85 in proračun za leto 1983 ter prav tako izrazil nujnost hitrega ukrepanja z razpoložljivimi sredstvi. Demokristjan Dominici je opozoril, da bo v kratkem dvajsetletnica nastanka naše dežele ter dejal, da je bilanca njenega dosedanjega delovanja pozitivna. Za deželni odbor je nato nastopil V NEPOSREDNI BLIŽINI GOSTIŠČA TENDA ROSSA FANT IZ RONK UMRL V PROMETNI NESREČI NA NAŠI OBALNI CESTI Bilo mu je komaj 20 let - Leto starejši bratranec, ki se je vozit z njim, se bo moral zdraviti 20 dni Obalna cesta med našim mestom in Sesljanom je ponovno terjala smrt no žrtev. Za črnega kronista je to že pravzaprav nekaj žalostno rednega. tembolj še, ker je tudi tokrat kri bila prelita v višini restavracije Tenda rossa med Grljanom in Križem; tam, torej, kjer smo v preteklosti morali zaznamovati že nič koliko nesreč, tudi smrtnih. tie» je, da vozniki po obalni cesti po navadi drvijo res je, da to cesto eni bolj poznajo kot pa drugi, toda res je tudi, da na tem delu ceste ne kaj ni v redu: njen naklon morda? V neposredni bližini sta pač dva ovinka, ki sta na videz .anko spe ljiva, ki pa ob visoki brzini vozni ka lahko speljeta na led. Tokrat se je to, žal, primerilo ko maj 2()-letnemu Renzu Miniguttiju iz Ul. Cavour v Ronkah na Gorukerrr med vožnjo proti našemu mestu, ki menda ni bila ravno počasna, ga je na ovinku pri omenjeni restavraciji zaneslo; toda ne na levo, temveč na njegovo lastno desno stran, pri čemer je dregnil ob rob ozkega pločnika in silovito trčil ob cementno ograjo. Bil je pri priči mrtev. Z njim se je vozil leto starejši bratranec Luigino Minigutti (ravno tako iz Ronk, Ul. Cavour 7). V nesreči je zadobil močan udarec v glavo in poškodbe na nogah, zaradi katerih bo moral ležati na nevrokirurškem oddelku naše mestne bolnišnice kakih 20 dni. Razna obvestila SD Breg obvešča, da so rezervacije za silvestrovanje, ki bo v gledališču France Prešeren na razpolago pri blagajni gledališča od 20. do 21. ure - tel. 228-490. odbornik za načrtovanje in prora čun Coloni, ki je dejal, da bo deželna uprava v prihodnjih letih podpirala zlasti razvoj produktivnih dejavnosti, za kar je v načrtu 1933 -85 predvidena skupna vsota 946 milijard lir, ter v tem okviru zlasti kmetijstva, industrije in terciarnih dejavnosti. Dežela bo nadalje še od točneje nastopala za utrditev svoje vloge »mostu* z Jugostovijo, Avstrijo in Srednjo Evropo. Zavzela se bo za povečanje obmejne menjave ter pričakuje, da bodo v najkrajšem času na tem področju odplavljene omejitve jugoslovanske vlade. Razviti je treba tudi gospodarsko sodelovanje po osimskem sporazumu: v tem okviru, izključena rešitev na Krasu, je treba poiskati drugo rešitev za skupno industrijsko cono ali pa preiti k drugim oblikam industrij ske kooperacije. Vsekakor je treba izkoristiti vsako možnost sodelovanja na osnovi skupnih vlaganj vjo.rit - venture) in paziti, da bodo pri tem zajamčene olajšave, ki jih predvideva sporazum med Jugoslavijo in EGS. Coloni se je v svojem posegu dotaknil tudi vprašanja slovenske manjšine in poudaril nujnost, da parlament izglasuje v najkrajšem času ustrezni zaščitni zakon, kajti morebitno nadaljnje zavlačevanje »ne more koristiti nikomur*. Po ngstopu odbornika Zanfagni nija (PSI), ki je obravnaval predvsem tehnične plati bilančnih dokumentov, je razpravo zaključil predsednik odbora Comelli, ki je med drugim zagotovil vrsto posegov po zakonu 828 v korist Nadiških dolin. Govornik se je dalj časa zadržal ob posegih za premostitev krize na Tržaškem in Goriškem, v nadaljevanju svojega posega pa je tudi sam igle de naše narodnostne skupnosti ie-jal, da se bo dežetoi odbor zavzel za to, da bi bil v čimkrajšem času izglasovan zakon o globalni zaš'i ti naše manjšine, «po možnosti na podlagi ustreznega vladnega pred loga*. Na koncu je Comelli pozval vse sile v deželi, naj delujejo slo žno za izhod iz sedanje neugodne konjunkture f Čestitke Danes je stopila v drugo starostno dobo naša draga kolegica MIMA KAPELJ. Tatjana in Ilvlo ji želita vse, kar si sama želi. pirna industrija v Italiji, je hudo prizadela tudi štivanski oorat. Sin dikalno gibanje se zato že dulj časa zavzema, da bi vlada končno sestavila toliko pričakovani načrt za oživitev tega sektorja in v ta namen je bila pred kratkim tudi vsedržavna stavka delavcev papirne industrije. Namesto stvarnih ukrepov v podporo te proizvodne dejavnosti so prišle vesti o sklepu družbe Burgo, da odpusti del delovne sile. Proti tej nameri je delavstvo ob podpori sindikalnih organizacij in stalnega odbora za obrambo delovnih mest, ki ga sestavljajo predstavniki občinskih uprav iz Trsta. Tržiča. Devina - Nabrežine in drugih občin, iz katerih prihajajo delavci na delo v štivanski obrat, odločno nastopilo- in včerajšnji ■ sporazum je< prvi Sad tega nastopa, * ' S tem seveda zadeva še ni rešena. Tako je namreč drugi del včeraj-1 šnjega programa predstavnikov delavskega sveta in sindikalnih organizacij predvideval srečanje z deželnim odbornikom za industrijo De Carlijem, ki je med drugim sam določil včerajšnji datum. Toda delavski predstavniki štivanske papirnice so ga zaman čakali. Namesto njega jih je sprejel funkcionar odbor-ništva dr. Pastorini, ki jim ni mogel dati vseh tistih zagotovil, da bo deželna uprava posredovala vlad nim organom sindikalne zahteve o okrepitvi papirnega sektorja, kot bi jim jih lahko dal odbornik. Ta ko negativno dejstvo, da ni prišlo do zaželenega srečanja z deželnim odbornikom za industrijo, kot pozitivno dejstvo podpisa sporazuma o preklicu odpovednega postopka bodo delavci štivanske papirnice da nes proučili na svoji skupščini SINOČI V NABITO POLNEM KULTURNEM DOMU Mladostni spevni polet zbora «Ivo Lola Ribar» iz Beograda Zbor je s svojim nastopom vrnil obisk mladinskega zbora naše Glasbene matice lani novembra v Beogradu - Navdušeni aplavzi občinstva Sinoči je bila velika dvorana Kulturnega doma spet enkrat nabito polna ko) se spodobi. Tolikšno množico je privabil pevski zbor nivo Lola Ribar» iz Beograda, ki ga sestavljajo višješolci raznih beograjskih fakultet, ki je bil ustanovljen še v jeku vojne leta 1944 in deluje vse odtleji seveda v iz leta v leto spreminjajoči se sestavi, toda z vedno isto navdušenost'o, kakršno premorejo mladi, življena polni ljudje ob vzgledu tistega, po katerem nosi zbor ime. Zbor tlvo Lola Riban je s svojim obiskom v Trstu vrnil obisk Mladinskega zbora naše Glasbene matice lani novembra v Beogradu in predstavlja zalo njegovo gostovanje potrjevanje povezovalne vloge pesmi neplede na jezik, sicer pa je Zbor že nastopil pri nas leta 1973 v okviru abonmajske koncertne sezone Glasbene matice in je našim ljudem zato ostal že od takrat v najboljšem spominu. Za svoj tokratni nastop pri nas si je izbral zanimiv spored, ki je poleg partizanskih in domoljubnih obsegal v prvem delu skladbe nabožne vsebine iz pravoslavne liturgije, v drugem delu pa vrsto skladb znanih avtorjev Mokranjca, Babiča, Kuzmanoviča in Hercigonje, ki zajemajo iz narodnega melosa in ljudske zakladnice. Tako smo v prvem delu lahko prisluhnili znani Ronjgo- vi Pesmi o svobodi, partizanski (slovenski ljudski) Bleda luna, potem pa zapovrstjo petim liturgičnim Ma-rinkovičevi Oče naš, Mokranjčevim Akatist bogorodici, Statve^ UL in Da išpravit sja, HrMčevi (Spelo ter sj>et Mnkranjčevi Tebe Boga hva- MNENJE ŽUPANA NA TISKOVNI KONFERENCI Milje zahtevajo resnico glede sporazuma z ACEGA izjava RasiatoSija o psdpisu sporazuma Dežetoi odbornik za promet in preveze Rinaldi je včeraj dal daljšo izjavo v zvezi s podpisom sporazuma glede uresničitve hitrih avtocestnih povezav na teritoriju tržaške pokrajine. V njej med drugim pravi, da podpisani dokumenti upoštevajo vrsto pobud in posegov, katerih namen je zaščita možnosti družbenogospodarskega razvoja tistega dela teritorija, ki je zainteresiran za izgradnjo nove avtoceste, da bi tako dosegli zaščito in urbanistično ravnovesje predvsem kraš-kega predela. Vprašanje upravljanja in pošlo vanja podjetja ACEGA vse bolj pre rašča v pravo politično afero, ki je že sprožila val polemik med strankami in tudi med javnimi u-pravami. Vsa zadeva se vleče že precej časa, nejasnosti pri finanč nem poslovanju podjetja pa so spet prišle na dan na eru zadnjih sej tržaškega občinskega sveta, ko so svetovalci Liste za Trst zapustili sejno dvorano in tako preprečili, da bi skupščina izglasovala (ali na zavrnila) proračun podjetja. Do kument so sicer odobrili na nasled njem zasedanju sveta 'n obenem tudi posebno komisijo, ki ho pre gledala vse račune ACEGA. Med razpravo pa je načelnik svetovalske skupine LpT Gambassini med drugim izjavil, da je za krizo v podjetju delno kriva »rdeča miljska občina*. Svetovalec se .je očitno nanašal na upravni spor med pod ietjem in miljsko občino, ki traja že nekaj let. Miljska občinska uprava je takoj reagirala na to izvajanje ter v ta namen včeraj zjutraj sklicala tiskovno konferenco, ki jo je vodil sam župan Bordon. Na njej so tamkajšnji upravitelji zelo podrob no orisali »zgodovino* skoraj tride setletnih odnosov med upravo in ACEGA, od leta 1953 ko so s tržaškim podjetjem sklenili okvirni sporazum za dobavo vode, elektri ke in plina. Ta dogovor niso nato r.ikoli več dvostransko obnovili pac pa .je ACEGA leta 1964 enostransko preklicala sporazum ter po lastn: uvidevnosti sproti določevala nove tarife. Dejstvo je, da bi po teh mehanizmih miljska občina morala plačati ACEGA nad eno nvlijardo iir, iz zadnjih sklepov te uprave pa .je jasno razvidno, da je občina vso svoje obveznosti v zadnjih treh me secih že skoraj v celoti poravnala Temu pa je treba še dodati, da je medtem vodstvo ACEGA prijavilo miljsko občinsko upravo sodnim o-blastem, v pričakovanju razsodbe pa .je preiskovalni sodnik že za vrnil zahtevo podjetja, aa bi morale Milje plačati nek predujem vsega tega Miljska občinska uprava torei ne zavrača soočanja z ACECA in tud’ s tržaško občino, odločno pa od klanja stališča in izjave, ki ne te mel.jijo na stvarnih dejstvih, ampal, so prevečkrat sad 'političnih špeku laci.j na račun občine, ki skuša po svojih močeh in z jasnim1 izbirami kljubovati hudi finančni stiski. flllllllllllllimiMIIIIIIIIMIIIIimiHIIMMMIIMIIMtlflllllltMimiMllirflUllllllIllMtliitiHtiMiiiHMiiltiiiilllilMllMinimilinilllllMIIHMIMHMHIHIIIMMIMIMIIlinillllllllllll FO POEDSINOČNJI NA JOPI TRUPLA 27-LETNE ANTONELLE CESUE Smrt narkomanke: preiskovalci pred zidom nepredirnega molka Kot smo že včeraj kratko poročali, so agenti naše kvesture nekaj pred polnočjo predsinočnjim odkrili v gozdiču ob cesti med Bani in Ferlugi blizu Konkonela truplo 27-letne Antonelle Gesuč. Mlada ženska je skoraj gotovo podlegla bržda hkratni zaužitvi heroina in uspavalnih tablet roipnol. Najdbo je omogočil duhovnik Mario Vatta na osnovi izpovedi nekega mladeniča. Sinoči smo vprašali načelnika letečega oddelka kvesture dr, Petro-sina, kaj je v tej zvezi novega. Ponazoril nam je, da nič kaj bistve nega. O mladeniču, ki je duhovniku povedal, da je ženska umrla pri njem in da jo je nato sam z dostavnim vozilom peljal na Kras in jo tam površno zakopal, na še ne duha ne sluha. Pač pa so preiskovalci ugotovili, kje je nesrečnica bivala: to je v Ul, Veccelio. Stopili so v stik z lastnikom stanovanja, v katerem je živela, kaže pa, da nima pri vsej zadevi kakih neposrednih odgovornosti. Govorili so tudi z mladincema, ki sta pokojno dobro poznala, več pa o tem ni znano, a tudi sicer ju še zaslišujejo. Vse kaže. da so se preiskovalci znašli pred nevidno zaveso tišine, ki jj botruje bojazen pred zakonitim ukrepanjem mož postave, oziroma pred morebitnimi protiukrepi tistih, ki so morda tako ali drugače odgovorni za Antonellino smrt. Antonella je bila rojena v Co-munanzi, pokrajina Ascoli Pičeno, že dalj časa pa je imela stalno bivališče v na to m mestu, kjer je zadnje mesece prišla na glas narkomanke. Po zatrdilu neznanega mladinca, ki se je spovedal don Mariu Vatti, je Antonella izdihnila že v noči med prejšnjim četrtkom in petkom v podstrešnih prostorih nekega poslopja sredi mesta: očitno gre za bivališče mladega neznanca. Le ta je duhovniku povedal, da je mladenkino truplo sam prepeljal na Kras in ga poprosil, naj o zadevi obvesti policijo, češ da se bo pozneje tudi sam javil in nase prevzel vsakršno morebitno odgovornost. Če se še ni javil, je lahko razumljivo; nikakor pa ne opravičljivo v primeru, da Anloneliine smrti ni kriv. Res pa je tudi, da se verjetno koga boji: sodelavca. Težko namreč en sam moški spravi truplo v spalno vrečo, ga pretovori na vozilo in iz mesta pelje na planoto ter skrije med listje. Neznanega mladinca, ki je govoril z duhovnikom, utegne policija obtožiti zaradi skrivanja trupla in soodgovornosti pri Antonellini smrti, v kolikor bi ji tudi sam utegnil vbrizgati v žito heroin. Preiskovalci, ki jih vodi omenjeni dr. Petro-sino v sodelovanju z namestnikom državnega tožilca Coassinom, domnevajo tudi, da je mladeniču pomagala prenesti truplo na Kras tretja oseba. Um, v drugem delu pa po Petrovičevem Venčku partizanskih, Mo-kranjčevi XI. rukovet, Babičevi Tri Madrigali, Kuzmanovičevi Kolo quasi una toccata, spet Babičevi Dubrovniški godci in za konec Her-cigonjevi Svečani pesmi. Dolgotrajni aplavz občinstva je na koncu izprosil še tri dodatke. Zbor okrog 60 pevcev in pevk se je predstavil z lepimi in svežimi Urnik trgovin ob praznikih Spričo bližnjih božičnih praznikov in novega leta bodo na- N' govifl T&Rajere v spremembe, nu jih tukaj navajamo. SOBOTA,-25. t.m.: cvetličarne bodo po želji lahko obratovale v dopoldanskem času. NEDELJA, 26. t.m.: dopoldne bodo lahko odprte mlekarne, pekarne in cvetličarne. PONEDELJEK, 27. t.m,: vse trgovine, ki bi tega dne bile zaprte zaradi tedenskega počitka, bodo lahko odprte v dopoldanskih urah. SREDA, 29. t.m.: trgovine jestvin, drogerije in cvetličarne bodo smele obratovati tudi popoldne. NEDELJA, 2. januarja: dopoldne bodo lahko mlekarne, pekarne in cvetličarne odprte. PONEDELJEK, 3. januarja: trgovine jestvin, drogerije in cvetličarne bodo smele obratovati v dopoldanskih urah. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi tom svojim cenjenim abonen-in zvestim obiskovalcem, prizadevnim sodelavcem, dragim prijateljem in vsem, ki jim kakorkoli doguje zahvalo za svoje plodno delo in umetniško rast SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE sprotno. Če izvzamemo že zgoraj omenjeno dvoumno zadržanje Liste, oziroma skupine, ki je vezana na Gambassinija, in na negativno oceno komunistov in radikalcev o politični krizi, ki je spremljala zadnje dogodke v večini upravnega odbora KZE, so preostale stranke izrazile zadovoljstvo z novim predsednikom, oziroma z njegovim programom. Zatišje je bilo. ker se ni nič bistvenega v tem času dogodilo in ker se bodo morebitna nova ravnovesja lahko preverjala le prihodnje leto. ko bo na vrsti odobritev proračuna. Sinoči je vsekakor bilo zanimivo tudi zadržanje KD, oziroma Gam-bassinijeve skupine, ko je skupščina jemala na znanje «deklasifika-cijo* Pangherja in odstop Spiazzija. Oba uradna strankina govornika sta bila skrajno oprezna, govorila sta o «izredni potencialni možnosti* in «osebnem žrtvovanju* omenjenih in edino komunist Monfalcon je v primeru Spiazzijevega odstopa omenil, da je odstopajočega «zmlela politika LpT, ki jo ie hotel spremeniti z ustvarjanjem razširjene večine*. Na njegovo mesto v skupščini so sinoči imenovali Edoarda Brusa (vzdržali so se komunisti, demokristjani, SSk in nekateri svetovalci LpT), v upravni odbor pa je bil s tajnim glasovar.tom (20 glasov za, 28 belih) izvoljen listar De Rota. V nadaljevanju seje je skupščina j sprejela vrsto upravnih sklepov. glasovi zlasti ženskimi (pri moških so bili baritoni in basi boljši od tenorjev), ki se tudi lepo zlivajo v harmonično petje, muzikalično delujoče predvsem v pianissimih, a z manj homogenim učinkom v fortih in fortissimih. Dirigent Milovan Pančič ga vodi s svojstvenim slogom, ki zasleduje skrajno disciplinirano in natančno izdelano in in tonančno vzorno petje, ki pa polaga manj pozornosti na oblikovanje linije. Občinstvo je, kot rečeno, z enakim navdušenjem aplavdiralo vsem pesmim, najdaljši aplavz pa je požela zaključnii Svečana pesem. Sicer pa je bil celoten koncert manifestacija, kakršnih si naše občinstvo nedvomno želi in tudi zato smo gostom iz Beograda iz srca hvaležni. (jk) Od danes v A ris to mi film «Fitzcarraldo» V kinu Ariston bodo od danei dalje v okviru «Festivala festivalov* predvajali film nemškega režiserja Wernerja Herzoga «Fitzcarraldo», ki je na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu osvojil zlato palmo za najboljšo režijo. V glavnih vlogah igrata Klaus Kinski in Claudia Car-dinale. Prireditve in sporoči kulturnih društev in organizacij KD Vesna prireja na božično vi-gilijo ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu tradicionalno tombolo. Vabljeni vsi. KD Slovan - Padrlče priredi danes, 23. t.m., ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge večer diapozitivov z Mariom Magajno (Potovanje po Braziliji). Vabljeni! Godbeno društvo Prosek priredi v nedeljo, 26. t.m., ob 17. uri v dvorani na Kontovelu tradicionalni ■»Koncert na Štefanovo*, na katerem bo sodeloval tudi ženski pevsk: zbor s Proseka - Kontovela. Ob izgubi drage mame SRETNE ŠTENBERGER vd. FERLUGA izrekajo Jadranu in Igorju globoko sožalje Jolanda In Josip Logar, Giordana in Mitja Logar ter Jasna Vaupebič. Družina Paole in Luciana Terčona Izreka Iskreno sožalje svojcem ob Izgubi SRETNE ŠTENBERGER vd. FERLUGA Zapustila nas je naša draga mama, babica in prababica SRETNA FERLUGA roj. STAMBERGER Pogreb drage pokojnice bo jutri, 24. t.m., ob 12. uri na pokopališču na Opčinah. Žalujoči: sinova, snahe, vnuki, pravnuki Bruno in zvesta Micka Nabrežina, 23. decembra 1982 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega PEPIJA PETELINA se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami. Repnič. 23 decembra 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo) SVOJCI GORIŠKI DNEVNIK ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR vošči vesele božične prašnike in uspešno 1983 klance ^ieleirn BOLJUNEC STEFANOVA PRIREDITEV Nastopajo: mladinski pevski zbor pod vodstvom Giorgia Gu-štinčiča. mešani pevski zbor pod vodstvom Draga Žerjala, tamburaški ansambel in dramski odsek z veseloigro «P’USUT JE L'PU, NARLJEPŠE JE D’MA*. Tekst in režija Tatjana Turko. Nedelja, 26. t.m., ob 17.30 v gledališča F. Prešeren v Boljuncu. TK GALERIJA UL. SV. FRANČIŠKA 20 Obveščamo vas, da imamo v naši galeriji bogato izbiro slik in in grafik slovenskih, domačih in tujih umetnikov. Vabimo vas, da si jih v teh prazničnih dneh ogledate in izberete. Gledališča VERDI Danes ob 20. uri peta predstava Illersbergove opere «Triptih» (red H/B). Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča. ROSSETT1 Danes, 23. t.m., ob 20.30: «To-quinho» — recital brazilske glasbe. Enkratna predstava. Rezervacije pri glavni blagajni. Za abonente 20 procentov popusta. Kino Cappella Underground '8.00 — 22.00 «La donna del tenente francese*. M. Streep, J. Irons. Režija R. Reisz. Ariston 16.00 «Fitzcarraldo». C. Car-dinale. Eden 16.30 «Amici miei II.». Ugo Tognazzi. Nazionale 15.00 «Annie». Film za vsakogar. Ritz 18.00 «Bingo bongo*. Film za vsakogar. Grattacielo 16.00—22.15 «L’extrater-restre*. Film za vsakogar. Fenice 18.00 «Testaocroce». N. Manfredi, R. Pozzetto. Film za vsa-kogar. Mignon 15.00 «Cenerentola». Risani film. Filodrammatico 15.00 «Segretarie in-saziabili*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Porky's». Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Ragtime*. Cristallo 16.30 «La ragazza di Trie-ste*. O. Muti. Prepovedan mladi ni pod 14. letom. Moderno 16.00 «Blade Runner*. Radio 15.30—21.30 «Erotic super love*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «La časa stre-gata». R. Pozzetto. Lumiere 16.30 «La derobade*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 23. decembra VLASTA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 12.27 in zatone ob 24.00. Jutri, PETEK, 24. decembra ADAM in EVA Vreme včeraj: najvišj? temperatura 8.8 stopinje, najnižja 5,9. ob 18. uri 6,2 stopinje, zračni tlak 1002,4 mb ustaljen, veter 33 km na uro se-verozahodnik, vlaga 70-odstotna, dežja je padlo 1,6 mm. nebo poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giovanna Maier, Antonella Negro, Davide Figheri, Marco Tanza, Sabrina Hadžišabic. UMRLI SO: 96-letna Francesca Klauzar, 80-letna Carla Madalozzo vd. Ballarin, 88 letna Pierina Paglia-ro vd. Milocco, 50-letni Severino Dorfini, 67-letna Maria Prandi, 83-letna trrancesca Debernardi vd. Bertok, 86 letna RosalL Stopar vd, Guštini, 66-letni Antonio Botto, 52-letni Romano Kodarin, 84-letna Do-menica Pavan por. Seppini. 72 letni Mario Crulci, 67-letni Guerrino Ber-netti, 74-letni Giuseppe Zanin, 38-letni Giorgio Turel. 79 letna Giovanna Taucer vd. Čepar. 79 letna Silvia Marchesan. 82 letna Anna Pri-mosich vd. Crevatin. 88 letna Bea-trice Deltin vd. Viezzoli. 70-letni Emberto Sincovich, 70-letni Giovan-ni Blocher. MENJALNICA tel. 0481/83909 TEČAJI BANKOVCEV 22. 12. 1982 Ameriški dolar 1.365.— Kanadski dolar 1.070,— Švicarski frank 675.— Danska krona 158.— Norveška krona 193.— Holandski florint 515.— Francoski frank 200,— Belgijski frank 25.— Funt šterling 2.200.— Nemška marka 572.— Avstrijski šiling 80.— Švedska krona 183.— Debeli dinar 19,20 Drobni dinar 18,80 Banea Agrieola Gorlzla 3 Kmečka banka Gorica ZDRUŽENJE UNION vabi na DRUŽABNO SILVESTROVANJE Cena 15.000 lir. Vstop z rezervacijo. Za informacije telefonirati na št. 64459 vsak dan od 17. do 20. ure. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj. FRIZERSKI SALON Neva - Dolina obvešča cenjene stranke, da bo zaradi praznikov salon odprt tudi v sredo, 29. decembra. UGODNO prodam fiat 131 - 1300-5 prestav - letnik 1976, prevoženih 35 tisoč kilometrov. UGODNO prodam fiat 131 - letnik 1975, prevoženih 80 tisoč kilometrov. tel. na št. 040/227284. KAMION FIAT 616 N/4 v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481/82055 okrog "2. ali 19. ure. VSE ZA KMETIJSTVO - stroji, ža ge, oprema za kletarstvo in drugo po izredno ugodnih nakupnih cenah dobite v prodajalnah Kmetijske zaruge. Ul. Foscolo 1. Ul. Fla-via 62. Milje - Ul. Tonello 6. Izkoristite to priložnost. PO UGODNI CENI prodam opremo za gostinski obrat (štedilnik, hladilnik, mize, stolice, pribor, posodo). Tel. 0481/882163. ZASTOPNIK Bruno Škerk išče sodelavca/ko z lastnim avtomobilom za prodajo porcelanastih izdelkov firme Richard Ginori. Telefonirati na št. 200 150 od 12. do 15. ure. ZLATARNA Nivea Tul nudi po ugodnih cenah zlate in srebrne predmete. Odkupuje tudi vaše zlate predmete. Mačkolje 130, telefon 231887. Pellicceria CERVO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA, JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI -seh vrst Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST Viale XX settcmbre 16 Tel. 796-301 NE ZAMUDITE EDINSTVENIH PRILIK! BANGKOK • H0NG-K0NG - BALI - SINGAPUR ’ ••.«• ' • • • ■ . v.. ■b 1 7' od 4.‘do 18. februarfa 1983-' cena: 1.995.000 lir BURNA ZADNJA LETOŠNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA Hude polemike v občinskem svetu kažejo na krhanje večinske koalicije Po dolgem času ostrejši ton komunistične opozicije - Precej nezadovoljstva v vrstah večine do nekaterih odbornikov Velja nenapisano pravilo, da so seje upravnih svetov tik pred prazniki mirne, da svetovalci in od borniki na njih hitro spravijo s po-zornice razna vprašanja in končno pride do izmenjave voščil. Da so letos lahko svetovalci v goriškem občinskem svetu poslušali voščila župana in nazdravili božiču ter novemu letu pa je moralo preteč: celih pet ur ostrih in polemičnih besednih spopadov. Najpomembnejše je seveda to, da so socialisti in socialdemokrati ostro napadli demokristjane, češ da zavlačujejo v letošnjem juliju začeto preverjanje m rekli, da si pridržujejo svobodo izbire in odločanja dokler se preverjanje ne zaključi. Še prej so županova sfališča o dodelitvi petih stanovanj v socialnem centru v Faiduttijevi ulici vzbudila ostro nasprotovanje komunističnih svetovalcev. Nadaljevalo se je ob razpra vi o novem pravilniku kopaliških bazenov na Rojcah, ko so komu nisti zahtevali, a niso bili uslišani. odložitev razprave, demokri stjani pa so ostro napadali republikanskega odbornika za kulturo EGIPT Kairo - Luxor - Assuan od 13. do 21. marca in od 20. do 28. marca 1983 cena 945.000 lir Informacije in «AURORA» — vpisovanje pri potovalnem uradu Ul. Cicerone 4 — Telefon 60-261 2.000.000 lir odboru za poimenovanje šole po Otonu Župančiču Goriški občinski svet je v torek soglasno, z enim vzdržanim glasom, odobril prispevek dveh milijonov lir odboru za poimenovanje osnovne šole na Livadi po Otonu Župančiču. Ta prispevek bo delno kril stroške, ki .jih .je odbor imel s postavitvijo spomenika našemu pesniku in izdajo brošure ter vseh priprav na slavnost, ki je bila 10. oktobra letos. Svetovalec Waltritsch se je zahvalil v imenu odbora ter obrazložil čemu bo namenjena vsota in kaj je bilo napravljenega ob priliki poimenovanja. Obenem je še dejal, da bi bilo prav, da bi občina čimprej dokončno uredila prostor pred šolo in telovadnico v njej V zvezi z vztrajnimi govoricami, da bo nadškofija prodala neki švicarski družbi stavbo semenišča v Ulici A1-' viano, kjer so slovenske šole, jt- isti svetovalec , še enkrat opozoril župana, da bi bilo prav,- da bi sredstva zakona o drugi tranši finansiranja O-sima, namenili tudi za gradnjo slovenskega južnega šolskega centra. di, ki se je začudil zaradi tako ostre socialistične izjave ter dejal, da je treba na tej seji odo briti vrsto sklepov, ki jim zapade rok 31. decembra, da pa bo do preverjanja hitro prišlo. Imel pa je ostre tone na račun Brunella. Ta je v odgovoru dodal še nekaj po pra svojim izjavam. Komunist Chiarion (njegova skupina ga Je izvolila za načelnika' je poudaril da ti spori v večini dajejo prav analizi komunistov, da so stališča v tej večini preveč različna. V nadaljevanju seje pa je prišlo še do dodatnega presenečenja. Ko je odbornik za šolstvo in šport, republikanec Obizzi, pričel brat: os nutek novega pravilnika za upora bo plavalnih bazenov na Rojcah, je komunist Mermolja zanteval pre kinitev razprave, ker ni bil pravilnik dan v razpravo svetovalski komisiji. Zavrnil ga je Obizzi. re koč, da ni nikjer napisano, da morajo priti vsi sklepi v Dredhodno razpravo v svetovalsko komisijo, ter omenil, da so o stvari razprav ljali v posebni komisiji za upravljanje bazenov, kjer so tud' nekateri občinski svetovalci. Ostro je Obizzija napadel demokristjan Ce-farin, rekoč, da kaže odbornik absolutno neobčutljivost do tega vprašanja. Potem so sicer, po dolgi razpravi in zavrnitvi številnih komunističnih amandmajev, svetovalci sprejeli predlagani pravilnik. Vsi ti dogodki kažejo, da se od nosi v goriškem občinskem svetu krhajo. Prihaja do večjega poudarka opozicijskih stališč kom.mistič-ne skupine, prihaja tudi do soorov v večinski koaliciji, najbrž, tudi za- radi nezadovoljstva v posameznih strankah o delovanja občinskih odbornikov, ki so v zadnjem času podvrženi številnim kritikam. Na torkovi seji so svetovalci zahtevali precej pojasnil. Na vsa bodo župan in odborniki odgovorili na prihodnji seji. Lamberti (KPI) je zahteval, naj bi se občina že sedaj pričela zanimati, kako bo obnovljen zakon o prosti coni. Pirel lova (KPI) je hotela vedeti, zakaj ne popravijo nekih starih občinskih stavb. Chiarion ie obtožil odbor, da se ni pozanimal, da bi Gorica kaj dobila od zakona 828 in zahteval izdelavo ustreznega programa. Govoril je tudi o velikih izgubah vode in metana v obeh mrežah v mestu. Brunello (PSI; je hotel vedeti, zakaj ni občina poskrbela za čistilne naprave na upepeljeval-niku, kar povzroča motnje Sovo-denjcem. Coena je protestiral, ker se prevelikokrat pokvarijo ogreval ne naprave v šolskih poslopjih. S tem v zvezi je potem spregovoril tudi Bratuš (SSk). ki je obžaloval dejstvo, da je v stavbi v Ulici Alviano premrzlo. Med drugimi sklepi je bil tudi ta o sprejetju rezultatov notraniego natečaja za pet mest šefa administrativne sekcije. Bratuš in Pau lin (oba SSk) sta se vzdržala. Bratuš .je hotel dobiti točna izjasnila o tem, kako se je natečaj odvijal. Baje je stvar v zvezi z dejstvom, da niso komisarji prepustili neke kandidatke. Po petih urah polemičnih prijemov se je zaključila zadnja seja goriškega občinskega sveta v tem letu. PRED BOŽIČNIMI IN NOVOLETNIMI POČITNICAMI Vrsta božičnih prireditev po šolah in vzgojnih ustanovah Pričele so se božične in novoletne počitnice v šolah vseh stopenj, pa tudi v otroških vrtcih. Pouka ne bo do 7. januarja. Torej bodo počitnice za nekaj dni daljše kakor lanske. Seveda, v veliko zadovoljstvo učencev in dijakov, manj pa staršev, zlasti v tistih družinah, kjer sta zaposlena oba zakonca. Pred nastopom počitnic pa so bile včeraj, ponekod pa tudi že v torek, skoraj po vseh šolah in vrtcih tradicionalne prirediive, ubra ne na božično tematiko, z recitacijami, pevskimi točkami in odrskimi prizorčki Povsod so izvajanju sledili starši, mlajši bratci in sestrice, znanci in prijatelji. Prijetno božično prireditev so Mladinski krožek Gorica priredi SILVESTROVANJE V KULTURNEM DOMU za mlade vseh starosti z ansamblom ARA MAKAO. Spored silvestrovanja: ob 21. url začetek zabave ob 22. uri silvestrska večerja ob 24. uri voščila ob šampanjcu ob 1. uri velika novoletna loterija Rezervacija miz s konzumaci-cijo in večerjo velja 20.000 lir (brez večerje 12.000). Mizo in večerjo lahko rezervirati vsak popoldan najkasneje do 29. decembra v uradu MK-G, Ul. Croce 3 (tel. 84-495). •iiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiifuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMMiiiiiiMiiiiiiiifiutiiiiuiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiMmiiiiiiii V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA Danes v Novi Gorici počastitev 40-letnice prve partijske konference za Primorsko Na akademiji bo govoril sekretar predsedstva ZK Slovenije Miha Ravnik NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1983 CELOLETNA.......... 65.000 lir + kolek 500 lir POLLETNA........... 49.000 lir + kolek 500 lir MESEČNA............. 9.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 65.000 + 500 lir volja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 108.000 + 500 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE. Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 15. marca 1983 bodo udeleženi pri tradlconalnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trs*, UL Montecehl 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382 Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 in šport. Da je bila mera polemik zvrhana, je liberalni svetovalec obtožil župana in odbornike, da krati .jo pravice svetovalcem s tem, da ne dovolijo, da se jim dostavijo razna pisma. Ni bilo torej na torkovi seji občinskega sveta prazničnega božičnega vzdušja. Začel .je župan Scarano i odgo vorom komunističnim svetovalcem o dodelitvi petih enosobnih stanovanj starčkom v centru v Faidut-tijevi ulici. V polemičnem tonu ie dejal, da ima odbor izključno pra vico odločati, komu bodo dodeljena stanovanja, tudi spreminjajoč pred nostno lestvico, kj so jo sestavili DNEVNA SLUŽBA LEKARN „ (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, UL dellTstria 35, Miramarski drevored 117, Ul. Combi 19. Prosek, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Piave 2 in Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) 'Trg Piave 2. Borzni trg 12, Prosek in Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel 228 124: Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211 001. Prosek: tel. 225 141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina tel 200-121; Sesljan- tel. 209 197: ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732-627 predpraznična od 14 dn 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68-441. SOZD Timav D.O. HOTELI IN GOSTINSTVO SEŽANA prireja v svojih obratih SILVESTROVANJE KOT SLEDI : V LIPICI: V SEŽANI : V KOZINI V DIVAČI: HOTEL MAESTOSO restavracija snack bar nočni bar disco GOSTIŠČE LIPICA KLUB HOTEL LIPICA HOTEL TRIGLAV RESTAVRACIJA MOHORČIČ MOTEL RESTAVRACIJA EXPRES RESTAVRACIJA RISNIK V MATAVUNU: GOSTIŠČE PRI JAMI Povsod igrajo priznani domači ansambli Sprejemamo rezervacije na tel št. 003867/73 cena silvestrske večer|e s plesom din 1.400,— « 1.200,— « 1.200,— « 500.— I 1.000,— » 1.400,— » 800.— * 800- » 1.000.— » 750,— 1 650.— 1 650,— 361 Zakaj dvojna mera pri tisku razglednic ? Na torkovi občinski seji je župan poklonil svetovalcem serijo povečanih goriških razglednic in katalog, ki sta bila izdana ob priliki razstave razglednic stare Gorice v avditoriju. Svetovalec Bratuš je vprašal župana in odbornika za kulturo zakaj so v katalogu tiskane tudi nekatere razglednice s slovenskimi napisi, kakršnih .je bilo precej videti na razstavi, med povečanimi raz-. glednicami. ki se dajo tudi uokviriti, pa so samo take z italijanskimi in nemškimi napisi. Odgovora ni dobil. pristojni uslužbenci občine ter svetovalske komisije za socialna vprašanja. Ostro so županu oponirali Pirellova (KPI), Genlile (PSDI) in Piani (KD). predsednik svetoval ske komisije, demokristjan Ervino Nanut. P8 .F bil najbrž polemično odsoten. Pirellova .je za.em pred lagala resolucijo v prid socialnim asistentkam, ki so v službi občine. O tej bo tekla razprava drugič. S tem v zvezi je liberalec Fornasir polemično vprašal, kdo si je dovolil odvzeti s svetovalskih miz v občinskem svetu pisma, naslovljena svetovalcem, k’ so jih napisale socialne asistentke. Ko se je že zdelo, da bo dolga vrsta interpelacij končana, jc vstal socialist Brunello in prebral, tudi v imenu socialdemokratske skupine, izjavo, v kateri je tožil, da ni bilo zaključeno preverjanje o programu med silami netstrankarsKc večinske koalicije, ki se je pričelo julija. Zaradi tega si PSI in PSDI pridržujeta pravico avtono mije obnašanja v občinskem svetu dokler se to preverjanje ne zaključi. Ni več razlogov za odlašanje, še posebej, ker so se sedaj zaključili kongresi raznih strank. Bruneliova izjava ie vzbudila za čudenje in nekateri demokristjani so hoteli, da se seja takoj prekine. Pomiril jih je njih načelnik Lear Ta četrtek, torej 23. decembra, ob 16. uri bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici svečana akademija ob 40-letnici prve pokrajinske konference KPS za Primorsko, Slavnostni govornik bo Miha Ravnik, rojak iz Nove Gorice, sedaj sekretar (tajnik) Predsedstva CK ZK Slovenije. V programu pa bodo sodelovali Moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine ter člani Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Na vabilu za udeležbo na akademiji je objavljen tudi prispevek kustosinje Goriškemu muzeju Slavice Plahuta, o pomenu prve partijske konference za širjenje in razvoj narodnoosvobodilnega boja na Primorskem. V tem prispevku je napisala tudi naslednje: «Na-rodnoosvobodilni boj na Primorskem do konca leta 1942 tako po obsegu kot v kakovosti ni dosegel boja v drugih slovenskih pokrajinah, predvsem na Dolenjskem in Notranjskem, kjer je bila že skoraj docela razpredena organizacijska mreža OF slovenskega naroda in je obstajalo osvobojeno ozemlje. Politično delo v Slovenskem Primorju je s'onelo na posameznih aktivistih, ki so pridno in vztrajno delali ter prebujali primorsko ljudstvo. Novi pokrajinski komite KPS, ki so ga sestavili aprila 1942 je pričel z organizacijskimi pripravami za razširitev posameznih žarišč o-svobodilnega gibanja in trdno mrežo celic in komitejev KPS in odborov OF. Pri delu pa ga je hudo oviralo pomanjkanje usposobljenega političnega kadra, ki ga ni mogla zadostiti tudi vojaška in politična pomoč osvobodilnega gibanja iz središč slovenskih pokrajin. V septembru 1942 je prišel dr. Aleš Bebler kot politični in vojaški poverjenik CK KPS in Izvršnega odbora OF. Dejstvo, da je bilo primorsko ljudstvo splošno vdano, organizacijsko pa še ne zajeto, ter prispela pomoč, sta naravnost zahtevala pokrajinsko konferenco KPS za Slovensko Primorje. Konferenca je bila 4. in 5. decembra 1942 v cerkvici Sv. Katerine na Vrhu pri Braniku (tedaj Rihen-berku), in jo je vodil dr. Aleš Bebler. Tam je bil pravzaprav prvi del konference, drugi pa je bil v noči med 22 in 23. decembrom 1942 v Kanalskem Lomu. Na obeh delih konference so delegati obravnavali vsa pereča vprašanja narodnoosvobodilnega boja na Primorskem. Sprejeli so tudi resolucijo, s katero so poudarili potrebo po dviganju narodnoosvobodilnega boja za raven vseljudske vstaje, po odpravljanju sektaštva, izboljšanju idejnopolitične ravni svojih članov, po povečanju števila aktivistov in njihovi vzgoji za samostojno delo ter organiziranju mreže odborov OF na vseh ravneh. Nadalje je resolucija poudarila potrebo po množični rekrutaciji in ustanovitvi Narodne zaščite kot množične rezervne vojske ter nujnost širjenja narodnoosvobodilnega boja med italijansko manjšino in italijanskim vojaštvom. Na konferenci (na njenih dveh delih) so se prisotni delegati tudi zedinili za upravnopolitično razdelitev Primorske in razmejitev okrožij. Primorsko so razdelili na 14 okrožij. Prva pokrajinska konferenca je torej postavila temelje za vojaški in politični razvoj narodnoosvobo- dilnega gibanja na Primorskem, ta se je poslej uspešno razvijal. Odpor proti okupatorjem se .je,-začel širiti tudi v Benečiji in v Reziji. Množična vstaja in dogodki, ki so jo spremljali ob kapitulaciji Itali-nega in organizacijskega dela KPS nga in organizacijskega dela KPS po pokrajinski partijski konferenci. Pokazali so, da je bila OF slovenskega naroda edina politična sila in oblast na Primorskem, na katero so se vsi tudi obračali.* NA TRŽIŠKEM Desetdnevna prekinitev proizvodnje v industrijskih podjetjih V skoraj vseh industrijskih obra tih na Tržiškem bodo v prihodnjih dneh prekinili proizvodnjo, tja do novega leta. Desetdnevni premor bodo izkoristili za nujna popravila in tehnične preglede na napravah, marsikje pa tudi upajo, da se bodo. v tem .času zmanjšale tudi nakopičene zaloge1. ’ V skoraj vseh večjih, obratih badovVstavjli proizvodnjo jutri, 24. t.m., ponovno pa bodo pričeli delati 2., oziroma 3. januarja. V ladjedelnici bodo prekinili proizvodnjo od jutri do 2. januarja, v istem času ne bodo delali niti v podjetju. Laminati Lisert ter v papirnici. V podjetju Ansaldo bodo proizvodnjo ustavili te danes in bodo stroje spet pognali šele 3. januarja. Vendar so, sicer bolj redka podjetja, kjer bodo, kljub splošni krizi, v prihodnjih dneh redno delali. To sta podjetji Meteor in Bul-loneria Europea, kjer daljšega ali krajšega mosta ne bo. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, telefon 40 497. včeraj pripravili učenci slovenske osnovne šole v Ulici Vittorio Veneto v Gorici, potrudili pa som tudi po drugih šolah. Ponekod so otroci pripravili (J) včerajšnji prireditvi tudi lična darila, ki so jih poklonili staršem, oziroma bodo z njimi okrasili božična drevesca. Ponekod so otroci prejeli tudi darila. Tako so otroci v sovodenjski občini dobili za praznik okusno domačo potičko. Za darilo .je poskrbela občinska uprava, ki se je na podoben način spomnila tudi ostarelih in bolnih obča nov. ki so na zdravljenju v goričkih bolnišnicah, oziroma v drugih ustanovah Busolini namesto Coceanija v občinskem svetu Boris Coceani, dosedanji načelnik komunistične svetovalske skupine v goriškem svetu prvič oz-voljen leta 1975, ki ie opravljal tudi številne funkcije v partijski organizaciji, se je zaradi delovnih obveznosti preselil iz Gorice v Firence. Zaradi tega je podal o-stavko na mesto svetovalca. Na njegovo mesto je prišel prvi leta 1980 neizvoljeni, arhitekt Roberto Busolini, ki je bil doslej član ra ..onskega sveta v Svetogorski četrti. Lik Coceanija je orisal na torkovi seji občinskega sveta Italico Chiarion. pridružili so se mu župan in drugi zastopniki strank. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Ulica Carducci 38, telefon 84 268. Urnik brivnic in frizerskih salonov Združenje obrtnikov je te dni sporočilo urnik brivskih in frizerskih salonov, ob skorajšnjih praznikih. Danes bodo brivnice in frizerski saloni delali po običajnem urniku, jutri pa z neprekinjenim delovnim časom do 19. ure. V soboto, nedeljo in ponedeljek bodo počivali, delavnice pa bodo ponovno odprli v torek, 28. t.m Tridnevna zapora pa bo ponovno ob koncu prihodnjega tedna in sicer v soboto. L januarja, v nedeljo in v ponedeljek. Ogenj v uradih podjetja Fornaci Giuliane Za okrog 15 milijonov lir škod« je povzročil ogenj v uradih podjetja Fornaci Giuliane v Krminu, v torek pozno zvečer. Ogenj je izbruhnil v pritličju enonadstropne od drugih objektov opekarne ločene stavbe, kjer je uprava podjetja. Goriški gasilci so na kraj požara prihiteli okrog 22. ure ter so v približno dveh urah uspeli povsem zaustaviti in pogasiti požar. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 10.30, Dimitrij Rupel: Pošljite za naslovnikom. Predstava za Tehniški šolski center in za Srednjo družboslovno ekonomsko šolo v gledališki dvorani v Solkanu. Razna obvestila V Sovodnjah bo, v priredbi kulturnega društva, tudi letos silvestrovanje v Kulturnem domu. Prijave sprejemajo v pekarni Cotič ter Zlatka Pelicon, Wilma Butkovič in Vilko Fajt. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiitiiiiiiiiiiMiimtiHtimiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiit V DOBERDOBU ZADNJA LETOŠNJA OBČINSKA SEJA V spoštovanju mednarodnih obveznosti zaustaviti množičen lov na ptice Vnesenih nekaj sprememb v gradbeni pravilnik ■ Odobrenih več javnih del Novoletna voščila župana predstavnikom društev Čedalje bolj pereče postaja vpra šanje zaščite raznih vrst ptic, ki jih na številnih loviščih lovijo z najmodernejšimi metodami. Takšna pritožba je močno odjeknila v torek popoldne v občinskem svetu v Doberdobu, kjer je odbornik za šolstvo in kulturo Karel Černič obrazložil svetovalcem resolucijo odbora namenjeno v prvi vrsti deželni upravi, kateri je prepuščena naloga zakonske ureditve tega vprašanja. Samo v naši deželi obstaja nekaj nad tisoč lovišč. To so dobičkonosni posli na račun naravnih boga-ščin, ki jih v drugih državah Evrope znajo drugače ceniti in ščititi. Za lov dobijo ti ljudje celo dovoljenje in ker jim ta posel dobro nese si privoščijo še pomagače, saj lovijo z velikanskimi mrežami vseh vrst ptic, krajevnih in selivcev, ki po nedolžnosti padejo v zasedo. Pred časom je večina evropskih držav podpisala sporazum v Berni. kjer so se obvezale, da preprečijo vsak nadaljnji poskus lovljenja ptic. Omenjeni sporazum .je s L junijem začel veljati tudi v Italiji, niso vendar še vse dežele podvzele primerne ukrepe za spoštovanje te obveze. Zato je tudi soglasno odobrena resolucija občinskega sveta iz Doberdoba zahteva od deželne uprave naj čimprej sprejme zakon o zaščiti ptic. Deželna uprava je v glavnem sprejela nov zazidalni načrt, je pa vnesla nekaj sprememb v priloženi pravilnik in tudi predlagala drugačna merila pri določaniu tako imenovanih spoštljivih površin pri vaških pokopališčih. Nekaterim ugovorom so svetovalci privolili, druge pa so zavrnili z obrazložitvami, ki jih bo občina ponovno na slovila deželi. Sprejet je bil tudi nov količnik s katerim bo od sedaj naprej občina obračunala davek Bu-calossi za nova gradbena dovoljenja. Medobčinski konzorcij javnih u-slug se že dalj časa zavzema za u-stanovitev skupne službe za leplje nje letakov, odvažanje smeti in pogrebnih obredov. Župan Lavrečič je pojasnil, da bo občina pristopila k tej pobudi, le če se bo to izplačalo. Omenjeni konzorcij upravlja tudi avtobusno podjetje, ki dnevno skrbi za zveze med sedmimi občinami tržiškega okraja. Z novimi predpisi bi morala dežela kriti ves denarni primanjkljaj tega podjetja, župan pa je povedal, da tega za tekoče leto ni storila, zato bo morala občina vnesti tudi to postavko v proračun prihodnjega leta. Na področju javnih del je občinski svet poveril upravi naj začne razlastitveni postopek, da se omogoči asfaltiranje nekaterih cest in izgradnja avtobusne čakalnice na Pal-kišču. Načrt za preureditev okolja Sabeljskega in Doberdobskega jezera je stal upravo 2,5 milijona lir. Za odprtje novega vhoda v občinsko telovadnico pa bo občina plačala podjetju Kosič 1,8 milijona lir. Nekaj čez 3 milijone pa bodo veljala dela za ojačitev razsvetljave v nekaterih predelih občine. Na podlagi zakona 109 iz tega leta je občina na kazala pohabljenim občanom z nizkimi dohodki denarne podpore. Na kancu je župan Lavrenčič vo- ščil svetovalcem vesele praznike. Uro kasneje pa je bil v sejni dvorani še sprejem, na katerega je župan, poleg občinskih svetovalcev, povabil še predstavnike oblasti ter vseh športnih in kulturnih društev v občini. V zdravici je župan zaželel vsem vesele praznike in uspešno leto 1983. Kino Gorivu VERDI 18.00—22.00 «Pink Floyd — The wall». Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 16.45 — 20.30 «Cenerentola». Walt Disney. V1TTORIA 17.30-22.00 «Nudi. belil e ficchi*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 cGrand He-tel Excelsior». PRINCIPE 18.00—22.00 «La ragazze di Trieste*. .'Vani Gorica in okolico SOČA 18.00-20.30 «Vrata raja*. A-meriški film. SVOBODA 18.00 - 20.00 «Pevec jazza*. Ameriški glasbeni film. DESKLE Danes zaprto. POGREBI Danes v Gorici ob 9.30 Giovannl Prešeren iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče. PRIMORSKI DNEVNIK 4 23. decembra 1982 V kinematografu Ariston V Miljah so proslavili film o turški tragediji 5-letnico zbora Jadran Z mladimi silami se je zbor okrepil V soboto zvečer so v Miljah proslavili 5. obletnico ustanovitve mešanega pevskega zbora Jadran. Proslava se je odvijala v prostorih Društva Slovencev miljške občine. Na začetku so pevci zbora pozdravili navzoče s pesmijo Pozdrav in zapeli še nekaj drugih pesmi. Nato je spregovoril predsednik DSMO Kiljan Ferluga, ki je poudaril pomembno vlogo, ki jo odigrava pevski zbor Jadran kot izraz kulturnega delovanja na tem področju. Proslave je bilo konec z nastopom mlade gojenke glasbene šole v Miljah Vladice Vodopivec, ki je zaigrala nekaj skladbic na klavir, čil atelje pa smo hoteli seznaniti tudi in predvsem z zgodovino zbora Jadran. Pevski zbor Jadran je nastal v sklopu Društva Slovencev miljske občine (DSMO) novembra 1977 iz želje po obnovitvi skupnega kulturnega delovanja, ki je bilo na tem področju že dalj časa prekinjeno. S tem namenom se je zbralo okrog 30 domačinov, ki so že obvladali temelje petja ali ki so že sodelovali v drugih pevskih zborih. Z dobro voljo so premostili marsikatero težavo in začeli prve pevske vaje v osnovni šoli pri Korošcih, kjer je zbor vodil pevovodja Dario Petaros. Kasne- je je na njegovo mesto stopil pevovodja Cveto Marc, ki je z izrednim prizadevanjem in potrpljenjem uspel pripraviti zbor za prve nastope in posamezne elemente združiti v popolnejšo enoio. Tako je leto kasneje na Prešernovi proslavi v Miljah prišlo do prvega nastopa zbora Jadran. Potem je sledilo še kakih 60 nastopov na raznih prireditvah doma in v sosednjih krajih. Miljski pevski zbor je nastopil večkrat tudi v Sloveniji in v Benečiji ter se vsako leto udeležil revije Primorska poje. Sčasoma so vaje prenesli v prostore društva in septembra letos je stopilo v zbor še nekaj novih članov, vodstvo zbora je prevzel pevovodja Lahajner iz Kopra. Pevski zbor Jadran stopa torej z novim elanom v drugo obdobje delovanja, ki bo s pristopom novih mlajših članov gotovo še bolj uspešno. Tudi mi iskreno želimo, da bi pevski zbor Jadran žel vedno več uspeiiov in tako pripomogel k nadaljnjemu razvoju kulturnega delovanja Slovencev, ki živijo v miljski občini. EVGEN SANCIN V BRK HAAŠKI IN VSEM KONVENCIJAM Velikanske zaloge koncentrata smrti Poskusna žival, morski prašiček, jamstvo za človeka Nekje daleč v skrajno odročnem kraju ZDA jc velikansko podzemeljsko skladišče, v kate rega vsak dan prihaja človek, vojak, v posebni zaščitni tuti — na ogled. Mož nosi s seboj kletko z majhnim ttiorskim prašičem, torej s poskusno živaljo, ki »se žrtvuje* za človeka. Če pride mož s svojega sprehoda po podzemskem skladišču s še živo živa-lico v kletki, je vse v redu, če pa je preizkusni morski prašiček v kletki mrtev, se sproži alarm, kajti v velikanskem podzemeljskem skladišču je vsaj ena .jeklenka začela puščati Gre za veliko vojaško skladišče strupenih plinov, ki jih imajo pripravljene «za vsak slučaj*. Gre za izredno nevaren stru peni plin, saj en sam miligram tega plina umori človeka v minuli, dveh. V vsaki izmed stotine bomb ali .jeklenk, ki so uskladiščene v tem podzemeljskem rovu, je 156 kilogramov plina in bi torej ena sama bomba mogla s svojo vsebino pomoriti nad 150 milijonov ljudi. Te podatke povzemamo po neki publikaciji iz vzhodne Evrope. Gre za vojaško publikacijo, ki KAKO LAHKO Tudi v Italiji so v prejšnjih dneh predstavili filmski prvenec velikega turškega umetnika Yil-maza Giineya «Yol» (Pot), ki je prejel najvišje priznanje na zadnjem mednarodnem filmskem fe-stivalu v Cannesu. Yi)maz Giiney je danes star 45 let in je po narodnosti Kurd. Leta 1972 ga je vojaško sodišče obsodilo na več kot sedem let zapora zaradi komunistične propagande. Dve leti kasneje je pod liberalnejšim režimom socialdemokrata Ecevita z amnestijo prišel na svobodo in je bil že isto leto nehote vpleten v nek prepir, ki se je izrodil v umor javnega tožilca v tistem mestu, kjer je bil Ciiney 'obsojen. Policija je režiserja spet takoj aretirala, sodniki so ga spoznali za nedolžnega, a so mu vseeno naprtili kar i8 let ječe zaradi propagande, ki naj bi navajala k umoru. Film «Yol* je po njegovih navodilih iz zapora režiral kolega in prijatelj Serif Gore«, Pred enim letom je Gii-neyu uspelo pobegniti iz turških zaporov in od tedaj živi v izgnanstvu v zahodni Evropi. Njegov film bodo v. začetku prihodnjega jjpta predvajali tudi v Trstu in sicer v kinodvorani Ariston. •f* 'ti :»«£'/ fi! !>ov HinvJžj ...... , ., EDEN IZMED ODRAZOV SVETOVNE KRIZE? SO SICER BOGATE ZDA TUDI HUDO SIROMAŠNE Trideset milijonov državljanov dobiva bone za brezplačno hrano - Skoraj milijon Američanov brez strehe nad glavo, brez svojega doma - Na drugi strani razkošje WASHTNGTON - V Dallasu u-morjeni ameriški predsednik Ken-nedy je v nekem svojem govoru, ki je močno razburil ameriške poslovne in določene politične kroge, ugotovil, da je 16 milijonov državljanov ZDA »izpod ameriškega standarda«, med temi pa da »vsak četrti ni vsak dan sit*. K temu je dodal, da se bodo morala določena razmerja v deželi med proizvodnjo in delitvijo dobrin nekoliko spremeniti, kajti j sicer bi znalo f>rit.i do hujšega. In Patronat KZ - INAC svetuje Odškodnina kmetovalcu zaradi poškodbe V pr.: *Pred tremi Idi i so me zaradi prenehanja delovanja odpustili v tovarni in od takrat obdelujem domačo kmetijo in sem redno zavarovan. Te dni sem sekal drva in sem se precej močno usekal t> prst leve roke. tako da so mi v bolnišnici v Tržiču obvezali roko in jo dali v mavec, tako seveda ne morem in še nekaj časa ne bom mogel opravljati načrtovanih del, kot je priprava kolov za vinograd in podobna kmečka opravila. Zanima me. če imam pravico do kake podpore ali ne?» R.S. Človeku, ki dela. se lahko pripeti tudi nezgoda. Glede tega pa so od 1. januarja 19)12 tudi kmetovalci malo bolj brez skrbi, saj jim novi zakon zagotavlja bolj šo zaščito. Vsi kmečki zavarovanci so lahko na zadnjem obroku prispevkov, ki .jih bodo mo rali plačati s poštno položnico do 10. januarja 1983. ugotovili, da je SCAU zaračunal 17.000 lir dodatnega prispevka na esebo. To je po zakonu določen višji pri spe vek za zavarovanje proti nezgodam pri kmečkem delu INAIL, ki daje upravičencem pravico, da v primeru kmečke nezgode do- bijo odškodnino za vse dneve za časne nesposobnosti. Ta dnevna odškodnina presega 10.000 lir in tako so tudi kmetje parificirani z ostalimi delovnimi kategorijami, saj doslej niso dobili niti simboličnih 1.500 lir na dan ker dežela /e vrsto let ni finansirala odgovarjajočega zakona Če ste v bolnišnici, kjer so vam nudili prvo pomoč poveda li, kako je do nesreče prišlo, bi morala že ta zdravstvena ustanova sama javiti zavodu INA1L, da gre za kmečko poškodbo Vsekakor pa priporočamo, da v vsakem primeru naslovite na INAIL prošnjo za priznanje dnevne odškodnine in da izpolnite tudi obrazce, s katerimi prijavljate nezgodo. Če ni prijave, INAIL sploh ne odpre pratike. Izkoriščamo priložnost, da sve tujemo vsem kmečkim zavarovancem, naj v primeru poškodbe ta koj prijavijo nezgodo zavodu INAIL, oziroma naj takoj točno povedo zdravniku, kako je do poškodbe prišlo. Bilo bi res škoda, da zaradi nepoznavanja zakona ne bi izkoristili ugodnosti oziroma odškodnine, ki jo priznava novi vsedržavni zakon. kot opažamo te dni, so se razmere v ZDA zares spremenile, vendar ne tako, kot je računal in u-pal Kennedy, pač pa prav narobe. Res je, kriza, ki je zajela ves svet in jo je vsaj delno sprožila a'i celo deloma povzročila energetska kviza, je zajela tudi ZDA, vendar sedanjega stanja v ZDA si ne moremo razlagali le z ekonomsko krizo, ker je sedanje stanje v precejšnji meri tudi posledica '»novega kurza*, to se pravi Reaganove politike. Kot je znano, je Reagan ob svojem nastopu rekel, da je treba dati bolj proste roke zasebni Iniciativi in da naj se dr-žava umakne z določenih področij, tudi s področij, ki spadajo izključno v njeno kompetenco, namreč s področja socialne politike. V tem kratkem zapisu ne bi mogli dati analize razmer in stanja v ZDA, pač pa bomo skušali prikazati le nekaj prizorov, dati vsaj površno sliko stanja. I»e nekaj blokov ob Bele hiše, torej v samem središču \Vashing-tona na pločnikih, v katere so u-grajent' mreže, skozi katere uhaja iz sistema za ogrevanje stanovanjskih pa'ač in javnih zgradb topel zrak, dan in noč stojijo ali ležijo desetine in desetine ljudi, katerim je ulica edino stanovanje, edini dom. Če iz glavnega mesta bogatih ZDA stopimo v resnično ameriško metropolo, v gospodarski in poslovni center te velike in močno razvite dežele, v New York, bomo ugotovili, da je stanje še slabše, kajti po nedavno objavljenih podatkih je v Ne\v Yorku 12 tisoč meščanov, ki nimajo stanovanja, oziroma, ki jim je pločnik e-dini dom. Nič bolje ni v mnogih drugih, vsaj dvajsetih ameriških velikih mestih, kjer je brez strehe nad glavo po več tisoč ljudi. Po nekih podatkih naj bi bilo v ZDA brez strehe nad giavo, brez doma skoraj milijon ljudi. Trenutno prejema brezplačne bone za hrano nad 30 milijonov ameriških državljanov. Po uradnih ameriških podatkih je danes v ZDA kar 4 milijone ljudi, ki spadajo »v sloj siromašnih*, torej med tiste ljudi, ki morejo živeti le od socialnih podpor. Če bi mogli presojati razmere iz dejstva, da je v vsakem večjem ameriškem mestu tudi do sto javnih kuhinj, v katerih se siromašnim daje brezplačna lirana in da so se vrste, repi tistih, ki čakajo v teh mrzlih zimskih dneh na e-dinj dnevni topel obrok od letošnje pomladi povečali ali podalj šah za najmanj trikrat, potoni bi mogli reči, da je v začetku pme-'rtjent predsednik Kemiedy 'Imet. prav in da je politiki predsednika Reagana že dala svoje negativne posledice in da je siromaštvo postalo že glavni družbeni problem ZDA. Na drugi strani pa je tisti de) Amerike, ki uživa izredno visok življenjski standaid, vsekakor e no najvišjih življenjskih ravni na svetu. Seveda je teh veliko več od tistih, ki spadajo na seznam siromašnih, tistih, ki danes ča kajo na ulicah za svoj dnevni obrok hrane. Prej smo namreč navedli številko štirih milijonov siromakov, prebivalstvo ZDA pa šteje okoli 230 milijonov ljudi. To da zanimivo je to. da ob uradnem stališču države in še posebej Wa-shingtona, potiskajo ta problem na rob vsakdanjega življenja tudi ameriška občila. Bogati sloji ameriške družbe menijo, da morajo vprašanje bede in siromašiva prepustiti »drugim*, da naj se ta problem rešuje na osnovi dobrodelnosti. To je tudi povsem v skladu s politično linijo predsednika Reagana in njegove garniture v VVashinglpnu, saj smo že rekli, da je predsednik ZDA v svojem nastopnem govoiu poudarjal privatno pobudo in da je koj po svojem nastopu začel krčiti sredstva za socialno politiko. In če se zasebništvu prepuščajo še bolj proste roke, naj za-sebnlštvo poskrbi tudi za siroma šne. In to ima tudi svojo razlago, kot temu pravijo. In od tod seveda pobude določenih krogov, določenih ustanov. Zaradi tega se v mnogih ameriških mestih okoli poldne vijejo pred javnimi kuhi njami dolge vrsie meščanov, da prejmejo svoj dnevni topli obrok. Te javne kuhinje pa ustanavljajo verske skupnosti in druge podobne ustanove. Tako smo danes priča podobnemu stanju, kakršnemu smo bili priča v času velike svetovne ekonomske krize okoli leta 1930. Dobrodelne ustanove pač delijo — miloščino. Pred dnevi so objavili dokaj mučno vest, da je namreč v »prestolnici avtomobila* -< v Detroitu vsak četrti za delo sposolien meščan brez dela. Razmere v deželi niso tako hude,- vendar štejejo v letošnji zimi najvišji odstotek brezposelnih v vsem povojnem času. saj je od včeraj vest, da je v ZDA brez dela 11,5 milijona ljudi. In ker se brezposelnost vleče že nekaj let. je skoraj polovica teh obilnih 11 milijonov brezposelnih izgubila pravico do socialne podpore. In prav v lem je treba iskati razlago, za kaj so pred javninii kuhinjami kolone vsak dan daljše, te smo prej rekli, da skuša del ameriških občil ta problem potisniti ob rob. bomo vendarle dodali, da del ameriških televizijskili mrež vendarle poroča o tem. še bolj značilne pa so tisi e televizijske »'reportaže*, ki prikazujejo kolone ljudi pred borzami za delo. saj se za kako prosto delovno mesto poteguje po več sto državljanov, tečaji za prekvalifikacijo pa imajo takšen «uspeh», da so ljudje pripravljeni čakati tudi po štiri dni in noči v vrsti, da bi ne zamudili roka. da bi ne zamudili možnosti vpisa. In vendar smo v deželi največjega bogastva, največjega gospodarskega in tehničnega razvoja, v deželi. kjer je vsega na prstek. Sicer pa se to bogastvo kaže prav te dni, ko si druga stran ameriške družile pred prazniki privošči nove nakupe, razkošna vozila, dragulje, dragocena krzna in podobno blago, katerega prodaja gre prav zadnje čase naglo navzgor. S. O. opisuje, kako ZDA, torej »glavna vojaška sila tako imenovanega svobodnega sveta* kopiči smrtonosne strupene pline in strupe, pa čeprav je uporaba teh plinov prepovedana, kot to določajo ra zne mednarodne konvencije. V isti reviji beremo tudi, da se vzhodne dežele vedno zavzemajo za prepoved takih strupov in plinov, kar je tudi res, pa čeprav hkrati vemo da se tudi na Vzhodu delajo poskusi s podobnim orož-,jem. Res .je, nimamo konkretnih podatkov, kakšno je razmerje sil na tem področju med Zahodom in Vzhodom, zagotovo pa drži, da sc med Vzhodom in Zahodom pogosto prepirajo, ker drug drugemu očitajo, da izdeluje in preizkuša tovrstno orožje, zelo ne varne pline in strupe, ki so jih že uporabili, kajti nikaaega dvo ma ni. da ameriška kemijska orožja, ki so jih uporabili v Vietnamu, spadajo med ista prepovedana orožja, o čemer govorijo razne konvencije, ne dolgo od tega pa so o uporabi strupenih plinov govorili tudi v zvezi z Afganistanom. Te vesti so bile sicer kmalu demantirane, vtem ko o ameriški uporabi kemijskega orožja v Vietnamu m nikakršnega dvoma, saj so bi>a s herbicidi in drugimi podobnim’ strupi uničena velikanska področja, veliko je bilo Vietnamcev mrtvih, danes pa je Vietnam dežela z naivečjim odstotkom fizično prizadetih.. Uporabe strupenih plinov in raznili kemičnih strupov prepoveduje haaška konvencija in mednarodne pogodbe v tem smislu so bile podpisane še zadnje leto prejšnjega stoletja in osem let pozneje, torej 1907 prav tako v Haagu Toda kljub obema pogodbama in kljub osnovni haa.ški konvenciji so v času prve svetovne vojne strupene pline uporabili, tako že leta 1915 v bližini belgijskega mesta Ypres. leta 1917 pa pri Kobaridu. V Belgiji so Nemci pobili ha tak način več tisoč angleških in francoski)! vojakov, leta 1917 pa na Soški fronti nekaj sto italijanskih vojakov. To preizkušeno orožje .je v času napada fašistične Italije na Abe sini,jo uporabil tudi italijanski ge neral Grnziani. Zanimive■ in zelo značilno pa je. da v velikem dru gem svetovnem konfliktu, ki je terja) nad 50 milijonov žrtev, niso nikjer poskuša h uporabiti tovrstno orožje, verjetno zato, kci-so se bali, da, bi ne mogli nato vse zadeve držati pod kontrolo. četa 1D25 so v Ženevi podpirali »drugi protokol*, s katerim se prepoveduje uporaba kemijskega in biološkega orožja. Podpisnice protokola pa so se izgovorile ali zadržale pravico, rekli bi raje proste roke. kajti ta pro tokol ne prepoveduje < aziskova n.ja na področju novih vrst tovrstnega orožja, kot tudi ne njihovo proizvodnjo in usktadiščeva-nje. In zato je znano, da dela na tem področju na tisoče in tisoče visoko kvalificiranih strokovnjakov, kemikov, ki izeeiajo iz svojih možganov vse znanje, da bi ustvarili nova sredstva no ve t.i. »koncentrate smrti*. Po ameriških podatkih so ZDA na menile v svo;em voia.škem pro računu za letošnje leto 4SO mi-li.lonov do'arjev. torej okoli 600 milijard lir samo za razvoj no vih kemijskih orožij. In čeprav morajo v ZDA, kot zatrjuje Rea gan. krčiti državne izdatke za socialno službo, so za pribodn:e leto v obrambnem proračunu namenili razvoju kemijskih orožii za 180 milijonov dolariev več kot v letošnjem, minevajočem letu Iz virov vzhodne Evrope zvemo, da inia’0 ZDA v svojih vo:aških skladiščih kakih 150 tisoč ton raznih strupenih plinov in drugega kemijskega orož'a. Ne dol go tega pa ¥ prišlo do »trčeniaz med Washingtonom in glavnim mestom zelo zvestega ameriškega zaveznika Zahodne Nemčije, ko so namreč v Bonnu ugotovili, da (Nadaljevanje na zadnji strani) LJUBOMIR ČERNE 5. BEG IZ ZAPORA SS NA TRGU OBERDAN Vhodna vrata so se ponovno odklenila. Vstopila sta dva esesovca in z njima neka ženska. Ko so prišli v bližino moje celice, sem videl, da je to mlado dekle iz Šmarij pri Sežani. Odprla sta vrata moje celice in ukazala, naj izstopim na hodnik. Prepričan sem bil, da me bosta odvedla na zasliševanje. Ko sem stopil na hodnik, je Nemec z roko pokazal dekletu, naj vstopi v celico. Tedaj sem šele opazil, da ima dekle pri sebi metlo in vrečico za smeti. Prišli so čistit celice. Spomnil sem se njenega imena. Bila je Pavla Seražin, ki je delovala v okviru OF v Šmarjah. Ko je Pavla končala čiščenje v moji celici, je še ese-sovec pogledal, če je vse v redu. Medtem me je Pavla gledala, rada bi kaj rekla, toda bila je previdna, saj bi Nemca takoj opazila karkoli in bi nama samo poslabšalo stanje v zaporu, saj je bila tudi ona zapornica v Coroneu. Nemci so dekleta, zaprta v Coroneu, izkoriščali za delo. Morale šo čistiti pisarne v njihovih ustanovah po Trstu. Ko so čiščenje končali v vseh celicah in so odhajali, je Pavla ie enkrat pogledala v smer mojega okenca v vratih celice v pozdrav. Miljčan se je ponovno javil in me vprašal, zakaj so me zaprli. Povedal sem mu, da me dolžijo sodelovanja s partizani na Sežanskem. Takoj me je opozoril naj vse tajim in dodal, da je slabše, če se kaj prizna. Kako se je zgodilo s Turkom? Nekaj malega je priznal, sedaj hočejo priznanje od njega za vse, kar se je tam dogajalo in ker ne zna, ga tepejo. Povedal sem mu, da sem se na vseh dosedanjih zaslišanjih držal tega pravila in da želim imeti moč vzdržati vse. Povedal sem mu, kako je bilo sinoči na zaslišanju. «Sono capaci di fare con ciascuno cose orri-bili» — sposobni so napraviti z vsakim grozljive reči, mi je odgovoril. Prekinila sva, ker se je zaslišalo odklepanje vhodnih vrat. Nemca sta pripeljala nazaj zapornika, ki je bil na zaslišanju za Turkom. Opazil sem, da je bil bled in da je šepal na eno nogo. Jopo je imel oblečeno. Za tem sta esesovca peljala na zaslišanje še dva zapornika, ki sta ju pripeljala nazaj po dobri uri. Nekaj minut za tem, ko sta Nemca odšla, se je zaslišalo odklepanje glavnih vrat. Vstopil je samo en esesovec, imel je vedro vode in vrečko, v kateri je imel male hlebčke kruha (komis). Kruh sem vzel, vode pa ne, nisem imel posode. Oboje je delil po celicah. Medtem je vstopil v prostor še en Nemec. Približal se je moji celici, jo odklenil in ukazal «gema» — gremo. Stisnilo me je v prsih ob misli na zaslišanje. Ni me peljal na zaslišanje, ampak ven na malo dvorišče, površine kakih 60 kv. m. Esesovec je potem odšel ne da bi kaj rekel. To bi bila ura zraka, sem si mislil. Ogledal sem si dvorišče. Bilo je prezno, niti enega stola ali mize. V zidu palače sem opazil prostor, kamor so iz vse palače nosili odpadke in smeti. Med vsem tem sem opazil tudi zavržen časopisni papir. Uspelo mi je nabrati nekaj tega papirja in ga na hitro stlačil v nedrje in v žepe. Med smetmi so bile nedokajene cigarete in kosi komisa. Isti Nemec je pripeljal na zrak še enega zapornika. moža kakih 50 let. Esesovec je ostal z nama in tako se nisva mogla pogovarjati. Naše zračenje je trajalo kakih 15 do 20 minut, «gema» in morala sva nazaj v celico. Za nama je ločeno peljal na zrak še dva zapornika, nazaj pa ju je pripeljal skupno, ju zaklenil in odšel. Zapornika v nasprotni celici sem vprašal, če dajo jesti kaj drugega poleg komisa. Odgovoril mi je, da ne dajo nič drugega, le komis in vodo. Vprašal me je, če sem lačen. Odvrnil sem mu, da ne. Vprašal sem ga, če vsak dan puščajo zapornike na zrak, pa mi je rekel, da je odvisno od Nemca, ki je za to zadolžen in dodal, da so njega trikrat peljali na zrak v petih dneh. V celici poleg njega je bil zaprt še en Slovenec. Iz našega šepetanja je verjetno doumel, od kod sem. Vključil se je v pogovor in povedal, da je iz Klanca pri Komnu. Tudi on je bil zaskrbljen, kaj bo iz vsega tega. Med sestavljanjem tega zapisa sem srečal svojo sova-ščanko Danico Čevnja, poročeno Zavadlav. Povedala mi je, da je bil zapornik iz Klanca njen tast Viktor Zavadlav, ki so ga Nemci v aprilu 1944 odpeljali v taborišče Dahau od koder se je vrnil junija 1945 in pozneje umrl doma. Ob množični aretaciji mojih sovaščanov 22. februarja 1944, so Nemci aretirali in odpeljali 25 vaščanov. Zaprli so jih v zapor Coroneo v Trstu in jih nato v razdobju enega meseca odpeljali v internacijo v Nemčijo. Med temi je bila aretirana tudi omenjena tov. Danica, ki mi je povedala, da so Švabi vsak dan prihajali v zapor Coroneo po zaprta dekleta in jih vodili na čiščenje nemških pisarn po Trstu. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Italijanske kronike 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 »Storia d’amore e d’amici-zia* - 3. epizoda 15.00 šola in vzgoja 15.30 Danes v parlamentu 15.4(1 »Prizma* — posebna oddaja Dnevnika 1 16.05 TV film iz serije «Raceonti di terre lontane* 17.00 DNEVNIK - kratke vesti 17.05 Neposredno iz studia 17.10 Risanka 17.30 Zgodba v desetih slikah 18.00 TV film iz serije «Dick Turpin* 18.20 Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 18.50 Happy magic — vmes TV film iz serije »Fonzie* 19.45 Almanah 20.00 DNEVNIK 20.30 »Ceravamo tanto amati* — film dossier 22.30 DNEVNIK 22.40 Dossier o filmu »Ceravamo tanto amati* 23.45 DNEVNIK in Danes v parlamentu Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 DNEVNIK ob 13. uri 13.30 šola in vzgoja 14.00 Tandem 14.20 Risanka * 14.50 TV film iz serije »Preživljajoč preteklost* 15.40 Risanka 16.00 Šola in vzgoja 16.30 »Planet — programi z vsega sveta* 17.30 DNEVNIK — kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tretja stran 18.40 DNEVNIK - Šport 18.50 «Le strade di San Francisco* — TV film 19.45 DNEVNIK 20.30 Posebna oddaj« dnevnika 2 21.20 Srečanje s kinematografijo 21.25 Planet Toto — Vse o Totoju 11. del 22.15 DNEVNIK 22.25 DNEVNIK - Šport 23.35 DNEVNIK Tretji kanal 15.15 Božične navade v raznih krajih Italije 16.15 «Od prvega trenutka, ko sem te uzrl* — zgodba' o ljubezni in glasbi 17.25 «Werther* — baletna priredba 18.30 Glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 3 in Deželni dnevnik 20.05 šola in vzgoja 20.40 Rock glasba 21.50 DNEVNIK 3 22.25 «Neapeljsko zlato* — film ’ Ttf ..ti v >-,r JUGOSLOVANSKA fV Ljubljana 10.00 'Poročila 10.05 TV v šoli 15.45 šolska TV *- 17.00 Poročila 17.05 ZBIS: z modrim zajcem med slikami ' »Modri zajec* vabi otroke na razstavo' ilustracij An- čke Gošnik - Godeeve, ki je I bila odprta 8. marca v Gorenjskem muzeju v Kranju, pripravila pa jo je Beba Jenčič. Medtem ko bo »MODRI ZAJEC* vodil otroke od slike do slike, sc bo ob njih spominjal tudi vsebine pravljice in za trenutek o-biskal tudi ilustratorko Ančko Gošnik - Godčevo. Glas jc »Modremu zajcu* . poso dila Milena Janežič. 17.20 Zapisi za mlade: Matija Tomc 17.55 «Z desko v valove* in «Ni prostora za ljudi* — ameriška kratka filma Trije prijatelji odidejo na Javo. da bi na tamkajšnjih valovih uživali v surfanju. Čudoviti so posnetki tudi do šest metrov visokih valov in pa okretnih jadralcev, ki vešče drsijo med vod nimi grebeni, kar daje temu filmu vrednost mojstro-. vine. Film je dobil prvo nagrado «zlatega Triglava* na minulem kranjskem fe stivalu. Nagrado za režijo pa si je na istem festivalu prislužil ameriški film NI PROSTORA ZA LJUDI. Film je nekakšen nekrolog alpinistu Nicolasu Jaegerju, ki se je leta 1980 ponesrečil ob samostojnem vzponu na Lhotse. 18.25 Gorenjski obzornik 18.40 Na sedmi stezi 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zma 19.30 TV dnevnik 19.55 Bobu bob — notranjepolitična oddaja 21.10 Naši baletni umetniki: Ito Okrin 21.40 V znamenju Koper 13.30 in 16.30 Odprta meja V današnji oddaji »Odprta meja* bodo med drugim na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Intervju z D. Štoko o deželnem proračunu GORICA — Razstava fizično prizadetih 17.00 Z nami pred kamero 17.05 TVD novice 17.10 TV šola 18.00 Serijski film 18.30 Italija z neba — dokumentarna oddaja * 19.30 TVD Stičišče '>0.15 Mladi policaji 21.15 TV danes 21.30 Kdo pozna umetnost? TVD danes Zagreb 8.55 Za otroke zdomcev 17:30 Videostrani 17.40 Poročila. 17.45 Za mano dečki 18.15 TV koledar 18u25 Kronika občine Split 18.45 Muppet show 19.30 TV dnevnik 20.00 Monitor — politični magazin 21.05 Nasmehnite se, prosim — ' kviz TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13 00, 14.00, 17.00, 19 00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Slovenci v Združenih državah A merike ir. njihova dejavnost med prvo svetovno vojno: 8.L Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 Na goriškem valu: 12.40 Zno rovska glasba, 13.20 Giastia do željah; 14.10 Roman v nadalje vanjih: M. Rožanc. «Metulj»: 14.30 Otroški kotiček «'lo je pa laž!*; 15.00 Beseda ni konj: 16 00 Almanah. Dodaj živi,jen.je letom, ne samo leta življeniul: 16 35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in dasba: Junijski glasbeni večeri v cerkvi sv. Martina v Dolini. Slovenski kvintet trobil; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.20 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovensk program) 6.00. 6.30, 7.15, 13.00, 14.00 Poročila: 16.00 Primorski dnevnik; 6.37 Objave; 6.45 Cestne ra-mere; 7.00 Nasvet Radia Koper; 7.05 Filmski spored; 7.25 Dnevni ra dijski in TV sjiored: 7.'18 Žaklju ček: 7.30 Val 202; 13.15 Pojdimo v kino; 13.30 Zanimivosti; 13.45 Nasvet Radia Koper' 14.10 Pred stavitev oddaj in glasbene želje: 14.30 Mladi, Izvajalci; 15.00 Do godki in odmevi: 15.30 Glasba bo željah; 16.15 Aktualna tema: 16.30 Objave in glasba; 16.40 Danes z nami...; 16.55. Zaključek s pregledom novic. KOPER (Italijanski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30 10.30, 11.30 12.30, 13.30. 14.30, 15.30, 17.30 in 18.30 Poročila: 6.00 - 9.30 Jutranji program; 9.32 Lucianovi Srednji val 277,8 metra ali 1030 kilohertzov in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKVV - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz dopisi: 10.00 Besede in glasba; 10.10 Zmaj; 10.32 Glasbeni kotiček; 10.40 Mozaik; 1100 Kirn; 11.32 Pesem tedna; 11.35 Vfeč kot ena pesem; 12.00 Na prn strani. 12.05 Glasba po željah; 14.33 Glas ba; 15.00 Zmaj; 15.20 Glasbeni premor; 15.32 Crash: 16.00 Oddaja o književnosti; 16.15 Savio re-cord: 16.45 Istrske pesmi ir Dle si; 16.55 Knjižne novosti;- 17.00 Potovanje okoli sveta v 30 minu- tah; 1,7.32 Kaj je novega?; 18,15 Countrv glasba; 18.45 Sušimo se zopet jutri. RADIO 1 6.00. 7.00. 8.00, 9.00 10.00, 12.00, 13.00. 15.00, 17.00, 19 00. 23.00 Po ročila; 6.00 Jutranji program; 9.02 Radio in jaz: 9.58 Zeleni val: 10.30 Pesmi v času; 11.00 Prosti kotiček; 11.10 Glasba In teksti, 11.32 Radijska nadaljevanka »I vinti*: 11.58 Zeleni val: 12.03 Ul Asiago Tenda; 12.58 Zelem val: 13.25 Poštna kočija: 13.36 Master; 14.30 Oddaja o kozmetiki; 14.58 Zeleni val; 10.03 Poljudna zna nost; 16.00 Kulturne aktualnosti: 17.30 Master uuder 18; 18.03 Bo žične pesmi; 18.38 Glasbeni pre mor: 18.58 Zeleni val: 19.25 Na božna oddaja; 19.30 Jazz giasba: 20.00 Gledališče na radiu; 21.28 Orkester »Riz Ortolani*; 21.52 Po govori o umetnosti'in kulturi; 22.22 Avtoradio flash; 22.27 Audiobov ■ 22.50 Glasba: 22.58 Zeleni val; 23.10 Telefonski pogovor. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00 11.00. 12.00, 14.00. 19.00, 21.00, 22.00. 23.00, 24.00 Poročila; 6.10 in 6.45 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro. otroci; 7.25 Iz naših spore dov; 7.30 Z radiom na poti: 8.05 Radijska šola: Vse naše vredno te, vsi naši kongresi; 8.35 Mladina poje: Republiška revija Za gorje 82; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...: 11.05 Ali poznate.. ?; 11.35 Naše pesipi in plesi; 12.10 Znane melodije, 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40' Od vasi do vasi: 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Enajsta šola: 14.20 Koncert za mlade poslušalce: 14 40 Jez'kovm pogovori. 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Obvestila in zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17. uri, 18.00 Z ansamblom Kamniški kvin tet: 18.15 Lokalne radijske posta je; 18.35 Mezzosopranistka Eva Novšak Houška In pesmi sloven škili skladateljev; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci, 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Četrtkov večer do mačih pesmi in napevov: 21.0; Literarni večer: Palestinska proza: 21.45 Lepe melodije; 22.15 In formativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Plesna glasba iz ju goslovanskih studiov 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Mozaik lahke glasbe: 0.05 Nočni program. SMUČANJE V ZADNJI LETOŠNJI TEKMI ZA SP Po treh zelo sušnih sezonah zmaga italijanskega smučarja Tirolec Michael Mair osvojil prvo mesto v super veleslalomu Odlična vožnja Franka in Benedika ■ Križaj 4. v kombinaciji MADONNA Dl CAMP1GLIO -Italijansko moško smučanje je po treh neuspešnih sezonah (zadnjo zmago je zabeležil Herbert Plank leta 1980 v smuku v Lake Louseju) spet okusilo slast zmage. Michail Mair, 20-letni Tirolec, je včeraj zmagal v super veleslalomu za svetovni pokal, kar predstavlja prvovrstno senzacijo. S tem je italijanski smukač vendarle pokazal svoje znanje. Včerajšnji super veleslalom je bil zelo napet in presenečenja so se vrstila kar na tekočem traku. Proga, ki je bolj spominjala na ženski smuk kot pa na veleslalom, je povsem ustrezala smukačem, zato so uvrstitve slalomistov še toliko bolj vredne. Predvsem sta razočarala In-gemar Stenmark in Bojan Križaj. Prvi se je uvrstil med zadnje, Križaj pa na anonimno 48. mesto, vendar pa je osvojil četrto mesto v kombinaciji, kar mu je navrglo 12 predragocenih točk. Skratka, polemike ob tej panogi se bodo še nadaljevale in najbrž najboljši (Stenmark, Križaj in še kdo) v tej preizkušnji ne bodo več nastopili, za kar se je že zdavnaj odločil tudi Phil Mahre. Michael Mair je torej zmagal pred Hansom Ennom in Pirminom Zur-briggenom. Vendar to ni bilo še vse. Pravi podvig je uspel Švicarju Petru Mullerju, ki sicer ni osvojil novih točk, a je prismučal na cilj s samo eno smučko. Drugo je izgubil na najtežjem delu, zato je zapravil najbrž zmago, a njegov podvig bo najbrž ostal v zgodovini. Ob tem seveda ne moremo mimo odličnih uvrstitev slovenskih smučarjev. Jure Franko se je uvrstil na več kot dobro 6. mesto, izjemno j pa je vozil Grega Benedik. Ta je | startal z zelo visoko startno številko | (okrog 80) uvrstil pa se je celo j med prvo deseterico, na odlično; deveto mesto. Ostali jugoslovanski | reprezentanti pa so vozili zelo pov- I prečno. Sicer pa gre podčrtati prvi i nastop v novi sezoni Borisa Strela, j ki ni še povsem okreval po poškodbi in je zasedel 30. mesto. Skratka, včerajšnji super velesla lom je poskrbel s prvovrstnimi presenečenji. vprašanje je sedaj (in ostaja odprto), če je ta preizkušnja tehnično sploh utemeljena. Bojan Križaj je na primer dejal sledeče: «Dal sem vse od sebe, vendar ni šlo. Proga je bila ena sama ravnina z malo zavoji, veleslalomisti na takih progah nimajo kaj iskati in najbrž se ne bom več odločil za nastop v super veleslalomu, razen če ne bo ustrezal mojim karakteristikam. Spremeniti bo treba pravilnik, saj je to izrazit ženski smuk.» Da so bile besede Križaja upravičene dokazuje tudi dejstvo, da je zmagovalec Michael Mair smučal s parom smuči za ženski smuk... Tekmovanje za svetovni pokal bo sedaj nekaj časa prekinjeno. Tekmovalci bodo spet stopili na sneg 4. januarja, ko bo v Parpanu v Švici na sporedu slalom. VRSTNI RED 1. Mair (It.) 143’ 71 2. Enn (Av.) 1’43”86 3. Zurbriggen (Švi.) 1’43”95 4. Heinzer (Švi.) 1’43”97 5. Strolz (Av.) 1’44"25 6. Franko (Jug.) 1'44”47 9. Benedik (Jug.) 1'44”73 11. Erlacher (It.) 1’44”86 30. Strel (Jug.) 1’46”37 26. Kuralt (Jug.) 1’46”82 46. Petrovič (Jug.) 1'47”25 48. Križaj (Jug.) 1’48”00 VRSTNI RED KOMBINACIJE 1. Zurbriggen (švi,), 2. Orlainsky (Av.), 3. Gruber (Av.), 4. Križaj (Jug.), 5. Strolz (Av.), 6. Luthy (Švi.), 7. Erlacher (It.), 8. Stenmark (Šve.). LESTVICA SP 1. Miiller (švi.) 80 točk, 2. Zurbriggen (Švi.) 78, 3. Weirather (Av.) 74, 4. Heinzer (švi.) 72, 5. Klam-mer (Av.) 60, 6. Stenmark (Šve.) 53; Križaj ima sedaj 42 točk. PARMA — Prijateljsko nogometno tekmo Parma - Roma so prekinili v 25. min. drugega polčasa zaradi megle. Ob prekinitvi j- bil rezultat 2:1 v korist Rome. ODBOJKA V PRVENSTVU C-2 UOE ~ i i .I?-; Ekipa Bora JIK Banke pred zelo težko nalogo Na stadionu «Prvi maj» bodo naši odboj-kurji igrali proti Metallurgici iz Povoletta Drevi bo na stadionu «1. maj* zaostala tekma 3. kola moške C-2 lige med Borom JIK Banko in Metallur-gico iz Povoletta. Tekmo bi bili morali odigrati 11. decembra, toda sodnika nista prišla. Pred tem izredno važnim nastopom imata oba tekmeca po 4 točke. Gostje so prvo srečanje dobili v Spilim-bergu z domačo Ginnastico, potem potegnili krajši konec pred domačimi gledalci z najboljšim nasprotnikom v skupini Maniagom ter v soboto prepričljivo slavili v Vidmu z Volley Ballom. Kot je znano, so borovci v 1. kolu odpravili Volley Bali sredi Vidma, potem doma Ginnastico iz Spilimberga in okusili grenkobo prvega poraza v soboto na gostovanju v Terzu D’Aquileia z Vi-vilom. Vsaka tekma v tej izredno izenačeni skupini, vsaj kar se tiče osvo- Se vedno izredna izenačenost Deseto kolo jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je poteklo brez pravih presenečenj. Kot «za nimivost* bi lahko šteli le to, da so v vseh 6 tekmah zmagali do mačini, kar pa je bilo glede na razpored tekem tudi pričakovati. Edinole dve srečanji sta pritegnili večjo pozornost, Crvena zve zda - Cibona in Jugoplastika - Bo sna. Pričakovalo se je, da bi Bo sna lahko nadaljevala svojo sijajno serijo in iznenadila Spličane na njihovem terenu, vendar je splitska peterka zaigrala zelo dobro, v popolni postavi in visoko zmagala. Cibona je bila v Beogradu brez svojih najboljših igralcev, Knega, Petroviča in Pavliče-viča, vendar je s svojimi mladimi silami, praktično z rezervno postavo, zlasti v drugem polčasu zelo dobro igrala, tako da so se morali Beograjčani pošteno potruditi, predno so strli njen odpor. Ljubljanska Olimpija bi skoraj iznenadila Ši-benko. Ljubljančani so izkoristili utrujenost domačinov, razpoloženost Vilfana (40 točk) in so na koncu klonili le s tremi pikami razlike. Borac je dolgo ogrožal beograjskega Partizana, Zadar ni navdušil doma, v derbiju spodnjega dela lestvice pa je titograjska Budučnost za- nesljivo premagala Kvarner, ki je tako ostal na zadnjem mestu. Kolo pred koncem prvega dela prvenstva je položaj na zgornjem delu lestvice zelo zanimiv, saj znaša na primer razlika med prvouvrščeno Jugoplastiko in devetouvrščeno Budučnost jo le štiri točke, kar potrjuje predvidevanja, da bo letošnje prvenstvo razburljivejše in zanimivejše kot katerokoli v zadnjih sezonah. IZIDI Crvena zvezda - Cibona 97:89 Zadar . Radnički 104:84 Partizan - Borac 106:89 Budučnost - Kvarner 96:87 Šibenka - Olimpija 94:91 Jugoplastika - Bosna 93:72 LESTVICA Šibenka Šibenik, Zadar, Jugoplastika Split, Crvena zvezda Beograd 14, Bosna Sarajevo, Partizan Beograd 12, Cibona Zagreb, Olimpija Ljubljana, Budučnost Titograd 10, Borac čačak, Rad nički Beograd 4, Kvarner Reka 2. PRIHODNJE KOLO (25. 12.) Radnički - Partizan, Bosna - Zadar, Olimpi ja - Jugoplastika, Kvarner - šibenka, Cibona . Budučnost, Borac - Crvena zvezda. !l jitve prvih treh mest in s tem zagotovitve obstanka v tej konkurenci, že po prvem delu prvenstva je izredno izenačena. Med štirimi kandidati - Maniago, Vivil, Metallurgica in Bor JIK Banka, bo eden odpadel, saj sta Volley Bali iz Vidma in Gin-nastica iz Spilimberga še brez točk. Drevi se gre za zmago nad enim od neposrednih tekmecev. Domačini so za ta podvig sposobni, če bodo zaigrali, zagrizeno in prizadevno od samega začetka pa do zadnjega sodnikovega žvižga. Tekma se bo začela ob 19.30 na stadionu «1. maj* v Trstu. G. F. MLADINCI Juventina — Llb. Turjak 1:3 (-7, 10, 9, 10) JUVENTINA: Vogrič, Zavadlav, Cej, Mučič, Devetak, Paulin, Ba-stiani. Juventina je proti Turjaku odigrala svojo zadnjo tekmo v prvenstvu mladincev, štandrežci so tokrat naleteli na premočnega nasprotnika, ki je imel v svojih vrstah več igralcev, ki nastopajo tudi v D ligi. Sicer je treba povedati, da so domačini dobro pričeli prvi niz, v drugem so vodili do desetjce, nakar so gostje zaigrali odločneje in z izkušenostjo, ki jo imajo, nadoknadili zamujeno in si zagotovili tudi ostala dva niza. Kljub porazu pa moramo reči, da so štandreški odbojkarji pokazali lep napredek, še zlasti, če upoštevamo, da so v ekipi pretežno mladi igralci. (Cej) KOLESARSTVO PADOVA — V nedeljo, 2. januarja. bo v kraju Trebaseleghe mednarodno tekmovanje v ciklokrosu. ki se ga bosta med drugim udeležili tudi Giuseppe Saronni in Francesco Moser. Zarja je v nedeljskem derbiju prod Krasu znova ostala praznih rok, saj kljub dobri igri v II. polčasu ni mogla popraviti slabe predstave iz prvih petinštiridesetih minut b ' s\. * ,, ....................... f|&: I I S Iz planinskega sveta * jp H I NOGOMET Disciplinski ukrepi MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v 1. ligi za eno kolo izključila Via-nella (Piša), Garlinija (Cesena), Copparonija (Torino), v C 1 ligi pa bo eno nedeljo moral počivati tudi Ruffini (Triestina). NOGOMET ZANIMIVA POBUDA Mednarodni turnir v malem nogometu V prvih dveh tekmah zmagi Milana in Ajaxa V torek ponoči so odigrali v Milanu polfinalne tekme turnirja «Angelo Moratti* v «dvoianskem» malem nogometu. Turnir je organiziral Inter v spomin na svojega dolgoletnega predsednika. Pravila dvoranskega malega nogometa se nekoliko razlikujejo od navadnih. Igrišče meri 50x30 m, /ra*a <=o visoka 2 metra. široka pa štiri. Ekipe sestavlja šest igralcev (vključno z vratarjem), igrajo pa dva polčasa po 25 minut. Naj omenimo. Ha tu ni off-sidea, zato je igra zelo hitra, s pogostimi preobrati. AJAX - NOTTINGHAM 6:4 V prvem polfinalu je Ajax (Niz.) premagal Nottingham Forest (Angl.) s 6:4 (2:1). AJAX: Schrijvers, Galje, Van Veen, Ophof, Boeve, Rijkaard, Ler-by. Molby, Vanenbourg, Molenaarn, Kieft, Schoenaker, Van Basten in Cruyff. NOTTINGHAM FOREST: Sutton. Anderson. Swain, Gunn, Fairclough, Walsh. Wigley. Proctor, Davenport, Hodge. Gray. Wallace. STRELCI za Ajax: Vanenbourg (3), Kieft, Schoenaker, Va.i Basten. Za Nottingham Forest: Gunn, Hodge (2), Wigley. MILAN - INTER 3:2 Največje zanimanje je vladalo seveda za mestni derbi med Milanom in Inter jem. Zmagal je Milan s 3:2 (2:2). INTER: Bordon, Ferri, Oriali, Marini, Collovati, Monti. Bagni, Miiller, Altobelli, Beccalossi. Juary, Zenga, Bergamaschi, Baresi, Saba-to. Bernazzani. MILAN: Nuciari, Tassotti. Icardi, Pasinato, Baresi, Longobardi. Cuo-ghi, Battistini, Incocciati, Verza in Damiani. STRELCI zi. Milan: Tassotti, Baresi, Incocciati; za Inter: Beccalos-si in Altobelli. Poljaki poraženi LIMA — Poljska nogometna reprezentanca je zaključila svojo turnejo po Peruju s porazom. Poljaki so izgubili proti enajsterici Alianza z 0:2. V ostalih treh tekmah je Poljska zabeležila eno zmago in dva remija. KOŠARKA ITALIJANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO «Cudežna» zmaga San Benedetta Bic je izgubil s točko razlike Goričani so malo pred koncem izgubljali s šestimi točkami razlike - V A-2 ligi Tanjevičevemu Indesitu 10. zaporedna zmaga S. Benedetto — Bancoroma povsem zaslužena, saj so Goričani 79:73 (44:39) i vodili od vsega začetka. Omenili BENEDETTO GORICA: Biaggi ' “ Kta' Ttekma^veT da “m^ ž cThetti, A^dessi 'J'^VSem v končni 26, Pieric 4, Mayfield 22, Bianco. BANCOROMA: VVright 8, Prospe-ri, Valente, Hughes 19, Grimaldi, Gilardi 13, Polesello 7, Sbarra, Sol frini 22, Dalle Vedove, Castellano 4. Goričani so proti vsakemu pričakovanju premagali prvouvrščeno Bancoromo. Zasluga za ta uspeh gre predvsem odlični obrambi go-riške peterke. V vrstah rimske peterke sta v napadu zadovoljila le center Hughes in Solfrini. Med Goričani bi omenili izredno igro Ardessija, ki je bil s 26 koši tudi najboljši strelec srečanja ter borbenost in točnost pri metih Meifielda. Deloma pa sta razočarala Valentinsig in Biagi. ki sta zapravila nekaj žog v ključnih trenutkih igre. Skratka, lahko rečemo, da je bila zmaga San Benedetta ...................... ...............................milil) INTERVJU S TRENERJEM TRŽAŠKEGA BIČA D’AMICOM Boj za obstanek bo izredno hud Konec leta je tudi čas obračunov, 'o pa velja seveda tudi za športna ruštva. Tržaški Bic je svoje letoš-je društveno delovanje zaključil s osilom, na katerega so bili povab-jem tudi časnikarji. Ob tej priliki 9 predsednik Benito Saporito podal ratek obračun delovanja novega dbora, ki je prevzel vodstvo druš-va letos poleti. Saporito je dejal, da je odbor res rdo delal, da bi privedel društvo o ekonomsko in organizacijsko trdega položaja. Uspeh seveda ni i-ostal in že sedaj so vidni sadovi ruda, ki ga je odbor vložil v reor-anizacijo društvenega ustroja. Zelenjava Dietricka s Harperjem pa e je izkazala tudi za dobro eko-omsko potezo, saj je po prihodu ovega Američana dotok publike na omače tekme občutno večji (proti ’ordu in Billyju je npr. inkaso zna-al preko štirideset milijonov lir) Saporito se v tehnične zadeve ni puščal, zato smo za tehnično mne-ije prosili trenerja D'Arniča, ki je •rijazno (kot je sicer njegov običaj) odgovoril na postavljena vprašanja. Po porazu z Billyjem, kakšne so perspektive vaše ekipe v nadaljevanju prvenstva? Nisem še pomislil na to. Misliti moram na prihodnjo tekmo, ne pa na to, kar naj bi se dogajalo v bodoče. Srečali ste se že z vsemi ekipami, ki se borijo za najvišje mesto. Katera vam je naredila najboljši vtis? Prav gotovo Berloni, čeprav je tudi Billy ekipa «za prvo mesto*. Katere ekipe pa so po vašem mnenju slabše? Binova in L ebole, ostale so vse na več ali manj isti ravni. Zato bo boj za obstanek izredno hud. Od igralcev Biča je doslej mogoče zaigral najbolj pod lastnimi spo sobnostimi Bertolotti. . . Če zmagamo, je zasluga cele e-kipe. Prav tako je odgovornost za poraz celotne ekipe, ne pa od tega ali onega igralca. Večina meni, da je največ poka zal Tonut. .. Ponavljam, da ni odvisno od po- sameznikov, namreč od cele ekipe... V glavnem ste v prvenstvu izpolnili pričakovanja. Ni pa vam uspelo zmagati z nobeno od prvouvrščenih ekip. .. Res je, manjkal je *exploit*. Mogoče imamo nekakšen rkompleks* napram tem ekipam. Včasih sicer posežejo vmes tudi sodniki. .. O tem raje ne govorim. Sodniki naredijo to kar pač morejo. Marko NOGOMET Bo Rossi zmogel? VICENZA — Paolo Rossi je vče-. raj postal oče. S tern so se zanj gotovo začele nove skrbi. Vprašanje je, če bo zmogel novo breme, zlasti kar se stroškov in preživljanja številnejše družine tiče. Poleti je namreč dejal, da njegov sin ne bo mogel liveti od same slave in je od Juventusa namesto ponujenih 100 zahteval 180 milijonov lir. Scavolini — Bic 100:99 (54:43) SCAVOLINI: Kičanovič 25, Silvester 18, Jerkov 24, Benevelli, Pon-zoni 4, Zampolini 8, Magnificio 19, Bini 2. BIC: Robinson 13, Harper 35, Bor tolotti 14, Valenti 4, Fabbricatare 2, Tonut 25, Agostinis 6, Cuk, Za-rotti, Floridan. SODNIKA: Baldini in Bartolini. PESARO — Tržaškemu Biču ni uspel podvig proti Skansijtevemu Scavoliniju. Tržačani so morali za pustiti igrišče poraženi po tekmi, ki je bila v drugem polčasu ena kovredna. Najbrž je moštvo Biča pokopal slab odstotek v prostih metih, saj so jih od 34 realizirali samo 19, medtem ko je imel Scavolini razmerje 12:17. Pri domačinih sta sinoči zelo dobro igrala Jerkov, ki je dosegel 24 točk in pa Magnifico. Prav dejstvo, da je moral Magnifico pet minut pred iztekom srečanja na klop zaradi petih osebnih napak, bi kmalu odločilo tekmo. Pri Tržačanih pa je predvsem v drugem polčasu zaigral sijajno Harper, kateremu je sledil po učinkovitosti le Tonut. Pri igri Biča se pozna, da preživlja Bortolotti krizo, pa tudi Robinson ne daje običajnega doprinosa. IZIDI 19. KOLA A-1 LIGA Ford - Billy 68:65 Sinudyne - Honky 83:69 Cidneo - Cagiva 82:89 Berloni - Latte Sole 86:75 Lebole - Peroni 73:77 San Benedetto - Bancoroma 79:73 Binova - Carrera 97:99 Scavolini - Bic 100:99 LESTVICA Bancoroma. Billy, Berloni in Scavolini 28 točk, Sinudyne, Ford in Cagiva 24, Cidneo 20, Honky, Carrera, Peroni in San Benedetto 16. Bic 14, I^itte Sole 12, Lebole 8 in Binova 2. A-2 LIGA Indesit . Acquabrillante 113:93 Benetton - Selečo 103:101 Rapident Bartolini 92:75 Italcable Sapori 65:66 Riunite - Udinese 83:84 SAV - Mangiaebevi 94:85 Sacramora - Cover Jeans 88:87 Danes: Farrow’s . American Eagle. LESTVICA SAV 32 toča, Selečo in Indesit 26, Recoaro in Bartolini 24, Udinese in Rapident 22, Riunite in Sapori 20, American Eagle 18, Sacramora in Benetton 16, Italcable in Mangiaebevi 12, Cover Jean 8 Farrow's 4. AVTOMOBILIZEM RIO DE JANElRO — hivši svetovni prvak formule ena Emerson Fittipaldi se bo v prihodnjih dneh dokončno odločil ali bo v prihodnji sezoni nastopil v svetovnem prvenstvu formule ena s svojim vo- 7ilPTl ODBOJKA TURIN — V anticipii ani tekmi italijanskega prvoligaškega odbojkarskega prvenst.e je Panini iz Mo-dene premagal Kappa Cus Turin s 3:1 (15:9, 10:15\ 15:7, 15:10). Predstavitev knjige «Zaščitena območja« Pred kratkim je bila v Gregorčičevi dvorani v Trstu, v okviru predavateljske sezone SPDT, predstavitev knjižice vodnika ^Zaščitena območja», ki so jo izdali planinci treh mejnih dežel Slovenije, Furlanije - Julijske kra:ine in avstrijske Koroške, da bi ljubiteljem planin prikazali najlepše in najdragocenejše kotičke našega gorskega sveta, ki so zaščiteni zaradi svojih posebnosti in naravnih lepot. Vsaka dežela je za knjižico prispevala deset svojih najlepših in najbolj su gesiivnih kotičkov naravnega okolja. Opis vsakega področja ima poleg točne lokacije kraja, tudi strokovni prikaz geoloških in klimatskih značtnosti, vegetacije ter še favne in flore. Vsi podatki so napisani v obliki shede, kar daje knjižici večjo uporabnost, vsaka pa je napisana v treh jezikih in sicer v slovenščini, italijanščini in nemščini. O nastajanju knjižice in o njenih namenih je spregovoril prof. Livio Pold.ni, ki je prispeval tekste ita-lijanskega dela, v odsotnosti prof. Peterlina pa je slovenski del osvetlila prof. Marinka Pertot. O težavah, s katerimi so se soočali prt nastajanju knjige, je spregovoril prof. Walter Simonetti, ki je ob koncu prikazal lepote naše dežele. O knjižici je nato spregovoril še italijanski sodelavec Luigi Medeot, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da je knjiga doživela lep uspeh in je šla dobro v prodajo. Istočasno sporočamo, da so knjižice na razpola go tudi v Tržaški knjigarni. Alpinistični tabor v Glinščici V soboto in nedeljo je bila v gosteh pri članih Alpinističnega odseka SPDT skupina kakih 15 primorskih in ljubljanskih alpinistov, ki so v Dolini Glinščice opravili tudi nekaj zahtevnih vzponov. Alpinisti, med katerimi so bili tudi Franček Knez, Rok Kovač ter še drugi vrhunski plezalci, so prispeli na Tržaško že v soboto, a je žal tedaj deževalo, tako da ni bilo možno niti najmanj zahtevno plezanje. Zvečer je bila v mali dvorani gledališča ^France Prešeren* v Boljun-cu družabnost, med katero so gostje prikazali nekaj diapozitivov s plezalskih vzponov. V nedeljo je bila ves dan na sporedu le pleza rija, goste pa so spremljali člani AO SPDT Lucian Cer gol, Angel Kermec, Peter Suhadolc in Stojan Bolčina. Franček Knez je med drugim preplezal najtežjo smer v Glinščici, imenovano rVia de i Bruti» ter opravil še en prvenstveni pod vig kar v prostem plezanju. * • • V nedeljo se je manjša skupina planincev SPDT podala ha tradicionalni jubilejni zimski pohod na Javornik. Vreme je bilo udeležencem pohoda še kar naklonjeno, hrib pa je že prekrivala tanka snežna ode ja. Pohoda so se v glavnem udeležili planinci iz Kopra. Nove Gorice ter na splošno iz Primorske. KOŠARKA TROFEJA «MESTA GORICE* Dragocena zmaga Domovih kadetov Mobilcasa - Dom 79:80 (44:36) DOM: Gruzovin 10 (0:1), Košuta, Koršič 31 (5:12), Kocjančič 8, Ma kuc, Bavčar 6, Kodermac 2 (0:3), Poberaj, Orzan 19 (5:8), Bric 4. PON: Kocjančič v 36. min. SODNIKA: Petronio in Mauri iz Krmina. Domovi kadeti so v zadnjem ko lu trofeje «mesta Gorica* ugodno presenetili. Zmagali so namreč v gosteh proti solidni ekipi Mobilease. Zadnji trenutki tekme so bili izredno razburljivi in dramatični. Po dolgem zasledovanju so naši minuto pred koncem končno dohiteli nasprotnike in celo povedli za 3 točke. Zatem pa so domačini s hitrima protinapadoma zopet povedli. Štiri sekunde pred koncem pa je Koršič iz srednje razdalje dosegel odločilen koš. Tekma je bila vseskozi živahna in prijetna. Mobilcgfsa j$, sicer skoraj vso tekmo vodila, vendar je bila ta prednost, razen ob koncu pr- iMTrrala parlamentarna preiskovalna komisija. V nalogu, ki spremlja gradivo je zapisano, da obstajajo «zadostne indi-cije za predpostavko o prekršku ko rupcije in zasebnih interesev pri o-pravljsnju službene dolžnosti*, tako za Andreottija, ki je bil v času, na katerega se sum nanaša, obrambni minister, kot tudi za Tanassija. NIIIIIIMIHMIItMIIMIIIIIIIIIIIIIillMIMIIinilliiiillHlIliMMtillllllMIMMIMIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIMnilllllHlllllllllllllllllllMllllllllllillirlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIUIIIIIIIIIIIIIIimilllllllll PO STRAHOVITI EKSPLOZIJI V SAMEM SREDIŠČU TURINA Izpod ruševin štirinadstropnega poslopja izvlekli šest trupel in deset ranjencev v Se vedno ugibanja o vzrokih nesreče, uhajanje plina ali atentat podzemlja? TURIN — šest mrtvili in deset ranjenih je končni obračun števila žrtev strahovite eksplozije, ki je raznesla štirinadstropno stanovanjsko poslopje v samem središču Turina. Vzroki; nesreče še niso znani. Kaže, da je prišlo do nenadnega u-hajanja plina, a preiskovalci še ne izključujejo možnosti atentata, ki je sicer malo verjetna, ne pa tudi po-vserh nemogoča. Do eksplozije je prišlo predvčerajšnjim zvečer ob 23. uri. Prvemu trušču je sledil-4«"drugi.’ ki so ga povzročila tla nadstropij, ko so sc sesula. Eksplozijami bistveno poškodovala pročelja in ostalih temeljnih zidov, popolnoma pa je razdejala notranjost poslopja. Kjer so prej bila stanovanja, sedaj zeva grozeča praznina, pod kupom rušavin iz kamenja, opek in pohištva pa je oble žalo petnajst ljudi, šestnajsta žrtev je neki pešec, ki se je ob eksplo ziji nahajal pred poslopjem. Pn im reševalcem se je torej ponudil zares srhljiv prizor. Gasilci so imeli polne roke dela pri odstranjevanju ruševin, saj so morali biti tudi zelo previdni, da ne bi še poslabšali položaja ranjencev. Eksplozija je bila tako silovita, da je poškodovala pročelja in šipe sosednjih poslopij v premeru kakih sto me trov. Preiskovalci so ugotovili, da je do eksplozije prišlo v pritlični veleblagovnici, kar je brž sprožilo vrsto ugibanj o vzrokih nesreče. Lastnik veleblagovnice je bil namreč v preteklosti tarča turinslcega podzemlja, ker ni hotel plačevati »pristojbin* za nedotakljivost svoje trgovine. Šlo naj bi torej za kazensko odpravo proti nepokorščini zakonov krajevnih zločinskih tolp. A za se daj gre le za hipotezo, ki nima no bone konkretne zaslombe. Kaj več bo moč trditi, ko bodo gasilci odstranili vse ruševine. Šele takrat bodo namreč preiskovalci lahko preverili, ali so v veleblagovnico podtaknili peklenski stroj. Med vsemi možnostmi je torej še najverjetnejša hipoteza o uhajanju plina. Strokovnjaki so že ugotovili, da so plinske cevi in števci celi. Nesreči naj bi torej botrovala je klenka ali pa pokvarjena peč, saj uničena stanovanja niso imela cen tratne kurjave. Kraj nesreče so kmalu po eksplo ziji obiskali tudi župan Novelli in vsi občinski odborniki in svetova! ci, ki so bili na zasedanju občinske skupščine. NEAPELJ — Sedemnajst aretiranih oseb v Neaplju in bližnjih krajih, nadaljnjih 35 zapornih nalogov proti osebam, ki so že priprte, zaplenjenih 35 kilometrov kokaina v vred nosti 5 milijard lir in pri Limi v Peruju odkriti dve predelovalnici kokaina last Italijanov je obračun širokopotezne akcije neapeljskega oddelka policije za preprečevanje trgovine z mamili. Mamilo so po prečiščenju v obeh rafinerijah pri Limi iz Peruja tihotapili po skritih kanalih v Neapelj. • Koncentrat smrti (Nadaljevanje s 4. strani) Strahovita eksplozija v Turinu je popolnoma razdejala notranjost štirinadstropnega stanovanjsacga poslopja (levo) in spravila v obup številne stanovalce, med katerimi je tudi mlada ženska (desno), ki je izgubila varno streho in vse svoje imetje (Telefoto AP) BENEŠKI DNEVNIK mmi »mi« Ustvariti poseben sklad za razvoj Benečije Predlog KP1 za izkoriščanje finančnih sredstev, predvidenih za obnovo potresnega področja ČEDAD — Parlament je pred kratkim odobril ponovno finansiranje obnove potresnega področja v naši deželi in izvajanje osimskih spe razumov. Gre za več tisoč milijard, zato je razumljivo, da se ljudje sprašujejo, ka ko bodo ta sredstva izkoriščena. O tem so v soboto razpravljali v Čedadu komunisti iz Benečije in furlanske nižine okoli Čedada in Manzana. ki so izdelali konkretne predloge za razvoj obmejnega področja Furlanije in Be nečije. Uvodno poročilo je na konferenci imel področni tajnik KPI Giuseppe Blasetig. Komunisti predlagajo, da se iz sredstev za obnovo potresnega območja in izvajanje osimskih sporazumov izlušči poseben finančni sklad, ki naj zagotovi investicije na industrijskem, kmetijskem in turističnem področju obmejnega pasu naše dežele. Blasetig je še posebej poudaril pomen teh investicij za Slo vence videmske pokrajine, ki zahtevajo ne le jezikovne in narodnostne pravice, temveč tudi jamstva za družbeni in gospodarski pre porod. Omenil je tudi nedavni sklep zunanje politične komisije poslanske zbornice, ki se zavzema za razširitev italijansko - jugoslovanskega sodelovanja v okviru mešanih in dustrijskih prostih con od Trbiža do Nadiških dolin, od Gorice do Tržiča. Poleg tega je treba okrepiti gospodarsko sodelovanje z Ju goslavijo na višji tehnološki ravni, kar pa terja izboljšanje cestne mreže in okrepitev energetskih virov. Sledili so predlogi komunistov za razvoj kmečkega turizma, zlasti na Matajurju, ki naj bi se povezal s Tolminsko in kjer bi skupno vlagali Italija in Jugoslavija. V okviru kme tijske dejavnosti je treba okrepiti zadružne dejavnosti, ki še obstajajo na teritoriju, kot zadruga v Topolovem in prispevati k na stanku novih. Podpirati .je treba tudi, me n i jo komunisti, živinorejo in vinogradništvo in rešiti vprašanje komercializacije tipičnih gozdnih sadežev, kot so kostanj in gobe. Na.. koncu je bil govor tudi o razvoju gozdarstva in lesne industrije, ki ima v furlanski nižini že ustaljeno tradicijo. Seveda, je poudaril Blasetig, morajo vsi ti načrti biti uresničeni s sodelovanjem pre bivalstva in javnih ustanov, v prvi vrsti občin, gorskih skupnosti in zadrug. V poglobljeno razpravo, ki je sledila so posegli mnogi izmed prisotnih, med katerimi so bili tudi načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Renzo Pascolat, predstavnik ZKS Vlado Uršič, predsednik konzorcija za industrijski razvoj vzhodne Furlanije Ja colutti, v imenu Lege Democratice Ferruccio Clavora ter drugi. Sedaj bo KPI svoje predloge, ki so strnjeni v posebnem dokumentu, posredovala gospodarskim operaterjem, krajevnim upra viteljem in sindikatom, da bi o njih razpravljali v upanju, da ne bo zamujena pri ložnost: za gospodarski razvoj Benečije in celotnega obmejnega pasu. so Američani, ko so jih Dognali iz Francije, namestili vzdolž fran-eosko-nem.ške meje v podzemske »silose* ogromne količine strupenih plinov, tako cia se vzdolž te meje vrstijo silosi / raketami z jedrskim nabojem in silosi z velikanskimi zalogami strupenih nli-nov. Ko so v Bonr.u socialiste zamenjali demokristjani, ie šla zadeva nekako v pozabo, rekli bi raje, da je prešla v boij taj ne diplomatske kanale. Nemogoče bi bilo točno ugotoviti, kašno je zadevno razmerje sil med Vzhodom in Zahodom, med državami varšavskega pakta in državami pakta NATO, žago tovo tekmujejo tudi na tem ix>-rlročju in ne le v klasičnem ter raketno atomskem orožjem. Toda o tem gotovo ne bo vsega vedel nihče, saj tudi satelitska vohunska služba v tem primeru odpove. Zagotovo pa se ve. da so v ZDA in verjetno tud; na Vzhodu ustvarili zelo nevarne hkrati na «praktičr.e» strupene pline. Groza t.i. bmame nervne pline, ki jih morejo »vlagati* tako v bom be. kot v granate, mine in drugo primerno »embalaže*. Prednost teh strašnih plinov -e v tem. da niso prav nič nevarni, dokler ne «eksplodira.jo*. Gre namreč za dve vrsti kemijskih spojin ali sestavin, ki sta »nameščeni* v dvoje «komor», v dvoje «posod» v bombi ali granati. Ko se bomba ali granata razpoči, se razpočita tudi «komori» ali «posodi». oziroma se razpoči posebna membrana. ki ločuje obe kemijski sestavini. Tn ko se kemijski sestavini pomešata, ustvarita strahoten plin. ki je izredno »učinkovit*. seveda po navadi smrto-nosem. Kot vidimo, služi človeku zna nost tudi za to. kako bi z naj manjšimi sredstvi pomoril čim več ljudi. In človeški razum, ki bi mogel ustvarjati velike stvari, ustvarja smrt. celo «koncentrat smrti*, kot .je nekdo označil to vrstne strupene pline. Čeprav so božični in novoletni prazniki že tik pred durmi, snega le še ni povsod tam, kjer bi moral biti in ga nestrpno pričakuje zlasti mladež. Toda v gorah je bila od-deja že dovolj napisana, da lahko sprejme ljubitelje bele opojnosti. Vse več je na cestah avtomobilov s prtljažnikom za smuči na strehi in videvali jim borno tja do pomladi. Čeprav je energetska kriza letos hujša kot kdajkoli doslej, pa ni nobenega dvoma, da bo zasnežena narava kljub temu zvabila v svoja nedrja tisoče in tisoče ljubiteljev smučanja, zimskih športov in narave sploh, kot je zvabila tudi tega Američana v zvezni državi Maine, da je zarezal v snežno oddejo" svojo prvo letošnjo smučino in popeljal s seboj še razposajenega kužka. Zima je zdaj tukaj tudi uradno: to je potrdil tudi včerajšnji prvi koledarski zimski dan. (Telefoto AP) ANCONA — Iz fonda, ki ga bo upravljala anconska občina, bodo nakazali 50 milijard lir za popravi lo 785 stavb, ki jih je poškodoval zemeljski usad. * PRIMORSKE VESTI ;.;V: Nadaljuje se gradnja višinskega vodovoda Prihodnje leto naj bi zbrali za izgradnjo vodovoda nekaj manj kot 100 milijonov dinarjev KOPER — V prihodnjem letu naj bi se na posebnem računu, na katerem se zbirajo sredstva za iz gradnjp višinskega vodovoda v zaledju obalnih mest, zbralo okroglih 83 milijonov dinarjev in če k temu dodamo še prispevek v delu (delo občanov, ki pričakujejo vodo, brigadirjev in vojakov), ki je ocenjen na okroglih 16 milijonov dinarjev, potem naj bi v izgradnjo višinskega vodovoda prihodnje leto vložili le nekaj manj kot 100 milijonov dinarjev. Odbor za gradnjo višinskega vodovoda je pred dnevi obravnaval osnutek letošnjega finančnega načrta in sklenil, da bodo osnutek in program gradnje predstavili tudi v krajevnih skupnostih, kjer naj bi prihodnje leto največ naredili. Obravnava načrta se bo pričela pojutrišnjem in bo trajala do 7. januarja. Med drugim naj bi prihodnje leto nadaljevali z gradnjo vodovoda med Malijo in Nožedom ter začeli z deli na odseku med Brestom Morgani in Čedljami v izolski občini. V koprski občini bo zlasti treba dokončati nekatere vodovodne objekte v KS Šmarje, dogradili pa naj bi tudi razdelilno omrežje do Ko-štabane, Puč in Krkavč. V vanganelski KS bodo tudi končali do sedaj zgrajene trakte, začeli pa z gradnjo cevovoda v Triban. V marežganski KS bi radi zgradili 150-kubični stolpni rezervoar, v KS Gradin pa naj bi zgradili del velikega rezervoarja ter razdelilno vodovodno omrežje do vaši Reparac, Pregara, Rosiči in Brezovica. Prav tako so predvidena nekatera dela. v KS črni kal in pa v KS Ravcn-Nova vas v piranski, občini. Seveda se bodo o vseh načrtih dokončno odločili po razpravi v krajevnih skupnostih, marsikaj pa bo odvisno tudi od tega, kako se bodo stekla sredstva za gradnjo omenjenega vodovoda. Vsi. ki se trudijo, da bi vsem vasem v slovenski Istri čim-prej omogočili oskrbo z zdravo, pitno vodo, imajo namreč z zbiranjem sredstev tudi slabe izkušnje. Razen tega pa je treba poudariti še, da je trebo, na primer v koprsko občino najprej’ »pripeljati* vedo (zgraditi vzporedni cevovod od Valete do Izole), kajti nesmiselno je imeti vodovod, ki je v poletnih mesecih, ko vodo najbolj potrebujejo zlasti prebivalci v zaledju obalnih mest, dobesedno suh in zato tudi po malem propada. DUŠAN GRČA WASIIINGTON — Ameriška predstavniška zbornica je sklenila svojim poslancem zvišati plače za 15 odstotkov. Vsak bo odslej letno prejemal po 100 milijonov lir. PADOVA — V Legnaru pri Padovi so varnostni organi osvobodili 35-letno Marino Rosso Monti, katero so ugrabili letos 18. novembra. TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN VOLNE DRAŠČEK LAURA NABREŽINA 142 Drevored Verdi 40(42 j! k..■...... 1 TRŽIČ tel. 0481/40148 ZAVESE - PREPROGE - TKANINE ZA HIŠNO OPREMO habitat VESTECASA... ^djpnfižfctme JAGRADNO ŽREBANJE tSA&ppiny Vsak mesec žrebanje zlatih žetonov krzna trst - trg ospedale 2 tel. 772.303 J visoka moda in konfekcija po naročilu VELEBLAGOVNICA TOLENTINO UL. XXX. OTTOBRE 5 — T R S T PROPAGANDNA PRODAJA S POPUSTI OD 20% DO 60% NA ♦ KONFEKCIJI ♦ 2ENSKI IN MOŠKI PLETENINI Vošči vesel božič in srečno 1983 Občinsko dovoljenje od 21.10.82