Ufati iilnt plaćana v gotovini Leto LXVUL, št. ISO Ljubljana, ponedeljek 8. Julija 193$ Cena Din L- ■ zna. ju vsak dan popoldne, lzvzemši aedelje in praznike. — inserau do 80 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2J50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, većji InseraU petit rata Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vraća jo UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA« KnafIJevm olica itev. 6 Telefon: S122. 3123. 3124. 3125 In 3126 ^^aaB^^aSBSeSB9>SSBBSSSBSl Podružnica: MARIBOR Strossmayerjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon' it 26. — CELJE: eelisko uredništvo: Stroesmaverjeva ulica 1. telefon it 6o. podružnica uprave: Kocenova olica 2, telefon it 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it 10.351. Resnica o konfinacijah Mrtvorojeno dete, ki bi ga očetje radi zatajili — Nepremišljeni demanti „GLASA NARODA" - Zanimive ugotovitve „SLOVENCA" Na naše poročilo o konfinacijskih naklepih Jevtić-Marušičeve vlade se je »resnicoljubno* glasilo senatorja dr. Marušiča silno razburilo in objavilo naslednji demanti: Vest o konfinacijah ordinarna laž V svežem spominu je še, kdo je začel v Jugoslaviji s konfinacijami in internacijami. Prav tako pa tudi še ni pozabljeno, da je baš vlada g. Jevtića napravila s tem režimom konec. Sedaj pa pridejo neki listi, ki so s tako silovito vnemo služili režimu interniranja in konfiniranja ter si upajo z ordinarno izmišljotino blatiti bivšega predsednika vlade in nekatere njene člane, da so pripravljali internacije vodflnih politikov, ki so nasprotovali njih politiki. Bila pa je ta vest vrhu vsega še tako abotna. da so imeli resni ljudje za njo le pomilovalen nasmeh. Zato smo tudi na gorostasno vest o nameravanih interancijah vlade g. Jevtića, ki jo je i Slovenski Narod« serviral na posebno poudarjen način, odgovorili le s citatom »Obzora« in pa z dokazom, kako zna samovoljno citirati »Slovenski Narod« tuje liste. Smatrali smo za ponižujoče, če bi na takšno vest odgovarjali z vso resnostjo. Toda v naših zastrupljenih političnih razmerah je mogoče, da tudi najbolj glupa vest najde ljudi, ki ji verujejo, pa najsi bi bili tudi sicer resni ljudje. Zaradi teh ljudi, bodi zato povedano z vsem poudarkom, da smo pooblaščeni izjaviti od najbolj informiranih oseb, proti katerim je bila naperjena tudi ta izmišljotina, da je vest o nameravaih internacijah okrog teh politikov čisto gladko izmišljena in da je ordinarna neresnico. Niti predsednik vlade, še manj pa minister dr. Marušič nista nikdar niti mogla niti hotela misliti na uporabljanje takšnih političnih sredstev. Pa jih tudi ne bi potrebovala, ker so tisti ljudje, ki bi danes hoteli biti politični mučeni ki na drug način, tako politično malo pomembni, da so proti njim takšna sredstva nepotrebna, ker 90 že sami izgubili davno ves kontakt z narodom. Njih ni treba konfinirati, temveč pustiti med narod, pa jim bo najbolj oneuKJgoceno v«*ko politično delo! „Konflnacijskl ukaz biviega režima in »Glas naroda«'" Pod tem naslovom je objavil nedeljski >Slovenec€ naslednjo vest: Hudo se je razburil j>Glas naroda«, ki je, kakor vemo, glasilo skupine senatorja Marušiča, ker je bil »Slovenski Narod« prinesel po belgrajskih in zagrebških listih vest. da je režim g. Jevtića pred svojim nepričakovanim padcem ukazal sestaviti spisek njemu neljubih političnih oseb, ki naj bi se internirale v nekem koncentracijskem taboru na jugu. To razburjenje »Glasa naroda« je umevno, ker je bil v Jevtičevi vladi minister za Slovenijo gospod Marušič in ker je zlobna notica »Slovenskega Naroda« o tej jako ne-lepi aferi kajpada bila naperjena tudi proti temu gospodu. »Glas naroda« slovesno prisega, da je ta vest. kakor jo je bil. samovoljno citirajoč ^Obzor«, prinesel »Slovenski Narod«, absurdna, gorostasna in ordinarna izmišljotina in in z vsem poudarkom, pooblaščen od najbolj informiranih oseb. izjavlja, da je vest o nameravanih internacijah, kolikor se pripisujejo gg. Jevtića in Marušiču. gladko izmišljena, »Niti predsednik vlade, še manj pa minister dr Marušič nista nikdar niti mogla, niti hotela misliti na uporabljanje takšnih političnih sredstev« — najmanj pa proti takim malo pomembnim osebam, kakor so pristaši dr. Kramerja, zaključuje ironično svoj ogorčen demanti »Glas naroda«. Mi se zaenkrat nočemo spuščati v zanimivo vprašanje, koliko je bil »Slovenski Narod«, ki je vendar dozdaj zagovarjal vse JNS režime, najbolj pa konfinacijski režim gosp. Srskića, sploh moralno upravičen ogorčevati se zaradi konfinacijskih namer Jevtićevega režima, kakor tudi zaenkrat nočemo preiskovati specialno vprašanje, koliko so moralno legitimirani obtoževati zaradi takih namer gospoda Marušiča njegovi nasprotniki iz skupnega tabora JNS Tukaj je utegnil »Glas naroda« imeti prav, da je zelo zabavno gledati, kadar zamorec črni zamorca. Zaenkrat je naš glavni namen ta, da preprečimo, da ne bi čtiatelji »Glasa naroda bili po čudovito zavitem demantiju glasila gospoda senatorja Marušiča zapeljani v zmoto, kakor da pod režimom g. Jevtića sploh ni bila izdana nobena konfinacijska odredba, oziroma da ni obstojala nobena taka namera, ali sploh kakšni taki nasilni akti, kakor so bile konfinaci je pod režimom g. Srskića. razpust katoliških prosvetnih društev, redukcije, odstranitve in premestitve bivšim režimom neljubih uradnikov in uporaba podobnih političnih sredstev, kakor so bila na dnevnem redu, ko je ba-noval gospod dr. Marušič. Konstatiramo torej, da je po volitvah v Narodno skupščino bila izdana v Belgradu s podpisom notranjega ministra Velje Popovica in dostavljen depešnim potom vsem gospodom banom v državi, od teh pa 16. maja odposlana vsem okrajnim glavarjem odredba, da naj v teku 10 dni sestavijo listo vseh oseb, ki so v srezu znane, oziroma delujejo v proti režimskem praven, in ki so nevarne za javni red in mir. zato da se bodo odposlale v konfinacijo. ali pa postavile pod policijsko nadzorstvo; pod datumom pa je bil pripis, da se morajo obenem vsa opozicijonalna društva, najsibodo tudi samo športna, razpustiti in sploh vse režimu nasprotne struje zatreti. Na spisek pa so imele po navodilih g. notranjega ministra, kakor tudi po predpisanih navodilih posameznih dragih faktorjev, priti vse vodilne osebe SLS in vsi »najbolj nevarni in najvplivnejši« njeni pristaši po posameznih glavarstvih; od JNS pa iz struje, ki je v borbi s strujo g. Marušiča, med nekaterimi drugimi tudi g. Kramer in Ribnikar; ogromna večina za konfinacijo namenjenih pa je bila SLS. Toliko zaenkrat, kajti o zadevi se bo še veliko govorilo, oziroma pisalo. To ugotavljamo resnici na ljubo, da se ne bodo z nemožatim zavijanjem zakrivala obstoječa dejstva; kar se pa posameznih osebnih odgovornosti tiče, to je poglavje, ki si ga lahko prihranimo za drugo priliko Na vsak način pa je bilo čudno in v režimski praksi od Nabuhodonozarja do Jevtića edinstveno, ako bi bil tak važen političen akt sklenil in izdal minister za notranje zadeve, ne da bi za^to vedel gosp. ministrski predsednik rn pa ostali kabinet, in če ui se bila taka odredba, ki so jo v Sloveniji začeli okrajni glavarji po danem ukazu in prideja-nih navodilih že izvajati, to je. sestavljati konfinaci jski spisek, v Slovenijo poslala in izvajati začela brez vednosti gospoda ministra Marušiča. Res, čuden bi bil tak režim — to nam bodo potrdili tudi gospodje pri takozvanom »Glasu naroda«, od katerih seveda pričakujemo odgovora. »Slovenec« je v svojem Članku med drugim najavil, da bo ob ugodni priliki sprožil tudi vprašanje, koliko je »Slovenski Narod« upravičen pribijati konfinacijske naklepe Jevtić-Marušičeve vlade. Naj »Slovenec« svojo namero le izvrši. Gospodje okrog njega gotovo sami prav dobro vedo. kako je prišlo pred leti do ukrepov, na katere cika. Oni vedo. kdo je te ukrepe izdal, vsa javost pa tudi ve, kdo je bil oni, ki jih je izvedel. Tudi nam bo všeč. ako se ta zadeva enkrat temeljito razčisti. Aca Stanojević sef združene NRS, SLS in JMO Zanimive izjave dr. Laze Markovica — V jeseni bo kongres novo osnovane Jugoslov. radikalne zajednice. Beograd, 8. julija, r Včerajnja nedelja je bila v znaku političnih sestankov in konferenc. V Beogradu se živo dela za formiranje posebnega vladinega poslanskega kluba, da bi se na ta način vlada v Narodni skupščini zavarovala pred vsakim presenečenjem Dosedaj je vstopilo v novi klub že nad 200 poslancev, tako da ima vlada zasigurano ogromno večino. Koliko poslancev je na strani vlade m ko liko jih je še ostalo pri Jevtiću, se bo poka zalo na jutrišnji seji Narodne skupščine, ko se bodo volili stalni skupščinski odbori. Zanimivo poročilo objavlja »Politika« o konferenci radikalov v Sarajevu Bosanski radikali so pozvali dr. Lazo Markovica da jim obrazloži politični položaj, češ, da so radikali sedaj docela desorientirani. Dr. Markovič je v obširnem govoru razlagal cilje in vlogo radikalne stranke v političnem življenju Jugoslavije in obžaloval, da ni imela stranka v Jugoslaviji vedno enakega vpliva, kakor ga je imela v predvojni Srbiji, češ, da bi potem vse drugače izgledalo. Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 4.. 7 m 9 ori smeh In zabava R. X. Roberte Ženitovanjski posredovalec Parternl sedeži po 5.50 Din Vsak dan nov spored Ne zamudite prilike! Tudi dr. Markovič je napovedal skorajšnjo združitev radikalne stranke, slovenskih klerikalcev in bosanskih muslimanov. Največjo pozornost pa je zbudila njegova izjava, da sta dr. Korošec in dr. Spaho že pristala na to, da bo odslej stari voditelj radikalov Aca Stanojević skupni in vrhovni šef in voditelj. Markovićc je dostavil, da bo to prineslo radikalom velike koristi. Glede na neke trditve, da hočejo radikali skupno z dr. Korošcem m dr. Spahom obkoliti Hrvate, je dr. Markovič dejal, da klero-radikalno-muslimanski sporazum nima značaja protihrvatske fronte, marveč da želijo sporazum s Hrvati. O vladi dr. Stoja-dinoviča je dejal, da je prehodnega značaja in da je bila sestavljena z vednostjo in podporo radikalov. Ob koncu,je najavil, da bo v jeseni sklican kongres nove skupne stranke radikalov, klerikalcev in muslimanov ter pri tej priliki izvoljen nov plavni odbor. Shod mačkovcev v Slavonskem Brodu Mačkovci so sklicali včeraj javni shod ▼ Slavonskem Brodu. Na shodu je govoril kandidat na Mačkovi listi, dr. Filip Markotic, ki je dobil pri volitvah veliko večino, a orni brez mandata. Dr. Markovič je sporočil po- zdrave dr. Mačka in njegov poziv, naj ostanejo tudi nadalje oa isti liniji, na kateri so bili od leta 1918 do danes. Dr. Markotić je nato razlagal politični položaj in z najostrejšimi izrazi kritiziral delo Jevtićevega režima. Dejal je med drugim, da je Jevtič falzificiral volilne rezultate. Večine ni dobil g. Jevtič, marveč združena opozicija. Sedaj pa so se prilike spremenile in mi lahko rečemo, je dejal govornik, da smo Hrvati in da hočemo to tudi ostati Volilna borba je bila sramota Jaz nisem smel niti iz svoje hiše. O Stojadinovičevi vladi je dejal, , da pripravi nove volitve in popravi to kar je zagrešil Jevtičev re-žim. pod katerim je dosegla plemenska mržnja svoj višek. Konferenca KDK v Ruml V Rumi so imeli pristaši KDK včeraj konferenco, na kateri so razpravljali o političnem položaju. Govorila sta Milan Kostič in Sekala Drljevič. Dr. Kostič je obširno govoril o polpretekli politični dobi in zagovarjal stališče dr. Mačka, češ, da ni proti enotni državi, marveč da zahteva v okviru Jugoslavije reli-tev hrvatskega vprašanja. Tolmačil je, zakaj opozicija ne gre v parlament in o Jevtiću med drugim dejal: G. Jevtić se je proglasi! za Fuh-rerja in duceja, a padel je ba? tedaj, ko je mislil, da je najmočnejši. Zlomile so nn vrat petomajske volitve. Padel je bal na Djufdjrv dan. Francoski fašisti napovedujejo prevrat Predsednik ..Ognjenega križa" je napovedal, da se bodo polastili vse državne oblasti in napravili konec levičarski diktaturi. Pariz, 8. julija, z Veliko razburjenje v vseh levičarskih krogih je izzvala tzjava voditelja »Ognjenega križa« neke vrste organizacije francoskih taiistov. Na velikem zborovanju v Tourcoinu je La Roque izjavil med drugim, da je -Ognjem križ« zbral okrog sebe vse poštene elemente ter da se sedat pripravlja, da prevzame vso oblast v državi. Mi ne bomo pomodli >amo z levičarskimi vladami, marveč sploh z vsem parlamentarnim sistemom, ki se je preživel. Diktature levičarskih strank bo kmalu konec Ko bomo prevzeli oblast, bomo izvedli najdalekosežnejše reforme. Izvajali bomo delavsko in izrazito protikapitalistično politiko. Z nami so vsi, ki obsojajo levičarsko diktaturo. Levičarske stranke so danes Že začele pozivati svoje ljudi na branik, Čei, da so ▼ nevarnosti republikanske pridobitve. Za narodni praznik 14. julija pripravljata oba tabora velike demonstracije. Napetost, ki je zavladala na obeh straneh, se je kazala že včeraj v krvavih spopadih. Zato pripravlja vlada za 14. julij izredne varnostne ukrepe. Jutri bo imela vlada sejo, na kateri bo razpravljala samo o tem. V vseh političnih krogih priznavajo, da se je napetost zadnje dni silno poostrila ter da se je bati krvavih izgredov. NaS plavalni šport V sredo zvečer priredi SK Ilirija v svojem kopaltiKu revijo svojih plavačev. Ljubljana, 8. julija. Ljubljančani so Je v posteljah, ko se na kopaliSču Ilirije že prične življenje. Ob 6 zjutraj se prične trening skakačev, komaj pa so ti končali, so že na vrsti drugi in ko pridejo prvi kopalci, je trening že davno končan. V vodi je samo še mladina, nevešča plavanja V mladinskem tečaju je zbranih letos 106 otrok obojega spola, ki pa so že toliko napredovali, da so nekateri že razmeroma vešči plavači. V sredo zvečer bo Ilirija pokazala sadove dosedanjega dela in bo nastopila z vso svojo plavalno gardo pred občinstvom. Iz Dalmacije se Čujejo glasovi, da bodo sinovi sinjega Jadrana naskočili rekorde, Ilirijani pa hočejo dokazati, da tudi niso držali rok križem. Trening plavačev, ki ga je spočetka vodil Dunajčan Salzer, je spet prevzel prof. Ulaga. S svojimi vasovanci je prav zadovoljen. Med najmlajšimi je zasledil velike sposobnosti in so že zdaj mah Vilfani. Čeprav je Šele začetek sezone, lahko rečemo, da so tekmovalci v rekordni formi. V veliki meri je k temu pripomogla železna disciplina, ki jo je uvedel sekcijski načelnik Vodišek. V sredo zvečer bo Ilirija torej priredila revijo svojih plavačev. Nastopilo bo 120 tekmovalcev v vseh panogah plavanja. Zlasti nas zanimajo uspehi japonskega načina plavanja, ki ga je letos uvedel Ulaga. Napredek se je pokazal skoro pri vseh. V sprintu je trenutno najboljši državni prvak v skokih Ziherl, ki je na 50 m dosegel Čas 28.2, kar je le za nekaj desetink slabše od državnega rekorda. Zelo se je popravil tudi Sernec, juniorski državni prvak v umetnem drsanju. Njegov Čas 29.2 odpira najboljše nade na bodočnost. Med juni-orji je omeniti posebno Friedricha, Demonte-ja, Schella in Scarpo. Nov talent v hrbtnem plavanju je dobila Ilirija z Beograjčanom Grči-ćem, ki je v tej panogi dosegel že 1:19 in je najresnejSi <• Schefre. Z Dunaja je ne* davno prispel Vilfan. Letos bo prvič nastopil za Ilirijo in je v formi, kakor še nikoli prej. V treningu stalno plava pod rekordom in je popolnoma gotovo, da bo znatno popravil rekordno lestvico v hrbtnem m prostem stilu. Njegovo formo bomo videli v sredo. Se eno novost so nam pripravili Ilirijani. V Ameriki so v zadnjem Času pričeli vaditi sov način prsnega plavanja, takozvani »butterfrr« mL Novi način se razlikuje od starega v tem, da je treba roke, ko dosežejo vzporedno lego z ramami, dvigniti iz vode po zrako in jih zasaditi pred glavo v vodo. Pocag pod vodo ji nato istovrsten eravrm, samo da potegneta obe roki hkratu. Ta način ojavanja je silno naporen, je pa znatno hitrejši od dosedanjega. Na večerni prireditvi bo Ilirija predvajala redi ekshibicijsko točTc^ »butterflv« stila. Tekmovanje se bo pričelo ob 20.90 in bo trajalo približno poldrugo uro. Spored je razdeljen takole: 50 m prosto gospodje, $0 m hrbtno dame, 200 m prsno handicap gospod -je, 100 m hrbtno gospodje, 100 m prosto gospodje, 50 m prsno dame, 200 m prosto handicap gospodje, 50 m prosto dame. Sledil bo nastop skupine 20 plavačev mladinskega plavalnega tečaja pod vodstvom g. Fnchsa, neto ekshibicija »butterfly«, kot zaključek pa vrat-terpolo tekme Nastopila bodo 3 moštva, ki bodo vsako z vsakim igrala po en polčas. Smrtna prometna nesreča. Smrtna prometna nesreča Maribor, t. julija. VČeraj je vozil neki mariborski avtoizvo-šček dva gosta k Mariborski koči. Blizu Reke nad Hočami mu je privezal nasproti kolesar, ki je vozil spredaj na kolesu Še delavca Albina Zupanca. Tik pred avtomobilom je kolesar izgubil oblast nad svojim vozilom in zavozil v avtomobil. Zupanca je vrglo s tako silo proti obrambnemu steklu na avtomobilu, da se mu je kos kovinastega okvira za ril globoko v čelo ter je bil Zupan na mestu mrtev. Zopet vlomi Skofjn Lok«, 7. julija. Pri nas so ne zopet pojavili vlomilci. Najprej je bilo vlomljeno pri Volčiče vih, kjer pa vlomilec ni imel sreče, le hčerki Mariji je odnesel nekaj denarja. Služkinji je pa pobral iz košare vse, kar je dobil in odnesel je tudi nekaj denarja. Ker ni bilo pri Volčičevih posebno bogatega plena, je vlomil Se pri posestniku in gostilničarju Janezu Hafnerju tudi na Go-deSiČu. Tu je imel več sreče. Odnesel je več sto Din gotovine in nekaj zavitkov tobaka, obenem se je pa pošteno najede! ia napil. Potem je bilo vlomljeno pri posestniku Valentin« Starmanu na Suhi. Vlomilec je odnesel 1206 Din. Tudi ta se je naje-dalm Stran 2. »SLOVENSKI NARODc, dne & J»Hfn f«. Štev »50 Ark.: Izdaja pri Novarl Ljubljani, J. julija. Peter Malec iz Kranja te je ie kot dijak zaljubil v dramatično umetnost ter igral in re-žiral predstave, ki so stale na višji stopnji, kakor običajne diletantske prireditve. Zadnji dve leti je preživel na Dunaju, se posvečal študijem, da se povsem usposobi za igralski poklic tn še prav posebej za režiserja. Iz njegovih poročil v ljubljanskem dnevniku smo lahko posnemali, da pozna vsaj dunajska gledališča in da je videl nešteto predstav. Zdaj je kot gost »zrežiral prvo predstavo na ljubljanskem odru, Cezarja Arxa dramo •Izdaja pri Novari«. — Predstava je v Mal-čevi režiji žela pri publiki in pri kritiki najboljši uspeh. Prav izjemno se mi zdi, da mi izražajo abonenti, ki so tako predstavo že videli, svoje veliko zadovoljstvo s tolikim navdušenjem in notranjim pretresom, kakor se mi je večkrat zgodilo ob tej igri. Malčeva predstava je bila torej po svoji režiji in izvajanju izredno srečna, tako da se lahko nadejamo reprize še v prihodnji sezoni. Takrat pa spoznamo tudi sposobnosti Petra Malca kot karakternega igralca v vlogi nesrečnega švicarskega »izdajalca« Ernija Turmanna. Švicarski dramatik Arx je zajel svojo dramo iz švicarske zgodovine ter se nam prvič predstavi kot zdrav, močan, spreten scenski praktik; na oder zna postaviti zanimivo, od akta do akta stopnjevano dejanje, močne značaje, ki nudijo igralcem efektne notranje in zunanje zahvalne vloge, vse pa prežete s strastmi, ki dovedejo po usodni borbi med seboj do tragične katastrofe. Brez sledu lirič-nosti je v drami zgolj zgoščena, včasih tudi močno teatralna dramatika, ki se upira čutu naravnosti in verjetnosti, a vendar učinkuje, pretresa ter mestoma izvablja solze. Erni Turmann, švicarski kmet, se z neumornim garanjem ubija, da bi zadolženo po-sestvece ohranil sinku. Pri tem zanemarja mla do, ničemurno, do vseh skrajnosti lehkomišlje-no in razvratno ženo Amei. Strast za zemljo in ljubezen do sina sta vzrok, da Erni pozablja na ljubezen do žene, ki nima razen dela in osornosti vedno izmučenega moža nič svetlega in nič lepega od življenja. To "svetlo in lepo si vzame Amei sama; zapelje mlajšega svaka, Gtlga, in zanosi ž njim. Sinko je Gil-gov, a Erni ga ima za svojega ter ne ve, da je izdan po ženi in bratu. Gilg pa je v jedru poštenjak in pobegne iz prešestva k žolnirjem majlandskega vladarja. Nabirajoč druge žolnirje je Gilg zaigral zaupani denar in se vrnil domov, kjer zahteva, naj mu Erni izplača takoj delež svoje dediščine. Ker Erni tega ne more, gre Še sam za žolnirja, a k Francozom, nasprotnikom Maj-landca. Tam mu poveljnik Baissev posodi 300 gld, da lahko plača bratu delež in poravna še ostala bremena na posestvu. Za posojilo mu zastavi hišo in zemljo, saj ga bo lahko vrnil s prihranki mezde in kajpak tudi z bodočim vojnim plenom. Baissev pa neko noč zaigra visoko vsoto in zdaj nenadoma zahteva, naj mu Erni vrne posojilo takoj ali pa mu proda posestvo. Ta grožnja je seveda le zvijačno izsiljevanje. Baissev potrebuje Ernija za vojni naklep: vtihotapi naj se k Majlandcu, ga nalaže, da je izdan in zvabi, naj pobune s Švicarji, ki tO M itak odpovedali pokoHUSao; na begu pa saj Erni izda Majlandea Francozom, c J. Dajanju Za to izdajo dobi Brni 300 gld na i H ima at raztrga tadolžnica za ta dolg. Obupani Turmann se končno vda aa tako izdajo, ki s« posreči. Toda Švicarji obsodijo Turmanna aa smrt, ga zajamejo na domu in zvezanega odnsso (zakaj?) aa morilca, Izdal jim je lastnega mola Amei aa nagrado 300 gld. Turmann ieno zahode, g nagrado dobi sinko — m posestvo je rešeno. Tako je »Izdaja pri Novari« rta cek veriga izdaj, saj so izdajalci Amei, Gilg, Švicarji na tej in oni strani, Baissev, Brni in radi švicarski poveljnik, ki preganja Ernija »za izdajstvo«, kateremu je sam botroval. Edini osebi, ki nista izdajalca, sta otrok sinko in stara mati Ernijeva in Gilgova. Razumljivo je, da Švicarji današnje dobe z A nt ovo dramo niso zadovoljni, ker jih prikazuje v vsesplošni izdajalnosti. Predstava je bila resnično dobra, t bi bila lahko odlična, ako bi se — z malimi izjemami« mati Marije Vere, Baissev Lipahov, sinko 10 švicarski poveljnik Levarja — vsesplošno tako ne kričalo. Amei kriči do ohripelosti, čeprav se strast in jeza lahko izraža tudi drugače. Kričavost je neiztrebljiva v naši drami. Ako pa od računam prenapen janje glasilk in potapljanje govorice v najnižje lege, ki delajo besede često neumljive, gre goap. Milanu Skrbinšku za kreacijo Ernija Turmanna posebno priznanje. Ni sicer razloga, da daje Ernija take starega in izčrpanega, vendar je podal vlogo psihološko odlično in zares učinkovito, tako da je kreacija v celoti popolnoma uspela. Prav dober je g. Jan kot Gilg, bodisi kot žolnir v prvem dejanju, ko se iz prebujene vesti otresa podlo vsiljive Amei in ko v skrbi za svojo moško Čast poganja Ernija v obup, bodisi kot resen kmet in značajen brat v 3. dejanju. Izvrstna kakor vselej je kot mati gospa Marija Vera, ki daje s finimi, drobnimi potezami mali vlogi simbolno tehtnost. Viharno strastnost, duševno in srčno pokvarjenost vražje zle, a tudi nesrečne Amei izraža gospa Mira Danilova s pristnim temperamentom in močno naturnostjo. Neugnano pohoto, izzivalno veselost, bebasto nečimernost in mrzlo maščevalnost v prvem dejanju, a razbrzdano objestno, brutalno okrutnost in zločinski semizem v 3. dejanju je podajala realistično doživljano in žela vsesplošno hvalo. Grofa Baisseva podaja g. Lipah na čisto svojski način, igrivo, kramljajoče, s kapricijoz-nimi potezami brez vestnega lahkoživca, ves trd in neizprosen vojak je trivalziv g. Kralja, a tudi po maski zanimiv je junaški Švicar g. Levarja. Dober tip je postavil g. Plut s hlapcem Hanseppom. Prva polovica 2. dej. z brezkončnimi dialogi je najbolj šibko mesto drame, a zaradi potrebnih krajšav je večini gledalcev ostalo »izdajstvo« Turmannovo docela neumljivo. Zaključek drame je napisan za veliko Število ljudstva, mask in radovednežev. Množico so izpustili in nastopa le glavar z biriči, kar je docela zadoščalo. Predstava je žela mnogo živega priznanja, ki je veljalo tudi režiserju. Fr. G. Ing. Ivu Ivanovlcu v slovo Trbovlje, 7. julija. Nehalo je biti blago srce inženjerja Iva Ivanovića. Zatisuil je oči daleč od svoje domovine, ki jo je ljubil z vsem žarom ljubezni plemenitega srca. Ko se je pred mesecem dni poslavljal od svojih prijateljev v naši dolini, da si po nasvetu zd ravnikov poišče zdravja v zdravilišču Stolzalpe pri Muravi v Avstriji, je pokojnik očividno že slutil ,da jemlje * slovo, kajti vsem je bilo težko pri srcu, najtežje pa njemu, ko je zapuščal kraj, ki se mu je neizmerno priljubil. — Za svojo bolezen je doljro iskal leka, lečili so ga domači zdravniki, lečila zagrebška klinika, toda zdravja ni našel nikjer. Naposled se je odločil za inozemstvo, toda tudi tam zaman, rešila ga je trpljenja smrt. S pokojnim inž. Ivanovićem lega v grob mož kremenitega, prekaljenega značaja, ki nikjer ni prikrival svojega domoljubja in izrednega socijalnega čuvstvovanja. Bil je plemenitega in blagega srca, zato si je pridobil ljubezen vseh, ki so ga poznaK. Bi! je velik prijatelj naše mladine. Pokojnik je bil rojen 15. marca 1898 v Janjini na otoku Korčula kot sin revnih staršev. Z neumorno pridnostjo se je povzpel do rudarskega inženjerja. Študiral je na montanistioni visoki šoli v Leobnu, kjer se je seznanil s soprogo Elo, roj. Jenull, ki mu je rodila dva otroka. Od leta 1924 do 1925 je bil uslužben pri rudniku Zlatar-Bisrrica, nato nekaj mesecev v rudniku Vrdnik, nakar je prišel v Trbovlje. V zasebnem življenju se je pokojnik mnogo bavil z raznimi gospodarskimi študiji. S strokovnimi gospodarskimi razpravami je vzbudil pozornost ne samo naših domačih gospodarskih krogov, marveč je njegovo ime zaslovelo tudi med najuglednejšimi inozemskimi gospodarskimi krogi. Spisal je znano brošuro »Die Weltwirtschaftskrise und deren Losung«, v kateri matematično dokazuje, da je re-aitev svetove gospodarske krize mogoča edinole z zvišanjem mezd in znižanjem delovnega časa, t. j. v zvišanju živi jonskega standarda vseh produktivnih činite-Ijev. Njegova teorija o rešitvi svetovne gospodarske krize se je zelo približevala obsežnim gospodarskim reformam Roose-veltovega načrtnega gospodarstva. Za svojo idejno zamisel o načinu rešitve gospodarske krize, ki je izražena v njegovi brošuri, je prejel pokojnik številna priznanja najznamenitejših svetovnih gospodarskih institucij. Radi njegovega izrednega znanja na gospodarskem in tehničnem polju mu je TPD poverila vodstvo enega najvažnejših tehničnih oddelkov na svojih rudnikih, t. j. študijski oddelek v Trbovljah, kjer je pokojnik z njemu lastno iznajdljivostjo, vnemo in tehnično spretnostjo z velikimi uspehi reševal sodobne probleme napredujoče rudarske tehnike. Pokojnik ni bil le član številnih naci-jonalnih udružen j in društev, marveč se je v mnogih tudi aktivno udejstvoval kot funkcijonar. Nad 5 let je bil podstarosta in_ predsednik socijalnega odseka trboveljskega Sokola. Kot tak je neumorno stremel za tem, da se načela narodnega bratstva izvajajo tudi v socijalnom pogledu, kar je imelo za posledico, da je bil dotok delavske mladine v sokolske vrste v zadnjih letih izredno velik. — Pokojnik je agilno deloval tudi kot tajnik stanovskega Udruženja rudarskib in topilnilkih inženjerjev za Slovenijo, bil pa je tudi predsednik tukajšnje krajevne Narodne odbrane, razen tega pa tudi funkcijonar Jadranske straže in še neštetih drugih narodnih organizacij. Pri vsem tem pa pokojnik ni pozabil na svojo d-ružino ,ki ji je bil vzoren mož In skrben oče. Vsem naše najiskrenejle sožalje. Blasemu pokojniku pa, ki je vse svoje mlade sile z vso ljubeznijo posvetil do-brobitu in napredku naroda in države ter pri tem žrtvoval svoje zdravje in živišnje, ohranimo trajen spomin. — Š. F. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI Franz Josefove od m. ar. od Je, V Samomor dvoh m I ade ni če v V Radetah pri Zidanem mostu sta se vCerai ustrelila posestnik hr. Pohar In mizarski pomotnik hran Krohne- Radeče, 7. julija. Vae mesto in okolica sta pod vtisom g ročne veati, ki se je davi bliskoma razširila in ila od ost do ost. Odigrala se je pretresljiva tragedija dveh mladeniče v, ki sta šla prostovoljno v smrt Še snoči sta bila v družbi svojcev in svojih prijateljev vesela in dobre volje, da ni nihče •hrtil, da si nameravata končati življenje. V smrt ata šla 21 letni posestnik in uslužbenec tovarne >Peta« Ivanjko Pohar ter 25 letni mizarski pomočnik Ivan Krohse, uslužben pri tukajšnjem mizarskem mojstru g. Medveščku. Ko so se snoči poslovili fantje, med katerimi c+a bila tudi Pohar in Krohne, vračajoči se iz gostilne domov, sta krenila tudi ona dva proti domu. Ob pol dveh ponoči sta pa nenadoma počila dva strela. Zamolklo sta odjeknila v noč in nihče ni mislil, da sta upihnila luč življenja Pohar ju in Krohnetu. šele davi, ko so našli na travniku blizu gostilne >Hmelj< Po-harja in Krohneta s prestreljenima Iz Maribora — Mariborski župan na dopustu: Mariborski mestni župan g. dr. Franjo Li-pold je v soboto odpotoval na 1« dnevni dopust in ga bo v tem času nadomesto-val podžupan g. Rudolf Golouh. — Harmonikarji »Harmonije« se bodo te dni odpeljal* na veliko turnejo. Malčki, katere vodi njihova ustanoviteljica ga. Zora Ravnikova in dirigent g. prof. Svajger, bodo na turneji obiskali Sisak, Brod, Dubrovnik, Sarajevo in še druga večja mesta ter s svojo pesmijo ponesli sloves Maribora širom naše domovine. — Obrtniki, Mariborski teden se bliža: Kdor želi od obrtnikov razstaviti ob priliki letošnjega IV. Mariborskega tedna, s« naj do 10. julija t L prijavi v pisarni Slovenskega obrtnega društva v Mariboru, Vetrinjska ulica 11. Po 10. juliju se bo oziralo na prijavnike le tedaj, če bo prostor na razpolago. — Kampl je napad samo fingiral. Predvčerajšnjim smo poročali, da so brezposelnega Mariboru je proslavila včeraj mednarodni za-ter zadružništva. V iz nesenih besedah »o tudi Iz Višnje gore. — Žena mu je pobegnila. Mirko š. je prijavil mariborski policiji, da je njegova 32 letna žena že 2. t. m. neznanokam odšla in ae doslej še ni vrnila. Ker je po-grešanka nevarno bolna, se mož boji, da je njegova žena Julka storila samomor. — Aretirana je bila v soboto Rozalija Ernestova radi velike tatvine man u fakturnega blaga. Tatica bo izročena sodišču, kjer bo prejela zasluženo plačilo. — Z davčne oprave: V smislu čl. 146. zakona o neposrednih davki se objavlja, da dospejo v III. četrtletju 1935 v plačilo III. četrtletni obroki zgradarine, pridob-nine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. Prizadeti davčni zade-zanci se opozarjajo, da te odbroke v lastnem interesu poravnajo pravočasno, najkasneje do 15. avgusta 1935. Davek na neoženjene, katerih mesečni prejemki znašajo več kot 2500 Din, pa morajo vsi delodajalci brez izjeme odpremiti v istem roku davčni upravi v gotovini — Tujsko prometna razstava aa »Mariborskem tednu«. Kakor lani bo Tujsko prometna zveza (Putnik) v Mariboru tudi letos priredila tujsko prometno razstavo na IV. Mariborskem tednu (od 3.-11. avgusta). Letošnja razstava bo prirejena v mnogo večjem stilu in bo predvsem služila za propagando nalih najbližjih prirodnih krasot. Tako bodo aa razstavi obiskovalci »Mariborskega tedna« se bolj spoznali in vzljubili zeleno Pohorje, ki je nal najmlajši uradni klimatski kraj pomnimo naj, da je obisk Pohorja po 7 nem bivanju v njegovem zelenem naročju zvezan z brezplačnim povratkom. Zato so nove ceste, katere gradijo na Pohorje, važnosti, kar bo spoznati tudi na tujsko metni razstavi, ki bo z lepimi slikami m načrti nazorno prikazala potek vseh Prikazane bodo tudi trase posameznih sijajne panorame, ki se nam nudijo s skih višav. Tujsko prometna razstava bo posvetila posebno pozornost zlasti somčnim Slovenskim goricam, ki so s zlatimi žarki oblice in v vinske gorice, odete tako krasno in božansko, da jih mora spoznati vsak na! in saj človek, ki bo njih sloves raznesel v strni svet. To razstavo bodo kronali trije ogromni dia-rami, ki bodo predstavljali Maribor s Pohorjem v ozadju, Mariborski otok z njegovim sijajnim kopališčem in pokrajinsko sliko solne*-nih goric s klopotcesn, simbolom vil glavama mrtva, so se ljudje spomnili na nočna strela in tedaj so spoznali, kaj sta pomenila. Pohar in Krohne ata ležala na travniku. Pri njima je pa ležal samokres, ki ata si ž njima končala življenje. Pri sebi sta imela vsak po troje pisem, naslovljenih na svojce m prijatelje. Poleg tega je imel Pohar na suknjiču pripeto pismo z napisom: >Prosim, takoj odpreti!« V pismih prosita svojce in prijatelje, naj ne žalujejo za nj;rna. Napisala ata oporoko, ki v nji prosita, naj ju skupaj pokopljejo. Takoj je prispela na travnik nri gostilni »Hmelj« sodna komisija, ki je dovolila, da so prenesli trupli v Poharjevo hišo, odkoder je bil danes pogreb. Pohar je bil priden gospodar in vneten uslužbenec tovarne »Peta«. S prihranki si je bil leti preuredil hišo. Tudi Krohne je bil vesten in marljiv delavec. Kaj ju je pognalo v smrt, ni znano. Morda bo preiskava dognala vzrok njunega samomora, ni pa izključeno, da sta odnesla tajno seboj v prerani grob. gričev naše prelepe zemlje. Poleg novih povečav, statistik in skic, bodo na razstavi tudi veliki reliefi, med katerimi bo najvažnejši nov relief Slov. goric, ki bo prvi pokazal lego in obseg tega krasnega dela naše domovine. Poleg fotoamaterske razstave bo velikega tujsko prometnega pomena Še razstava najlepših plakatov nalih letovišč, kopališč, klimatskih krajev in prometnih ustanov. — Uspeh PTL dinarja. Antituberku-lozni dinar, namenjen za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru, je dosegel v mesecu juniju 1935 vsoto Din 177.025. Prisrčna hvala vsem! Navedena vsota priča, da se z malimi žrtvami, ki jih dopri-našajo mesečno dobrosrčni najemniki in hišni posestniki, tudi doseže lep znesek. Sklad pa bi brezdvomno hitreje naraščal, če bi sodelovali prav vsi Mariborčani, ki nas je po zadnjem štetju preko 34.000. Samo ena tretjina naj se odzove klicu lige in najsiromašnejših, pa bo za azilni sklad mesečnih dohodkov 10.000 dinarjev. Zato poznemajte dobrosrčne stanovanjske najemnike in hišne posestnike. Sodelujmo vsi pri tej pomembni akciji. — Iz pisarne g. dr. Ribard Faningerja je PTL prejel 100 Din. Prisrčna hvala I — Maribor dobi moderen rastlinjak. Ne da se dovolj poudarjati važnosti dejstva, da bo zgradilo Mariborsko olepševalno društvo moderen rastlinjak, ki bo pripomogel, da bo Maribor vedno dovolj preskrbljen s krasnimi nasadi. Rastlinjak bodo zgradili v mestni vrtnariji v Koroščevi ulici. — Ona v Dravo, on za njo. Predsinočnjim se je na Pristavi ob Dravi pripetil tragikomičen dogodek, ki je vzbudil veliko razburjenosti, pa tudi mnogo veselosti. Številni pa-santi so videli, kako se je neka mlada žena vrgla v Dravo in se pričela boriti z rečnimi valovi. Hip nato je bil pri reki tudi moški, ki se je pognal v valove in privlekel Marjano M vso mokro in izmučeno iz Drave. Takoj je bil na kraju dogodka stražnik, ki je ugotovil, da je vzrok temu dvojnemu skoku v reko liter vina, več namreč Marjana in njen prijatelj nista hotela povedan. Prijet vlomilec Ljubljana, j. julija. Sredi dneva je bilo vlomljeno v sredo dopoldne v stanovanje uradnice na rektoratu univerze gdč. Mafenke Mundove, stanujoče na Cesti 29. oktobra št. 12. Gospodična je odšla kakor ponavadi v službo in pač ni slutila, da bo vlomilec izrabil njeno odsotnost. Takoj po njenem odhodu ja smuknil v hišo m ž* je bil v I. nadstropju, kjer je urno odprl 1 vitrinom vrata in se spravil na delo. Skozi kuhinjo je odšel na/prej v spahrieo, potem pa a t jedilnico. Stikal je pa. za denarjem in res je odnesel is satnija 700 Din, mimogrede je pa pobral še koretde, pinceto in doso aa puder. Gospodična je tatvino takoj opazim in jo prijavila policiji, ki je vlomilca kaj hitro izsledila v osebi nekega brezposelnega uradnika. Mož je gdč. Mundovo Že večkrat nadlegoval s prošnjami za podporo, ker jo je poznal. Ukradel ji je tudi ključe in hotel speljati policijo aa napačno sled, odnosno maskirati svoj vlom. V četrtek zjutraj je sledilo na policiji dramatično srečanje vlomilca in okra-denke. Na vprašanje policijskega uradnika aH je viomfl, se je vlomilec obrnil k steni in odgovoril: »Kdo pa drugi.« Priznal je tudi, da rA hotel ostati pri prvem vlomu, ker se mu je slabo obnesel. Mun-dova je dobila nara j 109 Din, drugo je bi? vlomilec že zapravil. Vlomilca, ki ima KOLEDAR at Ponedeljek, 8. julija katoličani .-Elizabeta. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Kraljica Kristina (Greta Garbo). Kino Ideal: Beštija. Kino Dvor: Zenitovanjski posredovalec. Kino Šiška: Vihar. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Nada Komotar, Vič - Tržaška cesta. — Naznanjam na Številna vpra^.^a tem potom, da »Dečji dom kraljice Marije« še do danes ni preiskusil tkanine in kroje ge. Hočevar-Megrličeve. — Predstojnik drž. zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. — Železniške vpokojence in vdove obveščamo, da se bo za leto 1935 izdal Se en vložek za 12 režijskih voženj. Kdaj in kako se bo to zgodilo, boste pravočasno obveščeni. — Društvo železniških vpoko-jencev za dravsko banovino v Ljubljani. Čudna pot strele Zusem, 7. juKja. V soboto popoldne je divjala nad 2usmom, srez Šmarje pri Jelšah, silna nevihta. Ko je sedel šolski upravitelj g. Toni Hvala v pisarni, je udarila strela v strelovod in Švignila po žici v radijski aparat, kjer je sežgala ter zdrobila vae elektronke in baterije. Od tam je iskra preskočila oa šolskega upravitelja, ga močno stresla m deloma obžgsia na levi nogi cer mu švignila is prsta desne noge v obliki močnega bliska. Njegovi soprogi, ki je stal* z otrokom v ozadju, se ni nič zgodilo. Pri polni zavesti je zgrabila deloma omamljenega mola ter ga odvedla v sosedno Šolsko sobo. Le prisotnosti njenega duha se je zahvaliti, da ni bilo hujše nesreče, kajti takoj s« je drugič zabliskaio in še močneje treščilo. Drugič je strela udarila v spalnico, kjer je zapustila v zidu veliko razpoko. Hujše nesreče m* bilo, le šolskemu upravitelju je za pol ure popolnoma odrevencla desna noga, ki so se poznale na nji manjše opekline. Sokol — Javna telovadba Sokola št. Vid pri Stični. Prihodnjo nedeljo i4. t. m. priredi marljivo Sokolsko društvo št. Vid pri Stični v proslavo 15 letnice svojega obstoja javno telovadbo, potem pa veliko narodno veselico. Dopoldne ob ic bodo skušnje vseh oddelkov za popoldanski nastop, ob u staietni tek prijavljenih društev, na trgu pa prornenadni koncert, ob 14 slavnostna povorka po trgu, ob 15 pa pričetek javnega nastopa. Prepričani smo, da proslavi šentviški Sokol svoj jubilej v vu-likem krogu sokolske družine od Mira m dale*. — Nafi Sokoli na pokrajinskem deta na Taboru. Zastopstvo našega sokolsrva na pokrajinskem zšeca na Tabora na Celk os kovaškem vodita podstarosta SKJ E. Gangl in načelnik dr. A. Piehler. V Tabora je nastopilo to naših Sokolov s prostimi vatami. Nafi Sokoli so prispeli v Tabor v petek zjutraj. Iz Novega mesta — Nesreča mladega dečka. Na prometni Ljubljanski cesti, bhzu Kmetijske podružnice, je v petek dopoldne peljal drva pos. Nose iz Gaberja. Z njim je bil rudi njegov 10 letni sinček Janez, ki je šel poleg voza. Nesreča je hotela, da je neki drugi voznik prehitel Nose-tov voz, pri tem pa je vozil tako blizu, da je Nosetovega sinčka podrl in vrgel pred voz. Nesrečnega dečka, ki ima poškodovan^^be roki in glavo, so takoj prepeljali v bolnico. — Naš živilski trg je dobil že dolgo pričakovano novost — stojnice. Sedaj je ob tržnih dneh postavljenih 100 lično izdelanih stojnic, na katere postavljajo prodajalke na trg prinesena živila. To, že dolgo zaželjeno novost pozdravljamo posebno iz higijenskih ozirov. — Prostovoljna gasilska četa v Novem mestu bo imela letos svojo poletno prireditev v nedeljo 14. t. m. na vrtu g. Ferličeva (Žica). Vse mestne kakor tudi okolilke organizacije se prosijo, da opuste na ta dan svoje prireditve, in da v Čim večjem številu posetiio omenjeno prireditev. Iz Metlike — Potovanje na Oplenac. Tisoči in tisoči so že pohiteii na Oplenac na sveti grob očeta Jugoslavije, da se tam spomnijo njegove tragične smrti m počaste njegov spomin. Tudi karkrvska sokolska župa, pod katero spadajo belokranjska sokolska društva, je že za bin-koiti pripravljala pohod na Oplnac, ki pa je moral bki odgođen, ker ni pravočasno prispel odlok o znižani vožnji. Romanje na Oplenac bo 5. in 6. septembra. Vsa sokolska drultva karlovSke župe, kakor tudi vse selske Čete naj takoj zbero podatke o udeležencih tn jih po fljejo župi do 10. julija, dočim je treba vpla čila nakazati do 10. avgusta. Vožnja za člam društev bo veljala od Karlovca do Oplenca brez stroškov za avtobuse 128 Din, za član' selskih čet pa 96" Din. V Beli Krajini vlada rs to romanje veliko zanimanje, zato naj se re flektanti za udeležbo društvenim tajnikom javijo Čimprej m po možnosti tudi vplačajo »SLOVBIfdKl NAKO Dc, dne 8. julija 1989. Stran 3 «r««i debelo ati WfM~«*««»t« »««fioPutnik«-u v Ljubljani. Cena vožnje in oskrbe Din 13S5.—. Potni list si nabavi vsak izletnik sam. — Za romanje na Sv. Goro pri Gorici se priglasite do 10. t. m. Pojasnila pošlje brezplačno: Dobrodelna pisarna, Ljubljana, šentpeterska vojašnica. — Starši, pazite na otroke! Na cesti proti Novemu mestu, posebno med Šmarjem in Grosupljem, imajo otroci navado, da igrajo ob cesti kaj čudno igro. Če opazijo voznika, kolesarja ali celo avto, počakajo, da se jim približa, potem se pa kosajo, kdo bo tik pred vozom ali motornim vozilom Čim prej skočil čez cesto. S tem kažejo svojo spretnost in pogum. Seveda je to za voznika in kolesarja, še prav posebno pa za motociklista in avtomobilista, neprijetno, ker takih ovir ni vajen in je vedno nevarnost, da povozi otroka, kar bi mu nakopalo sitnosti, čeprav so otroci sami krivi. Res čudno je, da na tej cesti še ni bilo večje nesreče. Starše in učitelje prosimo, naj otroke pouče, da je taka igra nevarna. — Banovinska skupščina JUU — sekcije za dravsko banovino. V dneh ti- in 12. t. m. bo v Ljubljani v Delavski zbornici banovinska skupščina JUU sekcije za dravsko banovino. Poleg običajnih točk bosta na dnevnem redu referata o reformi učiteljske izobrazbe. Prosimo, da se prijavijo reflektanti za prenočišča sekciji JUU v Ljubljani vsaj do 10. t. m. — Knjigovodski tečaj za mizarske obrtnike in pomočnike v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOl priredi v Ljubljani poseben knjigovodski tečaj za mizarsko stroko. Tečaj se bo vršil pod vodstvom profesorja Tehniške srednje šole g. Ivana Lenarčiča, počenši s 14. julijem skozi deset nedelj, vsakokrat dopoldne od 8. do 12. ure v pritličju Tehniške srednje Šole (vhod iz Murni-kove ulice). Udeleže se ga absolventi letošnjega risarskega tečaja, pripuste pa se tudi drugi obrtniki in pomočniki, ki bi želeli obiskovati ta tečaj Predelalo se bo knjigovodstvo s posebnim ozirom na mizarsko stroko, menica, denarni promet z bankami in post, hranilnice in trgovska korespondenca. Absolventi risarskega tečaja in drugi, ki bi želeli obiskovati knjigovodski tečaj, naj se prijavijo najkasneje do 23. julija t. 1. z dopisnico na Zbornico TOL 14. t. m. pa naj pridejo ob %% uri v učilnico. Pristojbina znaša za udeležence po 50 Din, revnejšim udeležencem in brezposelnim pomočnikom pa se na posebno prošnjo ali zniža ali pa popolnoma odpusti. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nespremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Rogaški Slatini in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 31, v Rogaški Slatini 27, v Mariboru in Beogradu 21, v Ljubljani 20.2, v Zagrebu ao. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.9, temperatura je znašala 13.2. — Dveletna deklica izginila. Zagrebški krojač Josip Leskovšek je obvestil policijo, da je izginila njegova dve leti sura hčerka Olgi-ca. Leskovšek je odšel v petek k nekemu orožniku, ki je naročil pri njem belo bluzo. S se- boj ja vzel hčerko. Kar aentaihi ni bilo v vojašnici, ga je Leskovšek počakal v vazi, svojo hčerkico je pa pustil zunaj na hodniku. Ko se je kmalu vrnil, otroka ai bilo več pred vojašnico. Na straži stoječa vojak je prestrašenemu očetu povedal, da je njegovo hčerkico odvedla neka ženska. — Nenadna smrt. 75 letos posestnik Anton is Zdruse pri Kamniku je v soboto dan popival. Zvečer okoli 19.30 je prM v gostilno »Pod skalco« v Kamniku in naročil oaminko žganja. Ker pa je bil pijan, so mu v gostilni odklonih* pijačo in ga spravili na skedenj na seno. Starec je tam sladko zaspal, zjutraj so ga pa našli mrtvega. — Nesreče in nezgode. 5 letna hčerka trgovca v Podnartu, Sonja Nežan se je z domačimi peljala na vozu, ki se je prevrnil. Vsi so ostali nepoškodovani, le Sonja se je potolkla po životu in so jo morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. — Hlapec Valentin Kumar, stanujoč na Zaloški cesti 13a, je sedel včeraj v gostilni »Pod lipo« v Mostah. Med gosti je prišlo do prepira in je Kumarja nekdo z nožem sunil v desno roko. — Tovarniškega delavca žena Križnsr Avgusta iz Stra-žišča je doma padla in si zlomila desno nogo. — 29 letni krojaški pomočnik Pleško Edo iz Gline je padel tako nesrečno s kolesa, da se je močno potolkel po telesu in je moral v bolnico. — 34 letno ženo strojarskega pomočnika, Zupančič Marije iz Stare Vrhnike je pičil škorpijon. Pik ni Življenjsko nevaren. Iz Ljubljane lj Praznik Ljubljanskega barja. Včeraj je proslavilo Ljubljansko barje kar Štiri jubileje, 100 letnico prvih naseljencev Črne vasi, 70 letnico zasilne šole na Barju odnosno 60 letnico redne šole in 40 letnico, odkar je dobila šola novo poslopje. Letos 7. aprila so Barjam zasadili v spomin na blagopokojnega kralja Aleksandra L na šolskem vrtu spominsko lipe in v listini, ki so jo zakopali pod njo, so orne njeni tudi ti štirje pomembnejši jubileji, ki so jih včeraj z vso njim lastno prisrčnostjo proslavili. Župnik Fr. S Finžgar je opravil zju traj na oltarju na dvorišču šole službo božjo, potem je pa v lepem govoru orisal pomen štirih jubilejev in se spomnil pokojnega vele posestnika g. Josipa Koslerja, največjega po sestnika na Barju. Šola na Barju je priredila v proslavo svojih jubilejev lepo razstavo. — lj Sprameksiranc ceste morajo že popravljati. Lam so na poseben način utrdili nekatere ceste, n. pr. Erjavčevo cesto in Vrta čo; katraniziral* so jih in posuli z drobnim vulkanskim kamenjem. Cestišča so ostala ne kaj časa precej lepa, velika prednost je zlasti da niso prašna, vendar so bila prekmalu kota-njasta, saj v zahodnem delu mesta in posebno živahnega prometa. Te dni popravljajo ceste, zalivajo kotanje s katranom in jih posipajo z mletim kamenjem. Ceste so zaradi popravila zaprte. — lj Med raznimi manjšimi nalogami, ki si jih je nadel Tujsko prometni svet v Ljubljani, je tudi postavitev orijentacijske table na Gradu. Na naš Grad prihajajo stalno tujci, ki se ustavljajo v Ljubljani, pa se gori ne morejo prav orijentirati. Zato bal je orijentacijska tabla zelo potrebna. Tujsko prometni svet je sklenil, naj bi bila tabla pritrjena na zapadnem delu gradu in pa na šancah ter razdeljena na več sektorjev. Tujci nimajo pri roki in tudi ne razumejo brošure »Ljubljanski grad« in jim bo tako orijentacijska tabla še najbolje služila. Tudi nova vremenska hišica je prav potrebna. Sedanja v Zvezdi je tako razmajana, da se bo nekoč podrla, inštrumenti v njej pa so slabi in že zastareli. — lj Nova velika stnovanjska hiša. Na vogalu Resljeve ceste in Komenskega ulice gradi podjetje Mavric veliko stanovanjsko hišo (okrog 700 m* zazidane ploskve) Lokarju, in sicer poleg njegove trinadstropne hiše, ki jo je lani zgradila Ljubljanska gradbena družba. Delo je bilo oddano za okrog 650.000 Din. — Drugi ponudniki so stavili za okrog 150.000 dinarjev višje ponudbe. — Zdaj betonira jo kletno zidovje. —lj Poziv vsem društvom! Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani opozarja vsa cenjena društva na vsedržavni kongres Jadranske straže, ki se bo vršil letos v Ljubljani v dneh od 6. do 8. septembra. Dne 6. septembra dopoldne bo velika javna manifestacija jadranskih stražarjev in podmladkarjev, popoldne akademija PJS, 8. septembra glavna skupščina JS. Vse dni na jesenskem velesej-mu »jadranska razstavac. Vsa društva se naprošajo, da blagovolijo vpoštevati kongresne prireditve JS ter da ev. svtjje prireditve v onih dneh organizirajo le sporazumno z Jadransko tiražo! • lj Christofov zavod. — Privatna trgovska šola, Ljubljana, Domobranska tf, vpisuje julija, avgusta, septembra. Šolnina 120 Din, vpisnina 30 Din. Pričetek Šolskega leta dne 1. oktobra. Zahtevajte brezplačne prospekte! — lj Dve nesreća. V delavnici čevljarskega mojstra Alfonza Zamika v Gajevi ulici je nastala v petek zvečer Stika nesreča. Pomočnik Ludvik Loboda, doma h Domžal, je bil zaposlen pri stroju, pri čemer se mu je zlil Špirit, ki se je naenkrat vnel. Hipoma je bil Loboda ves v plamenih. V lokalu je nastala velika zmešnjava m tele po daljšem trudu se je posrečilo drugim strgati s Lobode gorečo obleko. Po težko poškodovanega pomočnika je prišel reševalni avto, ki ga je odpeljal v bolnico. — Huda nesreča je zadala ▼ petek zvečer tudi ženo brezposelnega radarja Ano Zupanovo, stanujočo na Vrhovcih nad Vičem. Zupanova se je spodtaknila na stopnicah in je padla precej globoko. Presekala si je kožo na glavi in dobila tudi hude notranje pokodbe. — lj Šentjakobsko pevsko dVultto v Ljubljaše! obvcJča svoje dobrotnike, prijatelje in članstvo, da se je morala za včeraj določena vrtaš veselica zaradi slabega vremena preložiti na nedeljo 14. t, ra. ob 16 in se vrli na letnemu telovadilču Sokola Ljubljana IV. Dolenjska cesta. —11 Dr. Milan Pevko do 28. julija ne oitfoura. Iz Celja —c Mestno poglavarstvo razglasa« da bosta od 4. do 18. avgusta zaprli za promet Gregorčičevo ulico od odcepa Miklošičeve do Levstikove ulice in Zrinj-skega ulice od Levstikove ulice do mo-stička ob koncu zemljišča mestne narodne šole. Zaprti del ulice se bo uporabljal za namene Obrtne razstave v Celju. —c Nogometni brzoturnir. V nedeljo dopoldne je bil na Glaziji ob prisotnosti okrog 700 gledalcev odigran nogometni brzoturnir za prvenstvo delavskih športnih klubov in za pokal Delavsko-name-Ščenske športne podzveze. Tekme so se končale z naslednjimi rezultati: 'Grafika (Ljubljana) :Svoboda (Maribor) 2:1, Olimp (Celje):Dobrna (Trbovlje) 1:1, Grafika: Dobrna 1:0, Svoboda:01imp 1:1, Svoboda: Dobrna 2:0, Grafika:01imp 1:0. Stanje. Grafika 6. Svoboda 3, Olimp 2, Dobrna 1 točka. SK Grafik a je kot zmagovalec prejel pokal DNSP. Olimp je poklonil ostalim trem klubom spominske plakete. Tekme so bile lepe in fair, samo Svoboda se je v tekmi a Olimpom vedla zelo nedisciplinirano. —e SK Atletik:SK Celje 3:1 (1:0). V nedeljo popoldne je bila pri >Skalni kleti« odigrana trening tekma med SK Celjem ie Atletiki, v kateri so Atletiki zasluženo zmagali. Celje je nastopilo v oslabljeni postavi in je igralo brez sistema. Goli za Atletika so padli v 16. minuti prvega ter v 5. in 34. minuti drugega polčasa, častni gol za Celje pa v 1. minuti drugega polčasa. Koti 7:2 za Atletiko. Tekmo je sodil g. Veble objektivno. Na igrišču se je zbralo okrog 200 gledalcev. —c Brezposelni v okolici občine se pozivajo, da se javijo zaradi vpisa v dopoldanskih uradnih urah v občinski pisarni na Bregu. —c Mizarski tečaj pod vodstvom strokovnega učitelja za dravsko banovino bo ob priliki Obrtne razstave v Celju 11. in 12. avgusta v Obrtnem domu. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 12. t. m. kr. dvorna lekarna >Pri Mariji pomagaj< na Glavnem trgu. rei 21-24 ELITNI KINO MATICA Tel 21-24 Samo še danes ob 4., 7% In 9% GRETA GARBO v filmskem umotvoru KRALJICA KRISTINA Paramountov zvočni tednik! , Hladna dvorana Nadaljevanje gradnje bežigrajske iole latos bo dograjen kvečjemu en trakt, pa še potem nI gotovo, če bo do začetka šolskega leta poraben Ljubljana, 8. julija. Gradbena dela pri bežigrajski Šoli počivajo že od jeseni. Največji pesimisti so zadnje Ćase ^elo napovedovali, da Šola sploh ne bo dograjena ter da bo zgradba v surovem stanju pojasi razpadla In res ni bilo mnogo upanja, da Ne bo delo kmalu zopet nadaljevalo, ker se je ustavilo zaradi denarnega vprašanja. Mestna občina ni imela več kredita za nadaljna dela tn bilo je negotovo, kdaj ga dobi, zato je izdala spomladi, preden bi se dela začela, nalog, naj podjetje še počaka. Zadeva se je zdaj premaknila z mrtve točke in jutri začno delati zidarji. Mestna občina letos še ni zaposlila delavcev pri nobenih večjih javnih delih. Zavladalo je mrtvilo Regulacije Ljubljanice ne smemo prištevati med mestna javna dela, ker je pri nji več prispevnih faktorjev. Kaže, da je v Ljubljani konec velikopoteznega gradbenega gibanja tn da se začenja zopet doba »varčevanja«. Mestne finance ne dopuščajo večjih izdatkov za javna dela, kakor se pogosto naglasa, češ,* da je mesto investiralo zadnja leta mnogo preveč in da si je naložilo za dolga leta ogromna bremena, ki »o lahko celo usodna za vse občinsko gospodarstvo. Toda četudi upoštevamo vse to, mislimo, da je treba vsaj končati začeta dela in misliti na najnujnejše zahteve mesta. Ljubljana se vendar ne more odreči vsemu, kar neobhodno potrebuje, če sploh hoče živeti in ne le životariti. Ljubljanska šolska poslopja so že dolgo pretesna, premalo jih je in ne ustrezajo svojemu namenu. Zadnje desetletje so bili zgrajeni v Ljubljani celi mestni okraji, ki imajo vsaj takšne potrebe kakor stare mestne Četrti. Predvsem so potrebne šole. Velik bežigrajski okraj mora dobiti Šolo čim prej in če zdaj grade primerno šolsko poslopje, popravljajo samo zamujeno. Ne moremo govoriti o krivdi mestne občine, da se je gradnja tako zavlekla, nikakor se pa nam ne zdi prav, da še vedno ni odobreno posojilo, ki ga je SUZOR dovolil mestni občini za dograditev bežigrajske šole. Najetje posojila bi moral dovoliti že prejšnji minister za socialno politiko. Zdaj se je mestni občini posrečilo najeti kratkoročno posojilo pri nekem ljubljanskem denarnem zavodu, da delo ne bo počivalo še naprej. Zamujenega je seveda mnogo časa in letos poslopje ne bo uporabno, kakor so računali prvotno. Delati so nehali lani novembra. Računali so, da bodo dek> lahko nadaljevali takoj spomladi, čim se začne gradbena sezona. Baš, ko je Ljubljanska gradbena družba nameravala začeti delati spomladi, je prejela nalog od mestne občine, naj se počaka. Na delo se je zanašalo mnogo delavcev, ki so sicer zaposleni pri podjetju. Zamujenega je skoraj četrt leta. Podjetje ima zaradi tega tudi škodo, mnogi delavci so pa bili brez zaslužka. Zaradi zastoja dela tudi niso prej oddali raznim profesijonistom, mizarjem in drugim, zato bo letos kvečjemu dograjen le en trakt, vendar še ni zanesljivo, če bo uporaben že do začetka šolskega leta. Podjetje bo zaposlilo v začetku le okrog 20 zidarjev in Šele pozneje, ko bo delo v polnem razmahu, bo zaposleni!i največ do 100 delavcev. Iz Trbovelj — Letovanje revnih rudarskih otrok. Danes je odšlo na letovanje v Gorenjo vas nad Skofjo Loko 74 revnih, okrepitve zdravja potrebnih delavskih otrok iz naše doline. Tukajšnja krajevna bratovska skladnica jih je poslala 54, dočim jih gre 30 na stroške Protituberkulozne lige. Kraj, kjer letujejo ti otroci, je jako zdrav, sredi osvežujočih gozdov ob bistri Sori, ki jim bo nudila obilo ohlajenja v sedanjih vročih dneh. — Lanski letovalci so se vrnili krepki in zdravi, saj so mnogi pridobili po več kg na teži, zdravje pa so si okrepili prav vsi. Mladež že težko čaka odhoda, saj bodo 4 tedne uživali zdravo planinsko naravo ter si krepili zdravje v bistri Sori, na solnčnih livadah in t temnih, senčnatih gozdovih. Vodja kolonije je tudi letos podpredsednik krajevne bratovske skladnice g. Alojz Hru-ševar, nadzorstvo pa je poverjeno učitelju g. Božiču Adalberta. — Srčna kap je zadela tukajšnjega rudniškega kanclista g. Hugo Kerna. Pokojnik je bil star šele 53 let. Bil je vedno vesel in poln zdravega humorja Svojim stanovskim tovarišem je bil dober kolega, cenili so ga pa tudi njegovi predstojniki rad4 njegove pridnosti ter poltenega in odkritosrčnega značaja. Pa rodi med ostalim prebivalstvom je bfl pokojnik zelo priljubljen, zato je njegova nenadna smrt u žalostila vse, ki so ga poznali. Pokojnikov oče je bil dolg desetletja upravitelj vodenske šole. Sivolase roditelje je po- kojnikova smrt poleg žalujoče soproge in otrok najbolj potrla. Pogreb je bil v soboto ob 17. uri na tukajšnje farno pokopališče. Ohranimo pokojniku časten spomin, težko prizadetim naše iskreno so-žalje. — Otvoritev poti na Klečeo. Prejšnjo nedeljo popoldne je bila otvorjena novozgrajena pešpot na Klečeo. Zbrane povabljence in ostalo občinstvo je v lepem govoru pozdravil predsednik olepševalnega društva, šoL upravitelj g. Plavšak, na-glašujoč, da je bila pešpot zgrajena predvsem za delovne sloje, ki so odmora potrebni, da si v mirnem zatišju stran od industrijskega in cestnega šuma odpoči-jejo. Zahvalil ae je TPD, ki je poklonila za gradnjo poti vagon brezplačnega cementa, upravi občine za vso pomoč, prav tako pa tudi posestniku Martinu Klančni-kn v Lokah, ki je brezplačno odstopil zemljišče odnosno je na njem dovolil gradnjo te poti. — Nato je predsednik občine g. Klenovšek otvoril pot, nakar so bili pri posameznih hrastih in lipah, ki so posvečeni našim najzaslužnejšim borcem generalu Maistru, polkovniku Svn-biču, poručniku Malgaju, Škofu StroMn.i verju i dr. spominski govori, deklamacije mladih deklic in fantov, kar je bilo v dokaz, da so bili mladi hrasti in lipe vsajene mladini v večen opomin, kak'» mora boriti za svobodno in veliko ^nm" ĆHafte tmđentho ******* ŽIVLJENJE IN SVE? \ Stran 4 »StOVFNSKI N X R O D. dne 8. julija 1935. m~ igo Ludvik Wolff: BOGINJA DOBROTE Roman Odpeljala sta se po mestu v hrib, se ustavila pred lepo vilo, vstopila in sla po temnem parku v vilo. Vrata so se oprezno odprla. Nezaupljivi pogledi, kontrola. — Ali stanuje tu madame Vi-viane? — je vprašala Lantadila osorno. Po stopnicah je prihajala dostojanstveno sloka. svetlolasa žena. — Ovire nama delajo, draga moja. — Oprostite, to so novi ljudje, — je dejala odlična dama. Lantadila ji je predstavila svojega berlinskega prijatelja. — Zelo me veseli, gospod. Vstopili so v dvorano, kjer je bilo že zbranih več gostov pri večerji. V kotu je igrala godba. Prvi vijolinist je zategnjeno pel. Lantadila si je izbrala mizico na odprti verandi, odkoder se je videlo čez krone dreves v parku tja daleč po mestu. — Naj pride Gaston, — je naročila. Pojavil se je star obraz pariškega natakarja. — Pripravite nama dobro večerjo. Maharadži moramo imponirati. Parižan se je smeje ozrl na Har-landa. — Postreženo vam bo. madame. Tudi na verandi se je slišala godba, polna sladkosti življenja. Krone dreves so se ritmično zibale. — Ali je vino dobro? — je vprašala Lantadila. Harland jc izpraznil čašo in se smeje ozrl na njo. — Lepa si, -je dejal sanjavo, — še več, nego lepa. Si kakor sekunda pred izpolnitvijo. Njen obraz se je izluščil iz naraščajočega mraka in začel znotraj žareti. — Sedim tu kakor otrok v gledališču, pred no se dvigne zastor, — je dejala Lantadila in se zamišljeno ozrla proti dvorani. — Zdaj je vse še negotovo in skrito, toda kmalu bom vedela, ali dobim ali izgubim. Zdaj lahko še odidem in pustim to vprašanje brez od govora; toda ali bi ne bilo življenje ki averno, če bi se človek bal odgovora? — Si kakor veselje do življenja, — je dejal Harland in se zagledal v njene oči. — Nekoč sem bila... je začela in izpraznila eašo do dna. — Nekoč sem bila deset minut pred smrtjo, ne deset, osem, sedem. šest. Bedast nesporazum. Ali moreš to razumeti. Šest minut pred smrtjo .... Ves prestrašen jo je prijel za roko. — Kaj se ti ni zmešalo? — Za to ni bilo časa, dragi moj, mori 'i sem se na vso moč okleniti življenja, da bi mi ne ušlo — In ti ni nšlo? Zasmejaia se je. — Mar bi sedela zdaj s teboj v igralnici madame Vivi-anove? V peti minuti so se mi ti tepci opravičili za nesporazum. — Rad bi 11 poljubil, — je zašepe-tal Harland ves v ognju. — Pozneje, pozneje, — je pel obetajo njen glas in mu poganjal kri v glavo. Veranda se je ločila od vile in plula pod nočnim nebom, okrog nje 6© se pa sukale mirijade bujno rastočih zvezd. — Ste bili zadovoljni? — je vprašala madame Viviane. — Da, da, toda zakaj še ne igrajo, draga moja? — Začeti smemo šele ob enajstih. — Zakaj pa? Mu. so oblasti tako odredile? — Tako nam veleva previdnost. — Če je tako, greva pa k Moura-dyan Lale. — je zagrozila Lantadila. — Za odškodnino sem uredila domači kino, — je hitela pripovedovati madame Viviano. — Z njim boste zadovoljni. Odšli so v posebno sobo in družba iz dvorane je pritisnila za njimi. Ko so ugasnili luči, je prijel Harland Lan-tadilo za roko in jo zočel poljubljati. Gledali so pariški film. ki je kazal trpljenje moža, čigar žena je v odločilnem trenutku vedno počila v krčevit smeh. Harland je zrl zbegano na platno in težke misli so mu rojile po glavi. Ženske so se do solz smejale. Lantadila je dejala glasno in ogorčeno: — To je dobro za zakotno vas, ne pa za resen klub. Vstala je in odšla, Harland ji je sledil. — Pojdiva k Moura-dyan Lale. — Ali moraš danes igrati? — je vprašal Harland boječe. — Samo eno urico, dragi moj! Sestradana sem,'srček! Prihitela je madame Viviane in pomirila ogorčeno plesalko s tem, da je dovolila začeti igro. Ingelena je pa hodila ta čas vsa iz sebe po vili na Monterači. Sence so hodile z njo. Srce ji je drhtelo kakor odprta rana. S knjigo v roki je hodila vsa zbegana po sobah in groza jo je obhajala, ker ni bilo nikjer žive duše. Vstopila je v Harlandovo spalnico in obstala presenečeno na pragu, kajti zagledala je prijazno smehljajočo se Kvanon. Osuplost se je pa kmalu umaknila globoki žalosti. Spoštljivo se je približala boginji, objela z drhtečimi prsti njeno hladno telo in jo postavila na mizo, sama je pa sedla na stol. Zrla je v oči smehljajoči se boginji, ki na njenem obrazu ni bilo vee sledov groze. — Pomagaj mi, — je molila Ingelena tiho, — pomagaj mi! Zrla je tako osuplo in proseče na malo boginjo, da se ii je kar zmeglilo pred očmi. Kar se je zaeul skozi meglene zastore srebrn glas: Kakor milin mehurček motri ta svet, kakor čarobni grad motri ta svet in če ga tako motriš, se smrti ne boj!« Andre Citroen umrl Kupujte domače blago! V Parizu je umrl v sredo po daljši bolezni znani konstrukter in tovarnar avtomobilov Andre Gustave Citroen, star 57 let. Kakor v Nemčiji Stinnes in v Avstriji Castiglioni in Bosel, tako je spadal v Franciji Andre Citroen med one bogataše, ki jih je spravila na površje konjunktura. Tudi on je imel zelo dober nos, da je vedno pravočasno zavohal, kje se da mnogo zaslužiti. V enem se je pa bistveno razlikoval od omenjenih treh junakov povojnega gospodarstva. Nobeden izmed njih ni imel rad reklame, Citroen1 je bil pa navdušen za njo in prva leta po v';ni ni skoraj minil dan, da bi ne prinesli vsi večji francoski listi velikih oglasov z imenom Citroen. Skoraj vsako noč je za-žarelo na nebu nad Parizom njegovo ime, pa tudi sicer je Citroen skrbel, da ljudje niso pozabili nanj. Pridno je igral v Monte Carlu in v Deau-villu in bil je vesel, če se je mnogo pisalo o njegovih nastopih v igralnicah. Začetek karijere francoskega Forda je kaj enostaven. Kot sin holand-skega trgovca z demanti, ki se je preselil v Pariz, je študiral na Ecole Po-lytechnique in leta 1901, ko mu je bilo 22 let, je ustanovil skromno strojno podjetje. Ni pa imel z njim sreče in zato ni čuda, da se je pozneje razširila legenda, da je pričel mladi Citroen iz nič, da je prvotno prodajal po pariških ulicah puder in parfum. Ameriški miljarderji so začeli kot raz-našalci novin ali prodajalci raznih drobnarij in zato so hoteli tudi Francozi oviti začetek Citroenove karijere s tako legendo. Citroen pa ni ugovarjal, saj je bila tu d t to reklama. Zadnja leta pred vojno je šlo Ci-troenovo podjetje za silo, da je mogel skromno živeti. Kar je izbruhnila vojna. Socijalist Albert Thomas se je kmalu preselil v razkošni hotel na Ch amps Elvsees, kjer je bilo ustanovljeno ministrstvo za strelivo in njegov državni podtajmik je postal industrijalec Louis Loucheur. Okrog njega so se začeli smukati dobavitelji ter mu začeli ponujati topove, orožje in strelivo. Tudi Citroen se je spomnil, da bi se dalo tukaj zaslužiti in čeprav ni imel tovarne za topove, niti za strelivo, je prišel k Loueheuru in mu ponudil dobavo granat. Ponudba je bila sprejeta in s Lou-cheurovim podpisom v žepu je začel Citroen graditi municijsko tovarno. Ko je imel zagotovljeno državno dobavo, je hitro dobil tudi denar in čez nekaj tednov je Citroenova tovarna že dobavila obljubljene granate. ^ tem je pa imel pri Loueheuru vedno odprta vrata. Kadarkoli je ministrstvo kaj potrebovalo, je poklicalo Citroena in nikoli ni odgovoril, da ne more streliva dobaviti. Tako je njegovo podjetje hitro procvitalo, obenem je pa procvitala tudi njegova reklama Za vojne dobave je seveda ni potrebo- val, pač je pa menda že računal 6 povojnimi razmerami, ko bo treba služiti milijone drugače. Povabil je francoske, zlasti pa angleške novinarje ter jim razkazal svoje socijalne naprave, pripovedoval jim je, kako je poskrbel za brezhibno prehrano delavstva v modernih kantinah, slednjič jim je p pokazal še krasno, na prostem zgrajeno igrišče za delavce. Novinarjem je sledila aristokracija, diplomati, uradništvo in Citroen je bil kmalu najpopularnejši vojni dobavitelj. Seveda pa konkurenca ni spala. V parlamentu je bila vložena interpelacija na ministra za municijo, če je res, da sprejema država Citroenove ponudbe, čeprav niso najcenejše. Loucheur, ki je bil postal ta čas minister, je odgovoril izmikajoče, češ, da je cena postranska stvar, glavno je municija. In vladina večina je odobrila to stališče. S koncem vojne je stopilo pred Citroena vprašanje, kaj početi. Segel je po svojem popularnem imenu iz vojnih časov ter razposlal po vsej Franciji letake in oglase, kjer obeta za 2.000 frankov, vplačanih vnaprej, vsakemu človeku avtomobil, ki bo stal samo 7.000 frankov. Ostanek bi plačali pozneje. Obenem je začel iskati zastopnike, ki bi prevzeli najmanj po 100 avtomobilov v prodajo in plačati tovarni za vsak avto 1000 frankov. Takrat Citroen ni imel na zalogi še nobenega avtomobila. Naročil jc bilo mnogo in tudi milijonov se je nabralo precej, toda to še ni zadostovalo za serijsko izdelavo. Poleg tega je bil dolžan državi na davkih več milijonov. Prišlo je do prvih pravd nezadovoljnih odjemalcev, ki so plačali po 2.000 frankov, pa niso dobili avtomobilov. Citroen si je pa izposlo-va 1 v fi n ari enem ministrstvu od god i-tev plačila davkov, izgovoril se je na tehnične ovire, naročnikom je dal nova potrdila, preskrbel si je še nekaj denarja in pričel je. Kmalu so vozili elegantni avtomobili po Franciji. Citroen je delal bombastično reklamo in tovarna je šla dobro. Potem je organiziral s svojimi avtomobili ekspedicijo preko Sahare, kar je bila najboljša reklama za avtomobile. Citroen je postal pravi pionir francoske avtomobilske industrije, toda gospodarska kriza mu je prečrtala račune. Dolgo se ji je upiral in investiral nove milijone, toda avtomobilov je šlo v denar vedno manj, posebno v inozemstvo in to je podjetnega moža pokopalo. Konec lanskega leta je pomenil za Citroenovo družbo pravcati polom. Samo nasilna finančna operacija ob znatnih žrtvah upnikov in delničarjev ter ob znatni pomoči bank in države je preprečila popolno likvidacijo širokopoteznega podjetja, ki se ni znalo ali hotel'' Prilagoditi tesnejšim razmeram. Citt ^e je moral umakniti z mesta odlu. ujočega činitelja, čeprav je obdržal vsaj formal- no vodstvo kot predsednik upravnega sveta. Toda ta udarec ga je stri, da si ni več opomogel Naj bo že kakorkoli, v zgodovini francoskega gospodarstva bo živel Citroen kot izredno podjeten mož, ki ni delal samo za svoj dobiček, temveč tudi za splošno*!. Letalska nesreča iz neznanega vzroka je treščilo v petek v Nemčiji na tla veliko poskusno letalo tvrdke Siemens. Kmalu po startu je padlo v svetlobni jašek neke hiše v Johannstrasse v Brirnu pri Beri inu in prebilo zunanjo steno prvega nadstropja. Letalo je udarilo v steno s tako silo .da se je porušila tako, da se je videla vsa oprema stanovanja v prvem nadstropju. Takoj po padcu je letalo v stanovanju eksplodirajo, nakar se je podrlo še nekaj notranjih stezi in vee stanovanje je v naslednjem hipu objel požar, ki se je hitro razširil na sosedne hiše. Kraj nesreče so kmalu 11 zali ognjeni zublji, da ni bilo misrrri na rešfte-v ponesrečencev. Ubilo se je šest potnikov, obenem ste, pa obležala mrtva dva stanovalca hiše, na katero je leialo padlo. To ata mlada zakonca, ki sta stanovala v prvem nadstropju. Brla sta baš pri obedu. Trije odrasli, ki eo prihiteli na pomoč, in en otrok, so bili ranjeni na rokah. Na kraju nesreče je bilo kmalu 13 gasilskih aotomobilov m gasilen no začeli brž gasiti požar. V stanovanju je bilo še nekaj ljudi, ki so jih vefili tako, da so vrgli na nje rešilne plahte. Gasilcem se je posrečilo prodreti z maskami proti dimu v hišo, kjer so spravili mrliče v kn-hinjo, da tropin niso zgorela. Tragična sala Ko so minili medeni tedni, se je začel John Rosendale rz Tonkersa v ameriški državi New York prepirati s svojo mlado ženo Mikired. Ker so se prepiri vedno bolj množili, je pobrala žena nekega dne svoje stvari in zagrozila možu, da se vrne k materi. Res je zaloputnila za seboj vrata, zunaj je pa obstala, ker je bala radovedna, kaj bo storil mož. Čim je ostal mož sam, je hitel v kuhinjo i*i si namazal obraz s paradižno omako. Potem se je vrnil v sobo, ustrelil v steno in legel na drvan. Žena je zaslišala streJ v trenutku, ko je hotela stopiti v dvigalo. Vrnila se je, pa je opazila, da nima ključa. Vsa iz sebe je poklicala hišnika, ki je brž poslal po ključavničarja Mož je ta čas mirno črtal na dfvanu novine in šele ko so odprli vrata, se je potuhnil kakor da je mrtev. Ko je žena planila v sobo in zagledala moža vse-g; okrvavljenega — v resnici nam zanega 6 paradižno omako — je pograbila revolver fn si pognala kroglo v glavo. Med prevozom v bolnico je umrla. ZNIŽANE CENE Uvokoles, otroških, igračam, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev. motorjev, šivalnib strojev. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. BAT J K L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. liJTJBUANA. Karlnvška cesta štev. 4 Čisto In snežno belo Vam napravi čopič v splošno zadovoljstvo, ki ga kupite pri Šimenc H in ko, Ljubljana, Resljeva cesta t (pri Zmajskem mostu) Telef. 2495 Ljubljana, Sv. Petra nasip št 28 Izvršuje enobarvne In večbarvne črtne klišeje, enobarvne In večbarvne autottpije, Kombinirane kltteje za davadeo Id fineJAi papir kltteje po pero rinili. aHInUi tn rtahah. rokopisih hi fotografijah za razjriednlce, reklamne slike, vinjete PRODAM RABLJENA KOLESA damsku tn moška poceni na prodaj pn »Promeu (nasproti križanske cerkve) 2170 KRČMA (BTJFFET v Ljubljani pn kolodvoru znano najboljše podjetje v Ljubljani, se proda ali se odda v najem Samo resni reflektann naj se javijo na upravo »Slov Varoda« pod Buffet 2184 LISTEK STJKJVJIC1 bourett. skaut, športne nlace, pumparce in razno perilo kupite zelo poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta. 4-L ZATEKLA SE JE mlada bela psička Dobi se jo na Bleiweisovi cesti št 16 pri hišniku. 218."» GLASBA Beseda 50 par. davek 3 - Din „MUZIKA", LJUBLJANA, Miklošičeva c 4 Prodaja klavirje, na rm o ni je, vi jo U ne, kitare, citre, strane in vse glasbilne potrebščine. — Popravlja m uglasuje vsa glasbila — Nizke cene — Najmanjše obročno odplačilo 46/T MALI OGLASI V vseh malih oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 8.-, davek Din 2.-. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lanko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno PRIPOROČA SE letovišče in kopališče sorli — Gorenja vas — nad škof jo Loko. 2032 IflFORMACUE Podpisani Tancar Alojzij pre-klicujem in obžalujem neresnične žalitve, ki sem jih izrekel o g. Komacu Jožetu v občinskem uradu na Jesenicah dne 17. junija 1935, ter izjav-javljam, da ne morem o gosp. Komacu Jožetu reči ničesar nečastnega in se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona zoper mena Tancar Alojzij s. r., občinski dacar, Jesenice. 2167 MALI OGLASI »SLOV NARODU IMAJO SIGUREN USPEH Beseda 50 par, davek 3.- Dm Najmanjši znesek 8 Din Izložbena stojala kovinske predmete — nudi KROM - KOVINA, Ljubljana, Tvrseva cesta št. 34 63/L MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR. G. PICCOU, LJUBLJANA, Tvrteva cesta 6 (nasproti Nebotičnika) 55/L CENJENO OBČINSTVO opozarjam, da bom na prevzeti gostilni pri > Sodčku < na 2abjaku točila prvovrstna vina, sprejemala abonente na na dobro domaČo hrano. Cene zmerne, postrežba točna Zato vat ki želite bogato postrežbo za solidno ceno k >Sodčku*. Josip, Nežka Hudnik. 2172 OBVEŠČAM cenjeno občinstvo, da sera prevzel gostilno na Bleiweisovi cesti 15, nasproti banovine. Z današnjim dnem znižujem cene dalmn>